12. štev.
! Ljubljani, ponedeljek 13. januvarja 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto pol leta . *etrt lota . *n mesec.
K 53 -. 28— ' r H’-.	4-70
Velja
po pošti:
celo leto naprej K 60* po! leta „
W četrt lota „
®R en mesec ,
„ 30-15--
Ma pismene iiaročbe ftr ez no šili at ve denarja se ne
I naj pošljejo ročnino lakaznici. ■
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
4WT Uredništvo je na Starem trgu štev, 18. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — p- — Telefon štev. 360. r" .....................
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Stevlljta velja SO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankfrajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Naša fronta na Koroškem.
Iz „Crne fronte".
(Od našega posebnega poročevalca.)
Te vrstice Vam pišem/ ob brleči sveči v vlaku v karavanskem tunelu. Našo fronto v Podrožčici so veseli fantje krstili v „Črno fronto". In res! Ko je došla slovenska legija v Podrožčico, smo videli naše hrabre borilce pod poveljstvom stotnika Martinčiča vse očrnele kakor dimnikarje. Naši vojaki očrne vsled bivanja v tunelu, kjer so zanje pripravljeni posebni
vlaki.
Naše čete obstoječe sprva samo iz fantov bivšega 17. pešpolka In mladih boroveljskih prostovoljcev, so dolgo držale pozicije na obronkih hribov proti kolodvoru, katerega so Nemci zavzeli z velikimi izgubami. Od 7. t. m. dalje branijo jugoslovanske čete karavanski predor. Kakor znano, so tem četam prišli na pomoč vrli slovenski legijonarji pod poveljstvom nadporočnika P. Cvenkla. Omeniti moram, da nam je neki nadporočnik Mrak zelo škodoval s svojim nastopom. Kakor sem zvedel, so ga na Jesenicah ie aretirali kot sumljivega hujskača.
Naše čete so bile vse dni v svojih pozicijah nevzdržema v službi, noč in dan, ob megli in dežju. Nemške čete obstojijo največ iz dunajskih hujskačev in civilistov.
Vzgled jugoslovanske zavednosti in domoljubja nam daje blejski Sokol. Kot prostovoljci so prišli dobro oboroženi v Podrožčico. Med njimi so bivši avstrijski častniki, ki se bojujejo kot navadni prostaki s puško v roki. Bojujejo se hrabro za osvobojenje našega Konrana.
Najhujši boji so bili 9. in 10. t. m. Nemške strojnice so pričele sipati o-genj na'železničarsko poslopje v bližini tunela, kjer so se nahajali slovenski legijonarji. Nemci so sevgoti megli polastili bližnjega hriba. Položaj je bil zelo resen, ker je bila nevarnost, da zajamajo Nemci vse .egijo-narje. Naše puške in strojnice so živahno odgovarjale. Odlikoval se je te
V!« Ko
dni posebno četovodja Gostinčar Pavel. Pravočasno nam je prišel na pomoč nadporočnik Gregorič, ki je .začel s svojo havbico sipati šrapnele na Nemce, ki so morali urno zapustiti strojnice in se umakniti.
Zelo kritičen dan je bil 10. t. m. Nemci so nas rano v jutro napadli s strojnicami in puškami od vseh strani kotline. Nemški topovi so streljali na omenjeno kasarno z granatami. Ena je padla ravno na vhod. Tu je bil ubit hrabri poročnik Vilman z BifS&^ki je vodil boroveljske prostovoljci Zadeta sta bila tudi realec-legijonar Boris Kostanjevec in učiteljiščnik-legijonar Vekoslav Pečnik. Ubiti so bili še trije drugi^ vojaki. Med ranjenci je bil tudi poročnik Orožen iz Kamnika. Boj je trajal neprestano do desetih dopoldne. Nemški napad je odbit, tunel v naših rokah. Razpoloženje naših čet je izvrstno. Vsi pričakujemo ure, ko bomo maščevali barbarske Nemce.
Junaki, ki nimajo para.
Vsi oni, ki prihajajo te dni s fronte v Podrožčici, so polni hvale junaštvu naših fantov, ki so se z neprimernim junaštvom upirali desetkratni premoči Nemcev ter držaii postojanke, dokler ni prišla pomoč. Neki častnik pa je pripovedoval: „Bil sem komitaš, boni sem se proti Turčiji, Bolgariji, Avstriji in Nemčiji, toda takega junaštva, kakor v Podrožčici še nisem videl." Osobito je četovodja Gostinčar doprinesel čudež junaštva. Ko so se naši že morali u-makniti v predor in se je bilo bati, da bodo morali pred nemško premočjo sploh prepustiti predor sovražniku, je četovodja Gostinčar vzel svojo strojnico ter začel iznad predora streljati na Nemce, ki so že obkolili uhod v predor. Ne da bi se brigal za sovražne krogle, ki jih je lovil kar s kapo, je s svojo strojnico v hipu podrl 76 Nemcev, nakar so se ostali Nemci spustili v beg. Ta junak zasluži pač naj večje odlikovanje, ki ga more naša država sploh podeliti!
Ko je prišla v Podrožčico pomoč srbskih bratov, so se naši Janezi silno razveselili, Dobili so naenkrat novega poguma ter rekli: „Ejduš, zdej bomo pa forrikal.11
Pismo iz Celovca.
Tesnega srca sem se odpeljal iz Ljubljane v tužni Korotan. Sopotniki so bili do Zidanega mosta večinoma Slovenci, tam pa je vstopila množica potnikov povečani Nemcev, založenih z raznimi živili, nakupljenih v Zagrebu. Tudi na drugih postajah so vstopali različni ljudje z živili za Nemško Avstrijo. Predmet razgovora je bil ves čas: konta la v Mariboru in Spiljah. Pripravljati so jeli skrivališča za slanino itd. Velika množina živil se je prepeljala čez postajo skritih v sedežih v vozovih II. razreda. Špilje: Prej nemško med seboj govoreče občinstvo je naenkrat začelo prositi za milost pregledovalce v slovenskem ali hrvatskem jeziku in preko meje je odšel marsikak stot živil, nam pa je ostal — papir! Brezobzirno in strogo pregledovanje je absolutno potrebno, ne samo površno !
Preko Mostišča ob Muri (Bruck) smo dospeli po trudapolni vožnji v Celovec. Tužna nam majka! Najbolj narodnozavedni možje so postali brezupni in to po pravici, kajti gre jim za nič manj kot za življenje! Nemci hujskajo neprenehoma in ob vsaki priliki, sodrga pa razsodnosti ne pozna. Vsak si je negotov svoje usode in v besedah enega koroških narodnjakov se zr;ali vsa ta negotovost; dejal je: za nas, kar nas je še v Celovcu so samo tri možnosti, ali bomo prijeti kot veleizdajalci, ali talci, ali pa vjetniki in to slednje v najboljšem slučaju! Edini up, ki ga goje, je ententina armada. Tragika našesja življenja je velikodušnost Ta velikodušnost se na nas krvavo maščuje. Kaj delajo različni nemški in nemčurski uradniki ter razni častnik’ še vedno med nami, menda Narodna vlada sama ne ve. V Celovcu so razbile nemške tolpe vse slovenske napise.
Celovec sam na sebi ni spremenil lica^ le da drug za drugim prihajajo moški v vojake, branit ogroženo Koroško pred »jugoslovanskimi tolpami", kakor se ondi označajo naše čete Predmet vseh pogovor tvorijo zadnji uspehi Nemcev proti nam in hvalijo majorja Lavriča, kako hrabro se je
bojeval. Nemke na Koroškem se iz javljajo, da gredo vse v boj, ako bi" pretila nevarnost Celovcu ali Beljaku. Verjetne! Saj tudi to, kar je sedaj v bojih z našimi četami ni vojaška, marveč guerila-vojska. Otroci, možje, dekleta in žene, vse je pomešano. Zato pa nujno močno, redno vojsko na Koroško in odločnega poveljnika, da čim preje neha trpljenje naših bratov in sester. Pogum, narodno odločnost v vsakem oziru in Korotan bo naš!
Vrli jugoslovanski železničarji
na Koroški fronti pod Karavankami izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti na najnevarnejših točkah in zaslužijo izredno pohvalo in hvaležnost jugoslovanske domovine.
Naši letalci na Koroškem.
Jesenice, 12. januvarja. (Izv. por.) Naši letalci so bili danes popoldne na Koroškem na opazovalnem poletu in so metali bombe na sovražne vojaške objekte. Polet je vodil nadporočnik Kos. Pilot Peternelj se je spustil v Podrožčici nizko nad sovražne pozicije, nadporočnik Zupančič je zadel z bombo utrjeno sovražno stražnico pred kolodvorom v Podrožčici, ki je letalo besno obstreljavala.
Nemški napadi odbiti.
Ljub. kor. urad poroča z dne 12. januvarja ob sedmih zvečer iz uradnega vira: Dopoldne so Nemci pri Podrožčici napadli naše .postojanke. Bili 60 odbiti. Naši letalci so i bombami napadli nemške čete pri Podrožčici in most pri Rožeku. Na Ljubelju, na vzhodnem Koroškem in na Štajerskem položaj neizpremenjen.
Nabirajte darove za naše bojevnike na koroški fronti! Slovenske žene in dekleta: Na delo!
Darove sprejemajo glavno skladišče za bojno opremo v belgijski vojašnici, vse orožniške postaje in tudi naše uredništvo.
Da bomo narod poštenjakov!
Jugoslavijo imamo. Veseli smo je! Šahi Svoi' gospodje bomo v njej in uredili jo m°> kakor bomo sami hoteli.
.Zdaj pa je treba truda in znoja naših Juoljšjh mož in vseh domoljubov sploh, nj s' naš dom kar najbolje uredimo Pom zelnV sarna narodna svoboda, kakor jo bj ? 'Jubimo, končno vendar še ni vse ! Ko no j ,Svob0de ne znali prav rabiti, bi nam stva x v.srečo. Tudi gmotna blaginja ljud-d se ni vse in glavno.
,j , Največji kras in ponos domovine so
^°ffloljubno delobrC ^	^
n, T° Plemenito delo nam je naročal naš k-prerok, Gregorčič, pojoč:
V srca ljubljenih rojakov sej seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!
ko “ 8lePa ljubezen do našega naroda, da tni,™u 0 sebi tako> kakor mislijo Nemci, Nar^n* • na vsetn svetu nj, kakor so oni Pa nrt,ni poi}°s je upravičen; narodni napuh in	ka,for je je vsemu svetu oduren
je ta nnosfn naroilni napuh Nemcev. Zato pa svetom	pon'žan in osramočen pred vsem
Če hočemo biti Jugoslovani res kulturen narod, moramo gojiti vse panoge kulture. Ne smemo ostati samo pri vnanji skorji naše zemlje in ne pri vnanji skorji našega človeka. Niti ne samo materijalna, pa tudi ne samo umska, marveč zlasti srčna kultura našega jugoslovanskega naroda, to je kar nas bo najbolj osrečilo.
Tri so zlasti ljudske napake, ki izpodkopavajo narodno blagostanje, kvarijo njegov značaj in mu kratijo ugled: pijaučevanie, nenravnost in sirovost
Alkohol zlasti igra v slovensko-hrvat-skem delu Jugoslavije preveliko vlogo. V Srbiji manj. Alkohol pa ubija v človeku vsak višji polet in pokret. Pijači vdano ljudstvo nuna veselja do knjige, ni dovzetno za izobrazbo niti za ha j drugega plemenitega. Alkohol dela ljudi sirove, razbrzdane i i podivjane. Kako more biti po*em pijanosti vdano ljudstvo „narod poštenjakov in narod vrlih mož“? Treznost predpogoj in podlaga gmotni, umstveni in srčni kulturi Treznost .je predpoiroj in podlima resnični blaginji v naši Jugoslaviji. To mora vedeti m priznavati — v teoriji inv praktičnem življenju — vsa naša jugoslovanska javnost! Polje, vinograd, gora, inorjč, ruda, kupčija, pšenica in premog — vse lepo, dobro in potrebno. A niti polje niti morje, niti kupčija niti rudokop' nam ne prinesejo blagostanja, ako ne bo poleg vseh teh naravnih zakladov naša zemlja obdarjena s treznim narodom Vsi resnični in resni prijatelji Jugoslavije morajo torej biti tndi
prijatelji iu pospeševalci treznosti! Ali mar misli še kdo danes domovino osrečiti z ob-rabljen'mi in neslanimi „napi:nicami“?! Takega narodnega delovanja imamo dovolj I Zal, da se je zlasti zadnje leto vojske in prve mesece narodne svobode — kljub bn zprimerno visokim cenam - pijančevanje tako razpaslo, da mora biti vsakega Jugoslovana sram in strah. Neverjetno visoke so vsote, ki se izmotavajo s prečudno lahkoto za alkohol — ko nam vendar zija nasproti brezno gorja, v katero je puhnila vojska tudi naši> domovino! Ali ne vidite, da je vsa Goriška porušena in da bo treba več sto milijonov, preden se vse to popravi?! Da sironpišnejši del našega naroda - tor:j velik del Jugoslavije — tilma živeža, nima obutala, nim? najpotrebnejše obleke?! Pije in pleše pa se pozno v noči in en sam večer se iz-metavajo za alkohol tisočaki! Vse to počenjanje pa se še ogrinja z bliščečim narodnim plaščem: na slavo Jugoslavije! A to je vse prej, samo ne narodno delo! Kam pridemo, ako se bo tako nadaljevalo? Jugoslavija se bo v vinu vtopila ! S takim ravnanjem bomo pokazali, da svobode ne znamo rabiti, da je torej še nismo vredni. — Ravno v nasprotno smer je treba kreniti! Pokažimo, da smo omikan narod, vreden svobode!
!z teh razlogov sklicuje „Sveta vojska" s^oj tu h ur, t. j veliki zbor na nedelj« dne 19 jauuarjn v'velijo dvorano hotela Union v Ljubljani. Na taboru bodo zbrani zastopniki vseh treh jugoslovanskih plemen: Slovenci, Hrvatje, Srbi. Zborovanje bo trajalo od 9. zjutraj dalje cel dan.
Razpored govorov:
Prvi: Da bomo narod poštenjakov! Učitelj En g e lb er t Gangl: Yzgojn naroda.
Učiteljica gospa Marica Koželj: ja mladine k treznosti.
P. Jeronim Tomac, kapucin z Reke: Hrvatskn „Svctn vojska".
Dr Drago Perovič, vseučiliški profesor v Zagrebu: »Društvo apstiueiiata“ med Hrvati.
Srbski častnik Lazar Bjelič: Treznost v Srbiji.
Dr. Gregorij Žerjav: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji.
Dr. AI o j z i j Z n 1 o k a r: Treznost in nravnost — pogoj zdravega narodnega naraščaja.
Uospa Marija Klemenčič: Nravnost in žena.
Albin Prepeluh, komisar Narodne vlade' Mir mod nami!
Župnik in pisatelj Franc Finžgar: Sklepni govor.
Vabimo in poživljamo na tabor rodoljube vseh slojev in strank brez razlike.
Rojaki! 'Jugoslovani I V sveti boj za Jugoslavijo da nam ostane na zunaj ne-ok.njena na znotraj neoskrunjena! Na mejah porinimo sovražnike nazaj z našiga ozemlja! A tudi notranjim sovražnikom, strastem ki ljudstvo zasužnjujejo energično pokažimo vrata ven iz naše domovine, — da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!
Jugoslavija.
Proslava osvobojenja v Medži-murju.
(Poročilo našega dopisnika.)
Čakovec, 10. jan. 1919.
Veličasten je bil praznik našega osvobojenja izpod madžarskega jarma. Nepregledne množice s« se udeležile velike narodHe proslave. Prišli so tudi zastopniki iz Hrvatske in Štajerske. Po slovesni službi božji se je vršil pod milim nebom ljudski tabor. Župnik Fišer je pozdravil v vznešenih besedah Medžimurce, ki so zdihovali do sedaj pod krutim madžarskim jarmom. Medžimurje se je spojilo zopet z materjo Jugoslavijo, česar še pred kratkim časom ni hotel verjeti ne Madžar in ne Nemec. Toda Slovan je stopil na dan!
Komisar za Medžimurje dr. Novak je govori’ o zedinjenju in povdarjal, da je našel brat brata, s katerim bo živel boljše čase na svobodni zemlji. Volja ljudstva je bila, da smo iztrgali Medžimurje Madžarom, ki ne bodo nikdar več sesali naše krvi. Govorili so še medžimurski kmet Štefak, župnik Žganec, nadporočnik Glogovec in Miškulin.
Končno se je sprejela sledeča resolucija:
1. Za uvjek se odcijepljujemo od Madžarske države, kojoj smo dosada pripadali samo pod utjecajem sile i proti v svoje volje.
2. Sjedinjujemo se s jedinstvenom državom SHS pod močnim žezlom prvog jugoslavenskoga kralja slavnog Petra I. Karagjorgjeviča i izjavljamo, da nas više nikada nikaka sila od naše nove države razdružiti neče pa bude li potrebno, vlastitom čemo krvju za-svjedočiti svu svoju silu. Živelo naše Jugoslovensko kraljestvo! Živel kralj naš Petar I. Karagjorgjevič! Živio naš | osvoboditelj prestolonaslednik regent : Aleksander!
Pri banketu v hotelu Zrinskemu je govoril srbski general o ujedinjenju, povdarjajoč, da pozna Medžimurje in Prekmurje iz prejšnjih časov in izrazil veselje, da je bratsko Medžimurje in Prekmurje združeno s troedino državo. I Dr. Novak je nazdravil Slovencem, povdarjajoč, da so medsebojne meje ; padle.
Nato se je ljudstvo s prepevanjem 1 narodnih pesmi in sklici: Od Soluna j do Požuna! mirno razšlo.
i
Naša stvar stoji dobro.
Pariz, 12. jan. (Izv. por.) Iz krogov naše delegacije za mirovno konferenco doznajemo, da stoje šanse glede naše zapadne meje prav dobro. V najneugodnejšem slučaju nam je zagotovljena kot meja Seča, dočim bi tvoril Trst z zapadno Istro nekako avtonomno državo pod mednarodnim nadzorstvom. V tem slučaju bi bil imenovan za guvernerja Trsta in zapadne Istre kak Anglež.
Italijani se streznujejo.
Rim, 12. januvarja. (Izv. por.) Po odhodu Wilsona iz Italije se opaža, da piše italijansko imperijalistično časopisje mnogo bolj trezno nego je pisalo preje. Tudi pri vodilnih italijanskih državnikih se opaža, da so začeli prilivati že precej vode k svojemu prvotnemu
naše soci j ali s t i čn «rgan iza-cije, toliko manj jih podjarmi slovenski nacijonalizem. Tem potom razvijamo mi pacifikatorično funkcijo med obema strujama in uspeh gotovo ne izostane. Naposled so izjavili zastopniki tukajšnjih socijalistov, da opravljajo italijanske oblasti v Trstu svoj posel v popolno zadoščenje prebivalstva, ki pripoznava važnost in težkoče tega delovanja.
vinu.
Socijalisti protinarodni.
Trst, 12. januarja. Zastopstvo tukajšnjih socijalno-demokjatičnih strokovnih organizicij se je mudilo minuli teden v Rimu, kjer jč izjavilo, da so takoimenovane slovanske teritorijalne zahteve umetno gojene po slovenskem nacijonalističnem elementu. Sicer mislijo tržaški socijalisti, da bi se dali ti spori rešiti tako-le:
Italija naj si prispoji čim manj Slovencev in pusti kar največ mogoče malo Italijanov v Jugoslaviji in naj da, oziroma naj doseže za manjšine kar najobširnejšo avtonomijo, ki naj bi jo zajamčila zveza narodov. — Mi nadaljujemo našo prejšnjo politiko in odtegujemo delavski element nacionalističnim vplivom. Kolikor uvrstimo slovenskih delavcev v
Pod italijanskim jarmom.
Iz reške doline. — Zavednost naših ljudi.
Šele po dolgem času imamo priliko se oglasiti. Lah gospodari in dela po svoje. Notranjci se mu pa ne pustimo preveč pod noge, kajti kolikor bolj pogumni se pokažemo, toliko večji plašljivci so Italijani. Naj navedem en zgled. V Podgrajah, občina Jelšane na Primorskem so dobili od „Commando del Presidio" ukaz, da se morajo vsi moški od 18—48 leta stari in bivši avstrijski vojaki zglasiti, da jih vpišejo v seznam vojnih obvezan-cev oziroma ujetnikov. Iz vasi Pod-graje je bilo takih 36 in so šli v pol ure oddaljeno vas Zabiče k laškemu poveljstvu, da se javijo. Njihov vodja je bil bivši narednik Baša iz Zabič, i ki jih je v vrstah po štiri peljal. Po- j joč narodne pesmi so prišli pred po- ; veljstvo vsak s slovensko kokardo na j prsih in na klobuku. Pred hišo so se j vstopili v krog in odkriti zapeli „Lepa j naša domovina*’. Laški vojaki in čast- ; niki so takoj skočili na okna pisarne ! in gledali kaj to pomeni. Vodja je šel | v pisarno javit, da so prišli sem po ! ukazu. Ker je imel slovenski znak, so j mu ga Italijani hoteli iztrgati, česar pa 1 ni pustil, ampak se je iztrgal iz rok častnikom, vrgel stražečega karabinerja od vrat in ubežal na prosto. Potem je zahteval, naj prinesejo pred hišo mizo, da jih upiŠejo, ker notri ne gredo več, da bi jim trgali njihove znake, katerih ne dajo pod nobenim pogojem.
Naši ljudje so povedali, da rajše umrjejo, kakor pa da bi si pustili trgati naše znake, kajti če smejo Italijani nositi svoje, smemo tudi mi svoje, ker mi smo na svojem in oni so na našem! Eden naših fantov je prijel italijanskega kapitana za roko in mu pokazal zvezde na rokah ter rekel naj jih odtrga. Lahi so postavili štiri strojnice in grozili, da bodo streljali. Naši fantje pa so zahtevali, naj jih shranijo, ker mi nimamo sedaj volje vojskovati se, sicer pa se strojnic nič ne bojimo. Prišli smo se le javit po u-kazu. Sicer pa je sedaj premirje in ne vojna. Italijani so kmalu uvideli, da ne opravijo z grda ničesar in kapitan je od jeze jokal in s povzdignjenimi rokami prosil naj mirujejo. Povedali so mu, da ne nameravajo nič slabega, samo naj jim pusti njihove narodne znake. Zahvaliti se je treznosti naših ljudi, da ni prišlo kaj hujšega. Pripravljeni so bili naši tudi na to, ako bi začeli Italijani streljati, kajti mogoče bi samo enkrat ustrelili in potem ne več. Zgodilo bi se, da ne bi bilo več strojnic in ne Italijanov pri njih. Tako se je pa končalo vse mirnim potom in italijanski oficirji so celo izjavili, da niso verjeli, da so v tej luknji tako korajžni in narodni ljudje.
Pismo iz Kobarida.
Kobarid, dne 5. jan. 1919.
Eden naših največjih praznikov je bil praznik proglasitve svobodne Jugoslavije. Ta dan so visele raz vse naše hiše slovenske trobojnice. Tudi onostran bivše avstrijske meje so plapolale naše zastave. Naši bratje beneški Slovenci so z nani praznovali Jugoslavijo. Na razvalini, kjer so imeli Italijani za časa prve okupacije „Cen-trale telefonica d’ armata di campo No. 57,“ je tudi višala naša zastava v znamenje odrešenja! Ljudstvo je prepevalo z največjim navdušenjem narodne himne. Za mene je bil ta dan najlepši v mojem življenju,/ odkar so me spremljali pred 4 leti avstrijski bajo-
neti skupno z drugimi mučeniki iz Gorice na ljubljanski grad.
Prišli pa so Italijani in zagrenili naše veselje. Zabranjujo nam vse narodne znake in teptajo brezobzirno vse naše pravice. Naše otroke hočejo poitalijančiti, sploh bi radi uničili vso narodno zavest.
Poročevalec „Corriere della Sera" in „Secoio“ na/ bo prepričan, da je vse naše ljudstvo proti Italijanom. Mi se ne bojimo italijanskega terorizma in hočemo na veke ostati zvesti in kompaktni v naši svobodni Jugoslaviji.
Nikdar ne bo požrla italijanska pohlepnost našega naprednega in izobraženega ljudstva ne na tej in ne na oni strani Soče. Bog nas varuj najmanjšega stika z italijansko zahrbtno politiko! Našo zemljo bomo branili do skrajnosti, ko pride čas za to. Vsem bratom in sestram v širni svobodni Jugoslaviji jugoslovanski pozdrav.
Italijansko svobodoljubje.
Trst, 7. januvarja. (Lj. k. u.) Italijansko vojaško sodišče je obsodilo Slovenca Jakoba Krečiča, ki je na cesti zakričal: »Trst mora biti svobodno mesto! živela Jugoslavija« na dva meseca zapora in 50 lir globe. Prav tako je bil obsojen Albert Brio, kije vpil: »V Italiji naredimo internacijonalno! Semkaj pride Jugoslavija!« Glasom lista «La Nazione« je bil husetski notarski kandidat Dušan Senčar obtožen po vojaškem sodišču, da si je prisvojil avstrijski vojaški avtomobil, ki ga. je pozneje izročil Narodnemu svetu v Ljubljani. Zaslišane priče so sicer potrdile obtožbo, vendar pa je sodišče spoznalo za dokazano, da je Senčar oddal avtomobil pred 4. novembrom, torej pred okupacijo. Zatorej je bil Senčar oproščen.
Odločnost naših pomorskih kapitanov.
Ker italijanske okupacijske oblasti niso dovolile plovbe pod hrvatsko, oziroma jugoslovansko zastavo, hrvatski kapitani na Reki in v hrvatskem Primorju sploh niso hoteli voziti, ker jim narodni ponos sploh ni dopuščal, da bi kot državljani svobodne Jugoslavije vozili pod italijansko zastavo. Zavezniki so posredovali pri kapitanih, a zamanj. Konečno je prišlo do sporazuma, da bodo ladje plule pod medzavezniško, to je belo-plavo-belo zastavo. Naši kapitani so torej ostali zmagovalci in njih odločen in možat nastop jim je v čast.
Litija. Dva, bivši predsednik deželnega sodišča in ravnatelj tobačne tovarne sta že odfrčala s prvim vetrom, a najhujši, ki je trgovec v Litiji, se še vedno repenči na naših tleh in sedi široko na krvavih žuljih našega naroda. In koliko grehov ima ta gospod na sebi!
Gotovo se še spominja, kako je na račun svojega brata, bivšega predsednika deželnega sodišča, teroriziral celo Litijo, nastavljal in odstavljal litijsko sodnijsko osobje, kako je grozil sodniku O., ki rr.u ni dovolil, da bi se sušilo njegovo perilo v sodnij-skem podstrešju: ,,Wer ma ihn halt nach Suha Krajina schicken", kako je v svoji zagrizenosti na slovenske pozdrave odzdravljal z „guten Tag“, kako je s svojim nesramnim besedičenjem utapljal v žlici vode vse slovanstvo! In njegova gospa aus Bischoflack zu Haus, nekdanja Sokolica, se gotovo tudi še spominja, kako je zabavljala
Dopisi.
Gorje pri Bledu. V naši občini biva neki gozdar bivši nadporočnik koroških prostovoljnih strelcev Dzugan. Mož ne more skriti čustva,' katerega goji sedaj, ko njegovi sobratje nemškutarji koljejo naše slovenske Korošce. Zahtevamo, da se takoj izžene. Tudi se še šopirijo po naših gozdovih sledeči nemški gozdarji: Wiegele, Ko-vvatsch in Petross. Zadnji se sicer izdaja sedaj za Slovenca, a še so nam v spominu pamfleti, katere je pel v družbi nemških oficirjev in žalil našo narodnost. Takoj proč ž njimi.. Tudi bi prosili našega prevzvišenega vladiko, da kar čimpreje odstrani šuster-cijanskega župnika Pibra. Vsaj je nam napravil dovolj gorja. V naši zadrugi imajo dovolj blaga s papirja, pri katerem bo velika izguba, a žal jo bode trpel zopet že itak prizadeti kmetovalec. Vsaj je pa tudi zadruga naredila vsako leto pri polmiljonskem prometu samo okoli 500 kron čistega dobička. Zato je pa tembolj obogatelo nekaj višjih okoli nje. Žalostni pojav« sem videl pred flegarijo, ko sem se vračal domov. V družbi bolševiško razpoloženih fantov s harmoniko na čelu je hajla! koroški poročnik Stampfer po cestah in to v času resnega položaja na Koroškem. Poskrbite vendar potni list teuiu hajlovcu, da ne bo zastrupljal naše mladine. Imamo tudi nekak fajfurski klub. Sedaj s fajfurji v zaboj ter puško na rame — in hajdi k naši prostovoljni koroški legiji. Zabavo v kot, pokažite vrli Gorjanci, da ste tudi za resno delo.
svojim gostom Čehom: „Mir stinkt ein jeder Tscheche von weitem“. — Spominjal se bode pa tudi, kako si je s slovenskim denarjem in slovenskimi žulji sezidal palačo v — nemškem Gradcu!
Pa kaj še to, to je bilo v časih, ko se je še Litija cedila patrijotizma. Da se pa repenči še sedaj in tako-rekoč buni naše ljudstvo, to pa presega vse meje. Slučajno so dobili trgovci zadnjič slabejši sladkor, kakor po navadi in ta gospod ni vedel druge pripombe svojim odjemalcem kakor: Tega vam daje pa Jugoslavija! Sploh pa, če v trgovini noče ali ne more postreči, nima boljšega odgovora kakor: To pa imate sedaj od svoje Jugoslavije. Ali vas ni nič sram, jesti še sedaj slovenski kruh?
Upamo, da bode to zadostovalo gotovim merodajnim krogom, da malo natančneje preiščejo njegove prenapete nemške obisti!
Mi ga pa vprašamo kako dolgo namerava še strašiti po svobodni Jugoslaviji in koliko slovenskih grošem mu še nedostaje za vozni listek.
Iz Celja. Tudi v Celju inmfllO čilega Sokola, ki skoraj pri vsaki veselici nastopi v svojem lepem kroju z junaškim peresom na čepici. Kako lepo bi bilo, če bi videli tega Sokola korakati pod poveljstvom dič-nega staroste skozi Celje na kolodvor, da se popelje proti Koroški, branit naše brate! Sploh imamo v Celju jako veliko veselic, plesa, petja itd. in vse povsod nabito poln« občinstva. V jako lepem številu je zastopano naše vojaštvo, pevska društva itd. Se pač veselimo svobodne Jugoslavije . . . Kako dolgo še? To je odvisno od nas samih, ker kdor si sam ne pomaga, mu tudi Bog ne bo pomagal! Naši Nemci pa se zbirajo v gručah na u-lici, zakaj neki? Morebiti bi bilo dobro malo ušesa odpreti.
Maribor. Na koroškem kolodvoru so nastavili mesto začasno služ-bojočega načelnika nekega Nemca z Dunaja. Sploh se govori, da so sedanji uradniki na^progah Maribor-Ce-lovec, Maribor -Spilje in drugod v „spcrnem ozemlju" le začasno nastavljeni. Radovedni smo, kje je zaveden Slovenec, ki bi smatral to ozemlje za „sporno“! Pa ne, da bi „koncilijant-nost" gotovih gospodov zopet igrala kako ulogo kakor na Koroškem!
Iz Ljutomera. Čeravno živimo že v Jugoslaviji, se vedejo drzni naši nemškutarji še prav po starem načinu-Ne samo to, temveč hujskajo na praV nesramen način zoper državo in posebno zoper njeno obliko. Pri tem se odlikujejo v prvi vrsti nastavljene; tvrdke Krainz, med njimi zloglasni Anoscheg, ki nosi ostentativno barve Nemške Avstrije. Ali bi ne bilo dobro, poslati ga tja, kamor tako hrepeni; Tudi naši hotelirji se niso naučili ničesar: Herudi ima v svojih gostilniških prostorih še vedno sliko cesarja, ki ga ne poznamo več. Takih gostiln se treba kratkomalo izogibati. Ali naša šolska oblast ne ve, da imajo nekateri nem-škutarčki še skrivno nemško šoio, enkrat pri Schmidtu, potem pri Šinigoju • Želimo ji več odločnosti. Pa tudi na naši strani ni vse tako, kakor bi maralo biti. Nekatere osebe — ne *e
društva — prirejajo še vedno nastope in veselice. Ali je že kdo kaj slišal ali čital o računih teh prireditev ? Javnost želi tudi slišati o gmotnih uspehih in ne le o dvomljivih moraličnih.
Dnevne vesti.
Iz šolske služe. Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil od službe Ignacija Weghoferja, ravnatelja meščanske šole v Borovljah in ga dal Nemški Avstriji na razpolago. Njegovo mesto zasede začasno Albin Lajovec, učitelj v Mirni na Dolenjskem.
Poštnih tiskovin primanjkuje po vsej Sloveniji. Ni znamk, ne poštnih nakaznic. Ljudje ne morejo odpošiljati niti denarja, kar bo imelo za trgovino, obrt in vse javno življenje občutne posledice, če vlada kmalu ne odpomore.
Zastopništvo Jugoslovanov na Nemškem Štajerskem v Gradcu javlja, da je njegov predsednik gospod Slavko Farkaš odložil svoje mesto. Odbor je začasno poveril vodstvo urada odbornikoma gg. dr. Vekoslavu Vršiču in Pavlu šegi.
Na pravi poti. Prejeli smo sledeče pismo: Zahvala za moške besede v Vašemu dnevmku. Govorite iz srca vsem, ki jim še gori v pepelu materijalizma iskrica nravstvenosti. Dnevi vstajajo nad domovino, kakoršnih nam zgodovina ni pisala izza časa turških kresov. Drugemu Gubcu je zasičalo razbeljeno železo v meso. Naši bratje in sestre se zvijajo v smrtnih krogih, — ne slišite za brdi njihov kričeči obup! Nli pa na Sumne veselice in pijančevanja! O saj te poznam, ti grob pobeljen, gnjiloba do kosti, ti, ki so te vzgojili — ne, ki si se sam vzgojil v prepričanje, da skrbi predvsem za razkošje svojega žlahtnega telesa, samozatajevanje prepusti idealistom, dolžnost za brata in domovine pa je opravljena s puhlimi frazami in pijanskim navdušenjem. Bože pravde, zdi se mi, da si nas zapustil in nas nemaraš uničiti, ne po naših sovraž nikih, ne, namenil si nam smrt, ki jo bolj zaslužimo: smrt v lastnem smradu.
Dr. —k.
Proč z nemškimi napisi! Jako se čudimo, da so v ljubljanskem kinematografu še vedno v filmu nemški nap,si. Ti morajo izginiti 1 Ako si ne zna ravnateljstvo Ideala pomagati, naj se obrne na kak kinematograf v Zagrebu ter naj poizve, kako se napišejo v slovenskem jeziku napisi brez poškodbe filma. Ce so tam lahko hrvatski napisi, zakaj pa tu nebi bili slovenski?
Protestni shod »Zveze jugoslovanskih železničarjev« je bil včeraj prav dobro obiskan. Govorila sta predsednik »Zveze« g. Držič in g. Rupnik. Slednji je posebno opisoval trpljenje, ki so mu izpostavljeni naši železničarji v zasedenem ozemlju. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva od Narodne vlade,. da stopi takoj v dogovor z italijanskimi okupacijskimi oblastnijami, da se pošlje naše zelezničar|e iz zasedene Notranjske in Primorske ter Tirolske, kamor jih je poslala avstrijska uprava vsled njih narodnega mišljenja, v osvobojene jugoslovanske dežele ter dajo na razpolago Narodni vladi v Ljubljani.
Streljanje v. Ljubljani. Dan za dnevom se še ponavlja streljanje v Jhestu in okolici. Dasi je bila stvar že neštetokrat naznanjena, vemjar se v tern oziru ng stori popolnoma nič in
najbrž čaka, da se bo zgodila kje *^akšna večja nesreča. Čudimo se, kaj dela policija? Čudimo se pa tudi staršem, ki pustijo, da se njihovi otroci ^rajo z najrazličnejšimi razstrelivnimi Sredstvi? Ali tudi čakate, da se zgodi nesreča? Povsod se vidi otroke, kako zažigajo smodnik in razne rakete! Čudimo se, odkod je prišlo toliko muni-C1je med ljudstvo! Svetujemo merodajni oblasti, da izda ostro naredbo glede takojšne oddaje razstrelilnih snovi. Pri °mur bi se našlo razstreljivo po pretečenem roku,'naj bi bil najstrožje kaznovan! Policija tudi ne more storiti vsega pri svoji naporni službi.
Podpore invalidom. Invalidi, ki so vsaj 20°/0 nesposobni za svoj poklic in ?es ne morejo izvrševati svojega dela ln so res potrebni, imajo poleg inva-
lidske pokojnine, če jim že nakazana, pravico do naklonitev, ki znese po odstotkih njihove invalidnosti od 1 K do 1 K 60 h na dan. Invalidi, ki še nikdar niso bili pri superarbitraciji, naj pismeno potom orožništva prosijo na svoje javno dopolnilno poveljstvo, da jih čimprej pokliče k superarbitraciji, pri kateri bodo dobili takoj izplačane primerne doklade. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prositi za naklonitev, naj se dajo taki invalidi pregledati pri okrajnem uridnem zdravniku in če jih bo spoznal vsaj za 20 % nezmožne za poklic, potem njegovi res nujno potrebni, svojci do 31. januvarja pri svoji davkariji lahko prosijo za naklonitev.
Podpora nezaposlencem. Narodna vlada, oddelek za socijalno skrbstvo, je izdala naredbo glede podpore neza-pošlencem. Vsa tozadevna navodila in tiskovine dobi nezaposlenec pri občinskem uradu, magistratu ali javni posredovalnici.
Slovenski germanisti imajo svoj drugi sestanek v sredo 15. t. m. ob štirih pop. v posvetovalnici SHS realne gimnazije v Ljubljani.
Slovenski zobotehniki. Ker se gostilne ob 8. uri zapro, je sestanek danes ob 6. uri zvečer v restavraciji Auer.
Nižje uradništvo. Kljub temu, da je uradniški stan — predvsem nižje uradništvo — vsled dolgotrajne vojne izmed vseh stalno nastavljenih največ trpel, se zadolžil ter stradal, se vendar dosedaj še ničesar ni ukrenilo, da bi I se uradništvu iz tega neznosnega stanja ! pomagalo. Baje se pri N. V. nekaj o tem oziru sklepa, a kot je videti, delo ne gre izpod rok. Ko je bila proklami-rana neodvisna Jugoslavija, se je nižje uradništvo oddahnilo, da pride izpod birokratskega režima in da napočijo zanj boljši časi. Že črez 2 meseca živimo v svobodni Jugoslaviji, a za uradništvo se je še projdeto malo storilo. Da je bilo v visokin sferah nekaj gospodov povišanih, s tem nižjemu uradniškemu »proletarijatu« ni prav nič pomagano, pač pa vsled takega večinoma nepravilnega in koruptnega postopanja nezadovoljnost med maso nižjega uradništva le narašča. Dolžnost naše vlade ne sme obstojati samo v tem, da bo morda enkrat materijelno stanje nižjega uradništva izboljšala, njena dolžnost je tudi, da korenito popravi razne krivice prejšnjega sistema. Nebroj uradnikev m moglo napredovati, ker so skoro v vse urade urinih Nemce oziroma nemškutarje, ki so pri oddaji mest imeli razne prednosti. Mnogo slovenskih uradnikov je bilo vsled takega postopanja materijelno zelo oškodovanih. To dejstvo mora vlada pri ureditvi u-radniškega vprašanja vpoštevati. Vse take oškodovance pa naj potom razglasa pozove, da se javijo. Sedaj, ko so razni Nemci in nemškutarji večinoma že odpuščeni, naj se krivica slovenskemu uradništvu takoj popravi! Nižje uradništvo s tako nizkimi mezdami ne more več izhajati! treba je hitre pomoči! Uradništvo nemške Avstrije ima že davno všteta vojna leta v napredovanje in pokojnino, a pri nas?! Dvakrat da, kdor hitro da!	—i.
V ve javne urade le narodno | zavedne uradnike! Mnogo se govori, da namerava naša vlada več odpuščenih Nemcev in nemškutarjev zopet sprejeti v javno službo. Koliko je na takih govoricah resnice, se za enkrat še ne more kontrolirati. Upamo pa, da je tako govoričenje brez podlage in da se merodajni krogi ne bodo izpozabili, da so za taka dejanja odgovorni narodu!
- Zavedno slovensko uradništvo kaj tacega ne sme molče prezreti. Dovolj je prestalo pod poturicami, dovolj je bilo v birokratski Avstriji vsled germa-nizatorične tendence vse javne uprave materijelno oškodovano! Dovolj časa so razni privandranci, ki so pomagali zidati nemški most do Adrije, odjedali domačinom najboljša mesta. Prepričani smo, da bo slovensko uradništvo rade-volje dalo vse svoje moči domovini na razpolago, bo storilo več kot zahteva njegova službena dolžnost, dokler ne bo dovolj jugoslovanskega uradniškega naraščaja, samo da merodajni činitelji zadoste splošni zahtevi: Vun z vsemi Nemci in poturicami iz naše civilne in
vojaške uprave! Tu ne smemo poznati nikakih ozirov, nikakih izjem! Sedanja sovraštva do Jugoslovanov že v krvi prožeta generacija Nemcev in poturic tudi iz našega jugoslovanskega ozemlja ne sme pri oddaji javnih služb pod nikakim pogojem priti v poštev. Mi moramo tujerodce za našo Jugoslavijo šele vzgojiti, potem šele morejo imeti dostop do javnih služb. Zato merodajne činitelje svarimo pred takšnimi eksperimenti ; jugoslovansko uradništvo bi se gotovo za vse bivše nemško navdahnjene tovariše pri eventuelnem zopetnem namcščenju lepo zahvalilo! Nikakega pardona torej! V naše urade samo narodno-zavedne uradnike!
Glasovi iz občinstva.
Se vedno se čutijo nekateri g. oficirji hlapce stare Avstrije. Pri ljubljanskemu pešpolku, se nahaja nadporočnik ki nazivlja moštvo brez povoda s smr-kovci in sličnimi priimki. Kako naj ima vojak veselje do vojaške službe, če se ga nazivlja s takimi priimki? Zadnji čas, da bi bilo konec takega postopanja in da se moštvo ne nazivlja s takimi priimki.
*
Bi se li ne dalo vse ljubljanske Nemce in nemškutarje, kojih kar mrgoli povsod, internirati in jih vzeti za »talce« kakor v Mariboru? Nemce in nemčurje vse pod ključ! Ti so izdajice od prvega do zadnjega.
Prijatelji revežev. Bela vrana je sedaj tisti, ki pomaga revežem, toda še se dobijo usmiljeni ljudje. Tako sta dva gospoda dajala med vojno revnejšim slojem šivati obleko za vojake, pri kateri so imeli isti prav mastne zaslužke. Zaslužili so od enih spodnjih hlač in ene srajce, skupno 16 krajcarjev, z odbitkom 4 krajcarjev za sukane, toraj čistih 12 krajcarjev. Slišalo se je pa od verodostojne strani, da je erar plačeval od kosa po 1 K. Kam je izginila difirenca? Prizadeti dajte odgovor!
Kulturen pregled.
Razpis častnih nagrad. »Slovenska Matica" v Ljubljani opozarja gospode pisatelje in znanstvenike, da je razpisala meseca julija 1918 pet častnih nagrad in sicer:
3000 K za pripovedni spis, ki mora biti po vsebini in obliki dovršeno in vseskoti umetniško delo. Obsega naj uajmanj 10 tiskanih pol.
3000 K za izvirno, vsem zahtevam dramatske umetnosti ustrezajočo dramo, ki izpolni v gledališču en večer.
3000 K za najboljše izvirno znanstveno delo, ki poglobi in razširi spoznanje lastnega naroda, bodisi njegove zgodovine, jezika narodopisja, literature, umetnosti, geologije, favne, flore itd. Delo naj obsega najmanj 10 tiskanih pol in bodi zamišljeno kot samostojna knjiga.
1500 K za manjše izvirno delo znanstvene vsebine iz katerekoli stroke Človeškega znanja, obsegajoče najmanj 5 tiskanih pol. Prednost imajo spisi, ki se pečajo s kulturno važnimi, splošno zanimivimi znanstvenimi problemi.
1500 K za poljudno znanstven spis iz kaferekoli stroke človeškega znanja. Spis naj obsega najmanj 10 tiskanih pol ter naj pregledno in v razumljivi obliki obdela širše, vsebinsko zaokroženo, znanstveno polje, ki sodi v okvir splošne izobrazbe modernega človeka. Delo izide kot samostojna knjiga in naj je po možnosti opremljena z ilustracijami.
Če „Matica" ne sprejme pripovednega spisa ali drame, ki bi ustrezala navedenim pugojem, dobi pa popolnoma zadovoljujoč krajši pripovedni spis, prvovrstno enodejanko ali dvo-dejanko, bo nagradila tako delo s sorazmerno manjšo nagrado. Celo nagrado pa prizna avtorju, ki pošlje popolnoma ustrezajoče gradivo za en glediški večer, na primer tri enodejanke, ali eno dvodejanko in eno enodejanko.
»Matica" utegne prejeti tudi rokopise, ki bi kot konkurenčna dela ne
prišli v poštev, ki bi bili pa sicer sprejemljivi in vredni objave. Take spise bo „Matien“ sprejela in nagradila z običajnimi honorarji.
Pisatelji prejmejo za častno nagrajene konkurenčne spise tudi običajne honorarje.
Svoje spise naj opremijo z gesli ali psevdonimi. Te psevdonime oziroma gesla naj napišejo na zaprte kuverte. V zaprtih kuvertah naj bodo njihova prava imena.
Rok za vlaganje rokopisov poteče s koncem leta 1920.
Slovenska Matica. Knjigi, ki izideta za leto 191S, bosta v kratkem dotiskani. Matica ju prične razpošiljati svojim članom tekom februvarja meseca. Opozarjamo vse, ki reflektirajo nanje in se še niso priglasili kot člani, naj to čimprej store. Članarina znaša 8 kron. — V zalogi je tudi še nekaj knjig lanske izdaje. To je povest Zofke Kvedrove Demetrovičeve »Njeno življenje" in zgodba E. Kristana »Pertia-čarjevo pomlajenje". Knjigi sta občinstvu na razpolago po 4 krone v pisarni Slovenske Matice, Kongresni trg 7/1.
Cankarjev „Kra!j na Betajnovi"
v Trstu. Tržaško ..Dramatično društvo" je nprizorilo v soboto 11.1. m. Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi". Kan-tarja je igral g. Skrbinšek. Pred predstavo je gdč. Marija Kmetova imela predavanje o Cankarju. Tržaški Slovenci so slovesno proslavili spomin našega največjega pisatelja.
„Napreju“ in drugim.
Ker so narodnozavedni Primorci storili to. kar bi po splošnem mnenju bila morala storiti Narodna vlada in je g. Anton Kristan celo tozadevno vložil interpelacijo —
I odstranili so spomenike Franca Jožefa-in | Radeckega — se jo socijalno demokratični ! dnevnik „Naprej“ zgražal ter se obregnil ob mene kot odgovornega urednika »Jugoslavije". Jaz in nikdo iz našega uredništva ni imel ; nikakih stikov z dotičnimi čistilci Ljubljane | in torej nismo odgovorni za njihova dejanja, i Ce pa je »Jugoslavija4 odobravala, da so se i odstranili ti lopi, ni bila osamljena. Vsa na-' rodno zavedna Slovenija je odobiaval* t»,
— V polemiki z »Naprejem- je »Jugoslavija" zapisala, naj se .Naprej- raje briga za razredni boj in namignila, da dobiva 'subvencije od inozemske centrale, kajti splošno znano je, da bi slovensko socijalno demokratsko časopisje ne meglo izhajati, če bi ne dobivalo podpore od socijalno demokratske
j centrale na Dunaju, ker ima premalo naročnikov. Ker seve ne morem dokazati, če in koliko dobiva oz. je dobivalo slov. socijalno demokratično časopisje subvencije z Dunaja, izjavljam, da mi to ni znano. Ker je slovenska soc. demokratična stranka v narodnem i oziru žal silno mlačna — saj'je v obmejnih I krajih soc. demokrat in nemškutar, v Trstu pa Lahon istovetno in seje narodno zavedno i slov. delavstvo baš radi tega ogibalo soc. j demokratične organizacije, je mnenje, da je i slov. soc. demokratična organizacija odvisna od nemškega Dunaja, splošno. Še lani je izbruhnila v stranki kriza, ko so se ločili takozvani mladini, baš radi tega, ker ji niso pustili priobčevati v »Napreju" v narodnem duhu pisanih člankov.
V nadaljne polemike z »Naprejem* se ; ne spuščam, škoda prostora in časa Ce bo j slov. soc. demokratska stranka odslej bolj | narodna, kakor je bila doslej, bo to le njena korist. Če me pa zasmehuje »Naprej- s pedagogom s Starega trga Itd. je to znamenje, da .Napreju" ne gre za stvar, teriiveč le za osebno polemiko. Če bi »jugoslavija-osebno napadla odgovornega urednika »Napreja" g Petejana ali pa A. Kristana, njegovega duševnega vodjo, bi nam seve očitali žurnalistično rokovnjaštvo, če pa »Naprej- mene osebno napada, to je seve
— kaj druzega.
Pripomnim le še to in sicer ne samo na naslov »Napreja- temveč vseh onih Ljubljančanov »Slovencev", ki jih lahko seštejemo na prstih ene roke: Če Vam je tako žal za padle spomenike, napravite si doma hišne oltarčke in postavite v nje kipce raznih Habsburgovcev, da lahko opravljate vsak dan svojo »andoht- pred njimi.
Čehi so postopali vse drugače kakor pa naši zaspanci; odstranili ~,o takoj vse znake sužujosti, odstranili spomenike, ulične table in še celo Marijin kip — spomenik na Beli gori so podrli. Njihova odločnost imponira bolj kakor pa naša slovenska mevžatost. Ko bi bili mi Slovenci tako odtočni kakor so Cehi, bi ne bilo treba pisati g. —r v »Slov. Narodu" člankov, kot je zadnji »Vedno slabše".	A.	P.
Zahtevajte „Jugoslavijo‘' po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah/ Pridobivajte novih naročnikov / maammsmtMmessmz. •	1
Stran 4.
.JUGOSLAVIJA" dne 13. januvarja 1919.
štev. 12
Gospodarstvo.
Hmeljarstvo v Savinjski dolini.
V Savinjski dolini leže velike množine hmelja. Hmeljarji so stopili v zvezo s francoskimi trgovci, ki bi kupili hmelj po 1800 frankov za kvintal. Hmeljar* sko društvo se je obrnilo na Narodno vlado v Ljubljani za izvozno dovoljenje, ki je pa odgovorila, da je izvoz v tujino sploh prepovedan. V poštev bi prišla edino-le Italija. To stališče Narodne vlade se nam vidi popolnoma napačno, to tembolj, ker je hotelo hmeljarsko društvo prevzeti ves riziko. Dolžnost Narodne vlade bi bila, da pospešuje izvoz predmetov, ki jih moremo utrpeti doma, ker bi se stem pospeševalo zboljšanje valute.
Promet s teleti in klavnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej prost. Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani ie z dovolitvijo te vlade. Od političnih okrajnih obla-stev na podstavi tozadevnih zakonitih I določil za preskrbo prebivalstva zahte- ; vani kontingenti klavnih prašičev se : morajo tudi še vnaprej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in mast. Določila o najvišjih cenah za teleta in za klavne prašiče ter določila o najvišjih ceiah za telečje meso in za prašičjo mast in za prašičje izdelke (naredbe z dne 27. novembra 1918, št. 147 uradnega lista, z dne 1. decembra 1918, št. 168 uradnega lista, z dne 14. decembra 1918, štev. 200 uradnega lista in z dne 19. decembra 1918, št. 214 uradnega lista), ostanejo neizpremenjena v moči.
Zadnje vesti.
Boji v Berlinu se nadaljujejo.
Berlin, 12. januvarja. Poulični boji so se tudi tekom današnjega dne nadaljevali. Aretiranih je bilo več voditeljev špartakovcev.
Preki sod v Berlinu.
Berlin, 12. januvarja. (Lj. k. u.) čehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor javlja list „Freiheit“, bodo danes proglasili preki sod, obsedno stanje. Šparta-kovci še pritožujejo zaradi slabega ravnanja z ujetimi Spartakovci. Baje so kratkomalo ustrelili nekatere Spar-takovce in druge mučili. Špartakovci so imeli danes samo še B5tzovo pivovarno v rokah. Domneva pa se, da bodo vladne čete vosvojile še danes poslednjo pozicijo Špartakovcev. Časnikarski del mesta je sedaj popolnoma v oblasti vladnih čet.
Kritičen položaj v Turčiji.
Bukarešta, 12. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad porača: Po semkaj dospelih poročilih je postal položaj v Turčiji ponovno tako kritičen, da bo ententno poveljništvo v ; Carigradu odredilo najhujše odredbe, j General Franchet d’Esperay, ki dospe i danes v Carigrad, bo najbrže takoj odredil vse potrebno. Boljševiško gibanje narašča. Po ententi zaukazani ukrepi nimajo ne v evropski Turčiji, ne v Mali Aziji nobenega vpliva.
Listnica uredništva.
Gosp. O. Zagreb. Prosimo, da nam naznanite svoj naslov. Gosp. E. M. Ljubljana. O omenjenem ofi cirju ne bomo več pisali. Saj pride itak pred oficirski Častni sod.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
za dnevnik Jugoslavijo sprej memo po vseh večjih kraji! Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodm razširjenje)sme naš dnevnik vsakdo prodajati Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Pri glasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 7
Pnvorionike za nabiranie naročnikov z. rUlul JuillIVC ^Jugoslavijo" sprejemamop< vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta ko portaža (svobodno razširjenje) in sme ton vsakdo, seve kdor je od nas pooblaščen za t — nabirati naročnike. Agilnim osebam t>. nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravni štvo Jugoslavije.	Ufe
Aceteiin aparat žina konjskega mesa. —
Kupi pa se akomulatorje od 100—120 voltov. Ivan Marinšek, Glince št. 28.	3—1
Prnrlam * slivovke, 50 1 tropinovca in 1 I UUulll 50 l brinjevca. Roba je domača in močna. Zmerna cena. — Ambrož Šmuk, Cermošnjice.	5—1
LjBtomerskB^iilž^^oStoS
Medi k, Udmat št. 115, pošta Moste pri Ljubljani.	3—1
l/n A čivili (pomočnic) se sprejme proti IGU Om!J dobri plači. Terezija Dular, šivilja, Turjaški trg št. 7/11. — Istotam se sprejme tudi postrežnica.	3—1
IČPDITI ollrihn plačilnega natakarja izven lOuGIII cSUlUU Ljubljane. Pismene ponudbe pod „Kavcija“ na upravništvo.	7-1
l/iihne- išče službe v kaki častniiki kuhinji. IVUHfll Pismene ponudbe pod „št. 15'J“ na upravništvo.	7—1
llfttaliiPS išče mesta vzgojiteljice k boljši UuIlCljluu družini, rada' tudi na deželi. Pismene ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo „Jugoslavije“, pod ^Vzgojiteljica".
Vel pisalnih strojev z zadostnimi cevmi
in koleni je naprodaj. Ogledati na Marije Terezije cesti št. 6. na gorenjem vogalu, od 11.—12. ure dopoldne in od 3,-4. ure pop.
Gospod Joško Čampa,
voli naznaniti svoj naslov prof. Maroltu na tukajšnje učiteljišče.
Vinsko cnrlo transportne in hramne, k u -VlilOlVG oUUG p im. Ponudbe ■/. navedbo kakovosti, velikosti sodov in cene na uprav- j ništvo pod „Vinski sodi".
»Narodna knjižnica".
Snopič 1.
Ualentlna Hodnika izbrani spisi.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo!
Naročite takoj!
Trgovci pozor!
Manufakturno blago
(mirovno blago) se zaradi posebnih razmer v veliki množini skupno proda. Naslov pove uprav. ^Jugoslavije."
Dražbeni oklic.
V petek/17. prosincu 1911), ob 10. uri dopoldne se bo potom
javne dražbe prodal
envagon mila
t skladišču tvrdke „Balkan“ v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Dražbeni oklic.
Y sredo, dne 22. prosinca 1919, to-
čno ob 9. uri dopoldne se bode v deželni bolnici oddalo na javni dražbi približno
5 vagonov mineralnih voda.
Zdražitelj mora kupnino takoj v gotovini vplačati, ter kupljene mine-alne vode na lastne stroške odstraniti.
Nadaljna pojasnila se dobe v stavbenem oddelku Narodne vlade (stvarna temobilizacija) soba štev. 6.
V Ljubljani, 11. prosinca" 1919. [Za vodstvo stvarne demobilizacije: Ing. Kobal 1. r.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo1*!
Dobro staro vino
se toči čez ulico: črno liter po 11 K, belo litar po 10 K.
Restavrae. Schmid, Gradišče 2.
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
V
Dore.“
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 350 K.. Dobiva se v knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
T
Mast, slaninu, suho meso^j i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene:
Mast.	.	.	po 24 K po	kg Suhe šunke .	po	22 K po kg
Slaninu	.	.	po 28 K po	kg Salama (Braunšv.)	po	20 K po kg
la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima y4kg po K 650 po kg. Novac unapried ili 50°/o kapare, ostatak uz pouze^e. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino	sa sobom poneti.	46 20-13
I	1	CY	\	/ i r> tvomlca suhomesnate	robe I tnastt, J!
Nova Gradiška, Slavonija.
Naročajte „Kurenta“
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mcsec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravui fitvu .Kurenta, ^ v Ljubljani, Marijin trg štev. 8.
iiaianaaiiis biiib
Priporočamo sledeče knjige:
Dr. Ivan Lah: „DOREa. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Cena vez.	350	K'
Milan Pugelj: „MIMO	CILJEVNovele........Vez.	4 50	K
Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTISedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja...................... 4.50 K
/akob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELEPredpustna igra o naprednem carju in parlamentu	Broš.	—•60 K
Mrs. Hungersdorj: „SNAHAa. Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije..........Broš.	3 —	K
Anton Pesek: „SLEPA LJUBEZENLjudska igra s petjem v petih dejanjih...........................Broš.	2 —	K
A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRAN/U“. Pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8-50 K
Manica Komanova: „ŠOPEK SAMOT ARKE". Zbirka novel. Cena broširani kniigi............K 3-20, vez. 4-60 K
Azov in Te j ji: „HUMORESKEu Zbirka ruskih humoresk, satir m
grotesk. Cena............Broš. K 3 —, vez. 4 50 K
Abditus: „PRCBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2-— K „KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4-20 K
Ferd. Seidl: ,.RASTLINSTVO NAŠIH ALP“. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez...........7*— K
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej
Upravništvo „J u g o	s 1 a	v	i	j e“
v Ljubljani, Marijin	trg 8.
■BBglSIBBIBBBB ■■ E B ■ ■ g H I