|jui | milili Smtmtrn l*iHm 1 3T—» Sundajs and Holidajrs. 1 PROSVETA 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uradniški la uprevniški prostori: 1657 South Lawndala Ave. Offics of Pablloatkm: 1667 South Lawndale A v* Talaphona. Rockarall 4604 LETO—TEAH XXXVL Cena lista js *M ■ nS^f^J^ «s* CHICAGO 13, ILU TOREK, 11. JULIJA (JULY 11). 1944 tubeeription $6.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 131 Rusi dosegli Vzhodno Prasijo; ameriške armade vdrle v mesto St. Lo Ruti zavzeli 340 vati in mett na centralni fronti in prekoračili reko Niemen blizu Vzhodne Prutije. Berlintki radio poroča o novi rutki . ofenzivi v jugovzhodni Poljtki.—Angleži zavzeli 9 vati v Normandiji, Američani pa 3 in prekoračili reko Lizon.—Nemška obrambna črta v Italiji zdrobljena na vtej dolžini; ameriški letalci razbili 22 mottov na reki Po STOCKHOLM. 17. Jul.—Švedski lisi Aftontidnlngen poroča, da ao Rusi invadirall Vshodno Pruaijo a zračnimi četami. ki ao bila »puščana na tla, da rasdere-jo obrambna naprava. LONDON. 17. JuL—Poročilo U Moskva pravi, da aa Trša na meji Vzhodna Pruslje vroči boji. neko poročilo ls Švice pa omenja, da so naciji ukazali takojšnjo evakuacijo civilnega prebivalstva Is ie nemška provinca. Po padcu Grodna sa Ja ena od ruskih armad začela valiti proti Kovnu, ki Ja prad Vshodno Prusijo nemška glavna obrambna točka. GLAVNI ZAVEZNIŠKI STAN. FRANCIJA. 17. Jul.—P«* so miljo. Na tem sektorju so v enem kraju prekoračile tudi reko Lozon. i sedmih dnevih vročih bojev ameriška četa danes vdrla v mesto Si. Lo v centralni Normandiji ln v teku so hudi poulični boj L To mesto so Nemci spremenili v enako trdnjavo lcoi C san v vzhodni Normandiji, kjer to mesto tvori nekakšna vrata sa vdor proti Parlsu. London« 17. jul. — Ruske armade, ki so včeraj zavzele staro poljsko mesto Grodno le 15 milj od nove meje Vzhodne Pruske, so na centralni fronti, ki zavzema Litvinsko in vzhodni del stare Poljske proti BialistokCk in Brest Litovsku, tudi okupirale 340 vasi in mest. Kovnu, glavnemu mestu litvinske republike, so se približale na deset milj razdalje in mesto pade vsak čas. Rdeče armade se vale tudi proti Biailistoku, od katerega so bile v nedeljo oddaljene 45 milj, irt Brest Litovsku, ki je oddaljen 60 milj. Na vzhodnem koncu fronte so oddaljene manj kot deset milj od latvijske meje. Glavna udarna sila sovjetskih armad je bila zadnje dni osredotočena na centralni fronti, ki se v velikem loku vije od Pinska na pripetskem ozemlju, katerega so zavzele zadnji teden, severo-zapadno v smeri Varšave in Vzhodne Pruaije in dalje vzhodno proti Latvijl. Pri Grodnu so na več mestih prekoračile reko Niemen in se začele valiti proti Vzhodni Prusiji, ki postane po-zorišče bojev v prihodnjih dneh. (Neko londonsko poročilo pra vi, da so ruske čete ie vdrle na suvalsko ozemlje, ki je bilo leta 19:19 v razkosanju Poljske pri deljeno Vžhodni Prusiji. Od tukaj do stare vzhodno-pruske meje je še 30 milj.) Berlinska radijska postaja je poročala, da so sovjetske čete pričele z veliko ofenzivo tudi v jugovzhodnem delu stare Polj ske. O tej ofenzivi ni bilo nobenega poročila iz Moskve, kakor tudi ne o kakšni akciji na dvin-skem sektorju v LatvijJ. Berlin sko poročilo je omenjalo, da so bili napadi na tej novi fronti pri Tarnapolu in Lucku odbiti. Glavni ssvesniški slan. Frsn d J a. 17. jul. — Na vsej 120 milj dolgi fronti v Normandiji div jajo srdite bitke in Nemci se morajo počasi umikati. Anglo-kanadske čete so pri Csenu na šest milj dolgem sektorju nsprs-vile močan nočni napad in napredovale okrog poldrugo miljo Zavzele so tudi osem vasi ob cesti, ki bodi iz Caena v Pariz Pri St. Loju, za katerega vrše vroči boji ie teden dni, so ameriške čete zavzele tri vasi in •o oddaljene od mesta okrog 1500 jardov — malo več kot po .milje. Na zapadnem koncu fron t'' p« ao prodrle do Lessayja, ki »o ga obkrožile s treh strani Od Peners« so oddaljene poldrugo Rim. 17. jul. — Italijanska fronta se je zopet začela pomikati proti severu po daljšem zastoju. Nemška protiofenziva je bila zdrobljena na vsej črti. Britska osma armada je zdrobila nacijski odpor na 70 milj dolgi fronti in okupirala Arenzzo, 37 jugovzhodno od Florence v centralni Italiji. To mesto, ki je štelo 60,000 prebivalcev, je križišče štirih glavnih in več okrajnih cest. Od reke Arne se nahaja le pet milj. Nemci so ga branili tri tedne, končno pa so ga izgubili, kakor tudi veliko vojakov in vojnega mateirala. Na zapadnem koncu fronte je peta ameriška armada okupirala več strateških hribov vzhodno od Livorna v poskusu, da pride Nemcem v tem mestu za hrbet. Okupirala je tudi vas Quercia-nello, pet milj od obrežja in na svojem sektorju pognala Nemce nazaj od ene do pet milj. Za vzela je tudi Montignoso. Zadnje dni je bila zelo aktivna tudi letalska sila, ki je na re ki Po razbila ali poškodovala 22 mostov. S tem je nacijem otež-kočila zalaganje njih grmad na tako zvani gotski obrambni liniji, ki leži južno od reke Po in kateri se bližajo zavezniške sile. Chungldng. 17. jul. —Glavni stan poroča, da so kitajske čete zdrobile japonske protinapade pri Lunglingu v Provinci Yun-nan pri severni Burmi, kjer Kitajci in Američani skušajo zgraditi novo vojaško cesto, ki bi zvezala Kitajsko in Indijo. Kontrola letalske transportacije Ustanovitev mednarodne oblatti London. 17. jul.—Angleška delavska stranki} se je izrekla za ustanovitev mednarodne avtoritete, ki naj bi kontrolirala in operirala letalsko transportacijo in vse svetovne linije. Načrt predvideva popolno internacionalizacijo letalskega prometa. Stranka je zavzela stališče, da bi internacionalizacija letalskega prometa Ščitila svetovni mir. Civilno letalstvo nei bi postalo sredstvo nacionalnih smernic držav. Svetovna avtoriteta naj bi bila v rokah posebne mednarodne organizacije, v kateri bi imele vse države reprezentante. Vodstvo naj bi bilo koncentrirano v posebnem odboru, ki bi dajal koncesije in izvajal kontrolo nad civilnim letalstvom. Svetovna av toriteta naj bi posedovala vse letalske linije,'letališča in naprave, poleg tega pa naj bi preskr bovala moštvo. Pomožne oblasti naj bi bile ustanovljene v različnih pokrajinah. Ena izmed pokrajin naj bi uključevala evropski kontinent, angleške otoke, Irsko, del Rusije in morda kolonije evropskih držav v severni Afriki. Letalska transportacija v Evropi naj bi prišla pod enotno kontrolo. Vsa letal«, tudi »privatna, naj bi bila podvržena mednarodni kontroli. Bombardiranje Reicha se nadaljuje Nad 1500 bombnikov nad Nemčijo in Avttrijo London. 17. jul.—Nemčija in Avstrija sta bili včeraj zopet tarča silovitih bombnih napadov iz zraka. Kljub slabemu vremenu se je dvignilo nad tisoč težkih ameriških bombnikov, spremljanih po močnih eskadrah bojnih letal, in sipalo bombe na nemška mesta. Glavna tarča je bilo zopet Monankovo z okolico vred. Nad 500 težkih bombnikov 15. .etalske sile, ki ima svoje baze v Italiji, pa je sipalo bombe na vojaške objekte pri Dunaju, Naleteli so na močno protiletalsko streljanje, toda le dvoje nem ftkih letal se je prikazalo in zopet odletelo. Iz napada na Monakovo se ni vrnilo dvanajst bombnikov in tri bojna letala. Prejšnji dan je 15. letslsks si ls, več sto bombnikov, zopet ns padlo oljno industrijo v Rumu niji pri Ploešti in rszbilo sli po-škodovslo štiri refinarlje. Isti dan so ameriški bombniki na padli refinarlje pri Budapešti na Ogrskem. Britska armada ima nov tank \ Zavezniški glavni stan. Fran cija, 17. Jul.—Angleška armada je dobila nov tank, ki je izbolj tanje Cromwellovega tanka Novost tega tanka so let ji topovski streli. . - Partizani zdrobili nem iko ofenzivo v Črni gori London, 17. jul.—Radijska postaja Svobodna Jugoslavija je poročala, da so partizani zdrobili močno nemško ofenzivo proti gerilcem v Črni gori. Okupator ji so utrpeli večje izgube. Poročilo dostavlja, da so partizan uničil dve garnizlji tudi v zapad-ni Bosni in zajeli dosti vojnega materiala. Radijska postaja v Alžeru pa je poročala, da se zdaj bori partizanskih vrstah v Jugoslavi-i tudi del neke londonske divizije. tito čaka s 'priznanjem' vlade subašlca - t, J > j *9rej mora pokazati, ako ta naklonjena ljudstvu FOTIC IN MlRKOVlC RESIGNIRALA Rim. 17. jul —Semkaj dospelo poročilo časnikarskega poročevalca Stojans Prlbiceviča, ki se nahaja pri Titu kot zastopnik ameriškega tiska, pravi, da je vrhovni svet jugoslovanske O-svobodilne fronte zavzel stališče, da Titova provizoricna vlada nI oficielno zastopana v novi jugoslovanski vladi v Londonu, ka-tero je sestavil premier Ivan Šubašič. Iz tega Priblčevlčevega poročila, katerega je avtoriziral Tito, je razvidno, da partizansko {gibanje čaka s "priznanjem" Šu-Mšičeve vlade, da vidi, kaj stori. Poročilo pravi, "predno je osvobodilni odbor pripravljen stopiti v vlado, se mora jugoslovansko ljudstvo prepričati, ako bo imelo podporo vlade na vsej Črti, kajti Jugoslovani so imeli slabe izkušnje z zamejnimi vladami." Washingion. D. C. — Zadnji petek je jugoslovanski poslanik v Ameriki Konstantin Fotič obvestil državnega tajnika, da re-signlra iz te sluibe. Obenem je očrnil novo jugoslovansko vla-do pod vodstvom Ivsna Šubašl-ča, češ da ne predstavlja Srbije in da v nji Srbi nimajo nobenega zastopništva^ On ima v mislih Velesrbe, k! so vel čas po formiranju Jugoslavije po zadnji vojni vodili vlado m jo tudi ne vsej črti zavozili. Kosanoviča in Vukosavljeviča očividno ne priznava za Srba, vsaj ne kot zastopnika Srbov v novi jugoslovanski vladi. Fotiču je sledil tudi jugoslo vanski konzul v Chicagu Voje-slav V. Mlrkovich, ki je tudi podal ostavko in podal slično izja vo kot Fotič. Z Mirkovičem sta resignirala tudi dva njegova pomočnika iz konzularne službe. To sta Milan B. Obradovič in Ljubica Radonič. Trije drugi uslužbenci v čikaškem konzulatu se še niso odločili, ali bodo "priznali" novo vlado ali ne in so zaenkrat še ostali na svojih mestih. Domače vesti Obisk Chicago.—Frank Gcrzetich iz West Allisa, Wis., je 17. julija obiskal glavni urad SNRJ in uredništvo Prosvete. Nov grob v Pennl Strabane, Pa.—Dne 8. julija je tujcaj umrla Jennie Slanovich, stara 54 let in doma iz Juršč pri Št. Petru na Krasu. Zapušča dva sinova, dve hčeri in tri brate. Bila je članica društva 138 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 12. julija je tutaaj umrl Louis Hočevar, star 22 let in rojen v Bridgeportu, Ohio. Zapušča ženo in hčerko, očeta, šest bratov in šest poročenih sester. Mati mu je umrla leta 1940. — Družina Robert Ja-cobs na 1189 E. 177 st. je dobila hčerko prvorojenko. — Poročila sta se Valeria Perše in William M. Urbančič.—Na bojišču pri Cherbourgu, Francija, je bil 24. junija ranjen v nogo in roko pro-stak Anthony Smrdel, sin Fran ka Smrdela s 1384 E. 53 st. Charles Zivoder, sin Nancy Braidich, pa je bil ranjen 23. maja pri Anziju, Italija. Sgt. Luddle Jerič se je težko poškodoval pri vojaških vajah v Floridi in su na haja v bolnišnici. S/Sgt. S. Za jec, star 20 let, pa je bil že tretjič odlikovan s hrastovimi peresi za hrabrost. On služi kot topničar v leteči trdnjavi v Evropi. — V bolnišnico na Huron rd. se je moral podati John Hudoklln, ki se bo moral podvreči opereeijl. — Po dolgi bolezni je umrl v mestni bolnišnici John Kolenc, star 49 lst. Doma je bil iz vasi Belsko, fara Studeno pri PostoJ. ni, odkoder je prišel v Cleveland pred 91 leti. Bil je vdovec. Zapušča lina Johna pri vojakih ln dve hčeri. Demokrat je se branijo H. Wallaca Reakcionarjem je "preradikalen" zavezniška politika v rimu povzroča kaos Predsednik trgovske zbornice se vrnil Washington, D. C. — Bric A. Johnston, predsednik Ameriške trgovske zbornice, se je prav kar vrnil z obiska sovjestke Rusije, kjer se je mudil osem tednov. Tja je šel na povabilo premierja Stalina. Obiskal je vsa večja industrijska središča, obenem pa je proučaval povojne trgovinske možnosti med Rusijo ln Združenimi državami. O svojih vtisih bo poročal na raznih sestankih in v člankih, ki bodo izšli v ma-gazinlh. Chlcago. 17. jul. — Vsa znamenja kažejo, da se bo na konvenciji demokratske stranke vršil hud boj aa izbiro podpredsedniškega kandidata. Četudi ima sedanji podpredsednik Henry A. VVallace najboljši izgled, da X) ponovno nominiran, so juž-naški reakcionarji in ostali sovražniki novega deala napeli vse sile, da konvencija nominira njim "sprejemljivega" kandidata. Znano je, da je predsednik Roosevelt dal svojo podporo Wallacu, ni pa inslstiral, da ga mora delegacija nominlrati. Vsled tega smatrajo zlasti vsi reakcionarji, da imajo proste roke pri izbiri podpredsedniškega kandidata. V tem momentu izgleda, da bosta najresnejša tekmeca proti VVallacu za podpredsedniško kandidaturo James F*. Byrnes, direktor urada za vojno mobilizacijo in bivii vrhovni sodnik, ter senator Alben W. Barkley lz Kentuckyjs. Barkley je bil Izbran, du na kon venci j l predlaga Roosevelta za četrti termin, kar se smatra, da bo na konvenciji igral veliko vlogo. Robert E. Hannegan, predned nik demokratskega odbora, je baje potrdil vsit, da je že Wal lscu povedal, da ne bo mogel na konvenciji prodreti is nomlni rsnje, Doznava se tudi, da je Roosevelt naslovil posebno pumo isnstorju Samuelu D. Jsck ionu li Inditne, ki bo Izvoljen za kon venčnega predsednika, pismu je Rooievelt baje iijavil ds je on sicer za Wallaca, ampak delegacija ima "prbsto pot," ds imenuje kogsr hoče. Pred nekaj dnevi je bilo ns znsnjeno, da je organizacija Gollup, ki se peča z javnim mnenjem, s poskusnim glssovsnjem dognsls, ds-je 64 odstotkov demokratov zs Wsllsca, dočim njegov najbližji protikandidat dobil le 16 odstotkov glasov ostali pa veliko manj, Na podla gl tega se lahko sklepa, da VVsllace najpopularnejši kandl dat mod demokrati, ampak reakcionarji, ki so sicer v manjši ni, hočejo svojega kundidata, k bo zastopal prlveliglrane interese. Senstor Guffey lz Pennsylvs nlje je izjsvil, ds bo Wsllsoe pr prvem glasovsnju prejel 250 glssov, pri drugem glssovsnju ps ds bo zlshks zmagal, Da zma ga, potrebuje 589 glasov. Vol tve za podpredsedniškega kan didaU ae pričnejo v č«trtek. Ameriška pomoč Kitajski in Indiji "UimI-Imm" znata 11,400,000,000 lUpoblUMad »telilo up*I Mratlll ( old i»%Utm s - ■ Waahlngten. 17, Jul— Amerl ška "lerid-leasna" pomoč Indl ln Kltajaki je od začetka vojn do 1. maja letos znašala $1,400 000,000, ae glasi poročilo loalenega za $216,319,000, letal za $2*9,404.000, tankov In trokov za $270,187,000, Industrij-sklh J red metov pa za $322,-32H 000 Crowley je tudi dejal, da Je ameriškim inženirjem na Kitajskem (»omagalo okrog 400,000 Kitajcev pri konatrukcljl velikih letališč za nove bombnike j tipe H 29 Kitajci ao zgradili ta I letališča z najprimitlvnejšim o »odjem, Politika kompromisov ne prinese miru ZAVEZNIKI APIZA-JO FASISTE Rim. 17. jul.—Zavezniška potika kompromiaov, ki ae je uveljavila v Afriki po zavezniški okupaciji, se je ponovila tudi v talijl, piše Edward P. Morgan, poročevalec čikaškega lista Daily Mewa. Darlan je sicer že mrtev n kralj Victor Emanuel je odšel v pokoj, ampak zavezniška politiku" se nadaljuje kot prej. Borimo se proti fašizmu in nacizmu, naši fantje in naši veliki tanki zmagujejo vsepovsod, smpak vse izgleda, da io zavezniki uvedli v Italiji le nekakšno )oliclJsko nadioritvo. Uvaja se Milltiku nu podlagi teorije, če zavezniki uspejo, da se ohrani red in mir, da je to dovolj, neglede na to, kdo je v zaporu ali na prostem. Ta politika zavezniških sil je povzročila, da je v Rimu nastala pravcata konfuiija. Dva tedna po okupaciji Rima so zavezniški organi aretirali Antoniji Poceja zato, ker je organiziral podtalno grupo proti-fašlstov, ki je Nemcem delala veliko preglavice. Britski major, ki jo upravljal posle v imenu isveiniške vojaške vlade, Je rekel, ds ga ne briga, kaj je Po-, ce dslsl prej. "Sedaj smo mi tuksj in Poce bo ostal v zaporu 20 let, ako ae ne bo obnašal po naših pravilih." Kmalu potem Je bil Poce oproščen in pevcu G|gli)u Je bil prepovedan nastop na koncertu, ker je Gigli bil inan kot fašlit, li vsega tega sledi, ds ae ne more Italija samopašno rszdell-tl na dva dels, v fašistični In protifašistični tabor. Misleči kritiki so mnenja, ds je največja napaka na atrsni zaveznikov v tem, ker il prizadevajo viposts-viti "normalne" raimere, isto pu se skušajo upoštevati celo manj važni fašisti, medtem ko se robato postopa i antlfašlstl. Nepristranski opazovalci rsimer priznavajo, da ima Kavarniška oblast v I Uli j i pred seboj težak problem, ampsk s kompromisi in aplzanjem ne bo mogla .uspeti. Vprašanje nastsne, sli bodo zsvezniške oblasti nsdsljevsle tsko politiko, politiko spiianjs, tudi potem, čim uderejo ns nemško ozemlje? Kompromisi i far šistl in nscisti ne morejo roditi dobrih posledic, kajti prizadeto prebivalstvo, ki je pričakovslo od zaveznikov svobodo, ne bo hotelo sodelovati, čim bo videlo, da zavezniki paktirajo a fašiati. Zavezniške oblasti stoje še pred drugim vprašanjem: Kako dolgo bodo ostale v Italiji? In kaj potem? Italijani se boje, kaj bo, čim se zavezniki umaknejo lz dežele, zlasti pa iz Rima in potem iz severnih mest. Boje ae zato, ker čutijo ln vidijo, da bo edini Izhod ljudstva v tem, da ae dvigne proti fašističnim tiranom, kur pomeni krvavo revolucijo. Neki ogrski poročevalec, ki je živel v Klinu i>aem let, Je rekel, du bo za Italijo najalabšl tisti dan, ko bodo zavezniki odšli in pufctlli Italijane »ame, Posledice brnlo »trašne, Italija se bo mašiš v veliki konfuzlji ln IJudatvo bo dvignilo proti tiranom, a katerimi M-daj zavezniške oblasti delajo kompromiae. Ta ča* bo prišel, čas, ko bodo zavezniki odšli Iz Italije, Vsled tega zavisi ves razplet Italijanskih razmer od zaveznikov, kaj iu kako bodo uravnali razmere. Ako bodo uvedli politiko zdrs-vega rszvojs, se bo preprečil uničujoči ksos. Jasno je, če zavezniške oblasti tegs ne store, da postoji resna nevarnost, da se bodo morsll »pet vrniti in snovi pričeti grsditi red in mir. „' mm p«1 i PROSVETA THE ENLIGHTEHMEHT GLASILO IM LASTNINA SLO VE* SEE NARODNE PODPOtl« n et and published Soctotr is okolico M Zdruitn* driav« (laven Chš«fe) Cook Co.. r^O « Chicago) a»d Suabcriptlon rales: lor iho Uniied Blaieaiex C^uSio por r^- Chicago a»d Cook Couniy|7.*0 por Toer. lotolgn oounlriot »JO por . . MMr#Mh Colo oglaaoT po do«o»oru^SokopW doptoee to"™'*'™ RmIot m n«. «Mk i Usto»< ' PROSVETA 2657-59 So. Lawndale A ve* Chicago 23. Illinois MEMBER or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz I naselbin PISMO SLOVENSKEGA UJETNIKA San Bernardino. CaL—Oprostite ml, ker vas nadlegujem s tem pismom. Jaz sem Slovenec in doma iz Trsta in sedaj se nahajam v Ameriki kot laiki ujetnik. Leta 1940 so me italijanske oblasti poslale kot voiaka v delavnice v Libijo, Afrika. Tja so pite preveč vaiih vrtov, kajti vodni rezervoarji nimajo zadosti vode." Proklamacija ni bila priobče na natanko tako kakor jo poda ja vai dopisnik, ampak žalostna ti majka, v Clevelandu nimamo dovolj vode, dasiravno imamo Slovenca za župana. (Na veliko srečo Clevelandča nov pa se je Bog nas malo usmi il in namočil naie vrtove z ljubim dežjem. Ne vem, zakaj ljudje bolj ne molijo? Saj hodijo vsak dan v cerkev, pa jih Bog vseeno ne usliii. Ali rti to strašna kazen za zemljane? Frank Barblč. jtdeeriiaiag rai~ on ^rVZ^^^^M and unaoUciied article. mil not ImJ™"1J^^L .uch ea slocies. ^ piaM by §ell addresaed and »iarop»a ™T '" me zato poslale, ker sem bil zaveden Slovenec in Slovan. Vzelo bi preveč prostora, ako bi podrobneje opisoval moje roma nje. Toda deset dni pred začetkom vojne sem se znašel v mestu Bengaziju, kjer sem moral delati. Ali kmalu je prišel sre čen dan, ko so me zavezniki ujeli. Ujeli so me, 7. maja 1. 1941 in me z drugimi Italijani vred ^^^^^^^ ^^^^^^ xxi i odpeljali v Florenco, Arizona Zadnji četrtek je prišla iz Berlina po radiu najznačilnejša vest, i ^ w gpozna, g i^in* za odkar so naciji zanetili svetovni požar. Ta vest odprto priznava, i^. glovenci in tudi z ne da se Hitlerjeve bande oprijema panika in da "mnogim Nemcem kalerlmit Q katerih pa rajši ne strah stiska srce ..govorim, kajti oni zame niso To oove več kot vsaka druga vest, da nacijski fuehrerji z nem- slovenci> jaz 8em najstarejs škim narodom vred spoznavajo, da se jim bliža ena**« "ra. Obje- med njimi. Sem 34 let star. Pre m. oh strah ker niso mogli odbiti anglo-amerlške invazije konti- nesel ^m že veliko hudega v , - - . -R . . . v , .. iS^Anal^gailiva Na zapadno fronto v Franciji so 8Vojem roj.tnem kraju, nad ka- brat Jože, ki mu je 58 let, je lel Z^^oT^m^ vVSu.su, da Sn dalj zadrže \Jm pa Jje plapolala tuja - V Zrnati ie stara 80 let čud-VnaLIZ ameriške in kanadske sile na polotoku Normandije In gtava. Kar želim sedaj, je, da Moja matieftara 80 letCud- rsrtsffi" ^^ armad ^ ^ •**«» tbiib?^ C,,L večji strah pa jih objema pred invazijo Nemčije same poj jaz sem bil vedno prepričan. 'Strah objema Nemce..." omožene žene, toda danes je temu drugače; danes delajo celo starčki in mladeniči, ki jim ni več kot 17 let. V isti tovarni dela tudi moj mož. Ilz našega kraja je precej fantov pri vojakih. Želim, da se vsi kaj kmalu povrnejo domov Hudo je materam in ženam, ker so sinovi in možje pri vojakih. Vreme smo imeli precej suho in vroče. 12. julija pa je valo in tako se je malo ohladilo Lahko bi pisala še o drugih rečeh, toda nimam časa. Pozdrav čitateljem Prosvete! Mary Kastellc. PISMO IZ STARE DOMOVINE Kenosha, Wis.—Prejela sem pismo od svoje matere iz stare domovine, ki še živi v sv. Križu nad Jesenicami, Gorenjsko. Datirano je 23. marca, a prejela sem ga 3. julija. Mati mi sporoča, da so vsi zdravi, kar jih je še doma, samo je meni. ____vi razbojniki pisarijo v časopis ntTbaUakTin Hj5ldovoljlju, da je vsa Amerika v razva- SS^tlrr-5« "<>e P°lctnc ofe">~'»" hrabrost, in da se bomo linah. Nacirti,gotovo hh»a T. e or^ rv J ko io mH daleč proti Berlinu. V Berlinu »e osvobodili izpod tujega jarma, so nemški bombniki porušil. -man ?e ut jo pr^ tft.pU.vo junaških ruskih armad, ki drobe Dane. zmagujejo na celi črti slo- ameriška mesta JTLm^lte ntmlte utrdbe in obrambne linije kot Lanska Rusija, Amerika in tud, Pismo je najprvo dospelo p,ed sabo tud, najmocnejs mms* jugoslovanski partizani, ki se bo- Egipt, toda brez znamke. Tam Ta ruaka poplava « vali naorej s Uko naglico, ki nima primere jujejo pod hrabrim vodstvom so ga odprli in pritisnili pečat in v I^TvTnl V tej Ofenzivi L ruske armade do zdaj prodrle maršala Josipa Broza (Tita). ga odposlali v Ameriko Obrn -v sedanji vojni. v f' * , . . i„ tn kliub temu da Pred dvema mesecema sem | la sem se na Ameriški rdeči kriz naprej povprečno.v«-kot15 mdj s^a K^^ Jugoslovanskemu klubu v in vprašata, če je mogoče pismo u*vrsUc» (^kTT^ ih Vr^n^ U^P^o Cped?o. Predsednik JugoslJ prišlo skozi njihove roke, toda JL^^mskta Ir^kopridejo te vrstice v roke čiUteljem, Lanskega kluba nam je obljubil oni so ml povedali, ako b. pismo * grmeli na nemških tleh v Vzhodni vso pomoč, toda.na veliko nesr<, potovalo s posredovanjem njiho-bodo ruski topovi mogoic. « K""' , čo nas vseh Je še isti dan umrl. j ve organizacije, bi pismo dobili ''Torej ni čudno, če se Nemcev polašča atrah, predvsem pa nacij- On J. bil dober Slovan, kajti ta- najprvo oni, nakar bi mene ob-skiMuehrerJev! k. so pomandra i in zasužnjili skoraj vso Evropo koj ko je slišal o slovenskih ujet- ve, U,. I p ^^iln^u^ju, tudi v. evropsko Huaijo. Am- U - Je pričel zanimati za » P^mmat«, rfgov. pak tukaj so napravili usodno zmoto. Upam, da se bodo organimi-Lalk sem jim materin naslov in In d«, smo bili nekateri pred trem. leti sigurni, <\iezn» o z ,ulljanl_ Alt0 ie. " prosv^toJzelo rada čitam, če ustavili nemških armad v Stalingradu, bi bil Miner oanes najorze bo -,laninih informacij od imam le čas. Najbolj mi je uga gospodar tudi evropske Rusije. Kajti če bl se bile njegove horde rullli po vsem Kavkazu in vzhodno do kaspiškega ozemlja, bi bila Rusija odrezana od svoje oljne industrije in v veliki meri tudi od zavezniške pomoči, ki prihaja v veliki množini preko Irana. In v tem primeru bi se bilo lahko zgodilo, da bi bil Stalin prisiljen kspttultrstl. In če bl se bilo to zgodilo, bl bil Hitler danes absoluten gospodar vse Evrope in njegova senca bi padala na vse ostale dežele in kontinente. Stallngrad ln nesmrtni ruski narod, ki ga je branil Uko junaško in končno obrnil nacijsko pošast nazaj proti Berlinu, ni torej največji mejnik in svetilnik samo za Kusljo, marveč tudi za Anglijo, Ameriko, vse zavezniške narode. Gotovo je sicer tudi to, da brez velike anglo-ameriške materialne pomoči Rusiji, bi njene armade ne mogle storiti te^a, kar so storile od jeseni 1942; ampak ako bl bil padel Stalingrad in ako bi bil Kavkaz in kasplško ozemlje padlo v roke Nemcem, bi tudi ves "lend-leasc" dosti ne zalegel. Danes slišimo drugačen glat; iz Berlina: glas nacijske bande, ki priznava, da se ji bliža enajsta in dvanajsta ura. Ta bi bila lahko veliko bližje, bilo bl veliko manj žrtev ln fazdejanja na obeh stra neh. ako bi zavezniki vodili tudi količkaj Inteligentno in daleko-vidno politično ofenzivo proti Nemčiji. Ce bi bila Roosevelt in Churchill na svoji dramatični konferenci v Casablancu po Invaziji Afrike prišla na dan s programom zs kakšno pošteno rešitev evropskega vprašanja—na primer z načr tom za demokratično evropsko federacijo, namesto s kratkovidnim in stupidnim geslom o brezpogojni kapitulaciji, bi Hitlerjeva roparska ln sadlstlčns banda danes stala pred dvanajsto, ne samo pied enajsto uro. S kratkovidnim geslom o biczpogojni kapitulaciji, v katerem je zavita tudi grožnja o razkosanju in zaaužnjenju Nemčije, so za ve/ntki dali nad jem v roke največji bič, najboljše sredstvo za str njenje vsega nemškega naroda okrog Hitlerja. Od tedaj vsa Goeb-Im lbova piopagandna mššina pripoveduje Nemcem noč in dan, da jih čaka največji pekel, ako bodo poražene nemške armade, in da jim ne pre<»staja drugega, kot da se še lati) trdno oklenejo Hitlerja in bljejo boj do zadnje kaplje krvi, kajti gre za življenje ali amrt Nemčije same. In nacijaki propagandtatl lahko citirajo neštete izjave vplivnih Angležev in Američanov, ki odprto propagirajo razkoaanje Nemčije in zasužnjenje nemškega naroda, še več! Naeijl so seznanili slehernega Nemca s stališčem tuakn vlade, ki zahteva od Amerike in Anglije, da priataneta na zasužnjenje vae nemške poražene armade Jedro te zahteve je, da nemika aimada in nemško delavstvo s KU^enj&ktm delom popravi ogromno škodo v razbiti Rusiji. Vr-e to je vmla na mlin Izurjene nacijske propagande. Poaledica tega je. da je nemški narod danes do mozga zastrašen ln tudi enoten Nacijkka propaganda je Nemce prepričala, da jih čaka pravi pekel, da bo konec Nemčije 'n nemškega naroda, ako podleiejo v te) gigantični borbi. (•(»ehbels In ne mogel voditi te propagande, ako bl zavezniki Imeli načrt ah načrte /a kako pošteno povojno ureditev Evrope v demokiatični federaciji. Prav tako bi b bolje stoiila. če bl bila prišla na dan z zahtevo, da morajo biti vsi tkllvnl NACIJI in vsi nemški KRIMINALCI od najmanjšega do največjega kaznovani s tem, da bodo po vojni poslani v Rusijo ln diuge razbite kre)e na »uienisko delit, da popravijo ogromno škodo. ki ao jo zakrivili. Cuu vci)i kriminalec v sadizmu, tem hujia naj bi bila ka/cn Ne t>inrt za visoke nacijske kriminalce, kajti to bi zanje ne bila l*'na kazen, marveč trda ječa ln najteije ln Mi? slabše delo pil gradnji )x>rušcnih mest ln vaai . mene, jih vam bom z veseljem | podal. Pozdravljeni! Pavel BeseUak, W-5688, 250 St. Q. M. SALV. REP. Co. Camp Cama, San Bernardino, Cal. jal spis, ki ga je napisal staii na seljenec. Prepričkna sem, da je vsak čitatelj prečital tisti spis do zadnje besede. Le naj se še ka, kmalu oglasi. Rada čitam tudi dopise Matije Pogorelca. On vedno kaj zanimivega pove. Tudi Barbičevi dopisi so zanimivi in podučljivi. Tudi jaz imam nekje v Amc V CLEVELANDU PRIMANJKUJE VODE ClevelandL Ohlo.—Dragi čita telji Prosvete! Zadnjič sem de-triki strica, ki se piše Blaž Kli-jal, da pojdem na počitnice in nar. On je prišel v Ameriko pred da ne bom nekaj časa pisal do-160 leti in se naselil nekje v pisov. Ali, žalibože, našo cleve-l Pennsylvaniji. Ako še živi, bi landsko metropolo je zadelal rada videla, da bi se oglasil. On božja šiba, dasiravno ji načelu- se je poročil z Nemko in mogoče je naš rojak Frank Lausche. je tudi sam postal Nemec. Kljub temu, da se nahajamo Tukaj se dela s polno paro. V v bližini velikega "bajerja", ki naše mesto je prišlo mnogo de-ga imenujemo Erijsko jezero,| lavcev iz drugih krajev. Jaz de- SLEPEC IN NJJEGOVA , ŽENITEV Elizabeth, N. J^-Slepec je najrevnejši Človek na svetu. Qn ne vidi belega dne in ne svetlega sonca; ves svet je večna tema zanj. Slepca vsak človek, ki ima količkaj srca, obžaluje. Poznala sem slepca. Bil je rojen slep. Starši so ga poslali š6lo za slepe, kjer se je učU pi? sati slepe pisave. To je bilo Leibcicku v zgornji Avstriji^ končani šoli je mati prišla otroka in ga vodila domov. Ko je šolo končal, je dobil dovoljenje, da je beračil po mestu. Pn tem ga je mati vedno spremljala, a sinček je na glas čital nemške knjige. Tako sta se jpaali in sin preživljala. Mladi slepeib je znal tudi lepo peti. Rad se tudi pogovarjal z ljudmi. Najrajši /sta zahajala na veli ke zabave in priredbe, kjer je bilo zbranih veliko ljudi. Jaz sem ju večkrat videla. Obiskovala sta tudi bogate ljudi: gra;i ščake in barone. Oni so jima da li obleke in hrane. Nekega dne pa je potrkala na vrati smrt. Otrokova starša sta umrla in tako je ubogi slepec ostal sam na svetu. Kdo bo vodil slepca? Kdo mu bo kuhal? Kdo bo skrbel zanj? Sosedje so se skupaj zbrali in se pričeli posvetovati, kaj bi storili z ubogim revežom. Nekaj časa so slepca preživljali, toda bilo je težko z njim, kajti fant je bil 30 let star. Sosedje so se napotili k župniku in menili, da bi se morda našla kakšna ženska, ki bi ga hotela omožiti. Župnik jim je dejal, naj se v stvar ne vtikajo, da bo že on vse uredil tako, da bo pravilno. In res, župnik mu je našel nevesto ki je bila 65 let stara. Potem ju je vpričo sosedov poročil po šesti maši zjutraj. Ali sta bila srečna v zakonu, ne vem. Vem pa, da je rad prišel v veselo družbo in se zabaval. Ka dar /e prišel med nas, smo mu zapeli tisto pesem, ki je tako žalostna in resnična, "Še enkrat bi rad videl, kje sonce gor gre . . .M Predem sem odpotovala v Ameriko, to je bilo leta 1913, sem naredila srajco zanj. Seveda mu nisem nič računala. Agnes Pasarich. Na allkl Je videti nemško raketno bombno letalo, natrpano z glicerinom, kl ae spušča na neko predmestje Londona, kl Je glaviu tarča "letečih bomb". ' nimamo ne vina, ne rakije, ne piva in ne sodavlce. Sedaj pa nam je zmanjkalo še "akve" ali po domače vode. Poslušaj, pri-jatej. "Ml župani, okrajni komisarji, šolske oblasti, želimo, da lam v tovarni The Nash Motor Co. V njej je zaposlenih približno sedem tisoč delavcev. Tudi jaz delam v tej tovarni. Imamo unijo CIO, h kateri spadam tudi jaz že od L 1936. Pred leti ČLOVEK SE UČI Bollalre, O. — Časopisi prinašajo mnogo podučnega čtiva in če človek hoče, se lahko marši kaj nauči. Pred leti sem Čital v dnevniku Prosvete članek, ki ga je napisa neki dunajski zdravnik. On je razložil v tistem članku, kako se človek lahko odvadi kajenja, ne da bi potrošil cent denarja. Sve- dilec, a bi se rad odvadil kajenja, vase potegne sapo in jo drži do 5 sekund in nato ponovi vdihavanje nekajkrat. Ko po vdihavanju zopet prižge cigareto, je ne bo mogel kaditi. Tobak mu prične naravnost smrdeti. Podpisani se je držal zgorajsnega recepta in se resnično odvadil kajenja, dasiravno sem bil 45 et strasten kadilec. Sedaj je poteklo že osem let, ko ne kadim nobenega tobaka. Pred kratkim pa sem čital v Proletarcu poročilo dr. Nelsona iz Los Angelesa, ki ga je podal sred Zvezo ameriških zdravnikov v Chicagu. V tistem poročilu je dr. Nelson dejal, da se je naselila med delavci neka bolezen, ki hipoma napade človeka in traja od 6 mesecov do enega leta. Tudi mene je napadala bolezen in mi nenadoma vzela vso moč, tako da še po enajstih mesecih bolezni zdravnik napiše na listino, da nisem še sposoben za delo. Pred boleznijo sem zaslu žil eno največjih plač, odkar de lam v premogovniku. V premogovniku delam že od 1. 1905. Bolezen me je napadla pri delu. Nenadoma sem tako oslabel, da nisem mogel nakladati z lopato in pred očmi se mi je pričela delati tema. Vseeno pa sem se silil in tako sem delal ves tisti dan in zaslužil zadnjih $11.09. Rojaki premogarji, bodite pazljivi pri svojem delu, da vas ne napade taka bolezen kot je mene. Danes se od človeka pjičakujejo vse preveč. Pri delu ti ne dajo nobenega oddiha Jin vse delo je tako urejeno, da te kar samo priganja. Zato se ni čuditi, če človek nenadoma zboli in ni potem za dolgo časa za nobeno rabo. Lculs Pavllnich (258) misarji, šolske oblasti, želimo, da iuai jaz ze oa i. ijmo. rrea len aa di poirosu ceni denarja, ovc-mcičanl hranite vodo in ne škro-i v tej tovarni niso smele delati ltoval je, da človek, ki je hud ka- Društva št. 31, 282 in 755 SNPJ 3odo praznovala 2. septembra 40-letnico SNPJ. Vsa sosedna društva opozarjam, naj na ta dan ne prirejajo svojih veselic, ampak naj posetijo našo proslavo. Pomembno obletnico bomo skušali proslaviti na najbolj dostojen način . Imeli bomo lep program, po programu pa banket. Kot glavni govornik nastopi gl. odbornik Matt Petrovich iz Clevelanda. Na programu nastopi tudi nas povsod priljubljeni mladinski krožek. O proslavi bomo še poročali in prav tako o programu. Pred kratkim nas je obiskal poznani rojak Ogrin in njegova žena iz Clevelanda. Ogrinovi so nas tudi lansko leto nekajkrat obiskali. Žal mi je, ker me to pot nista našla doma. Moral sem delati v tovarni. Kadar nas obiščejo Ogrinovi vselej s seboj prinesejo malo "železne". Ko pridem domov, mi žena pove, da so bili pri nas, obenem pa mi izroči tisto za prehlad. Steklenico vrtim v rokah in jo gledam, toda nesreča je hotela in vse skupaj je padlo na tla, jaz pa sem se pod nosom obrisal. Vseeno se najlepše zahvaljujem Og-rinovim. Pa obiščite nas ob priliki. Ako bi bil jaz doma, bi vprašal Ogrinove, da bi mi preskrbeli gumijaste čevlje, katere potrebujem v grdem vremu. St. 10 bi, bila ravno prav. Pred kratkim sta nas obiskala tudi Clevelandčana Hribar in Želodec. Ona dva sta se tedaj nahajala na počitnicah v Gene-vi, O., toda sta smuknila tudi k nam. Tukaj imamo zelo suho vreme. Suša vlada v splošenm in vse tako zgleda, da letos ne bo velikokrompirja in ne koruze. Anton Valenilnčlč. Na allkl )e videti dva ameriška generala, ko ata vodila bitke v Cherb>urgu. PRIREDBA IN DRUGO Weatmlddlooex. Pa. — V Prosveti sem čital, da je umrl v North Chicagu Jack Novak, star 63 let. Pokojnega Novaka nisem osebno poznal, toda če sc ne motim je bil doma iz vasi Račne pri Grosupljem. Pred seboj imam njegovo sliko, katero mi je prinesel moj sin John. Slika je bila posneta lansko leto. Ko se je moj sin John nahajal v mornariški šoli v Great Lakesu, je pogostoma obiskal družino Novak v North Chicagu. S pokojnim Novakom sta bila velika prijatelja in prav tako z njegovim sinom, ki je policijski načelnik v North Chicagu. John je obljubil, da bo ta koj po končani vojni obiskal Novakovo družino, katera je bila zelo prijazna z njim in mu vso-lej, kadar jo je obiskal, vljudno postrčgla. Novico o smrti starega Novaka smo sporočili sinu Johnu, ki se sedaj nahaja nekje v Italiji. Kmalu je odgovoril na pismo in izrazil, da globoko obžaluje smrt svojega starega prijatelja, s katerim sta se vedno tako prijafc-Ijsko pogovarjala. Pokojniku naj bo lahka ameriška zemlja. :atrodnikom pa naše globoko sožaije. V Prosveti so dnevne svetovno ln delavsko vWtL AU JU> čitate vsak dan? Fllmaka Igralka BettT A)exander Fašizem in žena Angela Vodetova (Se nadaljuje.) Boj proti ženskemu poklicnemu delu utemeljujejo nemški fašisti s tem* da hočejo ozdraviti nemško družino, kateri bodo zopet vrnili gospodinjo in raster. Zato tudi sistematično propagirajo poroke. Ženska, ki se poroči« mora zapustiti službo, a če se obveže, da ne bo iskala druge možnosti zaslužka, dobi Ukozva-no poročno posojilo, ki sme znašati največ 1000 mark. Za ta-de-nar si pa sme kupiti srečna nevesta, samo to,,kar .prizna "urad za poročna posojila" kot najpotrebnejše. Toda med najpotrebnejše predmete ne spada perilo in obleka in živila, temveč urad sam preskrbi na račun posojila radio-aperat in fašistične knjige, da moreta novoporočenca uživati lepoto fašističnih fraz z ušesi in očrni?—in s praznim želodcem! Toda pogoji za prejem posojila so zelo strogi: deležen ga je samo tisti par, ki se je že izkazal po svojem globokem nacionalno-socialističnem čuvstvovanju in ki je po svpjem telesnem ustroju sposoben podariti državi več otrok. To mora ugotoviti poseben zaupni zdravnik. Posebne vrste je tudi fašistična skrb za naraščaj, ki pride za "socialno pomoč" v poštev samo v primeru, da pomenja v plemenskem pogledu vrednoto za državo; to se pravi, da samo zdravih in "čistokrvnih" otrok ne puste od lakote umreti. Bo-lehnim in dedno obremenjenim ter judovskim otrokom je vsaka pomoč prepovedana. Ustanova "pomoč materi in otroku" nudi materam v prvi vrsti "moralno" oporo. Denarne dajatve so prepovedane! Moralna opora obstoja v zdravstvenih in juridičnih nasvetih, ki proti lakoti najbrže ne zaležejo dosti. V Hessenu dobivajo matere, ki imajo troje ali več otrok, enkrat na mesec brezplačno vstopnico za gledališče. Edina realna pomoč je v preskrbi dela materi. Toda to delo je običajno take vrste, da loči mater od otroka, kajti v večini primerov mora iti mati na kmetijo za neplačano deklo ali poljsko delavko. Tako gre nemška družina pod fašističnim pokroviteljstvom nasproti "novemu preporodu", v Dočim se je nemška žena po vojni z uspehom udejstvovala v političnem življenju, ni danes o njenem vplivu nobenega sledu več. Politika je po izjavi narod-no-socialističnih prvakov gnojna greznica, ki ni, da bi ženske brozgale po njej. Res odkritosrčna izjava fašistov o lastni politiki. Po isti poti kakor Italija in Nemčija korakajo hitreje ali bolj polagoma države vsega sveta. )a kaže fašizem povsod isto zverinsko lice in da je njegovo postopanje napram ženi povsod enako, je dokazala tudi Avstrija, čeprav je bil začetnik tega gibanja katoliški Dollfuss. 4. Zakaj ae mora boriti Šena proti fašizmu Kot eno izmed posledic gospo-larskega razvoja moremo srna trati tudi ženino gospodarsko samosvojltev. Gospodarska osamosvojitev pomenja za ženo tovarnah, delavnicah in pisarnah mezdna sužnja. Zato ni čudno, da pravico do dela in do enakopravnosti, kakor jo nudi kapitalizem, večina žen ni mogla občutiti kot nekako dobrino, temveč si je želela bolj človeškega življenja, četudi samo pri domačem delu. To ženino razpoloženje je hitlerjevska propaganda spretno izkoristila in je z obljubami za-mamila zlasti malomeščanske žene v svoje mreže. Danes, ko ženč na lastni koži občutijo dobrote fašističnega "odrešenja," se žene dramijo in prihajajo do spoznanja, kaj pomenja fašizem za vse človeštvo, zlasti še za ženo. Žene imajo dovolj vzroka, da se postavijo v borbi proti fašizmu v prve vrste. Saj pomenja borba proti fašizmu boj proti suženjstvu, uboštvu in vojni. V vseh izrazito fašističnih drŽavah, zlasti v Italiji in Nemčiji, je žena ponižana na stopnjo sužnje. Celo v družini, kjer je kakor pravijo, njeno "edino" pravo mesto, je popolnoma odvisna" ter po novih zakonih nima ničesar odločati niti glede svojih otrok. Zlasti nemški zakon o, dednem pravu priča, da se ženin pravni položaj nič ne razlikuje od njenega položaja v srednjem veku. Po zakonu o dedovanju žena ne more postati dedinja moževega premoženja, kajti v prvi vrsti prihajajo v poštev sinovi, nato vnuki, potem oče, bratje ali njihovi moški potomci . . ., šele na osmem mestu pride na vrsto žena. Žene in hčere tudi ne morejo biti lastnice zemljišča. Tako ostane žena v lastni družini vse življenje podrejena moškim, prav kakor v javnem življenju. V službi je često še slabše, kjer je izročena na milost in nemilost kapitalističnemu izkoriščevalcu. Najbolj pa trpi danes žena pod strašnim uboštvom, v katero za-pada delovno ljudstvo zlasti v fašističnih državah. Današnja Nemčija živo spominja na leta stradanja in pomanjkanja med vojno. Celo oficielno glasilo nemških zdravnikov priznava današnjo vznemirljivo situacijo glede prehrane nemškega ljudstva. List ugotavlja, da zavzemajo povsem izčrpane in oslabele množice Čedalje večji obsek. Podpora brezposelnim nikakor ne zadošča, da bi se hranili z zadostno in zdravo hrano. Zato so povečini ne-dohranjeni in sestradani. Na državno podporo je pa navezana priblinžo četrtina prebivalstva. Revija "Narodno socialistična občina" je prinesla v januarski številki leta 1934 poročilo župana iz Bottropa. Po tem poročilu je prosilo v njegovi občini za podporo 51,000 ljudi; vseh prebivalcev pa ima mesto 86,000. Zupan piše: "Ali vam smem podati nekaj slik iz industrijskega mesta? Moje mesto je najbogatejše na otrokih. Ponosen sem na število rojstev, četudi stotine otrok ne pride na svet v postelji, kajti tu pri nas ni postelj. Ko sem nekoč stopil v hišo, kjer vlada beda, sem začul ženski krik. Na tleh je ležala žena in rodila. Okoli nje pa ae je igralo še šest njenih otrok. . . V drugem stanovanju sem našel dvanajstorlco otrok, ki ne morejo v šolo, ker nimajo ne čevljev, ne obleke ..," >rez dvoma vrednoto, ki je prvi. Skoraj vsa Nemčija je danes Sogoj za njeno resnično enako- položaju Bottropa. nravnost. Toda kapitalistični go-| Spočetka je Hitler lahko varal ipodarski red je tudi to vrednoto svoje lahkoverne množice, češ, l/maličil in žena je postala po da obubožanja nemškega naroda ni kriv .sedanji gospodarski si-' stem, kakor trdijo "židovski marksisti," temveč versajska pogodba in nemška demokracija, zlasti pa Judje. Toda danes so Judje gospodarsko uničeni, demokracija poteptana, a uboštvo narašča vkljub temu. Treba bo najti izhod, pa četudi v vojni. Da se Hitler temeljito pripravlja za ta izhod, v tem priča njegova notranja in zunanja politika. Dasi vse gospoderatvo propada, kažejo živahno delavnost zlasti tiste panoge industrije, ki služIjo v vojne namene. Kljub temu, da ženske izločajo od produkcijskega dela, se je število delavk v vojni industriji znatno dvignilo: v kemični za 78%, v nekaterih drugih panogah pa celo za 500%. Narodni socializem pripravlja nemško ženo povsem sistematično na vojno ter ji skuša pokazati kot njeno moralno dolžnost, da pozdravlja bodočo nemško osvajalno vojno kot nekaj dobrodošlega. "Zveza nemških deklic" vzgaja dekleta povsem v vojaškem duhu s telesnimi vajami in v rabi orožja. V Italiji imajo poleg moških fašističnih čet tudi 6000 ženskih čet z 233,000 članicami. Poleg Nemčije in Italije je danes najbolj fašistična država Japonska, ki je tudi znana po svojih mladinskih in ženskih vojaških organizacijah, od katerih šteje "Federacija mladih Ja-ponk" 1,600,000 članic. "Zveza patriotskih žen" pa 1,500,000 članic. Fašizem pomenja vojno nevarnost za\es svet. Ali si more želeti vojno žena, ki je roditeljlca novih življenj? Ali more mati, ki čuti prirodno, žrtvovati svojega sina brezdnu nenasitnega imperializma? Ali ni povsem razumljivo, da se ji vzbudi upor: zakaj, čemu, s kakšno pravico? Kako more razumeti fašistični evangelij o potrebi vojne, o "pravici do razmaha naroda" ona mati, ki ostane sama s kopico nepreskrbljenih otrok, katerim so vzeli radnika, očeta? Ona ve in razume samo to, da so njeni otroci lačni in zapuščeni, da se njen mož ne bo morda nikdar več vrnil, da mora ona prevzeti nase tudi njegovo breme. Zato se kljub fašistični propagandi ne more ogreti za vojno nobena žena, ki sledi svojemu prirodnemu čutu. Ženska je v svojem bistvu ohranjujoča, zato nima smisla za junaštvo, ki razdira in ubija. A današnja vojna bi pomenila resnično razdejanje vsega, kar sta ustvarili kultura in civilizacija, pogin celo vsega življenja daleč naokrog, kjer bi zadivjala. V spoznsnju te grozeče nevarnosti si morajo podati roke žene iz vaeh držav k skupnemu delu za rešitev človeštva. (Konec) jMi narodno osvobodilna M In slovenski) Primorjo Murphy resigniral na pritisk unij Chfcago. — Francis B. Mur-phy, državni delavski direktor, je podal resignacijo in o tem obvestil governerja Greena. Mur-phy je bil prisiljen na odatop na pritisk Državne delavake federacije (ADF) in Državnega industrijskega unijskega aveta (CIO). Obe delavski organizaciji sta zahtevali, da reslgnira, ker ni član nobene delavske unije, ampak razpečevalec premoga v Springfieldu. Nasledil ga bo Robert L. Gordon, dolgoletni član ADF. AGITIRAJTE ZA PROSVKTOI (Se nadaljuje.) II. % "Manj strašna noč je v Orne zemlje krilih kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi!" Frunce Preiern. Na Veliko noč leta 1941 so nemške, italijanake. madžarske in bolgarske tolpe udrle v Jugoslavijo. S pomočjo domačih izdajalcev so takoj začeli izvajati teror nad prebivalstvom. Streljanje, obešanje in zapiranje v množicah ae je vršilo vsak dan. Več kot 80,000 ljudi so Nemci izgnali v Srbijo, na Poljsko ln v razne druge kraje Nemčije na priailno delo, od koder ae bo le malokdo vrnil domov. Mlade že-ne in dekleta so poalali na fronte vojakom v zabavo. . Teror se je razširil takoj na vse pokrajine slovenske zemlje, prav tako ae je razdivjal po Do-lenjakem in v Beli krajini kot po Goriškem in Notranjskem. Italijanskih vojaških oblasti ni bilo aram pošiljati v internacijo majhne otroke in 80-letne starce, kajti tudi ti so se jim zdeli nevarni za "novi red." Tudi streljanje talcev je bilo v znamenju fašistične "pravice." Dolga je vrsta smrtnih obsodb in tisoči so romali v fašistične ječe. V tej najtežji situaciji v zgodovini našega naroda se je našla edina organizacija, ki se je postavila pred narodovo usodo proti krvavemu nasilju fašističnih okupatorjev. To je bila komunistična stranka. Visoko je dvignila zaatavo osvobodilne borbe in jaozvala narod na oborožen odpor. Na njen poziv so ae združili val slovenski, ljudsko in demokratično misleči poštenjaki, ki so bili pripravljeni boriti se skupno za osvoboditev nsšega naroda. Predatavnikl vseh političnih atrank, razen fašističnih, so se združili ob skupnem programu in ao uatanovili splošno narodno politično organizacijo pod imenom "Osvobodilna fronta alovenskega naroda" (OF). To zedinjenje vseh poštenih rodoljubov smo vsi pozdravili z velikim navdušenjem. To Je bil edini pravi izhod, ki je narod združil, ne pa ga razcepil. Ptftaod so ae začeli javljati na zidovih napiai in parole; ustno propagando je jsodprla še tiskana beaeda, ki ae je tajno širila med narodom. Po meatih in trgih, po vaaeh in vsem podeželju, v delavnicah in fabrikah ao nastajali odbori OF, ki so zbirali de-nar, orožje, municijo, obutev, perilo, obleko, živež, sanitetni material in vae, kar je bilo potreb-no za organiziran oborožen odpor. Val ao plačevali narodni davek. Razpiaano je bilo poaojilo v višini dveh milijard. V me stih se ie razširila organizacija do vaake hiše. Našo reakcijo, ki je videla M fašistični okupaciji svojo edino rešitev, je ustanovitev enotne, vseslovenske Osvobodilne fronle silno razburila. S tiskom in be sedo Je začela svoje izdajalsko delo. Hiteli so dokazovati svojim fašiatičnim pokroviteljem, da je OF zgolj komunistična or ganizacija. Pred narodom so jo blatili in klevetah z vsemi mogočimi lažmi, rotili so narod, naj ne sledi Osvobodilni fronti. Ker ao se vsi poskusi teh znanih "modrih in preizkušenih voditeljev," ds bi naš narod odvr nili od borbe, ponesrečili, so ae val ti izdajalci prsv tako začeli organizirati—pod zaščito fašistič r Kitajski otroci pomagalo pri žetvi. Kitajska Je v vojni še od 19» l« njene šrtve sn*še!o mnego Uijonov; aodijo^ale bilo ubitih ln od 1-koto pokošanlh blUu JO milijonov K«a|cov Rad* ao-in i« uspešne Jsponske ofenzive v Jušnocentralnl Kitajski, prihajajo aajteftjl časi as Kitajce In tudi zaveznike. Id Jim posasgajo. ki so začeli organizirati narod, ki je bil prepuščen svoji usodi in tujčevemu nasilju. Tudi tu se je razširila in razvila Osvobodilna fronta v vae kotičke in v vse plasti naroda in se priključila skupnemu vodstvu. Vzporedno s tem ao se začeli organizirati prvi partizanaki oddelki; v mestih pa Narodna zaščita, v vaseh Vaška zaščita. Edi-na oborožitev so bili ostanki laza razsula jugoslovanske armade. Začele so se prve razorožltvene akcije patrulj ln posameznih italijanskih vojakov in oficirjev. Mnogokrat so bila že opiaana junaštva iz oboroženih akcij teh prvih čaaov. To je bila trnjeva pot naših prvih borcev, ki so vzdržali težke napore v alužbi naroda. Partizanski oddelki ao se začeli hitro množiti, kar ao pospeševali še okupatorji sami s svojim preganjanjem. Vse uape-he je narod spremljal z navdiv šerijem in vso moralno in mato-rialno pomočjo, ki jo je mogel dati. Bataljoni ao ae grupirali v odrede, kateri ao dobili vaak svoj teritorij. Iz teh malih borb, ki so prisilile okupatorja, da ae je umaknil samo v velike kraje, je vzklil tudi za alovenske partizane velik uapeh. Kot prvomajako darilo ao poklonili naši junaki avojemu narodu prvi osvobojeni teritorij na Dolenjskem (leta 1942). Nihče ne bi verjel, kakšna sprememba se je Izvršila v našem narodu med tem časom. Poučen v potrebi borbe in o ciljih, prekaljen v preganjanju ter trpljenju je postal naš kmet najmočnejša opora pri operacijah naših partizanov. Stalno naraščajoči partizanaki odredi ao bili jeaenl leta 1042, s odlokom vrhovnega štaba, prevedeni v redno vojsko ln tako je bila ustanovljena regularna Narodna osvobodilna vojska Jugoslavije (NOVJ). Sestavljene so bile brigade, divizije in zbori, ki so se pod enotnim vodstvom razširili na vea teritorij J ugoalavije. Mali teritoriji ao bili razširjeni in oele pokrajine ao bile osvobojene Izpod okupatorja ln njegovih uataških in četniških hlapcev. Mlada NOV je takoj pokazala, da je 8po8obna izvršiti najtežje naloge. Naatal je nov razmah še v krajih, kjer je dotlej vladalo zatišje. NOV je do bila avojo obliko in zaupanje vaeh narodov vanjo Je vedno bolj raslo. Do tedaj ao bili terenski Narodni oavobodilni odbori samo pomožni organi partizanskih od delkov. Zdaj, ko ae je uatvarila NOV in so bile oavobojene po krajine, ao ti odbori postali pra vs in edlns nsrodna oblast. Ker so morsli odbori, razen tega, da so pomagali partizanskim oddelkom, reševati še dru ge težje naloge, se je pokazala potreba po ustanovitvi centre! negs organa, ki naj bi združil vse dosedsnje Narodne osvobo dilne odbore. Delegati teh odborov so bili sklicani v Bihač; ustanovil ae je Antifašistlčni svet narodnega osvobojenja Jugoslavije (ASN OJ). Prvič po okupaciji naše do movine je naatal centralni poli' tlčnl organ iz predstavnikov vaeh narodov Jugoslsvije. Prvi krat ae je sestalo narodno pied ■tavništvo, ki Je izšlo Iz srede naroda, In to v najtežjem času njegove zgodovine. Na Prlmor skem deluje Narodni osvobodilni odbor zs slovensko Prlmorje, čl KUub lomu, ds ao ameriški zamorci šrtve velikih dlskrlaalnsclj ln rssnlh predsodkov, so lojalni dršsvljsnl ln aodslujejo na vssj Črti as amago. V Madison Square Gardenu v New Yorku so Imsll velik pstrlotlčsn shod. ns katerem sls bili zamorski lepotici pregla* Šonl sa "Mlas Negro Vlciory Worker". Na levi Je Aurells Csrtor. saplsnlksrlca krajevne unije 453 United Radio * Machlne Workers (CIO), ns dssnl pa Edns Rucksr. članica Fordovo krajevne unijo 80 United Automobile Workera (CIO). « Pogajanja med Grki se razbila Calro. (ONA). — Pogajanja med mlnlatrsklm predsednikom grške vlade Georgum Papan-dreouom in gorskimi delegati grške narodne osvobodilne fronte (EAM) ao ae gladko pretrgala, ko je Papandreo odklonil program šestih točk, po katerem bi EAM-ovci bili pripravljeni ao-delovati a kairsko vlado. Takoj, ko ao delegati EAM zvedeli za predloge svoje organizacij, so jih takoj aporočill ministrskemu predaedrtlku Pa-pandreou. Tedaj je gorska skupina dejala, da ae zdi altuaclja upapolna. Rekli ao, da so predlogi Šlrokogrudnl ln da ao v akladu z lebanonakim sporazumom. Papandreouov kabinet je pre-treaal predloge na dveurnl acji in zvečer ao dobili delegati ob-veatilo, da ao bili njihovi pred-logi soglasno zavrnjeni. Guraklm delegatom je bilo aporočeno, naj ae vrnejo v Grčijo čim preje mogoče, / Delegati KAM ne amatraju tega za popoln prelom iu ao izrazili upanje, da ae bo sedanji prej>ad nekako premoatll. Rekli so, da je ta prelom le konec prvega dela pogajanj, Bevk, ki ASNOJ-a. je danas tudi Tu Je vrhovni član štab nih tolovajev Slovenski narod gar predsednik je fšatšelj Franc jih- dsnes pozna |*id imenom "bele garde," "plave garde," čet- nikov Draže Mlhajlovlča in po- mogel položiti račune o svojem dobno ; dosedanjem delu. Ustanovitev Pri nas Je domač« reakcija iz- tega najvišjega političnega orga- dala ogromno denarja za poizkus na je največja pridobitev narod- za d uši t i Osvobodilno fronta slo- no-oevobodllne borbe do tega ča venske«, naroda ltallj.nl so -s. Položeni so bili temelji, na lboj.no Idrijo Idrijski delavci ao divizij Je zdaj v Srbiji v borbi proti Nemcem, Bolgarom, Nedl-čevl vojaki in čotnikom Draže Mlhajlovlča. Makedonski parti aanskl oddelki so tudi dosegli velike uapehe. Makedonci so )x>-vezanl s psrtizanl v Albaniji in Grčiji—kar vae omogoča razvoj partizanatva tudi v Bolgariji. "Eden največjih uspehov našega upora," je rekel maršal Tito v svojem referatu na drugem zaaedanju ASNOJ-a, "Je oavobo dltev Istre ln alovenak^ga Pri-morjs po kspltulscljl Italije. Dvajsetletno aušonjstvo slo ven • skega ln hrvatskega naroda al moglo, asvslic naporom Uši sms od vsoti našim saaušnjenlm brs lom njlhovsga naclonalnegs sns čsjs ln oslsbltl njihovih lošenj po sedlnjenju s brsti ln s osU liml narodi Jugoslsvije/' Primorske psrtizanake edinice ao dstiea v polnem zaletu. Po kapitulaciji lUitje ao primorakf partizani dva meseca držali v svoji oblasti železniško progo Ljubljana - Trat, Uko da Nem cl niso mogli jiošiljati ojačanj i Italijo. Druge primorske edini ce ao pri Goriei napadi« nemško leUlatvo m s težkimi lopovi raz bljaie nemške vojaške naprave Zopet drugje ae je bataljon idrlj sklh rudarjev hrabro boril i nemškimi čeUmi Ui uspešno odbil vse nemške napade na osvo- katerih ae gradi reanično brst atvo in enakopravnost vseh ns I rodov JugosUvlje. Kapitulacija lUlije septembra "belo gardo" podprli z orožjem, živežem ln obleko Ena prvih nalog Uh srednjeveških zločincev je bila, da so vohunili |»o hišah rtve ! »ko Prlmorje, »lovenije, »osan |ki J" vodimo dan« s. je borba /a Že Jeaenl let. 1941 m odšli v ake Krsjine. vas vihodnM Bosn«.|UaU, o čemer ao sanjale iiele gs * -f - _ 1 ____i«. tta.1 ti« • II I 4.1 lasi rili W l' t Prlmorje, ns Goriško in v vae zasužnjene slovenske kraje poli »r rvi mjuvm, v mm » mivwiw —• - velik del eentrslne Boen« ve*' neredje ustvariti al lastno, svo Hand/ak. velik del Črne Gor« In hodno ognjišče po evoji volji lični deUvel Osvobodilne fronU,' del Hercegovine. NeksJ nsših (Konec prihodnjič.) Pogoji, ki Jiih je grška vUda zavrnila, so bili aledeči: 1. General Napoleon Zervas, poveljnik rivalakih gerilcev KDF.S, se mora omejiti na o-zemlje, kakor je bilo to zmenjeno pri sestanku gerllaklh poveljnikov v Plaki, Grčija. 2. Vlada mora obaodltl kvlz-linške "varnostne bataljone", 3. Takoj po priključitvi gorske skupine k vladi, mora kralj »Javiti, da ae je pripravljen vrniti v Grčijo, Šele, če bo zahteval rezultat plebiaciU, Alex Svoloa je naštel šeat lončnih pogojev, pod kaUrlml EAM sodelovala s vlado. Svo-os je predsednik političnega komiteja Narodne oavoboditve. 1. Popravek izjav, ki Jih Je dal Papandreou v zadnjem radijskem govoru, v katerem je trdil, da KAM-ovci vršijo teroristična dejanja. - 2. Da KLAS, vojaška sila EAM, obddži sedanjo organizacijo in značaj pod poveljatvom sedlnjene vlade, ln da se jim dovoli prldruženje k drugim An-dartom — gerllaklm skupinam. 3. Dii vlada prizna kot vrhovnega poveljnika tistega, o kale-. rem so govorili v lebanonskem sporazumu. Če pa ta oaUne v Inozemstvu, tedaj naj bo Elaa častnik, vrhovni poveljnik An-dar lesa, 4. Obsojeni grški mornsrjl morajo biti arnnestlranl. A. Vlada naj bo aeaUvljena iz 15 ministrov; pet ministrstev — notranje, minlatratvo za vzgojo, Justico, agrikulturo, delavstvo in javno pomoč, in podpredaed-nlštvo za vojno, bi šlo gorakim delegatom. fiestl pogoj zahteva, da mora biti sporazum dosežen Ukoj o delu vlade, ki bi naj bil takoj poslan v svobodno Grčijo, nakar bi bile obstoječe politične atran-ke in organizacije v Grčiji takoj tazpuščene. Poslanica, ki so jo dobili Bri- ' Urici, ostro kritizira Papandreou., ker ni obsodil "varnostnih" bataljonov zaradi "odatm-nltve velikega dela armade ln zaradi koncentracijskih taborišč za tisoče Mntif.šlstov," in pa ker je prezrl proporcionalno sodelovanji- v kabinetu, o katerem ao ae sporazumel!. Madtari • Ntw Votk (ONA). — Ameriški Madžari ao bili rasjarjeni zaradi izjave Uoriue Sstojayja, ministrskega predsednika Madžarske vl.de, da koljejo madžarske Žide zalo, da se bodo ameriški MttdUrl lahko vrnili v Madžarsko, to im« pravi tinti, ki to Želijo. "S * . b a d a e g", clevel.ndaki dnevnik, Je objavil odgovor Sztoj.yju a konference krščanskih Madžarov v New Vorku "Z grozo amo čitali, da iztrebljat« madžarske Žide, da bi naredili prostor za ameriške Med-Ure Samo v glavi naciatičnega norca ae more poroditi miael, da bi hotel katerikoli civiliziran A-merikanec vzeti mesto, napravljeno z zločinom in umorom." Tudi "M.gyar Hirnok," madžarski tednik v New Bruns-wicku, N. J., je protestiral: Te jr |mi plaho strmele predse In se umikale pogledom ljudi, rdeče krilo ji je v vetru frfotalo krog lačnega, sestradanega telesa: "Lej—seb, Liska! Ukradejo te!" Vihar ne je bližal tisto nedeljo opoldne. "Hej, Ncžka. kam pa sedaj? Končana je maša Hej, Nežka, neurje prihaja, peljl luako domov," so jI prigovarjali starejši, čudeč m\ da ne Je prikazala mini ljudi "Lihko ti strela ubije." Ona pa je stopala urno, kot da hoče ubeJatt "Hej, Luku huš, hu&? Ukradejo te'" Dospela Je do cerkve Dva oblaka tU viaeia k<»t /maja nad stolpom in pobluksvala. da je prihajalo njuno grmenje kot zamolklo lenčanje do zemlje Manjši so se podili sem in tja po nebu. Veter Je privljal vejevje škripajočemu drevju. "Huš, Liska, tu stoj! Sama sva. Jaz pojdem v cerkev. Huš, huš, pri miru! Tu stoj! Težka vrata so zaškripala. Po cerkvi jezaječalo z dolgim. Joka-Jočim odmevom. Ko je nerodno korakala po mračni ladji, so njeni koraki zadevali ob strop, se odbijali v mrežasta gotska okna in se izgubljali po obokanih kotih. Pokleknila je k velikemu oltarju ln uprla pogled v vdolbi no, iz katere je zrl na njo molče Kristusov kip. "Gospod, zakaj si mi Tineta vzel, zakaj si pustil, da jc pade Joža?" Zazdelo sč ji Je, da jo je Kristus pogledal tiho in očitajoče Zbegala se je in umaknila pogled: padel ji je na veliko knj WITH THI OCCUPATIOM of Cherbourg by Američan troops, manj French civilisns are returnlng to their homes. A good number of these bouses, like the one sbove, have been heavilj. damaged and the taak of rebuildinf them out the rulned strueture. Tudi v slovenskem Primorju tekmuje mladina' (Iz partizanskega časopisa Mladina od marca 1944.) V Brdih je gorelo za 1. februarja 74 kresov, na sam praznik pa je bilo v okrožju 43 mitingov. Mladinci so šli v mesta in. jih potrosili z letaki, tako da je bilo z listki potresenih mnogo postojank, med njimi Gorica, Pleve, Čedad in Tržič (Monfalcone). V mesecu januarju so mladinci nabrali 5700 Ur, 306 kg krompirja, 98 kg suhega sadja, 20 kg makaronov, 160 kg koruze in še mnogo drugega. V pivškem okrožju je gorelo 54 kresov, letakov pa so razdelili samo v Šentpetru čez 4000. Za 1. februar je mladina priredila 29 mitingov, vse okrožje je nabralo 5120 lir, 18 kg masti, 200 kg moke, 15 litrov olja, 30 kg sladkorja, sovražniku. pa so zaplenili 5 pušk, revolver in zaboj municije. Se šest let star pio-nirček se je postavil. Skril se je za grm in počakal Nemca.- Ko je švabski vojak prišel, ga je v auuvi, uavf ucvu u«»u;' u«ui.|wi «uu m*« confronts their owners. Workers bere are clesrlog rture. Signal Corps Rsdtophoto. V', VMfF ?o, prislonjeno ob oltarno steno, ludovito jasno ji je postalo v glavi. Povrnile so se ji v spomin slike iz nekdanjih dni, ko je či-tala doma otrokoma iz podobne knjige. Nova ih silna bol ji je presunila srce. Mehanično je prijela in odprla knjigo. Črke so ji zaplesale pred očmi. Begala je za njimi in ujela besedo za besedo: "In sklenil bom s teboj, sestra, večno zavezo ..." S tresočimi se prsti je obrnila nekaj listov. . "In vsa' drevesa v deželi bodo zvedela, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko drevo, osušil zeleno in ozelenil suho drevo. Jaz, Gospod, sem govoril in storil." Ozrla ae je po svojem sestradanem telesu. "Povišal me bo Gospod," |o mrmrale njene ustnice. Nemi zvoki molitve so nato oklenili tabernakelj. Čez nekaj trenutkov se je zdrznila. "In Liska, Gospod, Liska?" Zopet ji je padel pogled na knjigo, zapet je odprla: "Pristavi lonec, pravim, pristavi in vMj vanj vode! Deni vanj vse izbrano meso s kostmi! Vzemi najbolj tolsto živinče, postavi drv podnje. Močno naj zavre in razkuhajo naj se kosti v njem!" Na obrazu se ji je pokazala bol. Oči so se ji ovlažile. Mučila se je z mislijo in z boljo. Zunaj je medtem bobnelo in odmevi so plesali po cerkvi. Tedaj se je sklonil Gospod iz votline k njej. Čuj, velik grom je pretresel vse zidovje. Po cerkvi je vse v belih blestečih lučih. Angeli po slikah so oživeli in zaplavali okrog. "Še Lisko darujem, še Lisko in darovano bo vse in Gospod bo sklenil večno zavezo z menoj." Napol v omotici je stekla iz cerkve in stopila v zvonik. Nad njo je prasketalo, krog nje je prasketalo, vsa cerkev je bila kot sonce. Ogenj! Udarila je strela. Cerkev je gorela. "Vso faro skličem na daritev." Obesila se je z rokami na vrv. Kladivo je udarilo plat zvona. Vstajala je in se pripogibala. V zvoniku pa so ječali med plameni zvonovi in vabili ljudstvo, ki je drlo proti goreči cerkvi. K njej pa so dospeli angeli in peli z zvonovi pesem rešen j a v stolpu. Plameni so ji objeli krilo. Njih rdeča barva se je zenačila z ognjeno. "Darovala sem dva sina, darovala bom Lisko, darovala bom vse in Gospod bo sklenil večno zavezo z menoj." Razni mali oglasi POTREBUJEMO "PUNCH PRESS" OPERATORJE Oglasite se na: 2347 West 18th Street Ali ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte evoj lletl Otroci mater, ki delajo v vojnih tovarnah v Wooneocketu R I v otroške« savodu. > BOOKS BY LOUIS ADAMIČ mrnmmmmmm My Native Land..................3.75 From Many Lands.......3.50 Crandeone..........................2SO Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America........................3.7S Native9e Return..........2.75 TuHbWay Passage.......2SO What'» Your Name?.....2.50 Order from * * i _ Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, III. metlo udaril po glavi, potem pa ušel. Prav za prav, obadva sta bežala. Vsak na svoj konec. V slovenski Istri so zmetali v Trstu in v okolici mladinci več tisoč letalov, nabrali pa so v vsem okrožju med drugim tudi 10,900 lir.. V tolminskem okrožju so na brali 7219 lir. V ajdovškem okrožju je gorelo 35 kresov, ob glavni cesti so viseli pribiti letaki, po drogovih so bile obešene zastave. Čez 25, 000 letakov so razdelile mladenke, raztrosile so pa 8500 zasta vic. Nabrale so v enem mesecu 2620 lir, 764 kg krompirja, 62 kg fižola, 347 kg koruzne moke, 50 kg tekstenin, 32 kg slanine, 61 kg bele moke, 10 kg sladkorja, 7 kg masla, 2 kg piškotov, 19 .kg suhega sadja, 257 jajc, 15 litr0¥. iganja, 250 škatljic cigaret, u še čez 320 raznih zdravil. (W nizirapih je bilo 6 mitingov V Trstu je mladina organi* rala tri listkovne in napisne ak cije. Udeležilo se jih je 100 do 200 tovarišev in tovarišic i rva akcija je bila 1. februarja, drug. 11., tretja pa 23. februarja. pn vsaki teh akci so mladinske sku-pine raztrosile jx> cestah in jav nih lokalih čez 20,000 letakov, ki so jih prej same natisnile. v^ stene ao bile popisane z našimi parolami, na Piazza del Impero so narisali mladinci nasproti nemškemu uradu poldrugi meter visok znak. V kraškem okrožju je tovari. šica "Zmaga" prinesla partij, nom iz Trsta mitraljez, ki so ga tam Nemcem zaplenili mladinci. V goriškem okrožju je tovari. šica "Domovina" prijela pol ure od Gorice enega vodilnih gesta, povcev, ki je bil za Nemce tako važen, da so zanj ponujali 50 zapprt&h v zameno. Tov. "Do. movini," sedemnajstletni juna. kinji, pa so zažgali potem dom. Mladi borci brigade Janka Premrla -Vojka, so vdrli v idrij. ski živosrebrni rudnik, ki je naj. večji v vsej Evrppi, in kljub zelo močnim nemškim stražam raz-strelili vse črpalke, da je začel« vdirati voda v rove. Čez nekaj dni so ponovno vdrli v rudnik in uničili elektrarno, tako da je bila tudi poslednjavrezervna črpalka uničene. Rudnik je ves poplavljen in neuporaben za dalj časa. Akcije ae je udeležil tudi brigadni tajnik SKOJA. Pri napadu na nemško-fašistič-no kolono med Riehmbergom in Komnom, kjer je bilo do poslednjega iztrebljenih preko 130 sovražnikov, ae je izkazal tov. Ivo, tajnik SKOJ-a v južno-primor-skem odredu, ki je z ognjem iz mitraljeza ustavil sovražnikovo blindo. — ZOJSA. V Prosveti so dnevne svatov-ne In delavske vesti. AU lik TISKARNA S.N.R.J. n fl v tiskarsko obrt »padajoča dela . Tiska vabila sa veselioe in shode, vizitnlce, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V »VOJI TISKARNI ■ ■ 1 ■ * ' • V 's/ ■ ' ' • .... Vsa pojasnila (Saje vbdalvo tiskarne nnljako delo prve vrsta . . . . Pišite po informacije ns naslov: SNPJ P Rl N T E RY 1657-59 8. Lawndale Avenue • - Chicago SS. Illinois ROCKWELL naročite si dnevni prosveto Pe sklep« it. redne konvencije se lahko msošI na list Prosveto la prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov Is ase drušlne k eni naročnini. Ust Psosveta stane sa vse enake, sa šlana ali nečlane 88.00 sa ene letne naročnine. Kot oa člani ša plačajo pri aaesasentu 8LS0 ss tednik, se lini to prišteje k naročnini. Tete) sedaj nI vsraka. rečL da Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina la gotove je v vsaki drušlni nekdo. U M rad čital Ust vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če sa preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisU član lz dotične družine, Id je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačaU dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosvete Jot Za Zoruš. dršave la Kanado 88.08 1 tednik ln 1 tednika In. 8 tednike In 4 tednike in_______1.88 8 tednikov in._______niš Za Chicago Ir. okolioo je.—J7 50 1 tednik In_____• » 8 tednika la_5.10 8 tednike tn.______3 00 4 tednike In-----------t.* 8 tednikov in.--1.50 Za Evrope Je............88JO I spolni te spodnji kupon, prilošite potrebno Mener Order v pismu In si naročite Prosveto. UsL ki Je PSOSVETA SNPJ. 8887 So. Lavmdale Ave. 88. IU. PrOošeno pošiljam naročnino aa list Prosvete danarj* lastnina. L Ima................ Ustavite tednik in ga prip članov ase Je družine: Išlto k moji na d od sledečih ČL ± ruštvi 8.................................................. mltvs M - ~ ČL di ruštva s. ............... ...................ČL di It__ Noe naročnik Q