Ptuj, petek, 22. septembra 2006
letnik LIX • št. 73 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Tehnični pregledi traktorjev na terenu
Več na strani 29.
Dominko d.o.o., Zodnižni trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 75
V
)


ihni ' ' hitrA^nÏAmagati'^.tUriiiveniA "naravrife -PrAnrAkAl'^-SO^a^ČAraišnii v
IVM^III	U



P'^iv ' ............■


'i	-"M.


. v
' ■ ' I lÉ
A

\ i
.ilJií. 1

i
Športni vikend Ptuja, 22.-23. 9.
Objavljamo podroben razpored vseh aktivnosti, ki bodo na voljo
Stran 19

Ml


Šport
Nogomet • Lani 3500 gledalcev, koliko letos?
Stran 15
Doma in po svetu Aktualno
Cirkovce •
Združujejo 626 hektarov zemljišč
Stran 2 Po naših občinah Videm • Neuraden, a velik praznik občine
Stran 9
Ptuj • Kaj se
dogaja z gradnjo Puhovega mostu?
Stran 3
Po naših občinah Qlandia • Bolj kot vsebina, sedaj buri ime
Stran 32 Po naših občinah Destrnik • Za
dvorano 140 milijonov tolarjev
Stran 10
Kronika
Kidričevo • Odločitev sprejelo mariborsko sodišče
Stran 32
9770040197060
Cirkovce • Komasacija Dravsko polje II v zaključni fazi
Združujejo 626 hektarov zemljišč
Po uspešno končanem komasacijskem postopku Dravsko polje I leta 2002 v občini Kidričevo, v katerem so združili okoli 500 hektarov do tedaj razdrobljenih zemljišč, je te dni v zaključni fazi tudi komasacijski postopek Dravsko polje II, v katerem bo združenih 626 ha zemljišč Kmete pozivajo, da čimprej spravijo pridelke, saj bi radi jesensko setev opravili že na novih, združenih zemljiščih.
Po zadnjem sestanku petčlanskega komasacijskega odbora, ki se je sestal v sredo, 20. septembra, v Cirkovcah, je bil Milan Unuk, predstavnik koli 400 kmetov oziroma komasacijskih udeležencev, s
projektom drugega dela komasacij zadovoljen: »Projekt Dravsko polje II smo pričeli takoj po zaključku prvega dela leta 2002, tako da so za nami dobra tri leta trdega dela; vendar lahko rečem, da
•1
•'fc-'"
Lit

Foto: M. Ozmec
Člana komasacijskega odbora Milan Unuk (levo), ki zastopa interese 400 kmetov, in Emil Ratek iz Geodetskega zavoda Celje, ki je avtor nove razdelitve zemljišč.
Uvodnik
Mesec, v katerem se je pisala zgodovina
Letošnji september bo prav gotovo zapisan kot eden izmed tistih septembrov v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta, ko se je pisala novodobna zgodovina z velikimi črkami. Meso je postala investicija v hotel na območju Term, ki je nastajala celih 30 let Tisti s spominom bodo vedeli povedati, da je že takrat bil denar zanj, ne pa tudi lokacija, ker je šlo za to, ali bo mesto dobilo mestni hotel ali topliški hotel, Terme so se namreč na začetku imenovale Ptujske toplice. Denarje takrat odšel na drugo lokacijo, v Maribor, kamor je v tistih časih bolj ali manj odhajal ves denarni presežek ptujskega gospodarstva, ker se odgovorni niso znali pobrigati zanj. V teh dneh mesto dobiva tudi »svoj« prvi pravi trgovski nakupovalni center, ki je prav tako nastajal vrsto let. Čas intenzivnih priprav zanj je presegel hotelskega, kije trajal dobra tri leta in pol. Danes bodo položili temeljni kamen za novi vrtec Zvonček, te dni je v zgodovino odšel najstarejši montažni vrtec na Ptujskem. Bliža pa se tudi pričakovana investicija v Mestno gledališče Ptuj, čeprav nekateri boljši poznavalci zdravja občinske blagajne že opozarjajo, da bo leto 2007 najbolj krizno leto v zgodovini mO Ptuj, ker ne bo mogla pokriti vseh zadolžitev. Kakorkoli obračali, je tudi stavbna pravica z najemom, po kateri se bo obnavljalo gledališče, finančna obveznost, čeprav z njo naj ne bi presegli dovoljene meje zadolževanja. Med »zgodovinske« dogodke pa se bo prav gotovo zapisala tudi septembrska seja mestnega sveta, na katero prihaja cela vrsta diipov za naložbe na področju športne infrastrukture in Ptujsko jezero. Na septembrskem kolegiju županov prvi možje občin s Ptujskega niso zbrali poguma, da bi svoje občinske blagajne dodatno obremenili za nekaj milijonov tolarjev za naložbe v mlade in visokošolski študij, zato bo toliko bolj zanimivo videti ptujske mestne svetnike, koliko poguma bodo zbrali, da bodo potrdili vse te silne projekte, ki pomenijo tudi naložbo v zdravje vseh generacij tega okolja, če odmislimo možnosti in priložnosti, ki jih bo to dobilo za organizacijo takšnih ali drugačnih vrhunskih dogodkov. Uganka pa je še v tem trenutku tudi, kateri od kandidatov za župana bo dobil mandat, da bo te projekte udejanjil, ker bo potrebno zanje zagotoviti tudi občinske deleže. Javno - zasebno partnerstvo, na katerega se v tem trenutku mnogi zanašajo, ima namreč še zelo trhle temelje, vsaj na Ptuju, kjer se za vsakim takim projektom še »vidi« korupcija.
Majda Goznik
so se nam vztrajnost in številn sestanki in dogovarjanja obrestovali, saj je tudi ta drugi del komasacije Dravsko polje II praktično že zaključen, čakamo le še na razmeritev po novem predlogu. Današnji sestanek je bil še zadnja možnost za oddajo pripomb ali predlogov na predlog nove razdelitve zemljišč v ustni ali pisni obliki in kolikor vem, jih je bilo razmeroma malo.
Zato bi kot predstavnik kmetov oziroma udeležencev komasacijskega postopka rad pozval vse lastnike zemljišč na komasacijskem območju, da čimprej spravijo pridelke, tako da bodo zemljišča pripravljena za novo razmeritev. Dragi kmetje, sedaj je vse odvisno samo od nas, kajti Geodetski zavod je zagotovil, da bo opravil novo razmeri-tev, takoj ko bo posamezno kmetijsko zemljišče prosto, pri tem mislim na vsako posamezno parcelo oziroma tablo. Komasacijski odbor se zavzema, da se čimprej opravi popis cest oziroma poti, ki jih je po novem predlogu potrebno odstraniti. In odstranili jih bomo takoj po razdelitvi, čim bo to mogoče, takoj zatem pa bomo določili nove trase cest in poti po
Foto: M. Ozmec
Kmete pozivajo, da s spravilom pridelkov pohitijo, saj bi radi jesensko setev opravili že na novih združenih zemljiščih.
novem predlogu združenih zemljišč, urejati pa jih bomo pričeli takoj, ko bo to mogoče. Čas hiti, jesen je pred vrati in vsem bi radi čimprej omogočili, da opravijo jesensko setev in ozelenitev že na novih združenih zemljiščih.«
Zadovoljen je bil tudi član komasacijskega odbora Emil Ratek, sicer predstavnik Geodetskega zavoda iz Celja, ki je izdelal novi predlog združenih zemljišč: »Odločba o uvedbi komasacije v okviru kompleksa Dravsko polje II
je bila izdana leta 2002 in zajema 626 hektarov zemljišč okoli 400 različnih lastnikov na območju od Zgodnjih Jablan do meje s k. o. Pleterje. Velikosti njihovih sedanjih parcel so zelo različne, saj merijo v povprečju od 10 do 40 arov, zelo malo jih je velikih okoli hektar. Po novem predlogu pa jih moramo združiti tako, da bo povprečna velikost parcele okoli 1,5 ha. Vsekakor smo opravili zelo veliko delo in lahko rečem tudi dokaj kvaliteten
predlog nove razdelitve združenih zemljišč, saj smo na današnjem zadnjem sestanku in roku za pripombe obravnavali le še 23 ugovorov in pripomb na uradno razgrnjen predlog nove razdelitve. To je v primerjavi s prejšnjo komasacijo Dravsko polje I, ko smo jih imeli 48, več kot enkrat manj. Zato ocenjujem, da je celoten postopek drugega dela komasacije potekal korektno in da je razgrnjeni predlog praktično sprejemljiv za prenos v naravo.«
M. Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje je svet
Če bi zadnje dni dosledno sledili opciji in prioritetam glavnih slovenskih medijev, potem bi morali ugotoviti, da je Hotiza glavni evropski in svetovni problem. Zlasti nacionalna televizija in radio že nekaj časa vse, kar je povezano s tem zakotnim pomurskim zaselkom, uvrščata v sam vrh najbolj udarnih poročil.
Po logiki kreatorjev informativnih oddaj v elektronskih medijih in nosilnih strani v časopisih se očitno ves svet vrti predvsem okoli nas in nekaterih naših problemov in fenomenov. Ko ni bilo Hotize, smo imeli dneve in dneve, iz ure v uro v ospredju »premier Petek«, ne glede na to, kaj se je tisti čas dogajalo drugod po Evropi in po svetu. Hkrati se iz dneva v dan - po vsakokratnem poantira-nju poročil in informativnih oddaj - zdi, da se vse dogajanje (in vse pomembno) v Sloveniji vrti okoli premiera in še nekaterih politikov in zgolj po njihovi zaslugi. Vse to je svojevrstno poneumljanje in zavajanje bralcev, zapiranje Slovenije
v svojevrstno samozadostnost, sebičnost in - zapečkarstvo. Seveda dogajanje v informativnih sredstvih ni kakšen osamljen pojav, ampak v marsičem tudi posledica splošnega političnega razpoloženja in miselnosti, da smo povsem dovolj sami sebi in da nas svet v načelu ne zanima. Kako naj si sicer zamišljamo nedeljsko izjavo evropskega poslanca in predsednika Socialnih demokratov (SD) Boruta Pahorja ob zapletih s schengensko mejo, da smo lahko Slovenci samo zadovoljni, da smo še pravi čas prišli v Evropsko unijo, medtem ko druge nove članice EU prav ta primer na veliko uporabljajo za nezadovoljstvo in kritično opozarjanje, da gre za poskus podcenjevanja in diskriminacije novih članic v EU. Pahor je bil v kritiki dogajanj v EU še bolj medel kot nekaj dni prej premier Janša, ki je vendarle nekaj godrnjal in opozarjal, da očitno ne gre zgolj za »tehnične probleme«, ampak tudi za pomembna politična vprašanja.
Slovenija je doslej že nekajkrat jasno pokazala svojo hvaležnost in zadovoljstvo zaradi sprejetja v Evropsko unijo, zdaj pa je njena (ena-
kopravna) članica in je skrajni čas, da se tako začne tudi obnašati. Pri tem tudi mislim, da ni potrebna nikakršna skrivnostnost v zvezi z EU in slovenskimi odprtimi obmejnimi in drugimi problemi s hrvaško. Če je res, kar je v nedeljo na TV evropski poslanec in predsednik Liberalne demokracije Jelko Kacin očital slovenskemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, da s posameznimi pristojnimi evropskimi inštitucijami in osebnostmi o tem (najprej) komunicira prek slovenske tiskovne agencije in nekaterih drugih medijev, namesto, da bi to počel po običajnih diplomatskih kanalih, je to seveda hudo. Tako slabi našo pogajalsko pozicijo. Vsekakor pa slovenska vlada kot evropski poslanci dolgujejo javnosti jasno pojasnilo in jasen odgovor, kako Evropska unija v resnici gleda na slovensko-hrvaški problem. Vzvišena zatrjevanja, da se Hrvati obnašajo balkansko in neevropsko in zagotovila, da bo Slovenija tudi zaradi tega storila vse, da bi Hrvati čim prej prišli v EU in začeli z »normalnim obnašanjem«, niso dovolj. Še zlasti, ker tudi najnovejša sporočila in izjave posameznih funkcionarjev EU ne dajejo vtisa, da bi le-ti delali kakšen bistven razloček med Slovenijo in Hrvaško in obe enako pozivajo, naj delujeta »evropsko^
Ali smo v Sloveniji zaradi svojih »svetovnih« problemov in nekakš-
nih svojih, nepojasnjenih »doktrin« o »demokratičnem informiranju« dobesedno spregledali 14. vrhunsko zasedanje gibanja neuvrščenih, ki še vedno združuje preko sto držav (in še vedno opozarja na številna odprta svetovna vprašanja). Gibanje je nastalo na pobudo Tita (Jugoslavija), Nehruja (Indija) in Naserja (Egipt). V delo tega gibanja se je nekaj časa vključevala tudi samostojna Slovenija kot ena izmed naslednic nekdanje Jugoslavije, ker je očitno presodila, da ji to gibanje lahko koristi pri afirmaciji po svetu. Je interes za to gibanje in za sodelovanje s številnimi pomembnimi državami v svetu upadel ali celo povsem izginil z vključitvijo v EU ali pa gre za kaj drugega? Vsekakor pa se zasedanja neuvrščenih v Havani udeležuje Hrvaška. Njen predsednik Stipe Mesič je v govoru na njem poudaril, da želi Hrvaška kljub svoji strateški usmeritvi k Evropi in Evropski uniji aktivno sodelovati na svetovni politični sceni in imeti vsestranske odnose z neuvrščenimi oziroma tako imenovanimi državami »tretjega sveta«. Ob tem je Mesič citiral Tita, ki je dejal: »Mi živimo v Evropi, toda zavedamo se, da ne moremo biti prepričani v svoj miren razvoj in mirno življenje, če v drugih delih sveta ne bo miru in če drugi narodi ne bodo svobodni in neodvisni«.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Čez četrti ptujski most šele aprila aH maja 2007
Kaj se dogaja z gradnjo Puhovega mostu?
Pri gradnji prvega t. i. extradosed mostu v Sloveniji, Puhovega mostu čez Dravo na Ptuju, se je močno zataknilo. Po neuradnih podatkih naj bi se delo-višče celo za nekaj tednov zaprlo, najbolj kritično je bilo avgusta. Danes naj bi tudi uradno povedali, da se bo gradnja zavlekla, predstavljen naj bi bil terminski plan, iz katerega bo razvidno, kdaj in kako bodo sanirane zamude.
Po za zdaj neuradnih informacijah naj bi bil drugi ptujski cestni most odprt aprila ali celo maja leta 2007, ne pa januarja, kot je bilo tudi dogovorjeno s pogodbo. Dela so bila ustavljena na pobudo Darsa, ki je kot naročnik del prek nadzornega inženirja zahteval, da izvajalec del ne sme nadaljevati, vse dokler ne bo z ustrezno dokumentacijo potrdil, da navedeni materiali ustrezajo zahtevani kakovosti. Pri izvedbi del so bile ugotovljene tudi določene napake, za katere je bil izvajalec del dolžan pripraviti predlog sanacije.
Kaj konkretno se je dogajalo, nihče ni želel v tistem času javno povedati. Ptujčani, ki so sprehode do delovišča Puho-vega mostu vzeli že kot nekakšen ritual ob prostih dnevih, vse spremembe oziroma dogajanja pri tej gradnji budno spremljajo. Tisti, ki so najbolj zaskrbljeni zaradi vsega, kaj se dogaja, čeprav bojazni, da mesto svojega četrtega mostu ne bi dobilo, ni, le rok za dokončanje gradnje bo zamaknjen za nekaj mesecev, so pričakovali vsaj kakšno informacijo iz ptujske Mestne hiše od župana dr. Štefana Čelana oziroma njegove stranke, ki si je še pred dvema letoma v okviru kampanje za državnozborske volitve pripisala vse zasluge za to, da bo mesto dobilo svoj drugi cestni most, ki bo razbremenil ptujski promet in bo skupaj s priključnima cestama prestavljal obvoznico Ptuja. Ptujski župan pravi, da osebno s strani investitorja gradnje, Darsa, ni bil niti ustno niti pisno obveščen, da je pri gradnji Puhovega mostu kaj narobe. Ve toliko, kot ve ulica, ki je postregla s takšnimi in drugačnimi razlagami zastoja pri gradnji. Ker je investitor in odgovorni nosilec projekta Dars, bo potrebno pri njem tudi dobiti natančne informacije v zvezi s tem, je povedal za Štajerski tednik. Glede na podatke, ki jih imajo
v Mestni hiši, bo most zgrajen znotraj roka in pod pogoji, ki jih je sprejel izvajalec. Prepričan je, da bomo lahko most in vse navezovalne ceste pričeli uporabljati v prvi polovici leta 2007. Največjo nevarnost za podaljšanje rokov v tem trenutku predstavljajo vremenske razmere, na katere pa žal nimamo vpliva.
Še julija po terminskem planu
Gradbeno dovoljenje za Pu-hov most, dolg 430 metrov in širok 18,7 metra, ki bo zgrajen v horizontalnem radiju 460 metrov, z dvema voznima pasovoma širine 3,25 metra in od vozišča ločenima pasovoma za kolesarje in pešce, je bilo izdano 19. novembra lani. Podporna konstrukcija mostu je sestavljena iz dveh opornikov in štirih vmesnih stebrov, od katerih se trije nahajajo v jezeru, eden pa na suhem. Statični sistem mostu je kontinuirana zunanja prednapeta škatlasta konstrukcija po t. i. sistemu extradosed bridge, pri katerem je nosilec prednapet z nizkimi zategami, kar v svetu uporabljajo zadnjih deset let. Za to vrsto mostov je značilno, da so na pogled podobni kabelskim mostovom, vendar imajo precej nižje stebre. Celotna konstrukcija prestavlja eno samo zavorno enoto z dilitacijami na obeh krajnih opornikih, kar znižuje ceno gradnje in zmanjšuje tudi stroške vzdrževanja. Sestavni del zgornje konstrukcije so tudi kratki, navzven nagrajeni piloni, visoki devet metrov, po dva na vsako podporo (steber). Od krožišča Perutnina do križišča Drava je predvidena tudi obojestranska razsvetljava. Pogodbena vrednost gradnje Pu-hovega mostu je 2,1 milijarde tolarjev.
Čez prvo zimo, gradnja namreč sovpada z dvema zimama, je potekalo izvajanje globokega temeljenja (gradnja pilotov), s čimer so začeli
sredi decembra lani. Takrat so v Službi za strateško komuniciranje Darsa optimistično povedali, čeprav se je v za-kulisju že takrat govorilo, da dela ne potekajo, kot bi morala, da vse poteka skladno s terminskim planom in da ni nobene bojazni, da most ne bi bil zgrajen v pogodbenem roku, torej konec januarja leta 2007. Najzahtevnejši del izgradnje, so takrat pojasnili, predstavlja gradnja treh podpornih stebrov v Dravi, gradnja sredinske podpore je namreč od brega oddaljena kar 140 metrov.
So vgrajevali napačne materiale?
V prvi polovici julija letos smo poročali, da je zaključena gradnja celotne podporne konstrukcije, oba krajna opornika in vsi štirje stebri, v fazi izvajanja je bila prekladna konstrukcija, ki se izvaja po tehnologiji prostokonzolne gradnje z dvema paroma vozičkov. Skupaj je bilo izvedenih okrog 60 od 430 metrov dolge prekladne konstrukcije. Vsa dela so tudi julija potekala skladno s terminskim planom, ki predvideva spojitev celotne prekladne konstrukcije v novembru, zaključek asfalterskih del v decembru in dokončanje ostalih zaključnih del v januarju 2007. Še sredi julija je bilo vse v redu, avgusta pa je počilo.
18. septembra smo za pojasnila v zvezi z zapleti pri gradnji Puhovega mostu zaprosili Mateja Kušarja iz Službe za poslovno komuniciranje Darsa. Želeli smo natančno informacijo o dogajanjih na delovišču, zanimalo nas je tudi, ali je imel SCT »smolo« pri izbiri pogodbenega partnerja, avstrijske firme Porr, ki je, da bi čim več zaslužila, angažirala delavce iz vzhodnoevropskih držav, kakšne bodo posledice nekvalitetne gradnje, kdo bo odgovarjal za nastalo situacijo, če bo in kako bo z nadaljevanjem
Foto: Črtomir Goznik
26. septembra leta 2005 so ob podpisu pogodbe o gradnji četrtega ptujskega mostu čez Dravo, Puhovega mostu - drugega cestnega mostu, ki bo razbremenil ptujski promet, v ptujski Mestni hiši predstavniki SCT, Darsa in Porra še optimistično napovedovali, da bo gradnja končana v šestnajstih mesecih. Realisti so že takrat v napoved Ivana Zidarja, direktorja SCT, podvomili, gradnja namreč sovpada z dvema zimama. Pozimi pa se ve, da zaključnih asfaltnih in bitumenskih del že zaradi temperatur ni mogoče izvesti.
gradnje. V službi so bili tudi tokrat prijazni in so odgovorili v enem dnevu.
»Sredi avgusta je do skoraj popolnega zastoja gradbenih del prišlo zato, ker izvajalec del ni pravočasno predal ustrezne dokumentacije za zunanje kable, niti ni predal testnega materiala v testiranje zunanji kontroli. Dela so bila ustavljena na pobudo Darsa, ki je kot naročnik teh del prek nadzornega inženirja zahteval, da izvajalec del ne sme nadaljevati, vse dokler ne bo z ustrezno dokumentacijo potrdil, da navedeni materiali ustrezajo zahtevani kakovosti. Poleg tega so bile pri sami izvedbi ugotovljene določene napake, za katere je bil izvajalec del dolžan pripraviti predlog sanacije. Po potrditvi predloga sanacije, ta se že izvaja, se dela na gradnji Puhovega mostu na Ptuju postopoma
nadaljujejo. Kljub temu pa izvajalec še ni pripravil zahtevanega terminskega plana, iz katerega bo razvidno, kdaj in kako bodo sanirane izgube. Glede kvalitete del pojasnjujemo, da je ob vsaki ugotovljeni napaki pri izvedbi del še pred nadaljevanjem del od izvajalca zahtevana izvedba strokovno potrjene sanacije. Iz tega razloga varnost in stabilnost in s tem kvaliteta končnega objekta ne morejo biti manjše.«
Za komentar dogajanja na delovišču smo zaprosili tudi odgovornega projektanta Pu-hovega mostu Viktorja Mar-klja, ki je povedal, da so bile pri gradnji ugotovljene večje tolerance od dopustnih pri izgradnji kratkih stebrov, na katere se obešajo kabli, v sredo so jih pričeli napenjati, zaradi tega je potrebna sanacija, za vsak vgrajeni material pa je zahtevan tudi atest. V tem tre-
nutku bi lahko rekli, da je zgrajenega več kot polovica mostu, končana so vsa temeljenja, vsa podporna in prekladna konstrukcija.
Upati je, da bo nadaljevanje gradnje potekalo skladno s projekti in da tudi ne bo več zamud z atesti, ki bodo potrdili, da so materiali, ki se vgrajujejo, zahtevane kakovosti. Zamude pri oddaji testnega materiala hote ali nehote vzbujajo sum, da naj bi prišlo do poskusa vgrajevanja manj vrednega materiala, tako vsaj govorice, stroka pa je tista, ki jih mora ovreči in dokazati, da ni tako, da se pri gradnji mostu uporablja po kakovosti zahtevan in atestiran material.
Puhov most bo s svojo konstrukcijo dodatno požlahtnil podobo Ptuja. Jeklene vrvi bodo kot strune našle harmonijo s Ptujem.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dela na gradnji Puhovega mostu so bila zaustavljena na pobudo Darsa kot naročnika del, ki je prek nadzornega inženirja zahteval, da izvajalec del ne sme nadaljevati, dokler ne bo z ustrezno dokumentacijo potrdil, da materiali, ki jih vgrajuje, ustrezajo zahtevani kakovosti. V teh dneh gradbišče postopoma oživlja.
Ljutomer • Podjetje Makoter s Cvena deluje 25 let
Proces vplival na poslovanje
Dobra dva kilometra iz Ljutomera leži vasica Cven, kjer že 25 let deluje družinsko podjetje Makoter, ki sedaj zaposluje 118 delavcev in ustvari letno okrog tri milijarde tolarjev prometa.
Leta 1981 sta Janko in Milica Makoter v pomožnih prostorih stanovanjske hiše na Cvenu pričela variti polietilenske vrečke. Najprej je bila to popoldanska obrt Milice Makoter, nato pa je dejavnost leta 1984 nadaljeval Janko Makoter kot samostojni podjetnik. V letu 1991 so pričeli poslovati kot družba z omejeno odgovornostjo - Makoter, d. o. o. Prva širitev podjetja se je pričela leta 1984. Od takrat podjetje širi svoj prodajni program, povečuje število kupcev in dobaviteljev ter zaposlenih. Danes je v podjetju 118 delavcev, povprečna starost zaposlenih pa je 33,8 leta. Po smrti moža Janka je Milica 71,8-odstotna lastnica podjetja, sinova Saša in Tomi pa imata v lastniški strukturi vsak po dobrih 14 odstotkov.
Podjetje Makoter je naročniško podjetje, tako da so prodajni program povsem prilagodili željam kupcev. Specializirali so se za proizvodnjo polietilenske folije in polietilenskih vrečk, poudarek pa je na visoko kvalitetnih tiskanih folijah in vrečkah, vrečkah modernih oblik in izdelkih za strojno pakiranje. Prav zaradi visoke kvalitete proizvodov ter konkurence na trgu so primorani vsakoletno posodabljati proizvodnjo. Tako so letos in lani za nabavo strojev namenili 1,5 milijona evrov. V povprečju mesečno naredijo nekaj manj kot 20 milijo-
nov vrečk, tehnologija pa jim omogoča, da lahko mesečno kapaciteto povečajo za približno 50 odstotkov.
"Med največje konkurenčne prednosti podjetja štejemo kakovost tiska. Z novo digitalno tehnologijo priprave tiska in njegovo uspešno praktično implementacijo je podjetju uspelo preskočiti mnoge konkurente tako doma kot v tujini," je povedala direktorica Milica Makoter, sin Saša, ki je prokurist podjetja, pa je dodal: " Naše marketinške aktivnosti so usmerjene h konkurenčnemu naboru proizvodov, predvsem na tržišče Evropske skupnosti in deloma bivše Jugoslavije. Podjetje proda okrog 50 odstotkov svojih izdelkov na tuje trge, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, v prihodnje pa si želimo na tujem trgu 75-odstotno prodajo."
V prvem polletju 1,6 milijarde prihodka
V letu 2004 je podjetje Makoter imelo skupnih prihodkov več kot 2,6 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa je znašal 16,8 milijona tolarjev. Prihodki so se v lanskem letu povečali za okrog 150 milijonov tolarjev, dobiček pa je bil manjši, približno 12,7 milijona tolarjev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zabeležili prihodke v višini 1,6 milijarde tolarjev. Kot je
Foto: Miha Soštarič
Saša in Milica Makoter sta javnosti razkazaia proizvodnjo polietilenskih vrečk in folije.
obrazložila Makoterjeva, je čisti dobiček v upadu zaradi podražitve njihove strateške vhodne surovine, ki je povezana z nafto, ter prilagajanja tujemu tržišču.
Na novinarski konferenci ob 25-letnici podjetja Mako-ter se je Makoterjeva poskušala izogniti vsem vprašanjem, povezanih s sodnim proce-
som, ki je javnosti dobro poznan. Makoterjeva je bila namreč že obsojena na 30 let zapora, pred kratkim pa je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi njenih odvetnikov in so jo oprostili vseh obtožb, ki so jo bremenile po obtožnici. "Moram pohvaliti tim v podjetju, na čelu katerega je bil sin Saša. V času, ko sem
bila najprej v priporu, nato pa v zaporu, je uspel dobro opraviti svoje delo, gotovo pa je moja odsotnost negativno vplivala na javnost. Naši dobavitelji in kupci nam sicer niso prekinjali pogodb, bili so le previdnejši pri podpisovanju le-teh. Morali pa smo v času moje odsotnosti zaposliti določen strokovni kader, kar je
naše podjetje kar nekaj stalo, tako da brez posledic ni šlo," je zaključila Makoterjeva, ki v prihodnjih dneh pričakuje dokončno odločitev oziroma pravnomočnost izrečene sodbe Višjega sodišča v Mariboru, o tožbi oziroma odškodnini za povzročeno škodo pa sedaj še ne razmišlja.
Miha Šoštarič
Ptuj • Ptujski menedžerji z županskimi kandidati
Politika kot delo za skupno dobro
Peter Pribožič, kandidat za župana MO Ptuj iz Nove Slovenije, je bil prvi županski kandidat, ki se je srečal s člani ptujskega Manager kluba.
Pobudo za srečanje z njimi je dal eden od kandidatov, zanimivo - člani Manager kluba so trije od doslej petih uradnih kandidatov za župana MO Ptuj, zato so se odločili, da se bodo srečali z vsemi, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z MO Ptuj. Zaradi Kosovega zakona so izgubili neposreden vpliv na politiko, želijo pa biti aktivni ustvarjalci gospodarskega in drugega življenja v MO Ptuj. Pomembno je, da se na Ptuju nekaj dogaja in da se dogaja v korist vseh. V Manager klubu si ne želijo, da bi v MO Ptuj v novem obdobju imeli župana, ki bi dajal prazne obljube.
Peter Pribožič se je zahvalil za povabilo, v tem dogajanju pa je gospodarstvo tisto, ki je nepogrešljivo. Kandidaturo za župana sprejema kot izziv, ki se ga ne boji, politiko
pa kot delo za skupno dobro. Sposobnosti za povezovanje ima, prepričan je, da je župan tisti, ki lahko ustvari pogoje, da ljudje v nekem okolju bolj sodelujejo v skupno korist ožjega in širšega okolja. Zavzema se za enakomeren razvoj vseh območij v MO Ptuj, za rešitev prometnega kaosa. Vse infrastrukturne rešitve, ki se trenutno izgrajujejo, ne bodo rešile prometnih zagat na Ormoški cesti, rešitev je v obvoznici. Prav tako bo potrebno zgraditi severni most za povezavo z delom, kjer se razvija turizem. Izpostavil je tudi skrb za staro mestno jedro, da se ne bo zgodil njegov propad, kar bi bilo slabo za vse, ki prihajajo na Ptuj. Določene investicije bi bilo potrebno izvesti tudi na področju kulturne infrastrukture, z nekim vložkom bi bilo
Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, v pogovoru s Petrom Pribožičem, kandidatom za župana MO Ptuj iz Nove Slovenije. V Manager klubu Ptuj so se odločili, da se bodo pred volitvami srečali z vsemi kandidati za župana MO Ptuj.
potrebno za nemoteno prireditveno delovanje usposobiti dvorišči minoritskega in dominikanskega samostana. Zelo pomembno je tudi, da se volitve v Ormožu izvedejo tako, da bo to območje lahko zaživelo kot povezovalno okolje, če je govora o trinajstih regijah, potem mora biti prostora tudi za štirinajsto, pa je bil njegov odgovor na vprašanje glede regije Spodnje Podravje. Pri pridobivanju sredstev za posamezne projekte pa bo potrebno povezovanje. V novem mandatu bo potrebno na Ptuju zelo dobro gospodariti glede na obveze, ki so bile sprejete s krediti in lizingi v zadnjem obdobju. Denar je bil naložen v investicije, ki same po sebi ne nosijo denarja.
Foto: MG
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Tokrat dali prednost načelnim stališčem, denar bodo delili po volitvah
31. kolegij županov Spodnjega Podravja je bil 18. septembra v Mestni hiši na Ptuju. Kot kaže, bodo pred volitvami oddelali še enega glede na naloge, ki so si jih zadali v zvezi s Čistim mestom, potrebno pa bo dopolniti tudi sporazum o ustanovitvi Skupne občinske uprave, da se jim ne bo več dogajal »remi« oziroma pravna praznina, ko bo potrebno imenovati predstojnika Skupne občinske uprave, ki ga po zakonu o lokalni samoupravi imenujejo in razrešujejo župani, zato je vsako zapolnjevanje sporazuma na silo tako in tako farsa.
Ni drugega kot to, da je potrebno doseči konsenz, ker morajo imenovanje predstojnika tako in tako podpisati vsi župani občin, ki so vključene v skupno občinsko upravo. Občine bodo za delovanje Skupne občinske uprave v letu 2006 plačale nekaj manj kot 53,5 milijona tolarjev, od države pa za letos pričakujejo skoraj 44 milijonov tolarjev, ki pa jih doslej še niso dobili, kljub temu da je delež države »uzakonjen«. O tem, kako bodo postopali do države, da bi ta sredstva čim prej dobili, pa se niso pogovarjali.
Točka Informacije poslancev DZ Branka Mariniča in Franca Pukšiča je bila bolj skromna kot sicer, ker poslanca Mariniča ni bilo, Franc Pukšič pa je nekaj malega povedal o novem zakonu o financiranju občin, ki vsem občinam na Ptujskem prinaša več, koliko več, ni povedal, ker so izračuni še tajni, zakon pa bo začel veljati že prvega januarja 2007, ker naj bi ga parlament potrdil še v tem letu. Direktor Revivisa Ptuj dr. Oto Težak je župane zaprosil za rezervacijo sredstev v občinskih proračunih za leto 2007. Pripravljajo pogo-
Prejeli smo
Novinarka Majda Goznik je v Štajerskem tedniku dne 15. 9. 2006 v prispevku »Lokacija nove rdeče šole še neznana?« predstavila težave, s katerimi se ubadamo na omenjeni šoli.
V	prispevku je objektivno predstavila stanje ob začetku šolskega leta 2006/07 po pogovoru z v. d. ravnateljice Ireno Cvetko. K prispevku želim dodati nekaj pojasnil.
V	letu 2006 na šoli dr. Ljudevita Pivka na Ptuju nismo izvedli nobenega večjega, investicijskega vzdrževanja, čeprav je celotna zgradba s kotlovnico potrebna temeljite obnove. V ta namen nam je MO Ptuj za leto 2006 namenila 398.000,00 SIT.
Res je, da je naša šola regijska oziroma večobčinska šola, kar dokazuje akt o ustanovitvi. Zato je tudi prav, da vse občine ustanoviteljice prispevajo denar. Vse občine plačujejo najemnino, izračunano glede na število otrok iz posamezne občine.
Šola plačuje MO Ptuj mesečno 477.675,00 SIT najemnine. Delež MO Ptuj je pri tem 18 % tega zneska, 82 % torej plačajo ostale občine ustanoviteljice.
Sprašujem g. Vidoviča, kam gre denar od najemnine, ki jo plačajo
je za ustanovitev Visoke šole Ptuj z začetnima študijskima programoma prve bolonjske stopnje: turizem in živilstvo. Trenutno zagotavlja finančna sredstva za delovanje višje- in visokošolskega središča le MO Ptuj. Sredstva tudi ostalih občin bi regijskemu višje- in visokošolskemu središču omogočila kandidaturo na razpisih za dodatna finančna sredstva, s tem pa tudi za ustvarjanje pogojev za delovanje Visoke šole Ptuj. Župani so prošnji vzeli na znanje, dodatnih obvez ne bodo sprejemali že zaradi volitev, direktorja doc. dr. Ota Težaka pa odpravili z napotilom, da naj poskuša pridobiti za te namene sredstva iz drugih virov, tudi iz gospodarstva, sicer pa načelno podpirajo ustvarjanju pogojev za Visoko šolo Ptuj, odločitev o morebitni podpori pa bodo tako in tako sprejemali novi občinski sveti, zato je potrebno počakati na čas po volitvah. Skupaj naj bi občine Spodnjega Podravja za Visoko šolo prispevale okrog 16,5 milijona tolarjev ali en evro po prebivalcu. Delež MO Ptuj naj bi bil skoraj šest milijonov tolarjev, okrog milijona in pol naj bi prispevale le tri občine na Ptujskem, vse ostale pa veliko manj. Direktor CID Ptuj Jure
Šarman je županom predstavil program CID za celotno območje upravne enote Ptuj, ki je razdeljeno na pet področij: ustvarjalna izraba prostega časa, informiranje in svetovanje, mobilnost mladih, neformalno izobraževanju in prostovoljno delo. Problem je v tem, da sredstva za dejavnost, ki jo koristijo mladi s celega območja UE Ptuj, zagotavljata le država in MO Ptuj, zato pričakujejo subvencioniranje tudi s strani ostalih občin na Ptujskem. Tudi to je vprašanje, ki so ga pustili odprtega in ga bodo reševali v času po volitvah. Jureta Šarmana so povabili, da se z občinami o tem pogovori po volitvah.
So v MO Ptuj delali mimo ostalih občin?
Točka o koncesiji za deponijo in odvoz komunalnih odpadkov je prišla na dnevni red na pobudo župana občine Destrnik Franca Pukšiča. Obiskal ga je delavec podjetja Čisto mesto, ki je prinesel v podpis kopijo obrazca Potrditev referenc, ki ga je podjetje potrebovalo, ker se je prijavilo na en razpis. Narobe je bilo, ker obrazec ni imel dopisa z obrazložitvijo, zakaj potrebujejo potrdilo. Destr-
občine?
Za investicijsko vzdrževanje je vodstvo šole že v preteklih letih, lani in letos predlagalo nujna popravila in vzdrževanje strehe, fasade, stavbnega pohištva, kotlovnice ustreznim službam na MO Ptuj.
24. 4. 2006 je bil na Oddelku za družbene dejavnosti sestanek, ki ga je vodil g. Ivan Vidovič, vodja ODD, sodelovali so še ga. Asja Stropnik, svetovalka za izobraževanje, g. Božo Kovač z Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje ter ga. Irena Cvetko, v. d. ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Na sestanku so se dogovorili, da se iz pridobljenih sredstev za najemnino v letu 2006 sanira kotlovnica v osnovni šoli. Za leto 2006 naj bi bila tudi za ta namen predvidena sredstva v proračunu MO Ptuj. Vse potrebne aktivnosti v zvezi s tem ureja MO Ptuj, oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje. Zgradila naj bi se plinska postaja, dela bi se opravila v letnih počitnicah.
V	letu 2007 se bo v proračunu predvidelo sredstva za sanacijo strehe in stavbnega pohištva.
V	letu 2008pa je potrebno predvideti sredstva za sanacijo fasade.
Do danes se na šoli v zvezi z dogovorjenim ni naredilo nič. Pred vrati je nova kurilna sezona, na
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na septembrskem kolegiju županov Spodnjega Podravja je bilo živahno. Seja je bila bolj ali manj informativnega značaja, saj so večino točk župani vzeli na znanje, obljub, ki bi pomenile dodatno finančno obremenitev prihodnjih proračunov, pa iz previdnosti niso dajali, volitve so pred vrati, volivcem pa se ne kaže zameriti. Pod lupo pa bodo v času do volitev vzeli Čisto mesto, pregledali bodo vsa odprta vprašanja in možne rešitve. Kot nejasna so se sejdaj pojavila vprašanja lastništva, upravljanja deponijskega prostora kot tudi to, ali se sme podjetje Čisto mesto udeleževati javnih natečajev oziroma razpisov. Bojazen županov je tudi, da jim bodo drugi zapolnili deponijski prostor, ki so si ga izborili za 15 let, in da njihovi občani ne bodo imeli kje odlagati ostankov odpadkov, če bodo v deponijski prostor Gajke odlagali tudi drugi.
šoli jo pričakujemo s strahom
Družba za opravljanje in svetovanje, d. o. o., iz Maribora je po pooblastilu MO Ptuj pregledala dejansko materialno stanje na šoli. Pregled je opravil g. Darko Kovačec 13. 6. 2006. Zapisnik o pregledu in ugotovljenem stanju naj bi dobila MO Ptuj in šola.
Okrogla miza v mesecu aprilu, 10. 4. 2006, je res pospešila reševanje prostorske stiske šole. Prav tako je potrdila, daje šola kot takšna - za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami - še kako pomembna in potrebna v okolju, v katerem živi in dela že 56 let.
Upamo, da se bodo projekti, zastavljeni in oddani pravočasno, uspešno prebili skozi vse administrativne vrzeli in da bo v zadovoljstvo vseh, predvsem naših učencev, delo res kmalu steklo v novih prostorih šole.
Kar pa zadeva plačevanje najemnine Mestni občini Ptuj, me zanima, kateri črki zakona sledi MO Ptuj, ko vzgojno-izobraževalno dejavnost za osnovnošolsko populacijo (osnovna šola je obvezna in ni profitna dejavnost) enači s poslovno dejavnostjo in na podlagi tega zaračunava šoli najemnino. V. d. ravnateljice Irena Cvetko, prof. RP
niški župan je sklepal, da so podoben dopis prejeli tudi v drugih občinah. Verjetno bi ga potrdili, če jih podžupan občine Podlehnik Anton Že-rak ne bi opozoril na posledice, ki jih prinaša podpis, saj je pridobil informacijo od podjetja Čisto mesto, da se prijavljajo na razpis za podelitev koncesije za ravnanje z odpadki v občini Hoče - Slivnica. Sporno pa je, vsaj za Pukšiča, da se v razpisu izbrano podjetje obvezuje, da bo poleg drugih storitev zagotavljalo tudi deponijski prostor za potrebe občine Hoče - Slivnica. Če bi na razpisu uspelo, pomeni to, da bi v Gajkah morali letno prevzeti okrog 3000 ton dodatnih odpadkov letno. Obstaja bojazen, če bodo v center Gajke odpadke vozili tudi drugi, da ta ne bo zadostoval za potrebe občin Spodnjega Podravja do leta 2017. Občine Spodnjega Podravja pa so z MO Ptuj sklenile dogovor o zagotavljanju prevzema odpadkov za obdobje 15 let. Deponijski prostor je v lasti MO Ptuj, ki je s podjetjem Čisto mesto sklenila pogodbo o upravljanju, ostale občine pa so so-financerke izgradnje CERO Gajke. Vprašanje koncesije za deponijo in odvoz komunalnih odpadkov še danes ni rešeno, čeprav so sprejeti že vsi potrebni pravni akti; kot je znano, se odvoz odpadkov opravlja še vedno na podlagi
stare pogodbe iz leta 1992. V občinah Spodnjega Podravja, razen MO Ptuj, se sprašujejo, kako se lahko podjetje Čisto mesto mimo njih udeležuje razpisov. Neuradni podatek je, da se je Čisto mesto na razpis prijavilo z »žegnom« MO Ptuj, kot kaže, pa pri tem pozabilo obvestiti tudi ostale občine. Župani so združno ugotovili, da ge za široko in zahtevno problematiko, v kateri bo potrebno doreči koncesijo za odvoz, lastništvo deponije, pa tudi 1,2 milijarde veliko luknjo pri izpolnjevanju obveznosti do krajanov MČ Jezero, ki izvirajo iz naslova pogodbe za Gajke, ker so bili edini pripravljeni sprejeti v svoje okolje deponijo. Aneks, iz katerega bi se natančno videlo, kolikšna je v resnici ta obveza, ki prinaša primerni infrastrukturni standard tudi v to okolje, pa še vedno ni sprejet. Da je večji, kot je bil dogovorjen, gre pripisati tudi nekaterim nadstandardnim rešitvam, ki jih osnovna pogodba ne vsebuje. Gre v bistvu za obljube, ki naj bi sedaj meso postale, prišle pa so iz ptujske Mestne hiše.
»Na zadnjem kolegiju županov smo sprejeli pobudo župana in poslanca Franca Pukšiča, ki je predlagal, da bi o problematiki koncesije in lastniških odnosih v zvezi s Čistim mestom spregovorili na kolegiju županov. Pobudo
sem sprejel z velikim odobravanjem, saj se je v preteklih letih pojavilo kar nekaj nerešenih vprašanj. V MO Ptuj želimo našo deponijo v prihodnje spremeniti v eno izmed najsodobnejših eko industrijskih con, kjer bomo na številne načine predelovali odpadke. Za dosego tega cilja pa bo potrebno vzpostaviti pravičen in učinkovit model financiranja izgradnje tovrstne deponije z vsemi pripadajočimi obveznostmi do krajanov Spuhlje. Potrebno bo tudi jasno opredeliti in urediti lastniška razmerja med uporabniki deponijske-ga prostora, prav tako pa tudi načine in postopke upravljanja deponije. Po sklepu kolegija so za pripravo teh izhodišč odgovorni Skupna občinska uprava in štirje župani oziroma podžupan, Franc Pukšič iz Destrnika, Jože Kokot iz Gorišnice, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj in Anton Žerak, podžupan občine Podlehnik,« je vprašanje urejanja koncesije za deponijo in odvoza komunalnih odpadkov dodatno pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Župani občin Spodnjega Podravja so se na 31. seji seznanili tudi z delovanjem društva Sožitje, ki jim ga je predstavil predsednik Janko Šuman, ogledali pa so si tudi njihove prostore v Rajšpovi ulici na Ptuju.
Sv. Jurij • Konferenca OO SDS
V	štirih letih 100 novih delovnih mest
V	začetku septembra so se člani občinskega odbora SDS Sv. Jurij sestali na volilni konferenci, kjer so izvolili kandidate za svetnike na lesti SDS in kandidata za župana nove občine Sv. Jurij. V imenu njihove stranke se bo za županski stolček potegoval sedanji predsednik KS Sv. Jurij in nekdanji lenarški župan Jože Škrlec.
Jože Škrlec je predstavil program, ki je po njegovem takšen, da bo ljudem v novi
občini omogočil hiter in smeli razvoj na vseh področjih. Prepričan je, da bodo z
Kandidat za župana SDS Jože Skrlec
njegovim programom nadoknadili tisto, kar so v desetih letih zamudili. Poudarek je na občanih, ki upravičeno pričakujejo hitrejši razvoj v novi občini; tega bodo tudi dobili in pri njem sodelovali. »Sedaj prihaja čas, ko bomo morali biti uspešnejši, da bodo naši občani s ponosom rekli: Smo v občini Sv. Jurij, za katero živimo. Zato na listo predlagam takšne kandidatke in kandidate, da bodo skupaj z mano dokazali, da smo pravi ljudje in da znamo voditi občino, ki bo imela prijazno upravo. Naš program zajema vse pore življenja v občini. Ti kraji imajo pridne in delovne ljudi, ki jim je treba pomagati uresničevati njihove cilje in ideje. Le na tak način bodo dosegli pravo novo vrednost, ki si jo tukaj tako želimo. Prepričan sem, da bomo v štirih letih zagotovili vsaj 100 novih delovnih mest, da bodo občani imeli delo doma in se jim ne bo treba voziti v Maribor ali kam drugam,« je prepričan kandidat za župana Jože Škrlec.
Konference se je udeležil tudi poslanec in župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Kandidat za župana
SDS predlaga Antona Leskovarja
V sredo, 13. septembra, so na tiskovni konferenci v prostorih občinskega odbora SDS Kidričevo v Lovrencu predstavili svojega kandidata za župana občine Kidričevo Antona Leskovarja.
Poslanec SDS v državnem zboru Janko Marinič je izrazil prepričanje, da bo Anton Le-skovar dostojno zastopal svojo stranko in interese občine ter da je dejansko sposoben opravljati funkcijo, za katero se poteguje, saj je to dokazal s svojim dosedanjim delom, obenem pa zna sprejemati tudi nova znanja in izkušnje. Posebej je izpostavil njegovo sposobnost dogovarjanja z vsemi, za izpeljavo nalog, kar je dokazal tudi kot vodja svetniške skupine SDS in kot
Videm • Kandidacijski zbor DeSUS-a
V boj za županski stolček
tudi Franc Kirbiš
Nekaj časa so se slišale le neuradne govorice, zbor članov videmskega DeSUS-a pa je v petek popoldne potrdil dejstvo, da bo za župana Vidma kandidiral tudi Franc Kirbiš, ki je sicer občini že na-čeloval prva dva mandata.
Vaški dom Pobrežje je bil poln do zadnjega kotička, ko se je po nastopu ljudskih
m-
pevk zbranim upokojencem predstavil Kirbiš. Kot je povedal na začetku, nima na-
Kot županski kandidat občine Videm se je uradno predstavil nekdanji župan, sicer član DeSUS-a, Franc Kirbiš.
mena kritizirati sedanjega vodstva in vodenja občine, da so razvojne smernice pravilno naravnane, da pa bi bilo marsikaj lahko narejeno hitreje ali bolje: »Za ponovno kandidaturo po enem mandatu premora sem se odločil po temeljitem premisleku in tudi zaradi nagovarjanja številnih občanov in prijateljev. Pred občino je izpeljava velikih projektov, kot je kanalizacijsko omrežje in dogradnja vodovoda v Halozah. Sicer pa moram reči, da se je dejansko zelo težko zavzemati za enakomeren razvoj v tako razslo-jeni občini, kot je naša. Vsekakor pa bo treba razširiti in povečati možnosti za razvoj obrtništva in gospodarstva ter turizma, izboljšati cestno infrastrukturo, pa tudi obnovo šole v Selah. Prav tako bi bilo potrebno zgraditi dom za ostarele v naši občini in poskrbeti za dnevno varstvo in oskrbo teh oseb.«
Franc Kirbiš je v nadaljeva-
Foto: M. Ozmec
Anton Leskovar, kandidat SDS za župana občine Kidričevo
nju predstavitve svojega programa še povedal, da je zelo nezadovoljen z izrabo oz. namembnostjo zdravstvenega doma v njegovem času župa-novanja, ker v njem še vedno ni stalnega zdravnika, prav tako pa ne lekarne: »Osebno menim, da je zasebno zdravstvo pač bolj učinkovito kot družbeno, zato pri tem ne vidim nobenih ovir!«
Ob koncu pa je DeSUS-ov županski kandidat še poudaril, da bi se kot župan zavzemal za učinkovito sodelovanje z vsemi KS v smeri realizacij zastavljenih naložb ter še dodal: »Ne mislim pa dajati nobenih obljub, ki jih je potem težko izpolniti, saj sledijo prevelika razočaranja!«
Po nagovoru Franca Kir-biša je sledilo še tajno glasovanje s potrditvijo list DeSUS-ovih kandidatov za občinske svetnike v vseh treh volilnih enotah, nato pa še piknik, z jedačo in pijačo seveda.
SM
vodja odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo.
Anton Leskovar je bil rojen leta 1967 v Ptuju, po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Lovrencu in Kidričevem, je v Ptuju končal poklicno šolo za strojnega mehanika, leta 1984 pa se je zaposlil v tedanji TGa Kidričevo. Ob delu je končal srednjo kovinarsko šolo, smer strojni tehnik - tehnolog prek Ljudske univerze v Ptuju in s študijem na daljavo pa si je leta 2002 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pridobil naziv diplomiranega ekonomista. Danes je v Talumu vodja priprave proizvodnje v DE izparilniki, sicer je poročen in oče dveh otrok. Od mladih let je aktiven v družbenem življenju, je predsednik PGD Lovrenc, predsednik Gasilske zveze Kidričevo, poveljnik Civilne zaščite občine Kidričevo ter član sveta Občine Kidričevo.
V primeru, če bo izvoljen za župana, se bo zavzemal za bolj učinkovito črpanje in rabo evropskih sredstev, zmanjševanje razvojnih regi-
onalnih razlik, vključevanje v razvojna prizadevanja države, ustanavljanje pokrajin ter sodelovanje na državni ravni. Pri tem je pripravljen sodelovati z vsemi, ki imajo znanje, voljo in energijo soustvarjati nadaljnji razvoj občine Kidričevo. Med projekti, za katere se bo zavzemal, če bo izvoljen za župana, pa je izpostavil predvsem dokončanje projektov, ki so že v teku; torej za izgradnjo novega vrtca s kuhinjo in jedilnico za OŠ Kidričevo, izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovodnega omrežja, adaptacijo tovarniške ceste, komasacijo Dravskega polja, izgradnjo zbirnega centra za odpadke, sanacijo divjih odlagališč, izgradnjo večnamenske dvorane ter doma upokojencev v Kidričevem. Zavzemal se bo tudi za pripravo prostorskega plana, razvoj podeželja, obrti in podjetništva ter za obnovo cestne infrastrukture, več pa naj bi storil tudi za preživljanje prostega časa mladih.
-OM
Foto: ZS
Gorišnica • Zbor članov LDS
Potrdili kandidate za svetnike
V Gorišnici so se prejšnji teden ponovno sestali člani OO LDS. Kot je znano, so svojega županskega kandidata, dr. Andreja Horvata, že izbrali in tudi sam se je že predstavil s svojim programom. Tokrat pa so člani na zboru, ki ga je vodil predsednik Vekoslav Čagran, imenovali in potrdili tudi svoje kandidatke in kandidate za svetnike.
V	prvi volilni enoti (For-min) bo kandidiral Robert Marin, v drugi (Gajevci, Pla-cerovci, Mala vas) Sabina Pravdič in Konrad Kostanje-vec, v tretji (Muretinci) Bojan Ivanuša, v četrti (Cunkovci, Zagojiči) Janez Horvat, v peti (Gorišnica) Darja Janžeko-vič Tušak in Andrej Horvat, v šesti (Moškanjci) Kristina Antolič in Jožef Petek, v sedmi volilni enoti (Tibolci, Za-mušani) pa Leopold Orešek, medtem ko druga kandidatka še ni potrjena, govori pa se o Danici Žnidarič.
V	nadaljevanju zbora so člani podrobno pregledali in predebatirali program svojega županskega kandidata ter se dogovorili okoli podrobnosti glede velikega srečanja in predstavitve stranke, ki
ga pripravljajo v soboto, 23. septembra.
Sicer pa je prisotne zanimalo še, kako je rešeno vprašanje upoštevanja t. i. ženske kvote na volilnih listah. Kot je pojasnil Čagran, naj bi veljalo, da mora biti ženska kvota upoštevana na volilnih listah vseh strank v vsaki volilni enoti posebej, kar pomeni, da če se v določeni VE volijo dva ali trije svetniki, mora biti med njimi vsaj ena ženska kandidatka. Ker pa tega naj ne bi upoštevale vse stranke, ampak naj bi načelo ženske kvote upoštevale le v skupni listi, ne pa po posameznih VE, je Čagran še povedal, da bo o tem obvestil občinsko volilno komisijo.
SM
Muretinci • Čistilna akcija
Na septembrskem zboru OO LDS so člani potrdili tudi listo kandidatove za svetnike v vseh volilnih enotah v občini Gorišnica.
Cirkulane • Neodvisni kandidat Stanislav Golc
Namesto tiskovnih »Ponudba velja in golažev ^
«
Vodstvo in člani OO N.Si Gorišnica s svojim županskim kandidatom na čelu, Jankom Šumanom, so se sredi minulega tedna odločili za prav zanimivo akcijo.
-	odločitev je vaša!
Da se je v tekmo za župana nove občine Cirkulane podal tudi Stanislav Golc, sicer ni novost, vendar je svojo kandidaturo - skupaj s somišljeniki
-	uradno potrdil in predstavil šele minuli teden. Njegovo kandidaturo pa podpira tudi območna SD stranka.
In sicer so se zbrali na dvorišču zapuščenega gradu v Muretincih ter se lotili temeljitega čiščena okolice. Tako je dva ducata »delavcev«, poleg članov in občinskih svetnikov te stranke je priskočilo na pomoč še nekaj domačinov, pokosilo visoko travo, očedilo zarasle dostope v sam grad ter očistilo grmovje in sadovnjak na sprednjem dvorišču.
»Raje kot za velike besede in brezplačne golaže smo se odločili, da naredimo kaj koristnega in zelo veseli smo, da so se nam pri delu pridružili še nekateri tukajšnji vaščani,
ki jih je takšna zapuščena podoba grajskega kompleksa motila. Tovrstna akcija v Mu-retincih pa ni naša zadnja, ampak je le ena v nizu podobnih, ki jih še pripravljamo. V vsaki vasi v naši občini bomo nekaj naredili,« je med delom povedal Janko Suman.
Muretinski grad je sicer do zaključka denacionalizacij-skega postopka pred štirimi leti gostil varovance Doma upokojencev, nato pa ga je dobil v last križniški red, ki pa je v Sloveniji zelo maloštevilen. Kot smo uspeli izvedeti, programa namembnosti in obnove gradu, ki vidno in
hitro propada, v križniškem redu nimajo, neuradno pa je slišati tudi govorice, da bi ga morda prodali.
Ne glede na to, da gre za predvolilni čas in da so tudi vse aktivnosti strank obarvane s političnim prizvokom, velja takšne in podobne akcije pozdraviti. Vsekakor so veliko bolj koristne in odmevne kot pa velika zborovanja. In če bi se vsi strankarski akterji odločili za podobne zadeve, bi bilo narejenega kar veliko, pa četudi samo vsaka štiri leta ^
SM
:íM
Golc je kot neodvisni kandidat do vložitve kandidature, kar se je zgodilo ta teden, zbral okrog 100 podpisov. V času zbiranja podpisov je s svojo delovno skupino pripravil program in kot je povedal, tudi že konkretne projektne naloge, ki bi jih kot morebiti izvoljeni župan rad začel izvajati čimprej: »Kot novonastala občina nikakor ne moremo in ne smemo začeti šele z učenjem abecede lokalne samouprave; za kaj takega nimamo časa. Zato sem s svojo projektno skupino že pripravil vse potrebno, tudi projekte razvojnega programa za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2007 do 2013, kar je za hiter in učinkovit razvoj našega okolja nujno! Poleg tega smo v naši delovni skupini pripravili tudi vse potrebne odloke, ki jih nova občina mora imeti, da ne bi izgubljali časa še z njihovim oblikovanjem!«
Med strateške projekte v naslednjem obdobju je Golc uvrstil izgradnjo otroškega vrtca in posodobitev šolskega prostora, izgradnjo kanalizacije in ekoloških otokov, razširitev poslovne cone v Dolanah in spodbujanje podjetništva nasploh, ureditev kulturnih in rekreacijskih centrov z vključenim gradom Borl, razvoj turizma, nadaljevanje modernizacije cestne in telefonske infrastrukture
ter skrb za ostarele občane ter občane s posebnimi potrebami ob hkratni podpori društvenemu življenju.
Stanislav Golc sicer pravi, da se je za kandidaturo odločil predvsem na prigovarjanje sokrajanov, pa tudi zaradi tega, ker pozna praktično vsako »cirkulansko živo dušo«, saj tu živi vse življenje in je sodeloval pri vseh naložbah že od začetka: »Poleg tega imam veliko izkušenj, kje in kako tržiti projekte, pridobiti denar iz evropske blagajne. Slednja ima ogromno virov, ki jih sploh še nismo koristili, verjetno za vse niti ne vemo. Uspešno pridobivanje evropskega sofinanciranja pa je, kar se zavedajo vsi, nujno, če hočemo iti po poti napredka in
resnično kaj narediti za dvig kvalitete življenja naših občanov na vseh ravneh!«
Golc je mnenja, da bi bilo za občino najbolje, če bi bil župan izbran že v prvem krogu, saj bi s tem prihranili čas in denar, sicer pa pravi, da sam ne bo vodil agresivne (medijske) kampanje: »Kot morebiti izvoljeni župan pa odkrito povem, da bi se zaposlil za 4 ure oz. za polovični delovni čas, saj nove občine ne more voditi nekdo čisto volontersko. To seveda ne pomeni, da bi delal le štiri ure, saj je jasno, da bo dela veliko več. Sicer pa bi že prvi mesec z ekipo obiskal vsa gospodinjstva, da se naredi natančen pregled vsega potrebnega in želenega.«
SM
Neodvisni kandidat Stanislav Golc stavi na svoje znanje in izkušnje pri pridobivanju evropskega denarja.
Foto: SM
Videm • Za župana tudi poslanec Branko Marinič
S knjigo predlogov do želenih ciljev
Da bo v vroč videmski boj za županski stolček posegel tudi poslanec Branko Marinič, se je vedelo ves čas. Uradno pa je svojo kandidaturo napovedal v začetku tedna pod sloganom Danes za jutri - za občino Videm.
»Kot poslanec DZ RS vidim veliko prednost v združljivosti županske in poslanske funkcije, saj soodločam pri pripravi državnega proračuna in takoj lahko tudi aktivno sodelujem kot župan,« je prednost morebitne izvolitve za videmskega župana najprej pojasnil Ma-rinič, ki se je za kandidaturo odločil, kot je povedal, predvsem zaradi dobrega poznavanja krajev in ljudi v občini.
Poznavanje problematike je razvidno tudi iz programa, ki ga je Marinič na kratko predstavil na novinarski konferenci. Tako se bo kandidat iz vrst SDS zavzemal za skladnejši in stabilnejši razvoj celotne občine, za uspešno izgradnjo kanalizacijskega omrežja, za nov
prostorski plan občine, ki bo dajal več možnosti gospodarskim investitorjem, za nova stanovanja za mlade družine, za nadaljnjo izgradnjo vrtca in šolskega prostora, za postavitev doma za ostarele in celovito oskrbo starejših na domu, stalno dostopnost osnovnega zdravstvenega varstva, za izboljšanje oz. modernizacijo cest, javno razsvetljavo, spodbujanje turizma in društvenega življenja, skladen sonaravni razvoj in dokončno čimprejšnjo rešitev meje z občino Markovci.
Med zelo zanimive smernice programa, ki jih doslej ni bilo slišati še od nobenega županskega kandidata, pa je gotovo šteti naslednje:
Poslanec in županski kandidat Branko Marinič je na svoji predstavitveni konferenci predstavil nekaj res inovativnih razvojnih ciljev, ki jih kot župan želi uresničiti.
»Zavzel se bom za to, da se Videm pri Ptuju preimenuje v trg, da se določijo ulice in jasno definira center. Nadalje menim, da bi bilo treba pripraviti zemljišča za izgradnjo energetsko varčnih hiš, za kar lahko pridobimo evropska in državna sredstva. Prav tako bi bilo zelo dobro ustanoviti občinski sklad za štipendije, zanimivo pa bi bilo tudi raziskati možnosti za komercialno izkoriščanje termalne - zdravilne vode v Halozah.«
Branko Marinič je sicer še povedal, da bi ideje in cilje, ki bi jih v občini že morali doseči, vsekakor pa jih bodo morali čimprej, lahko našteval še dolgo, vendar to ne bi bilo smiselno: »Namesto tega
kot županski kandidat SDS odpiram t. i. knjigo predlogov, v katero bodo občani lahko zapisali vse želje, potrebe. Vse te zbrane predloge bomo nato dodobra pregledali in izluščili vse tiste uresničljive in dovolj opravičljive. Program in cilje bodo tako v največji meri oblikovali občani sami!«
Kako in kje priti do knjige predlogov, pa se občanom ni treba posebej spraševati in si razbijati glave. Branko Marinič pravi, da jo bo nosil s seboj, ko bo s svojo delovno skupino v času uradne predvolilne kampanje zapuhal s slovitim vlakcem po vseh središčih in zakotjih videmske občine.
SM
Hajdina • Občni zbor SLS Hajdina
Simonie je realen, ne daje praznih obljub
V Lovskem domu Hajdina je bil 15. septembra občni zbor SLS Hajdina, na katerem so pregledali delo stranke v zadnjem letu. Ob tej priložnosti se je predstavil tudi strankin podmladek, osrednja pozornost pa je veljala predstavitvi kandidata za župana SLS Hajdina na jesenskih lokalnih volitvah.
Še v tretje se je za kandidaturo odločil Radoslav Simonič, ki ima pri tem vso podporo stranke SLS, podpirajo pa ga tudi v hajdinskem DeSUS-u, ki ga od nedavnega vodi Anton Cestnik. V De-SUS-u niso klonili pod ponudbami nasprotnega tabora, petih strank in ene liste, ki za župana kandidira mag. Stanka Glažarja, ki jim je v novem mandatnem obdobju ponudil tudi podžupansko mesto. Podporo vnovični kandidaturi Radoslava Simo-niča pa je izrekel tudi Robert Čeh v imenu MO SLS Ptuj, ki je dejal, da ga za bodočnost občine Hajdina ne skrbi, delo in vztrajnost sta temelj uspeha. Predstavili pa so se tudi kandidati SLS Hajdina za občinski svet.
V volilni enoti 1., ki zajema naselja Draženci, Zgornja in Spodnja Hajdina, so kandidati SLS Hajdina za občinski svet: 1vo Rajh, Andrej Tkalec, Danica Hernjec, Stanko Kokot, Anita Zupanič in Zlatko Kelenc. V volilni enoti 11., ki vključuje naselja Skorba, Hajdoše, Slovenja vas in Ge-rečja vas, pa so kandidati: 1van Brodnjak, Karl Svenšek, Dragica Meglič, Henrik Šlan-berger, Jože Kmetec, Anita Polanec, Janez Markovič in Martin Drevenšek.
Kandidat za župana SLS Hajdina v obdobju 2006/2010 Radoslav Simonič je program dela in razvoja občine Hajdina v novem obdobju razdelil na sedem poglavij z bolj ali manj znanimi projekti, zaščito podtalnice
Foto: Črtomir Goznik
Na občnem zboru SLS Hajdina, ki je bil 15. septembra, so predstavili kandidata za župana občine Hajdina iz vrst SLS za mandatno obdobje 2006-2010 in kandidate za občinski svet. Še v tretje bo s kandidaturo poskušal dosedanji župan občine Hajdina Radoslav Simonič, za občinski svet SLS kandidira 14 svojih članov v obeh volilnih enotah.
Dravskega in Ptujskega polja, izgradnjo odseka avtoceste Slivnica-Gruškovje in odseka hitre ceste Slovenska
Bistrica-Ptuj-Ormož, na področju gospodarstva je ključni projekt Megalaxia, ki naj bi občini prinesel novih 400
delovnih mest, po podatkih s konca junija ima občina Hajdina le 124 brezposelnih, kar je najmanj na območju stati-
stične regije Podravje, pri OŠ Hajdina bodo zgradili vrtec, v novem mandatnem obdobju pa naj bi tudi pripravili vse potrebno za gradnjo doma starejših s koncesijo. Program je po oceni kandidata realen, prikazuje dejansko stanje in potrebe ter je operativno izvedljiv, pri čemer računa na sodelovanje najboljših občinskih strokovnjakov s področja ekonomije, prava, ekologije, gradbeništva in prometa. Pri volilni propagandi ne bodo pretiravali, stroške bodo skušali maksimalno omejiti, del sredstev pa bodo namenili v humanitarne namene, za nakup defibrilatorja in Mojci Sagadin, invalidnemu dekletu iz Njiverc, ki jo je huda bolezen priklenila na invalidski voziček.
MG
Lenart-Ljubljana • Županski tek
Ljubljana ni tako daleč, kot se zdi!
Pred županskimi volitvami leta 2002 je župan mag. Ivan Vogrin javno obljubil, da bo v primeru ponovne izvolitve za župana občine Lenart pretekel pot od Lenarta do vladne palače v Ljubljani. Njegova želja se mu je izpolnila in tako se mu izteka drugi mandat. Ob izteku mandata se je odločil izpolniti to predvolilno obljubo. Odločil se je, da bo pot do Ljubljane pretekel v sedmih etapah.
sprejel, ker je nestrankarski človek,« je zaključek teka v Ljubljani komentiral podžu-
pan občine Lenart Karl Vo-grinčič.
Zmago Šalamun
Na pot se je odpravil v soboto, 9. septembra, ko je pretekel prvo etapo od Lenarta do Ptuja v dolžini 23 kilometrov. Tek je pričel ob 17. uri izpred Kulturnega doma v Lenartu, kjer se je zbralo nekaj občanov. Srečno pot pa so mu zaželele tudi ljudske pevke DU Lenart. Na Ptuju ga je sprejel podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin. Na poti ga je vseskozi spremljal Samo
Tuš - Korl v vlogi slovensko-goriškega Ovtarja, ki je dodobra nasmejal vse mimoidoče. V nedeljo, 10. septembra, je župan Vogrin pretekel pot od Ptuja do Slovenske Bistrice (25,2 km). 1z Ptuja ga je na pot pospremil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Nato so si sledile etape v ponedeljek Slovenska Bistrica-Zreče (18,1 km), v torek Zreče-Ce-lje (20,3 km), v sredo Celje-
Vransko (25 km), v četrtek Vransko-Trnjava (24,7 km) in v petek, 15. septembra, zadnji dan, je pretekel pot od Trnja-ve do Ljubljane (24,3 km), do parkirišča pred Državnim zborom. Skupaj je v sedmih etapah pretekel 160,6 km.
V Ljubljani pred Državnim zborom so župana mag. Ivana Vogrina pričakali člani pihalne godbe MOL iz Lenarta in ljudske pevke DU Lenart ter
avtobus občanov, ki so županu čestitali za dosežen uspeh. Članice društva kmečkih žena in deklet pa so poskrbele za prave slovenskogoriške gibanice. »1z izpolnjevanja županove obljube smo naredili kulturni dogodek, saj smo v Ljubljano prinesli ljudsko pesem in glasbo, hrano in vino, kjer smo se predstavili. Zanimivo je tudi, da župana pred parlamentom ni nihče
Foto: ZS
Pot proti Ljubljani se je pričela; naprej župan mag. Ivan Vogrin, zadaj pa njegov spremljevalec na kolesu Ovtar - varuh slovensko-goriških vinogradov.
Foto: SM
Videm • Položitev temeljnega kamna za vrtec
Neuraden, a velik praznik občine
V nedeljo popoldan se je končno zgodilo to, v kar so nekateri že močno dvomili, sploh po večletnih brezplodnih debatah in prestavljanju sprejetja sklepa o izgradnji domačega vrtca. Župan Friderik Bračič, ravnateljica Marija Šmigoc in predstavnik izvajalskega podjetja Anton Daljevec so namreč položili temeljni kamen za začetek gradnje.
Iz tega razloga je bilo vse dogajanje skozi nedeljsko popoldne pravzaprav še najbolj podobno prazniku, če ne občine, pa KS Videm. Kot slavnostni govornik je nastopil župan Bračič, ki je povedal veliko o že narejenih investicijah v tej krajevni skupnosti, vključno z vrtcem, ki je sicer skupna naložba, in v katere je občina vložila dobrih 450 milijonov tolarjev. Napovedal pa je tudi bodoče naložbe, ki so že v teku ali pa naj bi se v kratkem začele.
Videmski vrtec se bo sicer gradil v dveh fazah; prva naj bi se začela konec meseca in v tej fazi se bo uredila nova kuhinja z jedilnico v osnovni
šoli ter temelji vrtca. Izbran izvajalec (prispeli sta sicer dve ponudbi) je GP Project-ing, d. o. o., iz Ptuja, vrednost preureditve šolskih prostorov z novo temeljno ploščo pa znaša 144 milijonov, pri čemer je delež ministrstva dobrih 80 milijonov tolarjev. Druga faza, torej postavitev vrteške stavbe, ki naj bi malčke sprejela jeseni naslednje leto, bo izvedena po sistemu »podelitve stavbne pravice«, kar pomeni, da bo izbran izvajalec hkrati tudi lastnik zgradbe, ki jo bo občini dajal v najem. Vrtec naj bi bil montažen, zato se kot morebitni lastnik največkrat omenja Marles, čeprav uradno ni izbran še nihče.
Temeljni kamen kot simbol za začetek gradnje so položili ravnateljica Marija Šmigoc, župan Friderik Bračič in predstavnik izvajalskega podjetja Anton Daljevec.
Novega vrtca se bodo gotovo najbolj veselili najmlajši Videmčani, ki so ob položitvi temeljnega kamna pokazali, kaj vse že znajo.
Sicer so pa to že zadeve, ki staršev in njihovih malčkov ne zanimajo posebno. Glavno je, da vrtec končno bo in kakšnega pomena bo to za njihova življenja, je na slavnostni položitvi temeljnega kamna povedala ravnateljica Šmigočeva: »Ne glede na še tako dobro domače varstvo se moramo zavedati, da je vrtec edina ustanova, ki otrokom daje možnost čimprejšnje socializacije in učenja načina uveljavljanja, prav tako pa predstavlja stopničko vstopa v šolo, ki zmanjšuje ali izničuje stres v otrokovem zgodnjem življenju.«
Zbrane je na slovesnosti pozdravil tudi poslanec Branko Marinič ter izrazil veselje, da so občani končno dobili prepotreben vrtec.
Seveda ob tako slovesnem dogodku ni šlo brez najmlajših, ki so zapeli, zaplesali in zaigrali, zapel je tudi mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna, temeljni kamen na zadnji strani šole, kjer se bodo dela začela takoj, ko bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, ki se pričakuje v teh dneh, pa je blagoslovil tudi novi domači župnik pater Tarzicij Kolenko.
SM
Videm • Kulturniki dobili streho nad glavo
Politika je vzela, politika je dala - drvarnico!
»Čakali smo res dolgo, se načakali in končno dočakali. Pred desetletjem smo bili videmski kulturniki vrženi čez prag kot deseti brat, takrat nam je politika vzela naše prostore, danes nam jih je politika vrnila,« je v slavnostnem nagovoru ob odprtju novih prostorov za domače KD Franceta Prešerna povedal predsednik Jože Šmigoc, pri tem pa nove prostore poimenoval »drvarnica«, kar je bilo konec koncev slišati bolj ljubkovalno kot cinično.
Kulturniki so svoje sobe dobili v kleti zdravstvenega doma in že ob sami otvoritvi v njih pripravili prvo razstavo slik. Kot je še povedal Šmi-goc, sicer ne gre za velike površine, pa vendarle so s tem dobili možnost sestajanja in lažjega dela društva, ki je v času »brezdomstva« precej povečalo svoje članstvo in ne
glede na vse okoliščine delalo zelo dobro. »Upam samo, da nam politika te naše drvarnice ne bo kdaj spet vzela!«
Zbrane ne nedeljski otvoritvi je pozdravil poleg župana tudi predsednik KS Videm Danilo Skok, ki se je Jožetu Šmigocu, Frideriku Bračiču in Mariji Černila zahvalil s fotografijami Stojana Kerblerja
Predsednik društva Jože Šmigoc: "Pred desetletjem nam je politika prostore vzela, danes nam jih politika vrača!"
Cast odprtja novih prostorov za KD France Prešeren je pripadla županu Frideriku Bračiču in predsedniku KS Videm Danilu Skoku.
(te bodo poslej na ogled v novih prostorih društva), nato pa je sledila še podelitev zahval najzaslužnejšim. Jože Šmigoc jih je izročil županu, Občini Videm, KS Videm in okrepčevalnici Pri treh lipah, kjer so do te nedelje največkrat vedrili videmski kulturniki.
Za veselo vzdušje ob vese-
lem dogodku so poskrbeli domači tamburaši, Veseli Jo-žeki in pevci Vinogradniki.
Sicer pa s tem nedelja v Vidmu še ni bila zaključena, saj je po proslavi sledil ogled filma v »drvarnici«, nato pohod, predstavitev PGD Videm ter otvoritev razsvetljave na velikem videmskem igrišču.
SM
Od tod in tam
Slovenska Bistrica
z minibusom
Po ulicah
Foto: Nataša Pogorevc
V tednu brez avtomobila, ki poteka med 16. in 22. septembrom, so se na Občini Slovenska Bistrica odločili, da bodo kot mestni prispevek k trajni in okolju prijazni mobilnosti Bistričanom v tem tednu poskusno in brezplačno ponudili mestno krožno avtobusno linijo. Ideja za bistriški minibus je bila v mestu prisotna že nekaj časa. Do pobude je prišlo predvsem zaradi želje starejših občanov in občanov brez lastnega prevoznega sredstva. Izhodišče krožne linije je na parkirišču pri tovarni Impol v Slovenski Bistrici, nato pa krene minibus mimo blokov, po Partizanski ulici, Ljubljanski, pri rondoju pri črpalki Mol pa zaokroži ponovno proti mestu. Stoji pri vseh trgovskih centrih. Krožna pot je dolga dvanajst kilometrov in jo bodo po potrebi spremenili. Minibus ima dvanajst sedežev, Andrej Žuran, vodja enote Slovenska Bistrica in Ptuj, podjetja Veolia transport Štajerska, d. d., je povedal, da bodo linijo obdržali, če se bo na dan z minibusom zapeljalo vsaj 66 ljudi. Mini bus prične vožnjo ob 7.30 in vozi po mestu slabo uro, na zadnjo vožnjo pa se odpravi ob 17.30.
Nataša Pogorevc
Križeča vas • Entente Florale 2006
Komisija iz dvanajstih evropskih držav, ki sodelujejo v okoljevarstvenemu združenju Entente Florale, je 15. septembra v Bad Saeckingenu v Nemčiji razglasila rezultate za naslov najlepšega mesta Evrope. Na tekmovanje sta se prijavila tudi dva kraja iz Slovenije. V kategoriji mest je tekmoval Šenčur pri Kranju in dosegel bronasto priznanje, v kategoriji vasi pa je sodelovala Križeča vas iz občine Slovenska Bistrica. V vasi, ki šteje le dvaindevetdeset prebivalcev, deluje Turistično društvo Lucija, ki je vso akcijo tudi izpeljalo. Vasici iz bližine Poljčan je zmanjkalo le nekaj točk, da bi osvojili zlato priznanje. Povedali so, da so s sodelovanjem zelo zadovoljni in da je njihov cilj, da uredijo vas tako, da bo pritegnila čim več popotnikov.
np
Ptuj • Oto Rimele razstavlja v Mestni hiši
V Mestni hiši na Ptuju so 15. septembra odprli razstavo akademskega slikarja Ota Rimeleta iz Maribora Akvarelne obzornice 2006. Na akademiji za likovno umetnost je študiral slikarstvo pri prof. Emeriku Bernardu. Specialko za slikarstvo je končal pri prof. Janezu Berniku. Za slikarsko razstavo Iluminacije v kosta-njeviški samostanski cerkvi leta 2002je prejel nagrado Prešernovega sklada. Vključno s ptujsko razstavo je doslej razstavljal že na štiridesetih razstavah. O njegovem delu je na odprtju govorila dr. Marjeta Ciglenečki, sodelavka na Univerzi. Oto Rimele je po duši umetnik, ki ga zanima tudi likovna teorija, sicer pa je znan tudi kot odličen glasbenik, kije nekaj časa igral s kultnima slovenskima glasbenima skupinama Leibach in Lačni Franc. Umetniške stvaritve Ota Rimeleta bodo v ptujski Mestni hiši na ogled do 13. oktobra.
MG
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MG
Foto: SM
Foto: SM
Destrnik • Odprtje kulturne dvorane in predstavitev zbornika
Za dvorano 140 milijonov tolarjev
V nedeljo so v čast 500. obletnice prve omembe cerkve sv. Urbana in več kot 700. obletnice prvih omemb krajev v občini Destrnik proslavili prenovo in dograditev kulturne dvorane, ki jo je občina Destrnik odkupila od katoliške cerkve. Vrednost obnove in dograditve dvorane je znašala 140 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo 55,5 milijona tolarjev.
Ostala sredstva je zagotovila Občina Destrnik. V dvorani je 330 sedežev in meri 385 kvadratnih metrov, od tega je 59 kvadratnih metrov odra.
V	kletnih prostorih so garderobe v skupni izmeri 150 kvadratnih metrov, v nadstropju pa je prostora 120 kvadratnih metrov, kjer je galerija in sedem klubskih prostorov.
Nedeljska slovesnost se je pričela s sveto mašo v cerkvi sv. Urbana na Destrniku, ki jo je daroval provincial pater Mirko Kos. Sledila je otvoritev dvorane, za katero so ključ prinesli padalci Aerokluba Ptuj. Vrvico pred vhodom so prerezali župan občine Destrnik Franc Pukšič, predsednik KD Destrnik Branko Širec in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Novo pridobitev na Destrniku pa je blagoslovil nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger.
V	kulturnem programu so nastopile vse sekcije kulturnega društva. Tako so se na prireditvi predstavili ljudske pevke Urbančanke, destrniški oktet, mešani pevski zbor OŠ Destrnik - Trnovska vas, vse tri folklorne skupine (otroška, mladinska in odrasla). Prvič pa se je občinstvu predstavil tudi mešani pevski zbor, ki je bil ustanovljen pred kratkim. Vodi ga Slavica Lajh. Zbrane so pozdravili župan Franc Pukšič, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in pred-
Novo dvorano so domačini in gostje napolnili do zadnjega kotička.
sednik KD Destrnik Branko Širec.
Po končani otvoritvi pa je sledila predstavitev zbornika, ki so ga na Destrniku pripravljali dve leti. Uredila ga je Tjaša Mrgole Jukič. Uredniški odbor so še sestavljali Miran Čeh, Metka Kajzer, Marija Hernja Masten, Franc Pukšič, Branko Širec in Branko Zelenko.
V zborniku z naslovom Destrnik - čas, ljudje, dogodki je dvajset avtorjev predstavilo 21 prispevkov, 19 strokovnih in dva v rubriki spomini. Zbornik obsega 340 strani, 122 fotografij in 39 tabel in tehta nekaj več kot štiri kilograme. V prvem prispevku
sta Franc Pukšič in Anton Kovačec temeljito predstavila občino, ostali avtorji pa so predstavili druge tematike: termalno vrtino Janežovci, antične najdbe iz okolice Destrnika, prepis iz rokopisa Simona Povodna, ki govori o cerkvi, župniji in kraju Sv. Urban, predstavitev oltarjev in drugih kiparskih stvaritev, ki bogatijo notranjost cerkve. V zborniku so predstavljeni še župani občine Destrnik, Okrajna opekarna v Janežov-cih od njenega nastanka, obdobje medvojne okupacije, zgodovina osnovne šole in domačih društev ter hranilnice in posojilnice, fotografska za-
puščina fotografa Jakoba Šilca in njegove hčerke v Levanjcih. V zborniku so predstavljene še zaslužne osebnosti Destr-nika. Ob koncu zbornika pa je predstavljena pesem Ignaca Horvata, upokojeni ravnatelj poklicne šole v Gradcu Robert Erich Kramberger pa je prikazal zgodovino družine Kramberger od Sv. Urbana, od koder tudi sam izhaja.
Po končani slovesnosti je sledilo družabno srečanje na ploščadi pred gasilskim domom na Destrniku ob zvokih ansambla Štajerband in gostjo večera Dolores.
Zmago Šalamun
Ormož • Urejanje mestnega jedra
Obnova Kerenčičevega trga
Minuli teden se je z odstranjevanjem cvetličnih korit in tlakovcev pričela druga faza obnove Kerenčičevega trga. Gre za nadaljevanje urejanja trga, ki se je pričelo z ureditvijo desne strani trga pred nekdanjo Timo, kjer je bila ob prelomu tisočletja postavljena milenijska fontana.
Druga faza obnove Kerenčičevega trga zajema talno ureditev leve strani trga. Ce-
lotna ploščad se bo uredila v enaki tlakovani izvedbi kot desna, nato pa jo bodo
na novo opremili z izbrano urbano opremo. Uredila se bo pešpot, ki bo prilagojena
Minuli teden se je začela obnova levega dela Kerenčičevega trga v Ormožu.
osebam z zmanjšano sposobnostjo gibanja za premagovanje višinskih razlik, vgradila se bo urbana oprema (klopi, koši za odpadke, kon-fini, ograja, drevesne rešetke, drogovi za zastave, reklamni stožec ipd.) in hortikulturna zasaditev. Na pripravljena mesta bodo posadili štiri drevesa jesena, ob cesti pa se bo zasadil zeleni pas z živo mejo. Seveda bodo ob takšni ureditvi s trga izginili sedanji parkirni prostori in bo trg za promet zaprt.
Dela izvaja Komunalno podjetje Ormož in bodo končana do konca oktobra. Vrednost ureditve je 58.270.923 tolarjev.
V enakem stilu naj bi se uredili tudi odseki na levi strani trga do občine in na desni do odcepa proti vrtcu. Vendar bo na to treba počakati še nekaj let.
vki
Od tod in tam
Cerkvenjak • Trideset milijonov za vodovod
Minulo septembrsko sredo so se na 20. redni seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Najprej so sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o proračunu občine za letošnje leto, v katerem se prihodki z 267,9 milijona tolarjev dvigujejo na 313,6 milijona tolarjev. Odhodki pa se povečujejo z 292 milijonov na 362 milijonov tolarjev.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o najetju dolgoročnega kredita v višini 30 milijonov tolarjev z dobo odplačila 12 let za izgradnjo vodovoda Župetin-ci-Smolinci. Občina Cerkvenjak je s proračunom za leto 2006predvidela zadolževanje v višini 91 milijonov tolarjev, od tega 61 milijonov za reprogramiranje dolgoročnega zadolževanja iz preteklih let in 30 milijonov tolarjev novega zadolževanja za izgradnjo omenjenega vodovoda, tako gre za zadolževanje, ki je bilo v proračunu predvideno.
Svetniki pa so soglašali tudi s prodajo še devetih dodatnih parcel DARS-u. Gre za parcele v neposredni bližini izvoza z avtoceste in delno na območju predvidene izgradnje poslovno-obrtne cone v dolini Brengove. Ocenjena vrednost omenjenih parcel znaša 4.141.330 tolarjev. Svetniki so sprejeli tudi sklep o povrnitvi stroškov volilne kampanje.
Zmago Šalamun
Ormož • Skuhali predvolilni golaž
Na Kerenčičevem trgu v Ormožu so predstavniki SDS skuhali predvolilni golaž, mimoidoče pa so povabili tudi na domači špricar in jabolka.
Vreme jim to soboto ni bilo naklonjeno, in če so sploh želeli izvesti napovedano, so se morali umakniti pod nadstrešek okrepčevalnice Center, ki jim je nudila streho nad glavo. Glavni kuhar je bil tokrat županski kandidat mag. Boštjan Štefančič, asistirali pa so tudi člani in vodstvo stranke. SDS je za letošnje volitve pripravila številne aktivnosti, županski kandidat pa je tudi kot prvi že imel javno predstavitev za občane. Že naslednjo soboto se bo v Ormožu oglasila potujoča kavarna SDS s poslanci in vodstvom stranke.
Za 29. september so predvideli okroglo mizo o reformah, na kateri napovedujejo udeležbo enega od ministrov. V soboto, 30. septembra, pa bodo dopoldne člani SDS in simpatizerji kolesarili ali pešačili na Jeruzalem iz različnih krajev občine, zvečer pa bo v dvorani na Marofu okrogla miza o usodi sladkorne tovarne in pridelave sladkorne pese. V oktobru se bo županski kandidat predstavil v ostalih krajevnih skupnostih, motoristi SDS se bodo podali po vinskih cestah, obeta pa se tudi kostanjev piknik.
vki
Benedikt • Sprejeli novi statut občine
V ponedeljek, 17. septembra, so se na 27. seji sestali svetniki občine Benedikt. Na seji so najprej sprejeli novi statut Občine Benedikt in v prvem branju potrdili novi Poslovnik občinskega sveta.
Na seji so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora »Medobčinski inšpektorat« in Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave. Svetniki so sprejeli še sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2006. Seznanili pa so se tudi s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Benedikt v prvi polovici letošnjega leta.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Foto: vki
Slovenska Bistrica • Z okrogle mize o kmetijstvu
Na voljo bo 1.160 milijonov evrov
Kot uvod v letošnje prireditve Podobe bistriških domačij je v ponedeljek, 4. septembra, v Slovenski Bistrici potekala okrogla miza z naslovom Prihodnost kmetij v Sloveniji in ukrepi evropske kmetijske politike. Organizatorja sta bila Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in njena izpostava Slovenska Bistrica.
Okrogle mize so se udeležili predstavnik vlade - službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivo Piri, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Bogdan Pungartnik in Alojz Senegačnik ter predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije predsednik Peter Vrisk, mag. Miran Naglič in mag. Neva Pajntar, vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva.
Skoraj sto udeležencev je najprej prisluhnilo predavanju o investicijah na kmetijah v obdobju 2007-13. Predsednik KGZS Peter Vrisk je prisotnim povedal, da je tudi v Evropi vsako leto v kmetijstvu kažejo spremembe in predvsem finančno obdobje v letih 2007-13 prinaša velike spremembe. Povedal je še, da je evropska kmetijska politika kmetom in podeželju naklonjena, naraščajo pa svetovni gospodarski pritiski. "Črpanje finančnih sredstev iz Evropske unije v naslednjem finančnem obdobju je
za slovenskega kmeta zelo pomembno in ne gre samo za preživetje velikih kmetij. Če bi bilo tako, našega kmeta že zdavnaj ne bi bilo več, saj smo premajhni. Po mojem mnenju bodo preživeli samo tisti, ki se bodo znali hitro prilagoditi in so okretni," je še dodal Peter Vrisk.
Mag. Neva Pajntar je ponazorila, kaj so se iz dobrih in tudi slabih izkušenj v preteklosti naučili. Povedala je, da vse stvari niso dorečene, prav z zadnjimi razpisi EPD je bilo največ težav. Zadnji razpis je bil objavljen sredi poletja in bil prekratek. Investicijski razpisi 2004-6 v osnovno kmetijsko dejavnost so kmetom ponudili 790 milijonov tolarjev oziroma štiri milijarde iz programa Sapard. Prispelo je 732 vlog, nekaj čez 400 pa je bilo odobrenih. Ker je bil tretji EPD razpis zelo strog in je bilo veliko vlog zavrnjenih, je ostala še milijarda 600 milijonov za četrti razpis. Kmetije so lahko prejeli do 65 odstotkov nepovratnih sred-
stev. »Težava razpisov EPD je bila, da so zajemali vse proizvodne usmeritve in namene. Zato je bilo z razpisom veliko težav. Za večino kmetij so bili minimalni pogoji razpisa nedosegljivi in tako je izpadel kompleten segment manjših investicij na kmetijah. Zelo velika težava teh razpisov je bila zelo zahtevna dokumentacija. Težav je bilo preveč in posledica tega so bile številne pritožbe, ki so težavne za razreševanje in večina jih še ni rešenih.
V prihodnjem finančnem obdobju bo lahko Slovenija za potrebe kmetijstva namenila 1.160 milijonov evrov, od tega bo lahko iz evropskih skladov črpala 900 milijonov. Največ finančnih sredstev bodo razdelili v letu 2007, nato pa bo vsota do leta 2013 padala, kar pomeni, da bo lestvica degre-sivna,« je povedala mag .Neva Pajntar iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Kmetje so izvedeli tudi, da bodo na septembrski seji Državnega zbora obravnavali
V prihodnjem finančnem obdobju bo lahko Slovenija za potrebe kmetijstva namenila 1.160 milijonov evrov, od tega bo lahko iz evropskih skladov črpala 900 milijonov. Največ finančnih sredstev bodo razdelili v letu 2007, nato pa bo vsota do leta 2013 padala.
prvi osnutek programa razvoja podeželja za prihodnje obdobje, predstavnika Mi-
nistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa sta povedala, da pričakujejo, da
bo program potrjen do decembra letos.
Nataša Pogorevc
Slov. Bistrica • Podobe bistriških domačij
Jurovski Dol • Okrogla miza v duhu SLS
Pisano in zanimivo Podjetništvo kot dejav
nik razvoja podeželja
Podobe bistriških domačij, ki so jih letos združili z živinorejsko razstavo, so letos prestavili iz prostorov gradu v Slomškov kulturni dom in za cerkev sv. Jerneja. Prireditev je spremljalo lepo vreme, zato je bilo letos več obiskovalcev kot v preteklih letih.
Prvi dan, ko je potekala tudi 4. živinorejska razstava rejenih krav listate in črno-bele pasme, so bili na prireditvi tudi predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Peter Vrisk ter minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar.
Tekmovanje za najlepšo re-jeno kravo lisaste in črno-bele pasme v kategoriji starejših in mlajših krav ter plemenskih telic je pritegnilo veliko število kmetov in ostalih obiskovalcev. Med kravami lisaste
pasme so zvonce prejeli za starejšo kravo Aloj Pučnik z Dobove za kravo Srako, za kategorijo mlajše krave Zvonko Brglez s Križnega Vrha za kravo Riso, za plemensko telico pa Jožef Hohler z Božjega za kravo Figo. V tekmovalni kategoriji črno-bele pasme pa so zvonce prejeli: Jože Ort-haber s Spodnje Polskave je prejel zvonec za kravo Dibo v kategoriji starejših krav, v kategoriji mlajših krav je prejel zvonec rejec Sandi Erker s Kočna pri Laporju (Desa),
v kategoriji plemenskih telic pa Andrej Haj šek iz Ložnice pri Makolah (Petra). Naziv šampionke pa je prejela krava Diba rejca Jožeta Orthaberja s Spodnje Polskave.
Posebej so bile zanimive razstave aktivov kmečkih žena iz občin Slovenska Bistrica in Oplotnica. Letos pa so razstave aktivov popestrili še s tekmovanjem v peki gibanic - ognjiščnic. Podelili so dvanajst zlatih priznanj, tri srebrna in pet bronastih. Nagrajene gibanice pa so bile v prostorih Slomškovega kulturnega doma tudi razstavljene poleg ostalih izdelkov, ki so jih za razstavo pripravile članice aktivov kmečkih žena.
Na Podobah so se predstavila tudi turistična društva, ki so v svoje predstavitve vključila prikaze starih običajev, pripravili so tudi prikaz črne kuhinje, posebej pa je bila zanimiva predstavitev sekcije Encijan Turističnega društva Jelka s Šmartnega na Pohorju. Turistični delavci pa so tudi letos ugotavljali, da imajo možnosti veliko, vendar jih še ne znajo izkoristiti.
Nataša Pogorevc
V Vardi pri Jurovskem Dolu je v prostorih Društva podeželskih žena Sv. Jurij potekalo omizje z naslovom Podjetništvo kot ekonomija in socialna kategorija. Na njem so sodelovali podpredsednica SLS in predsednica Slovenske kmečke zveze pri SLS Nada Skuk, podjetnica Marta Turk, Andreja Krt s Kmetijsko-gozdarske zbornice, predsednica občinskega odbora SLS Sv. Jurij in podpredsednica Slovenske kmečke zveze pri SLS Mira Rotman.
Prisotne članice so razpravljale o razvoju podjetništva kot dejavniku razvoja podeželja in delovnih mest ter kot socialni kategoriji. Članice so prepričane, da je to med seboj povezano, ker je ustvarjanje delovnih mest ekonomska kategorija, ki potegne za seboj socialne pravice. Na omizju se je podjetnica Marta Turk s članicami pogovarjala, kako usklajuje svoje delo in ka-
riero z vsakdanjim življenjem in s skrbjo za družino. Skratka, debata je bila zanimiva in burna.
Po nekajurni razpravi so članice omizja zaključile, da mora biti osnova in temeljni cilj razvoja Slovenije podjetništvo. Še naprej je treba vzpodbujati podjetniško miselnost, se pravi podjetnost Slovenije, da bomo bolj smelo in samozavestno predstavljali svoje izdelke in svojo
znamko v širokem evropskem trgu. »Slovenija ima perspektivo na tem področju, če bo uspela uveljaviti slovensko kvaliteto in slovenski proizvod tudi preko meja,« je menila predsednica Slovenske kmečke zveze pri SLS Nada Skuk.
Kot gost pa se je omizja udeležil tudi poslanec državnega zbora mag. Janez Kramberger.
Zmago Šalamun
Utrinek z omizja; levo podpredsednica SLS in predsednica Slovenske kmečke zveze pri SLS Nada Skuk in poslanec mag. Janez Kramberger
Foto: SM
Ptuj • Zanimiva razstava v Knjižnici Ivana Potrča
Kuharske bukve in kuhinja
Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bila 14. septembra osrednja slovesnost ob odprtju razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja.
Foto: Črtomir Goznik
Odprtje razstave Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili plesna skupina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj z renesančnimi plesi in Komorni moški pevski zbor Ptuj. Jedi po starih eceptih so pripravili in predstavili Kmetijska šola Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev.
Negova • Temeljni kamen za obnovo gradu
Razstava bo v razstavišču knjižnice na ogled do 14. decembra, v tem času bodo pripravili tudi nekaj spremljevalnih prireditev na temo kulina-rike in prehranske kulture: 15. novembra delavnico za otroke o krašenju medenjakov, delavnico za odrasle, ki bo 6. decembra, pa bodo posvetili praznični mizi. V projektu so se našli Knjižnica, Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, Kmetijska šola Ptuj in kmetija Krabonja iz Podgorcev. Razstava Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja je osrednji projekt Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v letu 2006, je ob odprtju razstave povedal direktor mag. Matjaž Neudauer.
MG
V prvi fazi 1,5 milijarde tolarjev
Za prvo fazo rekonstrukcije srednjeveškega negovskega gradu, ki sodi med zaščitene spomenike državnega pomena, bo namenjenih 1,5 milijarde tolarjev, okrog 80 odstotkov sredstev bodo pridobili iz evropskih skladov.
Na dvorišču gradu v Nego-vi so direktor Direktorata za zgodovinske nepremičnine dr. Damijan Prelovšek, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, predstavnik
tamkajšnje krajevne skupnosti Slavko Lončarič ter predstavniki treh izvajalcev del položili temeljni kamen za rekonstrukcijo srednjeveškega negovskega gradu. Ob tej pri-
Foto: Miha Soštarič
Položili so temeljni kamen za obnovo gradu v Negovi.
ložnosti je Prelovšek povedal, da gre za največjo investicijo omenjenega ministrstva v letu 2006, saj bo za prvo fazo rekonstrukcije negovskega gradu porabljenih kar 1,5 milijarde tolarjev. Velika večina sredstev, okrog 80 odstotkov, je evropskih sredstev, ostalo pa bodo dodali iz državnega proračuna. Na javnem razpisu ministrstva za kulturo so bila za obnovo negovskega gradu izbrana podjetja Givo Ljubljana, Granit Slovenska Bistrica in SGP Pomgrad Murska Sobota, v prvi fazi prenove, ki naj bi se končala leta 2008, pa bo grad v prenovljenih objektih pristave in v prenovljenem predgrad-ju ali novem gradu dobil še druge vsebine, vključno z
Ptuj • Predstavitev knjižnega prvenca
Sanje o ljubezni
Ptujsko društvo Ozara je izdalo pesniško zbirko Sanje o ljubezni Darija Arnuge, ki je njegov pesniški prvenec.
gostinsko in turistično ponudbo. V tej fazi bodo na novo zgradili tudi dva stolpa grajskega obzidja, ki sta bila že davno porušena, do konca bodo obnovili tudi vse obstoječe obzidje. Predvidena je tudi izgradnja parkirišča za 40 osebnih avtomobilov ter dva avtobusa. V drugi fazi, ki naj bi se začela leta 2007, naj bi povsem prenovili osrednje grajsko poslopje. Za to fazo bo kulturno ministrstvo poskušalo dobiti dodatni denar evropskih skladov. Dokončanje prve faze prenove bo v gradu omogočalo do osem novih delovnih mest, končana druga faza pa bo pomenila še do 16 novih zaposlitev.
Miha Šoštarič
S pesništvom se ukvarja že od srednješolskih dni. Popotnico novi zbirki je zapisala Branka Bezeljak Glazer, ki ji je bila tudi lektorica. »Odločitev Ozare, da založi knjigo pesmi, skupaj z likovnimi stvaritvami, je pomembna za vzpodbujanje posameznikov k njihovi osebni rasti. Obenem pa nas bo knjiga opomnila, da nekje čisto blizu nas živijo ljudje, katerih nemi krik duše nikoli ne pride do nas. Spomin, hrepenenje, nemoč so glavne teme pesniških poskusov Darija Arnuge.«
Pesmi so nabojno zelo čustvene, a potrebujejo tudi kakšno literarno spodbudo. Zbirko je ilustriral Emil Stoe-ger, za prelom in oblikovanje je poskrbel Daniel Šalamon. V spremljajočem kulturnem programu so zapele Spomin-čiče, kantavtor Tadej Vese-njak, ki je uglasbil tudi eno od Darijevih pesmi, na orgle pa je zaigral Roman Mokina.
MG
Tednikova knjigarnica
Ilustratorka Lidija Osterc
(28. 2. 1929-16. 9. 2006)
Minuli teden preminula ilustratorka Lidija Osterc bo ostala v knjigoljubem spominu, ki hrani slikaniške podobe otrok in odraslih. Osterčeva je bila pravljičarka iz kroga najbolj uspešnih ilustratork t. i. ljubljanske ilustratorske šole; šole, ki je doslej dosegla največ mednarodnih priznanj.
Lidija Osterc je diplomirala leta 1954 na tedanji Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Dve leti kasneje je zaključila specialko za slikarstvo pri Mariju Preglju in Francetu Miheliču. Ustvarjala je kot svobodna umetnica in čez stotim knjigam, zgodbam, pesmim, učbenikom, berilom naslikala nepozabne podobe - stilno in kompozicijsko samosvoje, praviloma prepoznavne po magični dekorativ-nosti. V njenih ilustracijah je bilo čutiti zavezanost umetniškemu izrazu, ne glede na starost bralca, gledalca likovnih podob. Ilustratorski opus Lidije Osterc večina odraslih knji-goljubov pomni po značilno stiliziranih rastlinah in posebni tipologiji obrazov, ki jih je umeščala v likovni prostor. Le-ta je v avtoričinih začetkih stopil iz realističnih okvirjev ilustriranja, kar je bila sprva značilnost knjig za mlade bralce po letu 1945.
Naj spomnim na odlične ilustracije Lidije Osterc matere in otroškega pomanjkanja iz slikanice Pehar suhih hrušk Ivana Cankarja, na kakor gledališka scenarija sveže podobe iz Desetnice Frana Milčinskega, na kosovirje Svetlane Makarovič, Andresenove pravljice, bube avtorice Mire Vo-glar, na abecedo Nika Grafenauerja, Grimmove pravljice, na Leno Terezinko, Pomediško Franceta Bevka, na punčko Majo Bogomira Magajne, na ilustracije pesmi Kajetana Koviča v Zlati ladji... (glej natančen pregled ustvarjanja Lidije Osterc v članku Nuše Podgornik, v Otrok in knjiga, št. 39-40, str. 68 do 79).
Čeprav je knjižna ustvarjalnost ilustratorke Lidije Osterc dosegla vrhunec konec šestdesetih in najbolj v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, s stilnim iskanjem v začetku osemdesetih, velja poklon njenemu ustvarjanju knjižnih ilustracij, ki bodo še zahtevale poseben pogled in pregled zgodovine slovenske ilustracije za mlade bralce.
Liljana Klemenčič
Ljutomer • Prvi dan gasilcev
Prisotne pozdravil minister Erjavec
Pred ljutomersko Mestno hišo je Gasilska zveza Ljutomer pripravila prvi dan gasilcev 28 prostovoljnih društev iz občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej. V okviru proslave so prisotne pozdravili minister za obrambo Karl Erjavec, predsednik Gasilske zveze Ljutomer Franc Jurša in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oery, podeljena pa so bila številna priznanja. Priznanje III. stopnje sta prejela Drago Kunčič in Boro Zmazek, priznanje za naj-gasilski dom v letošnjem letu PGD Bunčani, naj-gasilka je Jelka Sovec, naj-gasilec pa Smiljan Žnidarič. Priznanja GZS, ki jih je podelil
Ernest Oery, so prejeli: gasilsko odlikovanje III. stopnje: Andreja Novak Gorkeš (Cezenjevci), Helena Novak (Ljutomer) in Dušan Kosi (Stročja vas), 11. stopnje pa Mihael Kolbl (Ver-žej). Gasilsko plamenico 11. stopnje sta prejela Željko Vozlič (Ljutomer) in Zvonko Hladnjak (Veržej), 1. stopnje pa Roman Žinko (Ljutomer) in Marjan Jurša (Branoslavci). Gasilsko odlikovanje 1. stopnje je prejel Venčeslav Ostrc (Krištanci-Ša-linci), odlikovanji za posebne zasluge v gasilstvu pa sta pripadli Jožetu Makovcu (Razkrižje) in Francu Jurši (Branoslavci).
NŠ
Leskovec • Kombiniran oddelek v OŠ ostaja
Lepotni popravki
z omejeno dobo trajanja
Čeprav so starši leskovških petošolcev napovedali bojkot pouka svojih otrok, dokler se ne srečajo s predstavniki šolskega ministrstva in razrešijo težavo v zvezi z nezaželenim kombiniranim oddelkom, se bojkotiranje pouka na srečo ni nadaljevalo, čeprav sestanka z ministrskimi ljudmi tudi ni bilo.
Namesto skupnega srečanja je podsekretar MŠŠ Živko Banjac na zadnjo pisno zahtevo prizadetih staršev po dveh samostojnih oddelkih petega razreda (osemletke in deve-tletke) odgovoril z naslednjim dopisom: »OŠ Videm je maja letos ministrstvu posredovala vlogo za oblikovanje samostojnih oddelkov omenjenih razredov. Ministrstvo po preučitvi vloge ni dalo soglasja k odstopanjem od normativnih določil za oblikovanje kombiniranih oddelkov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Šola je po prejemu odgovora poslala ponovno vlogo, da ne more dati soglasja k takšni organizaciji pouka. Ob tem je šoli odobrilo dodatnih osem pedagoških ur za izvedbo samostojnega pouka oz. delitve učencev v omenjenem kombiniranem oddelku. S tem so po našem mnenju zagotovljeni ustrezni pogoji za normalno izvedbo pouka, doseganje pričakovanih standardov znanja in napredovanje učencev. Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru ministrstvo ne more odstopiti od normativnih določil, menimo, da predlagani skupni sestanek ne bi bil smotrn.«
Odgovor ministrstva, ki je naveden, so dobili starši peto-šolcev na izrednem sestanku minuli teden. Med zbranimi starši - tudi tokrat jih je bilo preko 20 - se je najprej pojavil dvom, če je dopis res verodostojen, saj na njem razen imena ni bilo ne lastnoročne-
Ravnateljica Marija Šmigoc in vodja leskovške podružnice Štefan Murko staršem nista mogla povedati nič drugega kot na prvem sestanku; šolsko ministrstvo ne bo naredilo izjeme. Zdaj je na potezi Občina Videm.
ga podpisa, ne pečata. Takšne dvome pa je (spet) hitro pregnala predsednica KS Ida Vin-diš - Belšak z besedami, da je tudi sama govorila s pristojnimi, da spremembe odločitve ministrstva v času tekočega šolskega leta realno res ni bilo možno pričakovati, da pa bi morda lahko bilo drugače, če bi za problem starši izvedeli že februarja, ko je vodstvo OŠ Videm dobilo prva navodila. Ravnateljica Marija Šmigoc je na to povedala, da februarja ni bilo še »nič pod vprašajem« in da se je zahteva po kombiniranem oddelku oz. takšnem načinu organizacije pouka iz-
postavila šele maja, takrat pa je šola tudi takoj urgirala.
Tokratnega sestanka se je udeležil tudi župan Friderik Bračič, ki je staršem, sicer vsaj na videz veliko bolj umirjenim in manj besnim kot na prvem srečanju, povedal, da bi osebno najraje videl čimmanj moten pouk, da bo beseda o kombiniranem oddelku tekla tudi na občinski seji in da bodo nekaj k temu lahko rekli tudi svetniki. Občina sicer neke vloge in vpliva na samo organizacijo pouka nima in ne more imeti, vendar pa so spretni Leskovčani našli še en morebitni izhod, ki bi jim
lahko omogočil maksimalno ločene ure pouka pri tem oddelku. Namreč, že na prejšnjem sestanku so zahtevali približen finančni izračun, koliko dodatnega denarja bi stalo dejstvo, da bi imeli peto-šolci povsem ločene ure matematike, slovenskega jezika, družbe, tehnične vzgoje in narave (po sedanji ureditvi imajo po eno oz. dve uri navedenih predmetov skupni). Ravnateljica Šmigočeva je povedala, da po zelo približnem izračunu to znese med 600 in 700 tisočaki v tem šolskem letu.
»Mislim, da bi občina tu
Jakob Emeršič
Je Ptujska knjiga resnično ptujska?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Omenimo še nekaj pesnikov, ki se prav tako dotikajo Ptuja. Če gremo po starosti, je taka Terezija Matjašec (1908) v zbirki Zinkine pesmi, ptujski župnik in minorit Mirko Pihler (1942) v zbirkah Večerni spomini (1994), še bolj pa znani pesnik Tone Kuntner (roj. 1942, Trate), ki se je z zbirkami Lesnika (1969), Slovenske gorice (1981), Golčim besede srca in vesti (1992), Moje bregače (1993), Marija Snežna (1995), Cmurek (1998), Vsakdanji kruh (1966) in drugimi temeljito zapisal v slovensko literarno zgodovino. V Zavrču piše Peter Vesenjak (1945, Pestike pri Zavrču) V miru rasti žitni klas (1995), v Ptuju učitelj Gabriel Berlič (1946) v zbirki Mrakote (1987), v Mariboru Miroslav Slana - Miros (1949, Sovjak pri Radgoni) v zbirki Prleškepesmi (1996), v Ptuju Silva Žabota v Pogledih nekega klovna (1968), zadnji, ki ga omenimo, čeprav bi jih našteli še lahko precej, David Bedrač (1978, Ptuj) v zbirki Neskončnost (1999).
Anton Gričnik (1947, Planina na Pohorju) s knjigo Farice: haloške folklorne pripovedi (1998) se prav tako vključi v ta krog. Ob njem se spomnimo še Ivana Tomaži-ča, ki se v knjigi Pohorske pripovedke kar nekajkrat tudi dotika Ptuja.
Na koncu še omenimo, da bi si kakšen odlomek zaslužil tudi »oče slovenske filozofije« p. Ferdinand Tirnberger (1719, Ptuj-1784), katerega rokopisna dela se nahajajo v minoritski knjižnici, čeprav pri njem ne moremo govoriti o konkretnem dotikanju na to mesto.
Prav tako bi se dalo iz Poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v okupirani Štajerski iz leta 1965 ali kakšne poznejše izdaje najti tudi kak zanimiv primer. Če je poudarek na letu 1908 ter 1942, bi moralo biti omenjeno tudi nemškutarsko kamenjanje p. Petra Širovnika v času prve svetovne vojne.
Kljub naštetim pomanjkljivostim smo lahko veseli, da se je tako delo sploh pojavilo, in verjamem, z vidika urednika, da je opravil Sizifovo delo. Ko sem se sam začel ukvarjati z domoznanstvom, sem bil poln samozavesti, toda sčasoma sem ugotovil, da je tudi moje delo nadaljevanje zbiranja in obelodanjanja sadov prejšnjih generacij, ter postal ponižnejši in objektivnejši.
Glavna literatura:
BAŠ, F.: Bibliografija o Ptuju. ČZN1933.
EMERŠIČ, J.: Bibliografija Ormoža in okolice (1973); Haloze in Haložani; Važnejša literatura o Halozah. C. Zagorski: Zločin 1978, 101-133; 30 let Študijske knjižice v Ptuju. (1978), Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice (1985), Ptuj - mesto preteklosti. V Štajerska z obrobjem. Lj. 1991, 125-148; Haloze po dolgem in počez. v Štajerska z obrobjem. Lj. 1991, 149-163; več sestavkov, ki se tičejo ptujskih osebnosti v Littera scripta manet - pisana črka ostane (1993); Minoritska knjižnica na Ptuju (1989), Bera zadnjega desetletja drugega tisočletja: literarni besedniki Ptuja in okolice: od 3. februarja do konca marca razstava v študijskem oddelku ptujske knjižnice. Tednik 8. feb. 1999.
ZADRAVEC, J. - J. Emeršič: Dobra knjiga oddaja dih večnosti. Družina. 51/2002 (1. dec.) 48,9.
KOVAČ, A.: Ptuj in okolica v pesmi in povesti. Ptujski tednik 1956-1957.
OŠ Leskovec je velika in pred kratkim povsem prenovljena stavba, učencev pa je po standardih Mšš premalo.
lahko pomagala s sofinanciranjem, sploh glede na to, da se ukinja sofinanciranje fakultativnega pouka tujega jezika. Mislim, da bi to lahko bil fond, ki je v proračunu že predviden, ki bi ga lahko zdaj počrpali za to, da se ure temeljnih predmetov kombiniranega oddelka povsem ločijo, nihče od staršev pa nima nič proti temu, da kot skupne ure ostajajo telesna vzgoja ter gospodinjski in likovni pouk.« Tišina zbranih staršev je dala vedeti, da bi se s tem lahko strinjali, župan Bračič pa je povedal, da bi to lahko bilo izvedljivo, vendar bo imel zadnjo besedo občinski svet, ki se mu mora predočiti situacija, finančna konstrukcija in vir financiranja.
Z morebitnim pritrdilnim stališčem občinskega sveta (in s tem s sofinanciranjem dodatnih učiteljskih ur iz občinskega proračuna), ki ga je pomalem tudi pričakovati, bo tako sicer v OŠ Leskovec kombiniran oddelek petega raz-
reda sicer (teoretično) ostal, saj bodo učenci skupaj telovadili, risali in se učili kuhati, pri vseh ostalih predmetih pa bodo praktično povsem ločeni. Težava bi bila tako za eno šolsko leto rešena, nikakor pa ne tudi za naslednje, saj je vprašanje, ali bo občina v nedogled pripravljena do-plačevati učitelje, kar je sicer naloga ministrstva.
Še veliko večjo težavo kot pri sedanjem kombiniranem oddelku dveh petih razredov pa je naslednjo jesen pričakovati v Leskovcu v pričakovanem in praktično že predvidenem kombiniranem oddelku šestega in sedmega razreda, kjer gre pa za dejansko bistveno razliko v učni snovi in predmetniku. Kako bodo reševali ta problem in koga vse bo takrat bolela glava, je bolje ne razmišljati. Žal pa se bo to zgodilo in tega dejstva ne skriva niti ravnateljica Marija Šmigoc.
SM
Foto: SM
Videm • Prvi utrinek z zadnje seje
Nazdravili magistri in slovesu
Septembrsko sejo videmskega občinskega sveta so odlikovale tri posebnosti: svetniki so jo prekinili, da bi skupno nazdravili magistrskemu naslovu svoje direktorice občinske uprave Darinke Ratajc, prvič je na sejo prišel poslanec Branko Marinič, za konec pa so vsi svetniki (in svetnice) pripravili in povedali svoje poslovilne izjave.
Če začnemo pri prvem dogodku, je treba povedati, da je novopečena magistra upravnih znanosti Darinka Ratajc občinski svetniški zbor počastila z okusno prekmursko gibanico, orehovim pecivom in hladnim šampanjcem kar sredi seje. Glede na to, da je tudi zadnja seja trajala približno štiri ure, je bil odmor z dobrim razlogom več kot dobrodošel. Zdravici se je uspel pridružiti tudi domači poslanec Branko Marinič, ki je sicer prvič v dveh letih, odkar opravlja poslansko funkcijo, uspel prihiteti na sejo, čeprav z več kot enour-no zamudo. V svoj zagovor in opravičilo je povedal, da bi sicer z veseljem prišel vedno, vendar so bile seje vsakič organizirane prav ob dneh in urah, ko je zasedal državni zbor: »Ne glede na to pa sem preko materiala uspel vsaj pasivno spremljati dogajanje v občinskem vodstvu, tako da mi ni nič neznano. Vseeno pa sem prepričan, da bi lahko našli marsikakšno rešitev drugače ali prej, če bi bile občinske seje organizirane bolj prilagodljivo mojemu urniku poslanskega dela, ki sem ga posredoval občinski upravi,«
je med mehurčki šampanjca dal vedeti Marinič. Njegova bodica vzdušja ni posebej pokvarila, prav tako pa tudi ne poslovilne izjave vseh prisotnih svetnikov; nekateri so se (medsebojno) poslavljali zato, ker ne bodo več kandidirali, drugi pa zato, ker ne vedo, če bodo spet izvoljeni. Skupno vsem izrečenim mislim političnih mož in žena je bilo, da so naredili veliko dobrega, da morda niso ravno z vsem zadovoljni, da so sicer velikokrat padale vroče in tudi težke besede, da pa želijo in bodo ostali prijatelji ter soobčani. To so gotovo potrdili tudi z »zadnjo večerjo«, ki je obeležila zadnjo skupno sejo v sedanji sestavi.
Brez »packarij« tudi tokrat ni šlo ^
Da pa ne bi kdo pomislil, kako zelo romantično in smrkajoče je bilo na zadnjem srečanju v tem mandatu, moramo povedati, da je tudi ta zadnja seja vsaj dvakrat hudo zvišala temperaturo v novi sejni sobi. Prvič se je vroča besedna bitka odvila ob vprašanju kombiniranega od-
Zbor svetnic in svetnikov je skupaj z županom Friderikom Bračičem in prvič prisotnim poslancem Brankom Mariničem nazdravil magistrskemu naslovu direktorice občinske uprave Darinke Ratajc.
delka v podružnični osnovni šoli v Leskovcu, drugič pa ob vprašanju širine novograjene ceste skozi center Leskovca, kjer dela zaradi nepravilnosti oz. nezadovoljstva krajanov trenutno stojijo. Ampak o
teh dveh vročih temah bomo več poročali naslednjič, saj se v kontekstu romantičnega slovesa sedanjega sestava občinskega sveta ne spodobi govoriti o packarijah. So pa svetniki dokaj mirno spre-
jeli rebalans letošnjega proračuna, potrdili zelo dolgo pričakovan nakup zemljišča za igrišče v Tržcu, razvojne projekte za RRP, sklep o delni povrnitvi stroškov za volilno kampanjo, statut OŠ Ljudevi-
ta Pivka ter se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih občine pri umeščanju trase daljnovoda skozi Pobrežje in Štur-
movce.
SM
Ormož • SDS in N.Si podpisali novo koalicijsko pogodbo
Tudi v bodoče Koalicija Slovenija
Podpis koalicijske pogodbe o nadaljevanju sodelovanja med SDS in N.Si temelji na spoznanju, da brez trajnega sodelovanja pomladnih strank v občinskem svetu ni mogoče ničesar premakniti, je povedal Alojz Sok, predsednik N.Si.
H koaliciji so želeli pritegniti tudi SLS, vendar kljub večkratnim pogovorom niso uspeli priti do podpisa pogodbe. Koalicija Slovenija bo tako zaenkrat ostala le povezava dveh strank, čeprav ne izključujejo vključitve tretje. Koalicija Slovenija je bila v
sedanjem mandatu občinskega sveta prešibka, da bi lahko preprečila takšno delovanje občinskega sveta, kot smo mu v Ormožu priča, je povedal Sok. Med največje projekte, ki jih niso uspeli preprečiti, šteje prodajo Komunalnega podjetja Ormož in nepotreb-
Predsednika SDS Branko Sumenjak in N.Si Alojz Sok sta v soboto podpisala novo koalicijsko pogodbo, ki postavlja pravila sodelovanja v času volitev in po njih.
no trošenje občinskega denarja za termalno vrtino.
Obe stranki bosta na županskih volitvah nastopili s svojim kandidatom, v drugem krogu pa bodo skupno podprli tistega, ki se bo uvrstil naprej. Tudi Branko Šumenjak, predsednik SDS, se je strinjal, da so v Ormožu potrebne spremembe, saj »se ves svet razvija, v Ormožu pa so na oblasti ljudje izpred 30 let, od katerih ni mogoče pričakovati, da bi se kaj spremenilo, saj le čuvajo svoje pozicije«. Tudi on vidi prihodnost v združitvi pomladnega bloka, saj bi tako gotovo imeli večino v občinskem svetu, in četudi bi sedanji župan ponovno dobil volitve, ne bi mogel delati »po svoje«, tako kot sedaj. Prebral je tudi vsebino koalicijske pogodbe, kjer najzanimivejši člen govori o tem, da si mora bodoči župan izbrati podžupana iz druge stranke.
Stanja na računih NLB v tolarjih in evrih
Od julija do konca letošnjega leta lahko imetniki računov NLB spremljajo stanja na svojih računih v tolarjih in v evrih. Prihodnje leto bodo stranke NLB še pol leta spremljale skupna evrska stanja tudi v tolarski protivrednosti.
Stanja na bančnih računih v evrih
Evrska stanja na računih NLBje mogoče preveriti na različne načine. Promet na računih je prikazan le vtolarjih, skupni promet in končno stanje pa vtolarjih in evrih. Uporabniki NLB Klika lahko spremljajo stanja na vseh računih: osebnih, varčevalnih, vezanih depozitih in kreditih tudi v evrski vrednosti (tečaj menjave: 1 evro = 239,54 tolarjev). Informacijo o stanju lahko izvedo tudi uporabniki NLB Teledoma, telefonske banke. V obeh valutah pa so izpisana tudi skupna stanja in skupni promet na papirnih izpiskih osebnih računov in izpiskih poslovanja s plačilnimi karticami.
Do 30. junija 2007 bodo stranke NLB skupna stanja in skupni promet na svojih računih
spremljale v dveh valutah, v evrski in v tolarski. Promet po računih bopol. januarju 2007 prikazan le v evrih, skupni promet in končna stanja pa v evrih in vtolarjih.
Zbiranje tolarskih kovancev
V NLB nam je do konca meseca avgusta uspelo zbrati že 40 ton tolarskih kovancev. Do konca letošnjega leta moramo zbrati še dobrih 400 ton. V 22 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev preštejete na samopostrežnem števnem stroju, ki kovance presortira, prešteje in deponira, za stranko pa stiska potrdilo s skupnim zneskom preštetih kovancev, s katerim pri blagajniškem okencu navedeno vrednost položi na želeni račun. V NLB Podružnici Podravje sta samopostrežna stroja v Poslovalnici Vetrinjska, Vetrinjska 2, Maribor in v Poslovalnici Prešernova, Prešernova 5, Ptuj.
Dodatne informacije
O uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa, na www.nlb.si/evro ter na telefonski številki € -informativnega centra NLB 01/477 20 00.
nlbO
www.nlb.si
Foto: SM
Foto: vki
Rokomet
Ormožani s težavo prek Maribora
Stran 16
Nogomet
So kronične težave s termini tekem nerešljive?
Stran 16
Kolesarstvo
Borut Božič pred dirko življenja
Stran 17
Odbojka
Gana Kutsay namesto Sergeje Lorber
Stran 17
Športni vikend Ptuja
Popoln razpored vseh prireditev
Stran 19
Nogomet
Na derbiju Stojnci -Zavrč oboji na zmago Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
Po prvi četrtini prvenstva v 1. SNL izstopajo samo Domžale
Za nami je prva četrtina prvenstva v 1. SNL, ki ga je zaznamoval odličen start Primorja in nepremagljivost ekipe Domžal.
Prvi so se na priprave podali naši evroligaši (Gorica, Domžale in Maribor), najbolje pripravljeni pa so novo prvenstvo pričeli Domžalčani, ki so v prvih štirih krogih zabeležili prav toliko zmag, pri tem pa na domačem igrišču premagali Maribor, Gorico in Primorje. Ker bodo na začetku druge četrtine prvenstva morali tem tekmecem v goste, bo to morda eden od odločilnih delov sezone: v primeru zmag bi tekmecem ušli na varno razdaljo, če pa ne bodo uspešni, bo prvenstvo ostalo povsem odprto.
Ajdovci pod taktirko Bojana Prašnikarja so trenutno na 2. mestu, z zaostankom petih točk za Domžalami (slednji so jih edini tudi premagali). Primorje ima v tem delu tudi najučinkovitejši napad, dosegli so 17 golov, enega več kot Drava, Gorica in Domžale. Na drugi strani je najmanj zadetkov prejela ekipa Domžal (le 6), sledita pa Primorje in Koper (oba 10). Na vrhu lestvice strelcev sta Goričan Saša Ranič in Ajdovec Goran Arnaut s po šestimi doseženimi zadetki, sledi pa Amir Agič iz Bele krajine.
Prednost domačega igrišča so najbolje izkoristili igralci Domžal, saj so zmagali na vseh petih domačih tekmah, najuspešnejši so bili tudi v gosteh (dve zmagi in neodločena izida v Kopru in na Ptuju). Med najuspešnejšimi domačimi moštvi je tudi Drava (3 zmage, 1 neodločen izid), kot zanimivost pa lahko omenimo ekipo Factorja, ki na svojem igrišču še ni osvojila nobene točke, vse so doslej osvojili v gosteh. Najslabše gostujoče moštvo je Maribor, ki je pretekli teden zmagal v Ljubljani (to so njihove edine tri točke v gosteh), ta konec tedna pa bo gostoval na Ptuju. Publikum in Koper sta ekipi, ki sta ob Mariboru največji razočaranji prvenstva; slaba uvrstitev Kopra je posledica velikega števila neodločenih rezultatov: dosegli so jih kar sedem. Nafta je zelo slabo startala v prvenstvo in je tudi edina že opravila menjavo na trenerskem mestu (Đurovski je po 4. krogu zamenjal Malačiča), kar se ji je zaenkrat obrestovalo. V najbolj spremenljivi formi igra moštvo Bele krajine, ki je po nekaterih navdušujočih predstavah (z Mariborom in Gorico) odigralo tudi nekaj zelo slabih tekem (poraz s Factorjem doma).
Nogometaši Ptujske Drave so trenutno na visokem 3. mestu prvenstvene razpredelnice, za vodilnim moštvom pa zaostajajo 9 točk. Na vseh devetih tekmah je imel trener Dražen Besek na razpolago le tri igralce (Dabanoviča, Prejaca in Kelenca), le Daba pa je na igrišču prebil vseh 810 minut. Po minutaži mu sledijo Emil Šterbal (729), Mitja Emeršič (703) in Gorazd Gorinšek (635). V dresu Drave je doslej nastopilo 20 igralcev, od teh je Aleš Čeh medtem odšel k Nafti. Napadalca Zilič in Tiganj sta dosegla polovico zadetkov svoje ekipe (vsak po štiri), dobro pa so pomagali tudi igralci zvezne vrste.
Zelo slaba pa je slika pri podeljenih kartonih, kjer so Ptuj-čani na vrhu tabele: doslej so dobili 38 rumenih in 6 rdečih kartonov! Precej jih gre na račun neživljenjskega sodniškega kriterija (Zečevič v Gorici, Zilič proti Beli krajini, Emer-šič in Toplak v Celju), ampak to je že druga zgodba.
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
PrvaLiga Telekom
Slovenije
1. SNL - SKUPAJ
DOMA
Nogomet • Pred tekmo Drava - Maribor
Lani 3500 gledalcev, koliko letos?
V soboto bo na ptujskem Mestnem stadionu odigran težko pričakovan štajerski nogometni derbi med ptujsko Dravo in Mariborom. To je dovolj velik magnet za ljubitelje nogometa iz Podravja, da se bodo v soboto v velikem številu zbrali na ptujskem Mestnem stadionu. V sredo sta Drava in Maribor odigrala še pokalni srečanji, ki naj bi bili nekakšna generalka pred prvenstvenim srečanjem, v katerem oba tekmeca veliko pričakujeta, uspešnejši pa so bili vijoličasti, ki pa so imeli neprimerno lažjega nasprotnika kot Ptujčani.
Igralci Drave si želijo zmage, s katero bi ostali na visokem tretjem mestu, seveda pa imajo tudi vijoličasti svoje plane. Z zmago bi namreč točkovno dohiteli Dravo in sew tako »potolažili«, saj v prvenstvu ne dosegajo želenih rezultatov. Očitno so bili opiti z dobrimi predstavami v pokalu Intertoto, vendar pa je prvenstvo nekaj drugega. Že v Ljudskem vrtu, na prvem dvoboju teh tekme-
če gre za igralce, ki so dobro igrali v dosedanjem poteku prvenstva. Očitno pa je, da je trener Drave Dražen Besek do sedaj vedno zadel s postavo in na kontu Ptujčanov je lepo število točk. Maribor se da premagati, vendar je to možno samo z disciplinirano igro celotnega moštva in z glasno podporo navijačev. Dejstvo je, da tudi gostje ne bodo brez podpore, vsi skupaj pa si želijo, da bi bil to res pravi nogometni praznik z dobro igro na igrišču in pravim športnim navijanjem.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, beli dres) in Zajko Zeba (Maribor): kdo bo v soboto uspešnejši na štajerskem derbiju?
cev, Drava ni bila v podrejenem položaju in bi lahko iztržila kaj več, kot pa samo minimalni poraz. Priložnost za revanšo je tu, še posebej, če upoštevamo, da je Drava preteklo soboto zelo dobro igrala proti trenutno najmočnejši ekipi v Sloveniji -Domžalam. Ptujčani niso iskali alibijev zaradi neigranja neka-
terih nogometašev, ki so bili odsotni zaradi kartonov in poškodb. V soboto zanesljivo ne bo nastopil Gorazd Gorinšek, ki je bil izključen na pokalnem srečanju v Celju (tudi Toplak še ni odslužil kazni rdečega kartona, dobil je namreč tri tekme prepovedi igranja). Vsaka odsotnost se pozna, še posebej,
Tudi na montažni tribuni!
Zaradi velikega zanimanja za sobotni štajerski derbi so vstopnice na voljo tudi v predprodaji in sicer na sedežu kluba, od 8. do 16. ure, ter v Feluka baru. CENE VSTOPNIC:
-	glavna tribuna: 2.000 SIT
-	montažna tribuna: 1.500 SIT
-	stojišče: 1.000 SIT
Nogomet • Pokal Hervis
pill^l
Drava izpadla
CMC Publikum -Drava 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Pečnik(15), 1:1 Tisnikar (40), 2:1 Beršnjak (83)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Berko, Zečevič (od 90. Emeršič), Gorinšek, Horvat, Drevenšek, Tisnikar (od 70. Kelenc), Kronaveter (od 65. Bošnjak), Zilič, Tiganj. Trener: Dražen Besek.
Nogometaši ptujske Drave so v pokalnem srečanju osmine finala za pokal Hervis gostovali v Celju. Doživeli so

V GOSTEH
1. DOMŽALE	9	7	2	0	16:6	23	1. DOMŽALE	5	5	0	0	9:2	15	1. DOMŽALE	4	2 2	0	7:4	8
2. PRIMORJE	9	5	3	1	17:10	18	2. PRIMORJE	5	4	1	0	10:5	13	2. NAFTA	5	2 0	3	5:8	6
3. DRAVA	9	4	2	3	16:12	14	3. DRAVA	4	3	1	0	10:4	10	3. PRIMORJE	4	1 2	1	7:5	5
4. HIT GORICA	9	3	4	2	16:12	13	4. HIT GORICA	4	3	0	1	11:6	9	4. BELA KRAJINA	5	1 1	3	8:9	4
5. MARIBOR	9	3	2	4	12:13	11	5. MARIBOR	5	2	2	1	6:5	8	5. HIT GORICA	5	0 4	1	5:6	4
6. NAFTA	9	3	2	4	10.13	11	6. KOPER	5	1	4	0	7:5	7	6. DRAVA	5	1 1	3	6:8	4
7. KOPER	9	1	7	1	11:10	10	7. BELA KRAJINA	4	1	2	1	5:5	5	7. CMC PUBLIKUM 4		1 1	2	5:7	4
8. BELA KRAJINA	9	2	3	4	13:14	9	8. NAFTA	4	1	2	1	5:5	5	8. FACTOR	5	1 1	3	4:11	4
9. CMC PUBLIKUM 9		1	4	4	11:16	7	9. PUBLIKUM	5	0	3	2	6:9	3	9. KOPER	4	0 3	1	4:5	3
10. FACTOR	9	1	1	7	6:22	4	10. FACTOR	4	0	0	4	2:11	0	10. MARIBOR	4	1 0	3	6:8	3
poraz in se tako poslovili od nadaljnjega tekmovanja. Sicer pa je bilo to srečanje precej podobno tistemu izpred sedmih dni, ko so se pomerili v prvenstveni tekmi. Celjani so pričeli napadalno, priložnosti pa niso imeli samo domači, ampak je bila nevarna tudi Drava. V 12. minuti je Tiganj sprožil močan strel, vendar je vratar Celjanov strel izbil v kot. Tri minute kasneje pa so se domačini veselili. Po strelu Breziča je vratar Drave strel odbil, žoga je prišla do Pečnika, ki jo je poslal v mrežo. Pet minut pred koncem prvega polčasa so gostje izenačili. Kronaveter je lepo podal do Tisni-karja, ki je preigral domačega igralca Bakariča in s strelom s približno trinajstih metrov dosegel izenačujoči zadetek. V zadnji minuti tega dela igre pa so gostje ostali brez Gorinška, ki je dobil drugi rumeni karton.
Očitno je, da v Celju Ptujčani nimajo sreče z izključitvami. To so izkoristili nogometaši Publikuma in v 83. minuti dosegli preko Beršnjaka zmagoviti zadetek. Po tem Ptujčani niso imeli več kaj izgubiti in so vse sile usmerili v napad, žal pa jim zadetka ni uspelo doseči.
Danilo Klajnšek
Marko Križnik (CMC Publikum) in Lucas Horvat (Drava, beli dres) sta se v sedmih dneh srečala še drugič; tokrat se je veselil prvi.
POKAL SLOVENIJE (POKAL HERVIS): Rezultati osmine finala: Bonifika - HiT Gorica 1:3 (0:2), Brda - Rudar Velenje 3:5 (3:3), Črenšovci - Maribor 0:2 (0:1), Zagorje - Koper 1:3 (1:3), Nafta - Factor 2:1 (1:0), Bela krajina - Mura 05 1:2 (0:1), CMC Publikum - Drava 2:1 (1:1), Domžale - Primorje 1:2 (0:1). S krepkimi črkami so izpisani klubi, ki so se uvrstile v četrtfinale.
Nogomet • Klubi na različnih bregovih
So kronične težave s termini tekem res nerešljive?
Nogomet je igra najširših množic, saj na stadione in ob igrišča še vedno privablja največ gledalcev. Kdo so pravzaprav najzvestejši obiskovalci nogometnih tekem na našem območju? V prvi vrsti so to navijači in simpatizerji posameznega kluba, za njimi pa so po številu zagotovo tisti, ki so na nek način povezani z dogajanji v klubih MNZ Ptuj. To so funkcionarji klubov in nenazadnje nogometaši sami, ki si želijo ogledati igre svojih tekmecev in seveda tudi prijateljev iz drugih klubov.
Predpetimi leti smo imeli na širšem ptujskem območju najvišje rangirano moštvo Aluminij iz Kidričevega, nato se mu je v 2. ligi pridružila ptujska Drava. Na lokalnih derbijih se je zbrala velika množica ljudi; vsi so si pač želeli ogledati najboljše, kar lahko ponudi tukajšnji nogomet. Zadnja tri leta lahko na Ptuju po zaslugi nogometašev Drave spremljamo prvoligaški nogomet; na ptujskem Mestnem stadionu gostujejo najboljša slovenska moštva.
Vsekakor bi bilo prav, da bi ogled prvoligaških tekem omogočili čim večjemu številu tistih, ki si tega želijo. Zato je nerazumljivo, da medobčinske nogometne zveze (MNZ Murska Sobota vodi tekmovanje v 3. SNL - vzhod, MNZ
Celje vodi Štajersko ligo, MNZ Ptuj pa medobčinske lige) ne upoštevajo tega dejstva in tekme delegirajo v istem terminu, kot so tekme Drave (govorimo seveda o delegiranju tekem klubov iz MNZ Ptuj!). V interesu MNZ bi moralo biti, da si tekme najvišjega ranga ogleda čim več nogometnih privržencev, saj je to del promocije nogometa.
Rešitev bi lahko bila delno delegiran žreb, po katerem bi naši tretjeligaši in štajerski ligaši igrali domače tekme takrat, ko Drava in Aluminij gostujeta. To bi sicer zahtevalo precej usklajevanja med različnimi MNZ, a bi vendarle prineslo določen napredek v razrešitvi tega problema, ki se tiče tako klubov kot navijačev.
Zakaj ni tako?
Za pojasnilo smo zaprosili sekretarja MNZ Ptuj Janka Turka, ki nam je povedal naslednje: »MNZ Ptuj v tem primeru ne nosi nobene odgovornosti, situacija je namreč takšna, da si klubi sami izbirajo termine, kdaj bodo odigrali domače tekme. Največ, kar lahko storimo mi, je to, da klubom pošljemo vljudnostna pisma, v katerih jih prosimo, da termine domačih tekem
prilagodijo igranju prvo- in drugoligašev. MNZ Ptuj mora od petka do ponedeljka pod streho spraviti 56 tekem v vseh selekcijah, in če bi z delegiranjem izgubili termin v soboto popoldne, bi nam tudi zmanjkalo sodnikov; nekateri že sedaj sodijo tudi trikrat ob koncu tedna. Ker delo po klubih večinoma temelji na prostovoljni bazi, pa moramo upoštevati njihove želje, saj imajo nekateri klubi v določenih selekcijah že sedaj težave z zagotavljanjem zadostnega števila igralcev ob določenih terminih.«
Pojasnilo iz MNZ Ptuj seveda dovolj jasno kaže, da so klubi tisti, ki odločajo o teh terminih, vsak pa se odloča po svojih merilih. Verjamemo, da imajo klubi svoje računice, pravi ljubitelji nogometa pa v nekaterih primerih (prepogosto!) potegnejo kratko, ko se morajo odločati med odhodom na prvo- ali drugoliga-ško tekmo ali na tekmo, kjer igrajo njegovi sovaščani ali prijatelji.
Zaključek: najbolje bi bilo, da bi na Mestnem stadionu na Ptuju kmalu dobili reflektorje in s tem možnost igranja domačih tekem Drave ob petkih zvečer - samo ta termin bi bil namreč sprejemljiv za vse strani!
Jože Mohorič
Predsednik prehitel »upornike«
Veliko seje govorilo in se seveda še o NZ Slovenije, da ne govorimo niti o lobiranju, oziroma iskanju zaveznikov za sklic skupščine NZ Slovenije. Kako uspešna je bila t. i. opozicija, ki jo predstavljajo v prvi vrsti MNZ Ljubljana in MNZ Maribor ter nogometaši iz slovenske nogometne pravljice, še ne vemo. Dejstvo pa je, da je predsednik slovenske nogometne krovne organizacije potegnil potezo, ki jo je
le malokdo pričakoval. Na današnjo sejo lO NZS je predsednik Rudi Zavrl uvrstil točko - sklic skupščine NZ Slovenije. Po tej potezi predsednika naj bi se stvari malo umirile, saj so pobudniki za izredni sklic dobili, kar so hoteli. Sedaj pa so v položaju, ko se morajo dobro pripraviti in vse stvari argumentirati ter seveda potegniti na plan program, ki bo zadovoljil delegate. Če pa bodo zrušili sedanje vodstvo samo zato, da ga zrušijo, potem je to brez pomena.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Še lani je David Koražija (temni dres) igral za Jeruzalem Ormož, v soboto bo na nasprotni strani, saj je v prestopnem roku odšel v Gold club. Tudi Robert Bezjak (št. 29) je nekoč igral za Veliko Nedeljo, v soboto pa se bo proti svojemu nekdanjemu klubu boril v dresu Trima.
Rokomet • Pokal Slovenije, 1. A SRL - moški
S težavo prek Maribora
Pokal Slovenije
Klima Petek - Jeruzalem 26:28 (14:12)
JERUZALEM ORMOŽ- G.
Čudič (8 obramb), Dogša (4 obrambe), Cvetko; Radujković 1, Halilovič 9, Bezjak 1, Bogadi 1, Hebar, Golčar 1, Turković 3, Sok, Blažević 6 (2), Grizolt 2, Ivanuša 4. Trener: Saša Prapot-nik.
Šele v 55. minuti so jeruza-lemčki povedli s 25:24 in vodstvo zadržali do konca ter se uvrstili med šestnajst najboljših v pokalu Slovenije. Ormo-žani v pokalu s kančkom sreče pri žrebu upajo na uvrstitev na zaključni turnir.
Pred Gold Clubom opomin v Mariboru
Ormožani so na pokalnem srečanju 1/16 finala v Mariboru plesali na robu propada. Pokal pa je še enkrat pokazal vse svoje čare. 1. B-ligaš je na levi nogi dobil neprepoznavne Ormožane, ki so na Taboru z igro ter pristopom, razen redkih izjem, popolnoma razočarali: »Za nas je to velika šola in še sreča, da smo na koncu zmagali. V podzavesti smo že imeli gostovanje pri Gold Clubu, karo nas je skoraj drago stalo. Maribor je dokazal, da bo v 1. B-ligi igral vidno vlogo,« je po tekmi v Mariboru dejal Gregor Čudič. Igra Jeruzalema tokrat ni imela ne repa ne glave. Gostitelji so jeruzalemčkom očitali lekcijo borbenosti in so bili boljši vse do 54. minute, ko je prvi strelec tekme Halilovič (met 10/9) izenačil na 24:24. V treh primerih so Mariborčani na krilih občinstva in izvrstnega vratarja Boštjana Belca (18 obramb) vodili tudi s petimi goli (8:3, 9:4, 18:13 - 38.). »Zmanjkalo nam je malo sreče in moči do presenečenja. Daljša klop Jeruzalema
je odločila,« je po tekmi dejal prvo ime srečanja vratar Klime Petek Boštjan Belec, ki se je v Maribor preselil iz vrst Velike Nedelje. V zaključku se je pri Jeruzalemu le prebudil prvi strelec ekipe Blažević (prvi zadetek šele v 47. minuti), ki je 1. A-ligašu zagotovil zmago in napredovanje. Pred gostovanjem v Hrpeljah so Ormožani v Mariboru prejeli še pravočasen opomin, dan po tekmi pa še jezikovo juho trenerja Saše Pra-potnika: »V Hrpeljah bomo dali vse od sebe in poskušali presenetiti udeleženca Lige prvakov. S pristopom, kot je bil v Mariboru, nimamo možnosti proti Gold Clubu, ki je v vlogi absolutnega favorita,« je pred tekmo proti "zlatim" dejal Prapotnik.
»Proti Trimu na nož«
so bile besede trenerja Ivana Hrupiča pred gostovanjem Trima pri Veliki Nedelji: »Vsaka tekma je poglavje in izkušnja zase. Za nas je vsaka točka velik uspeh. Trebanjci so premagljivi nasprotnik in dali bomo vse od sebe, da zabeležimo prve prvenstvene točke. Igra v obrambi bo ključ do uspeha,« je optimi-
stično pred tekmo z Dolenjci napovedal trener Ivan Hrupič. Veliko Nedeljo do zmage lahko pripelje trdna igra v obrambi, ki bo imela težko nalogo zaustaviti zelo dobrega strelca Elezovića in mladega Skubeta, ki s samostojnimi prodori rešuje številne napade Trima. Svoj delež bosta morala dati tudi portirja Velikonedeljčanov Ko-vačec - Čudič, ki nista imela svojega dne proti pivovarjem. Tudi napad bo v zaključkih akcij moral biti bolj zbran in natančen kot na srečanju s Celjem. Imperl ter Makovec sta solidna vratarja, vendar niti slučajno na tako visokem nivoju kot dvojec Podpečan - Rezar.
Ljubitelji rokometa bodo s posebnim zanimanjem v dresu Trima spremljali bivšega Nedeljana Roberta Bezjaka, ki pred tekmo pričakuje: »Zmago Trima. Smo izkušenejša ekipa z daljšo klopjo. Če ponovimo predstavo kot proti Gorenju, se ni bati za prvo zmago.«
V obeh taborih so pred tekmo zelo optimistični in zagotovo nas v soboto pri Veliki Nedelji čaka pester rokometni večer.
Uroš Krstič
Judo • V soboto začetek 1. in 2. SJL
Že v 1. krogu derbi na Ptuju, prihaja Impol
S tremi turnirji na Ptuju, v Celju in Mariboru se bodo ta konec tedna pričeli obračuni za ekipnega prvaka Slovenije v judu v letu 2006. V konkurenci devetih moštev I. slovenske judo lige branijo lanskoletni naslov prvaka tekmovalci bistriškega Impola. Novi prvoligaši so postali mariborski Železničar, ljubljanska Šiška in Gorišnica.
JK Drava
Ptujčani, ki se v lanskem letu niso uspeli uvrstiti v play off in so osvojili končno 5. mesto, imajo v letošnjem letu višje cilje. Na Ptuju bosta v soboto, 23. 9., gostovala 11-kratni državni prvak Impol iz Slovenske Bistrice in celjska Ivo Reya. Pričakovanja so velika, saj je glavni cilj letošnje sezone uvrstitev na zaključni turnir štirih najboljših ekip iz rednega dela tekmovanja. Za ekipo Drave vse do končnice ne bo nastopal Klemen Ferjan, najboljši slovenski
tekmovalec v kategoriji do 81 kilogramov, ki je na pripravah v Kanadi. Nova okrepitev domačih pa je Darko Petelinšek, ki prihaja iz celjskega judo kluba in bo nastopal v kategoriji do 100 kg.
Za JK Drava Ptuj bodo v letošnji sezoni nastopali: do
60 kg Jan Belšak; do 66 kg Matjaž Mršnik in Danijel Janžeko-vič; do 73 kg Rok Tajhman; do 81 kg Uroš Tajhman in Andrej Čuš; do 90 kg Ervin Vinko, Igor Spasojevič in Jure Šegula; do 100 kg Jože Šimenko in Darko Petelinšek in nad 100 kg Miran Plošinjak.
Foto: Črtomir Goznik
Judosti v 1. slovenski judo ligi bodo v soboto začeli z boji za naslov državnega ekipnega prvaka.
Dvoboji v ŠD Mladika se bodo v soboto pričeli ob 17. uri.
JK Gorišnica
Novinci v prvoligaški druščini, judoisti Gorišnice, imajo precej bolj skromne načrte. Trener ekipe Franc Nasko je povedal: »V prvi vrsti si želimo obstati v 1. ligi. Ekipa je podobna kot v lanski sezoni, okrepili smo jo le z Borisom Rudošem iz Lendave.«
Sestava JK Gorišnica v sezoni 2006/07: do 60 kg Peter Kuharič in Matej Kociper; do 66 kg Branko Kralj, Boris Ru-doš in Boštjan Vinkovič; do 73 kg Marjan Majcen in Aleš Horvat; do 81 kg Sandi Nemec; do 90 kg Denis Hrga in Denis Bru-men; do 100 kg Luka Bezjak in nad 100 kg Damjan Fras.
Gorišničani bodo v 1. krogu nastopili v Mariboru, kjer bodo merili moči z judositi Železničarja in Branika Brokerja.
SK, JM
Odbojka • ŽOK MTD Ptuj pred novo sezono
Kutsayjeva namesto Lorberjeve
Do začetka nove sezone je manj kot tri tedne. Tekmo prvega kroga v drugi državni ligi bodo ptujske odbojkarice odigrale v soboto, 7. oktobra, ko bo na Ptuju gostovala ekipa iz Zreč. Po osvojitvi prvega mesta v lanski sezoni so Ptujčanke imele možnost napredovati v prvo ligo, a so ostale v drugi ligi, kjer bodo nastopale tudi letos.
Zelo uspešno moštvo, ki je sezono zaključilo prepričljivo na vrhu (devetnajst zmag in le en poraz), je doživelo nekaj sprememb. Vodenje članske vrste je prevzela 35-letna Ukrajinka s slovenskim potnim listom Gana Kutsay, ki je v Sloveniji že peto leto. Med drugim je igrala tudi v ptujskem klubu, v zadnjih dveh sezonah pa si je kruh kot igralka služila v prvoligaški konkurenci,
Gana Kutsay, nova trenerka ŽOK MTD Ptuj
V sami igralski zasedbi ni prišlo do večjih sprememb, saj sta moštvo ob Lorberjevi zapustili le Katja Robič in Maja Bilano-vič, okrepila pa ga je Mateja Vicman. 24-letna Mariborčanka je prestopila iz drugoligaške ekipe Tabor Maribor. Kutsayeva bo sezono pričela s širokim izborom igralk, saj so se članski ekipi pridružile še mlajše: Mojca Žitnik, Mateja Mihelač in Katarina Lešnik iz lastne šole, iz OK Kurent pa sta prišli sestri Golob ter Maja Lipovnik.
najprej v Ljutomeru, lani pa v Benediktu. »Kutsayeva je zelo dobra trenerka, ki je licenco za vodenje pridobila že pred prihodom v Slovenijo. Je produkt ruske šole, ki velja za eno najboljših. Zraven tega bo svoj delež prispevala na samem igrišču. Že v osnovi smo se odločili, da bomo sodelovali z ženskami na mestu trenerke, saj imamo s tem zelo dobre izkušnje. Serge-ja Lorber, ki pa je do sedaj zelo uspešno vodila člansko ekipo, bo odslej skrbela za naraščaj. Mislim, da na tem področju potrebujemo največjega strokovnjaka in Lorberjeva to zagotovo je. To je tudi eden od razlogov, da ostajamo v drugo-ligaški konkurenci, saj želimo z lastnim kadrom v prihodnje
dosegati visoke cilje,« je dejal menedžer ptujskih odbojkaric Štefan Vrbnjak.
»Cilji ostajajo visoki, saj smo letos še močnejši. Želimo ponovno osvojiti prvo mesto, tudi z drugim bomo zadovoljni, vse uvrstitve nižje pa veljajo za neuspeh,« je odločen Vrbnjak.
Klub v novo sezono vstopa finančno močnejši, imajo novega generalnega sponzorja, podjetje MTD iz Majšperka. Od 16. avgusta, ko so igralke pričele priprave na novo sezono, so že zabeležili dve zmagi v pripravljalnih tekmah z ekipama Benedikt in Tabor iz Maribora, do začetka prvenstva pa nameravajo formo preveriti še na dveh ali treh srečanjih.
UG
Kikboks novici
Denis Jug državni prvak
V Kranju DP v full kontaktu
V Mega centru v Kranju je v soboto, 16. 9., potekalo državno prvenstvo v »trših stilih« kikboksa: full kontakt, thai boks in low kick. Na prvenstvu je sodelovalo 34 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov, kar je največ doslej, saj se v teh disciplinah do sedaj ni pojavljalo dosti tekmovalcev.
Klub borilnih veščin Ptuj je imel štiri predstavnike, in sicer Denisa Juga, Nenada Bog-danoviča, Andreja Hribernika in Primoža Tretineka.
Velik uspeh je dosegel Denis Jug, ki ga poznamo tudi kot dobitnika letošnje zlate rokavice na Ptuju v boksu. Denis je v polfinalu po točkah prepričljivo premagal Viliama Pirnata iz Brežic, v finalu pa z knockavtom v 2. rundi še Ivana Holjevca iz Maribora. Tako
Ekipa Ptuja s trenerjem in sodnikom
Foto: Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Trener Branko Fidler in Denis Jug
je postal letošnji državni prvak v full kontaktu v kategoriji do 71 kg.
Ostali tekmovalci iz Ptuja so izgubili svoje uvodne dvoboje, vendar so pokazali, da lahko s trdim delom v prihodnosti računamo tudi na njih. Glavni trener ptujskega kluba Vladimir Sitar in trener Denisa Juga Branko Fidler sta bila po tekmovanju zelo zadovoljna, saj upata, da bo ta uspeh še vzpodbudil razvoj in napredek discipline full kontakt v Klubu borilnih veščin Ptuj.
Prijateljsko srečanje: Krapina -Ptuj 2:5
V okviru priprav za novo tekmovalno sezono, predvsem na finale državnega prvenstva in na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo letos od 25. septembra do 1. oktobra po-
tekalo v Zadru na Hrvaškem, so imeli ptujski kikboksarji v Krapini prijateljsko srečanje z ekipo Krapine. Tekmovanje je potekalo v kategoriji dečkov in mladincev. Pred gledalci in starši tekmovalcev so se mladi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj odlično odrezali, saj so na vročem parketu premagali ekipo Krapine s 5:2.
Za ekipo Ptuja so nasto-pili:Tilen Abraham, Matic Bedenik, Adriana Korez in Filip Janžekovič.
Posebej sta se v borbah izkazala Tilen Abraham in Matic Bedenik, ki sta imela vsaki dva nasprotnika in oba premagala. Dve borbi je imela tudi Adriana Korez ki je zmagala enkrat, Filip Janžekovič pa je svojo borbo izgubil.
Ekipo je v Krapini vodil Vladimir Sitar, sodil pa je tudi ptujski sodnik Edvard Štegar.
Franc Slodnjak
Kolesarstvo • SP v Salzburgu
Borut Božič pred dirko življenja

V nedeljo se s cestno dirko profesionalcev zaključi letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Na 265,2 km dolgi preizkušnji imamo Slovenci šest tekmovalcev, ptujski kolesarski klub pa ima v državnem dresu ponovno svojega predstavnika. Lani je bil to Mitja Mahorič, letos bo nastopil Borut Božič. 26-letni Idrijčan si je mesto v ekipi priboril z enajstimi zmagami, več jih imata v svetovni konkurenci le Belgijec Tom Boonen in Italijan Alessandro Petacchi.
»To je drugi rang tekmovanja, kot ga vozimo v klubskem tekmovanju in ne vem, kaj lahko pričakujem. Ne vem, kako se bo moje telo odzvalo po dve-stotem kilometru. V nedeljo na Češkem mi je šlo zelo dobro, vendar to ni bila prava konkurenca in to ni čisto prava primerjava,« je Božič pred odhodom strnil pričakovanja. Med šesterico je edini kolesar, ki ne nastopa v tekmovanju Pro tour. Klub temu je ob Urošu Murnu adut selektorja, če pride do skupinskega sprinta. »Mi imamo za vsako kombinacijo svojega kolesarja. Če se bo dirka razbila, ima precej možnosti za uspeh Štangelj, pa tudi Valjavec, s katerim sem ta teden treniral, je zelo dobro pripravljen. Muger-li je prav tako v dobri formi, če pa pride do sprinta, pa je Murn v Španiji dokazal, da se zelo
Borut Božič, KK Perutnina Ptuj
dobro znajde. V tem segmentu je še pred mano, predvsem ker ima ogromno izkušenj z velikih tekmovanj in te so zelo pomembne,« pravi Božič in dodaja: »Vsi imamo proste roke. Če se bom od začetka slabo počutil, bom pomagal ostalim. Upam, da tudi ostali tako mislijo. Verjamem, da bomo homogena ekipa in temu lahko sledi dober rezultat. Potrebno pa bo počakati do nedelje.«
Hladno vreme, ki ga vre-
Športne novičke
Ptujski maratonci na gorskem teku in super maratonu
V zadnjih dneh so se ptujski maratonci udeležili kar dveh zahtevnih tekem. Najprej so se na Hrvaškem udeležili 7. sljemenskega maratona. Tekmovanje je štelo za Salomonov pokal Hrvaške, odvijalo pa se je na planini Medvjedica. 42-kilometrska proga je bila skoraj v celoti speljana po planinskih poteh in kolovozih, skupna višinska razlika celotne proge pa je znašala 1240 m. Tekmovanje je potekalo v kategorijah maraton in štafetni tek (2 x 21 km). Ptujčani so sodelovali s tremi ekipami, ki so jih sestavljali: Rajko Lazar in Janez Kuhar, Damijan Belšak in Radovan Pulko ter Janez Sagadin in Nenad Elveđi (Hrvaška). S sedmim mestom absolutno sta se najbolje uvrstila Rajko Lazar in Janez Kuhar.
Najdaljše slovenske tekaške preizkušnje, 75-kilometrskega super maratona Celje-Logarska dolina, ki šteje za evropskih pokal ultramaratoncev, se je udeležilo več kot tisoč udeležencev iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Češke in drugih evropskih držav. Radovan
Pulko je v kategoriji millitary zasedel 2. mesto, kot član ekipe Slovenske vojske pa še ekipno 1. mesto.
Poleg najdaljše razdalje je potekalo tudi tekmovanje na 15-, 27-, 33- in 42-kilometrski progi. Na 42-kilometr-skem maratonu je v ekipi Slovenske vojske, ki je zasedla 2. mesto, tekmoval tudi Stanko Roškar.
SN
Nogomet • Ormoški sodniki uspešnejši od ptujskih
Na igrišču NK Hajdina so kot tradicija veleva že četrtič moči merili sodniki s področja Ptuja in Ormoža. Slednji so po zadetkih Fafuliča, Jau-šovca in Roka Mlinariča slavili s 3:1. Časten zadetek za ptujske sodnike je dosegel Kopajnik. Zelo zanimivo predstavo je sodila trojka Marjan Burina, Boris Zagoršek in Jasmina Meško. Za Ptuj so nastopili: Kornik, Kodrič, Ma-rinič, J. Bezjak, B. Bezjak, Klinc, Gla-žar, Grabar, Žitnik, Šegula, Mustafič, Kopajnik, Janžekovič, Vrbanec. Vesele zmagovalce so zastopali: Kralj, Leva-čič, Pungračič, Vizjak, Ž. Mlinarič, R. Mlinarič, L. Mlinarič, Jambriško, Hozy-an, Jaušovec, Kosec, Fafulič. Še naj-
menoslovci napovedujejo za nedeljo, Božiču ne dela preglavic. To so pogoji, v katerih najraje nastopa in tudi dosega najboljše rezultate. V zadnjih dveh mesecih je manj nastopal kot v prvem delu sezone, zato je moral ogromno trenirati. Se je pa v nedeljo iz Prage po dobrem nastopu vrnil zelo samozavesten, odločen, da tudi v Salzburgu pokaže vse, kar zna.
UG
bolj vroč je bil tretji polčas. Spomladi bodo organizatorji srečanja sodniki z ormoškega konca.
UK
Organizatorji 4. Poli maratona pri županu dr. Štefanu Čelanu
Prejšnji četrtek je v prostorih Mestne hiše dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, sprejel predstavnike organizatorjev 4. Poli maratona, največjega slovenskega rekreativnega kolesarskega dogodka: Perutnina Ptuj, Di@log company, Radio-Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj.
»Poli maraton je primer, ki je pokazal, da lahko iz male ideje, ki se rodi med posamezniki z vizijo, zraste velik dogodek, ki nam je vsem Ptujčanom v ponos. Z izključno ptujskim potencialom in sodobnimi marketinškimi pristopi štirih posameznih organizacij ter z njihovo vztrajnostjo in pozitivnostjo je narejen preboj v Sloveniji in v Evropi na področju rekreacijske dejavnosti, ki pomeni enega od stebrov zdravega načina življenja,« je dejal dr. Štefan Čelan.
UR
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Člani - rezultati 1/8 finala:
Aluminij - Ormož 7:2, Mark 69 Rogoznica - Dornava 3:1, Pod-lehnik - Bukovci 1:4, Podvinci
-	Gerečja vas Unukšped 2:5, Apače - Videm 3:5, Hajdina
-	Skorba 6:5 po 11-m (1:1), Markovci - Stojnci 0:3, Leskovec
-	Zavrč 2:6.
Mladina - rezultati 1/8 finala: Podlehnik - Aluminij 0:10, NŠ Poli Drava - Apače 24:0, Hajdina - Gorišnica 2:3, Grajena -Pragersko -Polskava 6:7 po 11-m (1:1), Cirkulane - Zavrč 5:1, Oplotnica - Stojnci 1:0, Dornava
-	Tržec 3:0 (gostje niso prišli na tekmo), Ormož - Bistrica 0:4.
dk
Na fotografiji so prejemniki priznanj MO Ptuj (od leve): Branko Vodušek, direktor Di@log company, dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, dr. Štefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, in Jože Bračič, direktor Radia-Tednika Ptuj.
Foto: UG
Foto: UG
Kolesarstvo
Mario Vracic državni prvak v vzponu
V Vipavi je potekalo državno prvenstvo v vzponu za amaterje. Zelo dobro se je odrezal kolesar KK Bike-ek Haloze 2002 Mario Vračič, ki je v kategoriji
Masters A (od 30 do 35 let) osvojil prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka v vzponu za leto 2006.
Danilo Klajnšek
Mario Vračič je na državnem prvenstvu v vzponu zmagal v kategoriji od 30 do 35 let.
Športni napovednik
NAMIZNI TENIS
11. Urhov memorial
V	nedeljo, 24. 9., bo na Ptuju potekal že 11. tradicionalni Urhov memorial, kl ga ptujski namiznoteniški klub organizira v spomin na tragično preminulega Urha Straška. Prireditev v športni dvorani Center se bo pričela ob 9. uri, organizator pa pričakuje več kot 60 igralk in igralcev iz cele Slovenije. Lanskoletno lovoriko bo branil Grega Zafošnik, ki je član mariborskega kluba.
JM
KOLESARSTVO
Jerič za točke svetovnega pokala
V	hrvaški Istri bo ta konec tedna potekala tridnevna kolesarska dirka za točke svetovnega pokala. Moštvo Štajerska mix vodi trener Perutnine Ptuj Jernej Finšgar. Na 296 km dolgi preizkušnji bo nastopil David Jerič iz ptujskega kluba, družbo pa mu bodo delali Benjamin Cujnik (Adria Mobil) ter Mario Guntnar in Sebastijan Bauman (Sava). Dirka, kjer bo od slovenskih ekip nastopila še reprezentančna selekcija, se bo začela in končala v Puli.
UG
Tudi KPŠ aktivno v Športni vikend
Ta konec tedna bo Športni zavod Ptuj organiziral športno-rekreativno prireditev Športni vikend pod sloganom S športom je življenje lepše. Letos se je v to množično prireditev vključil tudi Klub ptujskih študentov. V sodelovanju s Pomaranča barom bodo najprej v petek od 15. ure naprej organizirali turnir v odbojki na mivki, nato v soboto prav tako od 15. ure naprej turnir trojk v košarki in v nedeljo še ob pomoči Badminton-skega kluba Ptuj še pri nas redko viden badmintonski turnir na mivki za dvojice. V nedeljo se bo prireditev začela ob 14. uri. Kot nam je povedal glavni organizator Uroš Gojkovič, bodo prijave (brezplačne) vsak dan pobirali eno uro pred začetkom turnirja, najboljše čakajo lepe nagrade, še posebej pa si želijo lepega vremena, ki pa je po napovedih vremeno-slovcev sodeč zagotovljeno. Vabljeni v čim večjem številu!
tp
Košarkarska šola Haloze vabi k vpisu nove člane
Košarkarski klub Košarkarska šola Haloze vabi k vpisu dečke, rojene v letih 1996, 97, 98, 99 in 2000. Če imajo željo po igranju košarke, se nam lahko pridružijo tudi fantje do 14. leta starosti.
Kratka predstavitev kluba: v Košarkarski šoli Haloze trenirajo učenci iz različnih osnovnih šol: OŠ Majšperk, OŠ Cirkovce, OŠ Makole, OŠ Stoperce, OŠ Ptujska Gora in OŠ Lovrenc na Dravskem polju, želijo pa si pridobili še otroke iz drugih osnovnih šol, oziroma povečati število otrok iz že omenjenih osnovnih šol.
Vpis je možen vsak dan, od ponedeljka do petka, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Majšperk ali na tel. 031 683 357 (Branko).
JM
Srečanje avtomobilskih starodobnikov
Avto moto klub Classic iz Slovenske Bistrice organizira v soboto, 23. 9., klubsko srečanje starodobnikov; zbirališče bo ob 9. uri na ploščadi pred Petoviaavtom na Ormoški cesti na Ptuju. Ob 12. uri bo organiziran ogled muzeja na ptujskem gradu, ob 14. uri je predvidena vožnja skozi mesto, mimo Term Ptuj proti kartodromu Hajdoše, kjer bo organiziran zanimiv program. Sledi vrnitev na Ptuj, v Gastroju bo pripravljena pogostitev.
Organizatorji pričakujejo okoli 100 vozil, obenem pa vabijo vse ljubitelje starodobnih vozil, da si ogledajo prireditev in vozila.
anc
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Na derbiju Stojnci -Zavrč oboji na zmago
Športni napovednik
Ljubitelji nogometa z našega področja že nestrpno pričakujejo nedeljo, ko bo ob 16. uri v Stojncih domača ekipa gostila Zavrč. Lokalni derbi 3. SNL vedno pritegne veliko število gledalcev, ki bodo tudi tokrat dvanajsti igralec svojih ekip.
Pred derbijem imajo v ekipi Stojncev velike težave s poškodbami, ki pa niso nastale na igrišču, ampak v prometni nesreči, ki se jim je pripetila v soboto na poti na tekmo v Tišino. »Težje sta poškodovana Milošič in Pernek, lažje pa Horvat, Mar in Vilčnik, vprašljiv pa je tudi nastop Janžekoviča. Poškodbe so sestavni del športa, le da so jih v tem primeru naši igralci dobili izven igrišč. Kljub tem težavam pričakujemo zmago, zadovoljni pa bi bili tudi s točko,« je povedal trener Gorazd
Šket.
Na drugi strani so Zavrčani vodilno moštvo lige, v dosedanjem delu so dosegli največ zadetkov (kar 7 jih je dosegel Rok Letonja) in jih najmanj tudi prejeli. Predsednik NK Zavrč Roman Vuk je pred tekmo dejal: »Tako kot vedno tudi tokrat pričakujem zmago naše ekipe. Velikih težav s poškodbami nimamo, manjkala bosta le kapetan Milan Kokot in Primož Petek, ki po poškodbi še ni dovolj pripravljen.«
V lanski sezoni sta se kluba pomerila trikrat: v pokalnem tekmovanju so bili boljši Za-vrčani (3:1), v prvenstvenih tekmah pa Stojnčani (1:1 v Za-vrču, 2:1 v Stojncih).
JM
Nogomet • 1. SŽL, mlad. lige
1. SLOVENSKA ŽENSKA
NOGOMETNA LIGA
(Krajnc), Jazbec (Gril). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA - U 14
REZULTATI 4.
-	ŽNK Ljudski vrt Vode - Pomurje 0:5,
-	Maribor 14:0
KROGA: Krka 15:0, Senožeti Slovenj Gradec
1. POMURJE	4	4	0	0	55:1	12
2. SLOV. GRADEC	4	4	0	0	24:1	12
3. KRKA	4	3	0	1	21:3	9
4. KAMEN JERIČ	3	2	0	1	16:2	6
5. SLOVAN	3	1	0	2	3:6	3
6. LJUDSKI VRT	4	1	0	3	5:48	3
7. SENOŽETI VODE 4		0	0	4	2:12	0
8. MARIBOR	4	0	0	4	3:58	0
KRKA - ZNK LJUDSKI VRT 15:0 (7:0)
ŽNK LJUDSKI VRT: U. Arnuš, Koren, Breznik (Šmintič, Herga), L. Arnuš, Skaza, Pihler, Ljubec, Ploj, Cafuta, Topolovec. Muhič. Trener: Miran Zorčič.
2. SML - VZHOD
NŠ POLI DRAVA - MALEČNIK 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Požegar (27), 2:0 Novak (62)
NŠ POLI DRAVA: Vesenjak, Požegar, Antolič (Gavez), Belšak, Druzo-vič, Štiberc, Železnik, Klajderič (Tur-kuš), Novak, Čeh, Zagoršek. Trener: Miran Emeršič.
2. SKL - VZHOD
NŠ POLI DRAVA - MALEČNIK 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Brumen (34) NŠ POLI DRAVA: Kocen, Bru-men, Čuš, Fekonja, Kozar, Roškar, Vinkovič, Krajnc, Šegula, Hauptman
REZULTATI 6. KROGA: CMC Publikum - Aluminij 1:1, Železničar - NŠ Poli Drava 1:3, Bistrica - Get Power Šampion 0:13, Dravograd - Radgona 3:0, Rudar Velenje - Le cog Sportif 3:4, Mura 05 - Ljutomer Oxigen 0:0, Nafta - Maribor 0:5
1.	MARIBOR 6
2.	CMC PUBLIKUM 6
3.	MURA 05 6
4.	NŠ POLI DRAVA 6
5.	G. P. ŠAMPION 6
6.	DRAVOGRAD 6
7.	ALUMINIJ 6
8.	ŽELEZNIČAR 6
9.	RUDAR VELENJE 6
10.	L. C. SPORTIF	6
11.	NAFTA	6
12.	RADONA	6
13.	LJUTOMER O.	6
14.	BISTRICA	6
VA 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Matjašič (8), 0:2 Matjašič (11), 0:3 Pauko (15), 1:3 Tomanič (42)
NŠ POLI DRAVA: Špešič, Topolnik, Roškar, Serdinšek, Ostroško, Pernek (Muršec), Perger, Stanič (Simonič), Matjašič (Pal), Ljubec (Goričan), Pauko (Horvat). Trener: Miran Ljubec.
CMC PUBLIKUM - ALUMINIJ 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Klinar (30), 1:1 Petek (41)
ALUMINIJ: Valentan, Rumež (S. Pulko), Petek, Stoilkovič, Rogina, Šket, Dovečar (Babšek), Vindiš, Sitar (A. Pauko), Perger (Strel), Čeh (Cesar). Trener: Simon Vidovič.
Danilo Klajnšek
5	0	1	26:3	15
4	2	0	19:2	14
3	2	1	13:3	11
3	2	1	15:6	11
3	1	2	18:8	10
3	1	2	15:5	10
3	1	2	5:9	10
3	0	3	11:19	9
2	2	2	8:6	8
2	0	4	6:18	6
2	0	4	8:23	6
1	2	3	6:11	5
1	1	4	4:13	4
0	0	6	2:32	0
NŠ POLI DRA-				
Igrajte šah in logično razmišljajte!
Šahovsko društvo Ptuj - Veplas organizira v soboto, 23. 9. 2006, odprto prvenstvo ptujskega dela Podravja v šahu za osnovnošolce. Mladi bodo razdeljeni v starostne skupine (do 8, do 10, do 12 in do 15 let), najboljši trije posamezniki v vseh kategorijah bodo nagrajeni.
Prvenstvo se bo od 9. ure naprej odvijalo v prostorih OŠ Ljudski vrt na Ptuju, na sporedu bo 7 krogov s 15-minutnim časom razmišljanja. Udeleženci naj prinesejo s seboj šahovske table in šahovsko uro za dva prijavljena tekmovalca. Organizator bo za vse udeležence pripravil tudi malico.
Na osnovi rezultatov bo ŠD Ptuj - Veplas najboljše posameznike povabilo v organizirano^šahovsko šolo, ki bo v šolskem letu 2006/2007 potekala v prostorih ŠD Ptuj - Veplas za vse kategorije.
Zmagovalci bodo postali prvaki ptujskega dela Podravja za leto 2006, prvenstvo bo postalo tradicionalno. Prijave sprejemajo pisno na faks 02 788 58 91 do petka, 22. 9. 2006, do 12. ure.
Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj - Veplas
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Drava - Maribor, Nafta - Primorje, Factor - Koper; SOBOTA ob 20.00: HIT Gorica - CMC Publikum; NEDELJA ob 16.30: Bela krajina - Domžale
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Krško - Zagorje; NEDELJA ob 15.00: Mura 05 - Aluminij, Livar - Dravinja, Bonifika - Triglav, Tinex Šenčur - Rudar Velenje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tehnostroj Veržej - MU Šentjur, Paloma - Malečnik, Pohorje - Črenšovci; NEDELJA ob 16.00: Odranci
-	Šmarje pri Jelšah, Stojnci - Zavrč, Koroška Dravograd - Kovinar Štore, Železničar - Tišina
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Bistrica - Šoštanj, Šentilj Ja-renina - Gerečja vas Unukšped, Oplotnica - Tehnotim Pesnica, Peca
-	Šmartno; NEDELJA ob 16.00: Rogaška - Holermuos Ormož, Get Power Šampion - Zreče, Jurovski Dol - Mons Claudius
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Dornava, Hajdina
-	Skorba, Markovci - Mark 69 Rogoznica; NEDELJA ob 16.00: Boč
-	Bukovci, Cirkulane - Gorišnica, Podvinci - Videm
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Lovrenc - Grajena, Pragersko
-	Hajdoše, Leskovec - Zgornja Polskava; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik
-	Tržec; NEDELJA ob 16.00: Središče - Spodnja Polskava
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Prepolje
-	Polskava, Hajdina - Pragersko, Zgornja Polskava - Apače, Lovrenc
-	Skorba
VZHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Markovci
-	Dornava, Tržec - Holermuos Ormož, Grajena - Gorišnica; NEDELJA ob 10.30: Stojnci - Leskovec
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
7. KROG: Krško - Drava (danes ob 16.30)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
7. KROG: Krško - Drava (danes ob 14.30)
LIGA - U - 14 VZHOD
7. KROG - SOBOTA ob 12.30: NŠ Poli Drava - Nafta, SOBOTA ob 16.30: Aluminij - Dravograd.
1. Zenska nogometna liga
5. KROG - NEDELJA ob 11.00: ŽNK Ljudski vrt - Senožeti Vode (igrišče z umetno travo)
LIGA - U 16 DEKLETA
4. KROG - SOBOTA ob 11.00: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA: Velika Nedelja - Trimo Trebnje (ŠD Velika Nedelja - 20.00), Gold club - Jeruzalem Ormož (19.00), Celje Pivovarna Laško - Rudar EVJ Trbovlje, Prevent - Cimos, Slovan - Sviš. Srečanje Gorenje - Ribnica Riko hiše je že bilo odigrano.
1. A SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA: Olimpija PLK - Krka,Kočevje - Zagorje, Europrodukt Brežice - Inna Dolgun, Celeia Žalec - Celjske mesnine, Krim - Izola; NEDELJA ob 18.00: Škofja Loka KSI - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
JUDO
1.	SJL
Razpored 1. kroga 1. slovenske judo lige (23. septembra):
Na Ptuju: JK Drava Ptuj, JK Impol Slovenska Bistrica, JK Ivo Reya Celje
V	Celju: Sankaku Celje, Šiška LJ, Olimpija LJ
V	Mariboru: Železničar MB, Branik Broker MB, Gorišnica Dvoboji v ŠD Mladika se bodo v soboto pričeli ob 17. uri.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
2. KROG: Konjice - Drava
ODBOJKA NA MIVKI
TURNIR V GEREČJI VASI
Športno društvo Gerečja vas organizira v nedeljo, 24. 9. 2006, na igrišču v Gerečji vasi turnir v odbojki na mivki (beach-volley ball). Igrajo mešane trojke, dve dekleti in en fant ali obratno. Prijave sprejemajo na dan turnirja med 10.00 in 10.45. Pričetek turnirja je ob 11.00. Prijav-nina je 1500 SIT na osebo. V to ceno je všteta majica, ki jo dobi vsak, hrana in pijača. Na najboljše pa čakajo lepe denarne nagrade.
Danilo Klajnšek
Vaterpolo • Tridnevni kamp za dečke
Kamp privabil več kot 60 mladih
Terme Ptuj so v sodelovanju z Vaterpolo klubom Ptuj pretekli konec tedna pripravile tridnevni kamp za mlade igralce vaterpola. Napovedano slabo vreme dečkov ni odgnalo, celo nasprotno, približno 60 udeležencev iz celotne Slovenije je več, kot so organizatorji pričakovali. Med trenerji je bil letos tudi selektor slovenske članske reprezentance Željko Tonko-vič.
»To je bil prvi tovrstni tabor na Ptuju ter eden redkih v Sloveniji. Odločitev se je pokazala za pravilno, najbolj je pomembno, da so zadovoljni tako otroci kot starši. Termin je dober, saj se otroci ob začetku šole vrnejo s počitnic. Računamo, da bo vsako leto potekal ob tem času, mi ga bomo poskušali iz leta v leto širiti. Drugo leto bomo stvari še malo popravili, kaj dodali, da bo za udeležence še bolj privlačen,« je ob koncu povedal vodja organizacije Marko Kremžar.
Na taboru je bilo prisotnih tudi 17 igralcev iz domače vaterpolo šole, ki je v začetku drugega leta delovanja. Ob intenzivnih treningih in predavanjih o pravilih igre so trenutke prostega časa mladostnikom popestrili z ostalimi zanimivostmi ptujskih Term, kot so spusti po toboganu, valovi in podobno. Za kaj več, kot pravi Kremžar, ni bilo časa, svoje je dodalo še deževno vreme. »Malo smo morali spremeniti
Ko so v nedeljo popoldne dečki staršem pokazali pridobljeno znanje, je posijalo še sonce.
program, predvsem dodatnih aktivnosti. Spremenili smo termine treningov, drugače pa smo imeli več težav z vremenom trenerji kot pa otroci. Sicer je bilo precej deževno, še dobro pa, da so bile temperature dovolj visoke, da smo program lahko izpeljali le z manjšimi prilagoditvami,« je še povedal Kremžar.
Športni tabor je priložnost, da se kaj naučijo tudi mladi trenerji. Ob Kremžarju sta pri delu z mladimi sodelovala Celjana Jurček Kordež in Matej
Čretnik, Kamničan Uroš Kralj ter Ljubljančan Anže Carič, v plavalnem delu treningov pa sta pomagala Berni Pihler in Boštjan Maračič iz ptujskega plavalnega kluba. Željko Ton-kovič je kot trener, na Evropskem prvenstvu zlate mladinske reprezentance Hrvaške ter domačega Primorja kot tretje ekipe Evrope v klubskem tekmovanju, zagotovo velika referenca. Žal reškemu strategu te kvalitete še ni uspelo unovčiti s slovensko izbrano vrsto.
UG
Šport mladih • Hura, prosti čas
Začetek šole, konec prostega časa
S koncem poletnih počitnic se je zaključil tudi projekt kvalitetnega preživljanja prostega časa s športom za osnovno in srednješolce, ki poteka pod okriljem Zavoda za šport MO Ptuj. V juliju in avgustu so bila za športne aktivnosti mladih v popoldanskih urah na voljo športna igrišča Mestnega stadiona, igrišče TVD Partizan, igrišče za OŠ Ljudski vrt ter športni park za rolkanje prav tako v Ljudskem vrtu, kjer je bilo možno igrati nogomet, košarko ali pa se rolkati.
Robi Jaušovec, ki je vodja vseslovenskega projekta Hura, prosti čas! na Ptuju, ocenjuje, da se ga je to poletje udeležilo 3000 otrok. »Številka je podobna kot v prejšnjih treh letih. Za razliko od ostalih počitnic med letom gre poleti za neorganizirano vadbo, mi priskrbimo le športne rekvizite. Tokratna akcija je potekala pod motom Osvetlimo igrišča. Na Ptuju je v večernih urah pod reflektorji mogoče vaditi zgolj na Mestnem stadionu, zavzemamo pa se, da bi športno infrastruktu-
ro nadgradili tudi drugod. Ima pa projekt Hura, prosti čas! še drugo noto, saj s tem motom otroke in mladino na nek način poskušamo osvetliti', kako naj preživljajo svoj prosti čas,« je še povedal Jaušovec. Projekt, ki ga zavod organizira skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj ter nekaterimi drugimi partnerji, se bo nadaljeval tudi v letošnjem šolskem letu, do naslednjih športnih aktivnosti v jesenskih počitnicah je manj kot dva meseca.
ug
Aerobika, badminton, baiinanje, judo, i(ici(boi(s, fitness, namizni tenis, karate, konjeništvo, karting, strelstvo, baionarstvo, odbojka, goif, košarka, jadranje, tenis... PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND 2006 (22. - 24. 9.) - razpored dejavnosti
Program		Petek, 22. september				ber Kraj in izvajalec programa	
AEROBIKA	Aerobika - Pilates, za vse začetnike Taj ji quan - kitajska tradicionalna telovadbazavs^^^^^^^	19.30 ■	- 20.30		19.30 - 20.30	Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta, 041 699 639
AIKIDO	Aikido			8.00 - 12.00			
ATLETIKA	AŠ Mirka Vindiša - dan oprtih vrat Conconijev test	16.30	- 18.00	11.00 - 12.00		Atletska steza - Mestni stadion Ptuj, Čučkova ul. 7, Ptuj Atletski klub Keor Ptuj	Aleš Bezjak, 040 748 269
BADMINTON	Preizkusi se v badmintonu			10.00 - 13.00	10.00 - 12.00	Telovadnica v ŠD Mladika, Badminton klub Ptuj	Aleš Bukovič,
BADMINTON	Igranje badmintona na prostem				14.00 - 19.00	Pomaranča bar , Ob Dravi 3 a, ŠKP Ptuj, Bk Ptuj in Pomaranča d.o.o. Ptuj Uroš Gojkovič, 031 235 476 ^^^^	
BALINANJE	Balinanje za vse generacije			10.00 - 14.00		Dom krajanov, Potrčeva c. 34, Ptuj, ŠD Center Ptuj	Jože Maučec, 031 685 208
BALINANJE	Balinanje pri domu krajanov Vičava	16.00	- 19.00			Dom krajanov Vičava 46, Ptuj, ŠD Panorama Ptuj	Slavko Fajt, 041 557 239
BOKS	Boks olimpijski šport, poudarek na teoretičnem delu Preizkus boksa v praktičnem delu	17.00 -19.00	19.00 - 21.00			ŠD Mladika - dvorana za boks,Čučkova ul. 7, Ptuj, Boks klub Ptuj	Slavko Dokl, 040 745 013
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Telovadimo skupaj - predšolski otroci in starši	17.00	- 18.00			Trim steza v Ljudskem vrt na Ptuju, Vrtec Ptuj	Štefka Kostanjevec, 031 712 229
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Jesen med vinogradi in gozdom - predšolski otroci in starši			9.00 - 13.00		Ptuj - Podlehnik -Gorca- Ptuj (avtobus izpred železniške postaje Ptuj ob 9.00 uri), Vrtec Ptuj	Štefka Kostanjevec, 031 712 229
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Juhi spust po grajskem hribu			10.00 - 13.00		Travnik pod ptujskim gradom, Športna šola Juhuhu Ptuj	Tomi Jagarinec, 031 663 777
DRUŽINSKE ŠPORT. DEJAVNOSTI	Razgibajmo se - otroci od 2. do 4. razreda in starši	17.00 -	18.00			Telovadnica OŠ Mladika, OŠ Mladika Ptuj	Irena Prelog, Sonja Plajnšek, 041 284 156
FITNES FIT 2000	Predstavitev in vadba fitnesa			16.00 - 18.00	16.00 - 18.00	FIT 2000, Potrčeva 4 a, Ptuj	Romano Petek, 041 708 526
FITNES ŠPORT STUDIO OLIMPIC	Predstavitev in vadba fitnesa			10.00 - 12.00		Fitnes Šport studio Olimpic, Jadranska 7, Ptuj	Silva Čuš, 031 684 912
GOLF	Spoznavanje golfa na vadbišču za golf Ptuj				16.00 - 18.00	Igrišče za golf Ptuj, Mlinska 13, Ptuj	Adam Osmančevič, 041 706 540
HIP-HOP	Hip-Hop Mame nad 25 let starosti	19.30 -	20.30	14.30 - 15.30		PC Mambo, Volkmerjeva 26, Ptuj, PC MAMBO	Metod Peklar, 041 730 818
JADRANJE IN VESLANJE	Jadranje na deski, veslanje s kajakom, vožnja z Rancarko -za mlajše in starejše	16.00	- 19.00	13.00 - 19.00	13.00 - 19.00	Ptujsko jezero - čolnarna Budina, Brodarsko društvo RANCA, K jezeru b.š., Ptuj	Emil Mesarič, 041 791 005
JUDO	Judo	18.00 ■	- 21.00			Judo Center Drava ŠD Mladika Čučkova ul. 8, Judo klub Drava Ptuj	Robert Polajžer, 041 810 034
KARATE	Karate za osnovnošolce in rekreativce				18.30-19.30	Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Karate do klub Ptuj	Andrej Cafuta, 041 699 639
KARTING	Karting - preizkus vožnje z gokardi od 11 let naprej				9.00 - 12.00	Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj	Milan Zupanc, 771 03 31, 031 213 232
KEGLJANJE	Kegljanje za vse generacije				14.00 - 17.00	Kegljišče na Mestnem stadionu - vhod A, Čučkova ul. 7, Keg. klub Ptuj	Boris Premzl, 031 597 167
KICK BOKS	Kick boksing	19.00	- 21.00			Kick boxing Center, ŠD Mladika,Čučkova ul. 8, Klub borilnih veščin Ptuj	Vladimir Sitar, 041 755 428
KONJENIŠTVO	Predstavitev jahanja				16.00 - 20.00	Konjeniški klub Rogoznica, Cesta 8. Avgusta 16, Ptuj	Gizela Gajšek, 041 288 513, Zlatko Kolar, 041 569 477
KOŠARKA	Turnir v košarki			15.00 - 19.00		Pomaranča bar, Ob Dravi 3/a, KPŠ Ptuj, Pomaranča d.o.o.	Uroš Gojkovič, 031 235 476
KUNG-FU	Borilne veščine Kung-fu			11.00 - 13.00		ŠD Mladika, Čučkova ul. 8, Dvorana za boks, Kung-Fu klub Ptuj	Milan Prosenica, 041 883 791
PADALSTVO	Prikaz padalskih skokov			11.00 - 16.00		Letališče v Moškanjcih Aero klub Ptuj, Moškanjci 95 a	Zlatko Čuš, 041 666 244
NOGOMET	Ogled nogometne tekme, 1. NŽL kadetinje			11.00		Nogometno igrišče Ljudski vrt, DTV Partizan	Ivan Čuš, 040 745 019
NAMIZNI TENIS	11. spominski turnir Urha Straška - ogled tekme				9.00 - 15.00	ŠD Center Ptuj, Namiznoteniški klub Ptuj	Bojan Terbuc, 031 651 594
ODBOJKA	Dan odbojke				17.00 - 20.00	Telovadnica ŠD Mladika, Odbojkarski klub KURENT Ptuj	Martin Kureš, 041 812 345
ODBOJKA	Igranje odbojke na prostem	15.00	- 19.00			Pomaranča bar, Ob Dravi 3/a, KPŠ Ptuj, OK Kurent Ptuj in Pomaranča d.o.o. Uroš Gojkovič, 031 235 476	
ODBOJKA	Turnir v odbojki			14.00 - 20.00		ŠD Gimnazija, Volkmerjeva c. 15, ŽOK Ptuj	Štefan Vrbnjak, 041 755 871
PIKADO	Področno tekmovanje v pikadu			8.00 - 16.00		Gostišče Rajh, Medobčinsko društvo invalidov Ptuj	Zdenka Ornik, 041 233 676
POHODNIŠTVO	Orientacijska polurna hoja za vse generacije				14.00 - 17.00	Ljudski vrt Ptuj (ribnik-šola), Planinsko društvo Ptuj	Jože Dajnko, 040 754 499, 748 26 27
POHODNIŠTVO	Pohod od Ljudskega vrta do Knezovega ribnika				Ob 7.00	Ljudski vrt - pri OŠ LV, Društvo zreli vedež Ptuj	Viktorija Dabič, 772 91 71, 031 396 105
PLES	Show dance ples od 6 do 13 let			10.00 - 12.00		Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Društvo Banibri	Anica Ternovšek, 771 13 89, 041 825 849
REKREACIJA	Rekreacija za ženske od 20 let naprej			9.00 - 10.00		Ritmična dvorana Mestnega stadiona Ptuj, Društvo Banibri	Anica Ternovšek, 771 13 89, 041 825 849
RIBOLOV	Lov rib s plovcem			7.00 - 14.00		Ribnik Rogoznica, Ribiška družina Ptuj	Franc Žinko, 746 22 81, 041 442 326
ROKOMET	Rokomet za osnovnošolce in mladino			9.00 - 14.00		ŠD Center, ŠD Rokometna šola, Volkmerjeva c. 19, Ptuj	Mitja Žuran, 031 568 590
STRELSTVO	Vabljeni k ogledu tekmovanja prvoligaških ekip (Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Lendava, Velenje) Dan oprtih vrat - strelstvo za vse kategorije			9.00 - 13.00 13.00 - 17.00		Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova ul. 8, Ptuj, Strelski klub Ptuj,	Marjan Gril, 031 664 055
ŠPORTNO PLEZANJE	Športno plezanje od 7 let naprej	19.00	- 21.00			Telovadnica Osnovne šole Olge Meglič Ptuj, Plezalni klub 6 B Ptuj	Andrej Žitnik, 031 541 603
TENIS	Tenis za vse	8.00 -	12.00	8.00 - 12.00	15.00 - 18.00	Tenis Center LUKA Žabjak, Tenis klub Luka,	Robert Merc, 041 647 177
TENIS	Rekreativno igranje tenisa za vse generacije			8.00 - 18.00	8.00 - 18.00	Teniški klub Ptuj - KIH, Pot v toplice 10, (Terme Ptuj)	Mijo Debeljak, 041 705 096
Vsi udeleženci se udeležijo športnih dejavnosti na lastno odgovornost!							
Foto: UG
				
Trnovska vas • Podpis pogodbe		1	Podlehnik • Obisk najstarejšega občana	1
Zavod odpira enoto v stari soii Klepov ata je prava
haloška korenina
Lanskega oktobra so v Trnovski vasi odprli novo šolo, vrtec in telovadnico. Tako je ostala stara montažna šolska stavba s 546 kvadratnimi metri bruto površine prazna. Občina Trnovska vas je izpraznjen objekt ponudila Zavodu Hrastovec - Trate, da si v prostorih stare šolske stavbe uredi zunanjo enoto za stanovalce zavoda.
Vlada RS je avgusta letos sprejela sklep, da se sklene pogodba o brezplačnem prenosu lastništva stare šolske stavbe v Trnovski vasi na Republiko Slovenijo, za upravljavca stavbe pa se imenuje Zavod Hrastovec -Trate. Zraven objekta se je na državo preneslo 1746 kvadratnih metrov zemljišča. Vlada RS je za podpis pogodbe pooblastila mag. Janeza Drobniča, ministra za delo, družino in socialne zadeve. Ta je pogodbo podpisal in jo v podpis poslal Zavodu Hra-stovec - Trate in občini Trnovska vas.
Septembra sta v prostorih osnovne šole v Trnovski vasi pogodbo svečano podpisala podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič in direktor Zavoda Hrastovec - Trate mag. Josip Lukač. Ob tej slovesnosti so v Trnovski vasi pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Trnovska vas. Svečanemu podpisu pa so prisostvovali tudi občinski svetniki in predsedniki društev v kraju. Po podpisu pogodbe so si zbrani skupaj ogledali staro šolsko stavbo in podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič
Podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič izroča ključe stare šolske stavbe direktorju Zavoda Hrastovec - Trate mag. Josipu Lukaču.
je direktorju Zavoda Hrastovec - Trate predal ključe stare šolske stavbe.
Kot je povedal direktor Zavoda Hrastovec - Trate mag. Josip Lukač, bo Trnovska vas že 25. enota zavoda v ustanavljanju in tako bo že 1/3 stanovalcev zavoda živelo v novih prijaznejših oblikah bivanja. Objekt naj bi odprli prihodnje leto. V njem pa naj bi živelo od 15 do 20 starejših ljudi, ki imajo gibalne težave. »Objekt bomo obnovili in priredili našim potrebam in bo ostal takšen, kot je. Okolja torej ne bomo spreminjali, vse bo odprto. K nam na pogovor so vedno dobrodošli vsi ljudje dobre volje in postregli jih bomo s kavo.«
Na vprašanje, kaj takšna enota kraju prinaša, pa mag. Josip Lukač pravi: »Vsekakor kot prvo prinaša delovna mesta, za nekatere ljudi možnost zaposlitve in s tem socialno varnost. In ti zaposleni ljudje bodo ostali v kraju. Prinaša pa tudi precej na področju kulture bivanja, saj v kraju, kjer živijo drugačni ljudje, to kraj bogati. Vsekakor pa ostaja odprtih še veliko možnosti sodelovanja z občino Trnovska vas. Morda bomo kdaj v prihodnosti tukaj zgradili kakšen dom.«
Zmago Šalamun
Po statistiki so sicer najvzdržljivejše v človeški rasi ženske pripadnice, ki podirajo starostne rekorde, zato je toliko bolj veselo pozdraviti kakšno izjemo. In med takšne izjeme, ki se več kot uspešno dajejo z vedno več križi na svojih ramenih, je tudi Podlehničan Franc Klep iz Kozmincev.
Letošnji september, natančneje v torek, 19., je Klepov stari gospodar praznoval okroglih 95 let, in če ga bo zdravje zdržalo tako kot doslej, ni dvomiti, da si bo na ramena naložil polnih deset križev. Njegovi domači pravijo, da je ata res prava "haloška kore-
nina", saj ga je pred dobrimi 22 leti pokosila celo kap, a se ji ni dal. Da je delal od jutra do večera - dokler je šlo v službi na gradbenem podjetju Drava in še drugi "šiht" doma - vedo povedati vsi, ki ga poznajo. Trdega dela pa je naučil tudi svoje otroke, ki so danes
Ob 95. rojstnem dnevu so Francu Klepu čestitali tudi predstavniki podlehniške občine Anton Žerak, Milan Vidovič in Alojz Novak.
skupaj z njim ponosni na trdno haloško kmetijo, daleč naokoli znano po odličnem vinu. Kozarec rujnega na dan ima Klepov ata še vedno rad, sicer pa si žejo gasi največkrat s čajem. Pri hrani ni izbirčen, tekne mu vse, uspešno se pa otepa vseh bolezni in razen kakega prehlada mu nič ne pride do živega.
Svojega najstarejšega krajana je ob njegovem visokem jubileju obiskala in mu čestitala tudi podlehniška delegacija - svetnika Alojz Novak in Milan Vidovič ter v. d. župana Anton Žerak - ter mu izročila praktično darilo. »Seveda smo na našega najstarejšega občana zelo ponosni,« so se strinjali vsi trije možje potem, ko so nazdravili s Francem Klepom. Na vprašanje, kako doživeti tako visoko starost tako čil in zdrav, pa je bilo slišati odgovor: »Če hočeš doživet 95 let, moraš haloško vino pit!"
SM
Stojnci • S kmetije Meznarič
Ptuj • Zmagovalec 1. turnirja je ŠD Panorama
Z motikami nad krompir Turnir v balinanju
Na kmetiji Darinke in Milana Meznariča v Stojncih so ta mesec pripravili dan krompirja. Organizaciji dogodka so se pridružile tudi članice Društva podeželskih žena občine Markovci, KGZ Ptuj in podjetje Roko iz Maribora.
Športno društvo Panorama Ptuj je minuli petek na športno rekreacijskem mini centru na Vičavi 46 organiziralo prvi turnir v balinanju.
Članice Društva podeželskih žena Markovci so krompir na Meznaričevi njivi izkopale tako kot nekoč - ročno z motikami. Nato so ga na domačiji prebrale, spravile v klet in se okrepčale z odličnim bogračem. »Namen tega našega dogodka je, da se obiskovalci seznanijo s pridelavo in vrstami krompirja. V letošnjem letu smo se odločili, da se
ob tej priložnosti še družimo in poveselimo,« je povedala Darinka Meznarič in dodala, da je pridelava krompirja glavna panoga na njihovi kmetiji in da ga letno pridelajo okrog 180 ton (vse od ranih do poznih sort). Večino krompirja prodajo na Kmetijsko zadrugo Ptuj, s katero imajo sklenjeno pogodbo, nekaj pridelka prodajo posrednikom,
nekaj pa kar neposredno doma na kmetiji. »Na Zadrugo ga prodajamo po 53, doma pa po 80 tolarjev. Letos je cena krompirja kar visoka, ker pravijo, da ga primanjkuje tudi po Evropi. Sicer pa moram reči, da smo na naši kmetiji z letošnjo letino krompirja zadovoljni,« je še povedala Meznaričeva.
MZ
Organizatori'i so k sodelovanju povabili 16 ekip, natanko polovica pa se jih je turnirja tudi udeležila. Da jim niti slabo vreme ne more do živega, so s svojim sodelovanjem dokazale ekipe MČ Center, MČ Panorama, ŠD Panorama 2, MČ Breg, MO Ptuj', ŠD Panorama 1, Mestni Vrh in ŠD Center. Ekipo so sestavljali trije člani, vsak tekmovalec pa je imel po dve kroglici. Zmagovalno ekipo so določili na podlagi
izpadanja, kot najboljša pa se je izkazala ekipa ŠD Panorama 2. Drugo mesto so si s spretnimi rokami in natančnostjo prislužili tekmovalci ekipe mO Ptuj, med katerimi se je zelo dobro izkazal tudi župan dr. Štefan Čelan, tretjemesto pa so zavzeli tekmovalci ŠD Center. Športno društvo Panorama je že organiziralo prvenstvo članov v balinanju, letos pa so se prvič odločili tudi za ekipno tekmovanje. »Naš
namen je bil združiti športnike, ki se zanimajo za balinanje, obenem pa pokazati krajanom, da se v našem mini rekreacijskem centru marsikaj dogaja. Upamo, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno,« je povedal Ladislav Fajt, vodja sekcije za balinanje pri ŠD Panorama. Tekmovanje je potekalo približno 4 ure, in sicer pod budnim očesom sodnika Petra Gasparija.
Dženana Bećirović
Članice Društva podeželskih žena Markovci so krompir na Meznaričevi njivi izkopale tako kot nekoč - ročno z motikami.
Ekipa MO Ptuj je zasedla odlično 2. mesto.
Foto: ZS
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (13.)
Lencois in Chapada Diamantina
Lencois je preprosto brazilsko mestece, ki premore vsega osem tisoč prebivalcev. Pravzaprav se vsi domačini ukvarjajo izključno s turizmom, saj je najbližje večje mesto oddaljeno več kot štiri ure vožnje z avtobusom. Šarm in prijetnost temu mestecu daje lahkotnost življenja in neprecenljiva lepota nacionalnega parka, ki ga obdaja. Prednost manjših mestec je v tem, da se vsi med seboj poznajo in da praktično ni kriminala in tatvin. Tudi midva sva se počutila mnogo bolj sproščeno kot doslej, saj ni bilo potrebno na vsakem koraku paziti na svojo denarnico in druge dragocene reči. Nahrbtnike sva lahko odložila celo dobra dva metra od sebe! Slabost pa se pokaže ob pomanjkanju mestnih znamenitosti in nočnega življenja, kar lahko pripelje do majhnega dolgčasa. Vendar večina tujcev, ki zaide v to mesto, niso navadni nedeljski popotniki, ki bi si želeli zabave in nočnega življenja, ampak ljudje, ki se želijo naužiti naravnih lepot. Težava je namreč v tem, da je večina naravnih znamenitosti oddaljenih nekaj ur hoje ob številnih vzponih in spustih ter čez številne naravne prepreke ter da ni cestnih povezav. Tudi kar se tiče prenočišč v Lencoisu, ni prav nobenih težav, saj je skoraj vsaka hiša majhen hotelček, tako da si lahko po lastnem okusu izbereš pousado. Zanimivo pa je, da imajo prav vsi v mestu povsem identično ceno prenočišča, ki vključuje še obilen zajtrk Midva sva v Len-cois prišla samo z enim namenom, in sicer raziskovat lepote nacionalnega parka. Chapada Dimantina je postal nacionalni park leta 1985, pred tem je bil pravzaprav nepoznan in zapuščen. Danes meri 1520 km2 in se nahaja 400 km od Atlantskega oceana oziroma od Salvadorja. Svoj razcvet in s tem tudi
skorajšnji propad je to področje doživelo v 18. st., ko so odkrili diamante in zlato. Ogromno Evropejcev se je v tistem času preselilo na to področje in iskalo srečo v hitrem zaslužku. V začetku 20. stoletja je večina ljudi, po tem ko so povsem izropali naravno dediščino Chapade Diamantine, zapustilo to območje. Chapada Diaman-tina je bila od tistega časa obsojena na propad. Na veliko srečo so nacionalni park v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja zavedni domačini uspeli uvrstiti na karto državnih nacionalnih parkov, kar je pomenilo njegov ponoven preporod in danes predstavlja ključno točko popotnikov pri raziskovanju Brazilije. Zaradi velikosti parka je zelo nezaželen obisk parka brez lokalnih strokovnjakov za to področje. Sprva sva tudi midva načrtovala najeti domačega vodiča. Vendar pa se je dan počasi prevesil v noč in ob počasnem pitju domačega soka sva sklenila, da dva obramboslovca pa res ne potrebujeta lokalnega vodiča in da si bova raje kupila kompas ter topografsko karto in se sama odpravila v nacionalni park. Zgodaj zjutraj naslednji dan sva se res v popolni bojni opremi odpravila na pot v park. Seveda sva zgrešila že prvi odcep in se odpravila po povsem drugi poti, kot bi jo morala ubrati. Težava je v tem, da sva do tega spoznanja prišla po triurni hoji in da sva se nahajala že na povsem drugem koncu parka. Morala sva se obrniti in poiskat najkrajšo pot domov. Ob vračanju sva srečala domačina, ki nama je prijazno pokazal bližnjico do mesta in najine rešitve. Nekako sva mu zaupala in se v upanju na uspešno vrnitev odpravila po t. i. bližnjici. Sprva še je res kazalo, da sva na pravi poti, saj sva hodila po dokaj široki potki. Vendar pa je ta potka postajala vse ožja in ožja in kmalu
je sploh ni bilo več. Znašal sva se sredi neprehodnega gozda, od koder ni bilo več poti ne nazaj, ne naprej. Zavedala sva se, da se morava pred temo vrnit v mesto, zato sva se odločila nadaljevati pot po začrtani smeri. Naslednjo uro sva se komaj prebijala čez goščavo in velikokrat že povsem obupala. Težava je bila tudi v tem, da nama je zmanjkovalo ustekleničene vode in hrane. Ko sva skoraj obupala, sva zaslišala človeške glasove, ki so pomenili rešitev. Seveda sva si začela s palicami še hitreje utirati pot, samo da bi se čim hitreje vrnila v civilizacijo. Glasovi so postajali vse glasnejši, najini obrazi pa vse vedrejši. Kmalu sva povsem jasno razločila, da ljudje govorijo nemški jezik in da pot ni več daleč. Med najinim prebijanjem skozi goščavo so glasovi naenkrat utihnili, na kar pa se nisva preveč ozirala. Končno sva zagledala pot in se s hitrimi koraki in še močnejšim lomastenjem po goščavi zagnala proti rešitvi. Ko sva stopila na pot, sva zagledala štiri uboge starejše ženske ter lokalnega vodiča, ki so z odprtimi usti nemo strmeli v najini smeri. Nekaj časa je bila popolna tišina, nakar jih v nemškem jeziku le pozdraviva. Nekaj časa so še kar nemo strmeli v naju in šele čez čas odzdravili. Prvi se je opogumil in pristopil k nama vodič in naju zasul z vprašanji glede najine identitete ter mentalnega zdravja. V isti sapi nama je pojasnil, da je lokalni vodič in da že trideset let vodi po tej stezi, a vendar še ni videl nikogar, niti domačina, ki bi se uspel prebiti skozi to goščavo. Sicer tudi ni bil nihče tako neumen, da bi poskusil, saj se v goščavi nahajajo strupene kače, pajki, žabe in druge živali. Uboge ženske pa še kar niso mogle dojeti najinega prihoda, saj so še vedno nemo gledale v najini smeri. Kasneje sva ugotovila,
Naravni tobogan, kjer sem utrpel manjše poškodbe.
Foto: Uroš Zajdela
da jim je vodič obrazložil, da najverjetneje prihaja kakšna večja žival in da morajo biti povsem mirne, saj bi lahko bile v nasprotnem primeru tudi napadene. Končno smo vsi prišli do sape in se skupaj odpravili po potki, saj nama je vodič zabičal, da ne smeva več sama tavati po parku. Tako smo skupaj prispeli do naravnega tobogana in bazena, kjer sva se malo osvežila in nadaljevala pot h končnemu cilju, to je bil 30-metrski slap. Sledil je štiriurni sprehod, ki je vključeval plezanje, plavanje ter poskakovanje z ene skale na drugo, do slapa, imenovanega Sossego. Pogled nanj je poplačal ves najin trud in strah, vendar pa sva se morala kmalu odpraviti, saj se je dan že skoraj prevesil v popoldan. Po celodnevni hoji, ki je zavzela okrog štirinajst ur, sva se zdrava in živa vrnila v mesto Lencois in si privoščila obilno večerjo. Pred spanjem sva se še odpravila v bližnji bar, kjer pa so se vsi pogovarjali o dveh butastih Slovakih, ki sta se sredi parka izgubila. Seveda sva se brez obotavljanja odpravila v drugi bar, kjer pa se je zgodba ponovila, sledil je še tretji bar in ista zgodba. Končno sva obupala in se odpravila na zaslužen počitek. Zjutraj pa je sledilo nepričakovano presenečenje, saj sva se zbudila ob dežju, ki
je bil napovedan za naslednjih nekaj dni. Tako nama ni preostalo drugega, kot da se po nekajdnevnem ležanju v pousadi vrneva v Salvador in od tam nadaljujeva pot h končni postaji - Rio de Janeiro. Sledila je vožnja proti mestu Santa Helena, ki se nahaja na poti v Salvador, od koder sva imela avtobus za Rio. Ponovno sva morala prebiti noč na avtobusni postaji, saj sva za dobrih dvajset minut zgrešila avtobus, naslednji pa je šel šele drugi dan. Nekako sva se sprijaznila z usodo in se poskušala kar najudobneje namestiti v avtobusni čakalnici. Ko sva končno zaspala, je ob nama začel starejši gospod na ves glas citirati sveto pismo. Seveda nisva mogla spati, tako sva le nemo strmela vanj. Po skoraj triurnem monologu tega strica je k nama pristopil nek turist in obrazložil, da mu morava dati samo kak real in da bo utihnil. Poslušala sva njegov nasvet in mu potisnila ta real v roko. V naslednjem trenutku je utihnil in se pobral iz čakalnice. Med tem pa se je že naredil dan in s tem je bilo konec najinega spanja na prostem. Sledilo je nekajurno čakanje na avtobus in odhod v neuradno brazilsko prestolnico Rio de Janeiro.
Nadačljevanje prihodnjič
Ptuj • I. festival buč v Termah Ptuj
Masaža s čokolado in bučnim oljem?!
V Termah Ptuj so odprli novo poglavje v zgodovini prireditvene dejavnosti, saj želijo tudi jesenski čas povezati z različnimi zgodbami, bogastvom darov jeseni, ki jih želijo deliti s svojimi gosti, teh bo že prihodnje leto veliko več, ko bodo odprli novi hotel. Prireditveno sezono želijo podaljšati na celo leto, zato se lotevajo novih projektov. Led prebijajo z bučami, saj je mogoče iz njih dobiti veliko več kot samo olje. Bučno olje pa povzdigniti vsaj tako visoko, kot so Primorci svoje olivno olje.
Festival buč so zasnovali kot obliko sodelovanja z vsemi, ki na nek način bučo že tako ali drugače pro-movirajo oziroma popularizirajo, oljarjem v Središču daje kruh že več kot sto let. Kot je povedal Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, ne gre za nekaj povsem novega, Terme so mesto, kjer je mogoče vse to predstaviti. Skupni projekt so nastavili v sodelovanju s šolami, začeli so z OŠ Mladika, kjer že uspešno poteka
projekt Buča, društvi podeželskih žena in deklet Hajdina, Kidričevo in Vitomarci ter oljarnami v Središču in Framu. Festival začenjajo že to soboto. Na OŠ Mladika so se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje, skozi različne aktivnosti bodo mladim poskušali kar najbolj približati bučo, med drugim bodo izbirali največjo in najlepšo bučo, trebili buče, vključili jih bodo tudi v jedilnik, je povedala prof. Irena Go-
lob. Projekt bodo predstavili predvidoma sredi oktobra. V društvih podeželskih žena in deklet razpolagajo z znanjem in organizacijskimi izkušnjami. Veseli so vsake ponudbe, ki je povezana z dogajanjem na področju kulinarike in običajev, vezanih na bučo, je med drugim povedala Terezija Meško, svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podrav-ju iz KGZ Ptuj. Bučno olje ni samo
odličen kulinarični dodatek, je tudi prijatelj zdravja, je povedala Dragica Florjanič iz Oljarne Središče, ko je predstavila njihovo 100-odstot-no bučno olje, letno ga pridelajo
80 tisoč litrov. V trgovsko znamko niso šli, ker znižuje kakovostno vrednost, pravo bučno olje je tisto, ki se prodaja v stekleni embalaži, le takšno namreč ohrani vse kvalitete. Že dolgo ga tudi polnijo v darilni embalaži.
Andrej Klasinc je na tiskovni konferenci tudi napovedal, da bodo 100-odstotno bučno olje vključili tudi v wellness program in masažo: če se ljudje masirajo s čokolado, zakaj se ne bi tudi z bučnim oljem. V soboto, 23. septembra, se bosta v Termah Ptuj v okviru I. festivala buč predstavila Oljarna Središče in Društvo gospodinj Vitomarci.
MG
Lef fxrzé^
Kujbo^
a39.000
Rabac	Umag
Sanfior4*	Sol Garden 4*
28.10.-5.11./1X POL	27.10.-5.11./1X
gratis do 7 let	POL
6.490	5.990
Kenija	Hurgada	Rim-
Coral Palm 3*	Hotel 4*	Neapelj
29.9./	25.9. in 2.10./	5.10./
14x polni penzion 7x POL	3 dni-bus izlet
143.760	89.900	42.900
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
s 5
IÎ Č .
I ^SONČEK TUI potovalni center
Ip	Slomškova 5
I^J,	02 749 3282
PTUJ
VAirid «f TUl
Foto: Črtomir Goznik
I. festival buč, ki se bo začel to soboto v Termah Ptuj in končal 31. oktobra z zabavno prireditvijo, plesom čarovnic na vodi, so na tiskovni konferenci, ki je bila 20. septembra, predstavili (od leve) Dragica Florjanič, komercialistka iz Agropro Ormož, d. o. o., PC oljarna Središče ob Dravi, Terezija Meško iz svetovalne službe KGZ Ptuj, Boris Zajko, vodja projekta Festival buč, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in prof. Irena Golob iz OŠ Mladika, kjer že izvajajo projekt na temo buča in ga bodo predstavili predvidoma sredi oktobra.
Kuharski nasveti
Brokoli
Brokoli tako kot cvetača spada v veliko družino ka-pusnic, ki imata mesnato zadebeljeni socvet. Brokoli je doma v Italiji, kjer gojijo vrsto z dolgimi peclji in gostimi drobnimi zelenimi, vijoličastimi in tudi belimi cvetki. Mi najbolje poznamo brokoli z zelenimi cvetovi, tako glavnatega kot tudi brstičnega. V Ameriki je zelo priljubljena vrsta zelenega brokolija vrste ca-labres, ki je s čvrsto cvetno glavo podobna cvetači. Pogosto tudi pri nas vidimo kitajski brokoli, ki ima bele cvetke na dolgih tankih pecljih, modro zelene liste, ki so ovalni in z evropskimi vrstami nima kaj dosti skupnega.
Glavnati brokoli razvije eno veliko socvetje oziroma zeleno rožo, ki je lahko tudi prej omenjenih barv, brstični brokoli pa na glavnem in stranskih steblih razvije veliko manjših socvetij glavic. Užitni del bro-kolija so rože in listi ter stebla pod rožo. Najboljši brokoli pobiramo v času od junija do septembra. Na domačem tržišču ga dobimo še vse do decembra. Transport broko-lija poteka s kockami ledu, saj se ob visokih temperaturah roža razcveti.
Glede energijske in hranilne vrednosti je brokoli ena izmed zelo zaželenih vrst zelenjave. Vsebuje vitamine C, B1, B2, karotin, železo, kalcij, fosfor, kalij, veliko vode, beljakovine, ogljikove hidrate in vlaknine. V kulinariki spada brokoli med delikatesno zelenjavo, je slajši od cvetače ter bogatejši z vitamini in mineralnimi snovmi. Po okusu je rahlo podoben zelenemu belušu. Brokoli uporabljamo
podobno kot cvetačo, le da je čas kuhanja pri brokoliju krajši. Velikokrat je sestavina zelenjavnih plošč, hladnih in toplih, saj je izredno dekorativen. Najbolj ohrani okus, če ga kuhamo v sopari. Tako kuhanega lahko prelijemo le s stopljenim maslom, skuhamo ga do stopnje, ko še rahlo hrusta. Lahko ga prelijemo tudi s klasično sirovo omako. Če pa ga imate na domačem vrtu veliko, je primeren tudi za shranjevanje v skrinji, le da ga predhodno blanširamo, oziroma delno prekuhamo.
Od začimb pri brokoliju ne priporočamo močnih in številnih začimb in dišav, saj pri uporabi le-teh ne zaznamo njegovega dobrega okusa. Zraven soli uporabljamo pogosto poper, muškat, baziliko in limonin sok.
Brokoli vsebuje izredno veliko vitamina C, skoraj toliko kot paprika, zato si lahko z njim krepimo imunski sistem. Od toplotnih postopkov bro-koli najprej vedno skuhamo, če jed še toplotno nadgrajujemo, ga ni potrebno skuhati do konca. Ko ga uporabljamo za tople in hladne jedi in že-
Odgovor: Izločanje krvi s sečem (haematurija) je lahko različno. Kri v sledovih (mi-krohaematurijo) s prostim očesom težko zaznamo, ker
Mokri smrček
Kri v urinu
Vprašanje bralke Milene iz Ptuja: Naš muc, kastriran, star 6 let, občasno krvavo lula. Ker se krvavo lulanje večkrat pojavlja, me zanimajo možni vzroki in kako živali pomagati. Hvala za odgovor.
se barva seča pri tem ne spremeni. Šele ko je krvi v seču več (makrohaematurija), postane seč roza ali rdeče barve. Vzroki za pojav krvi v urinu
limo, da nam njegova lepa barva krasi krožnik ali ploščo, ga kuhamo odkritega, saj v pokritih posodah oksidira. Tudi za kremno brokolijevo juho je bolj priporočljivo, da jo kuhamo počasi in odkrito. Po kuhanju lahko brokoli še gratiniramo ali zapečemo, cvremo in pražimo. Najboljše in najštevilnejše jedi dobimo, če ga po kuhanju še gratinira-mo. Tako do tri četrt kuhani brokoli vsujemo v manjši pekač, ki smo ga rahlo namastili z maslom, dodamo številne dodatke, kot so moccarela, kuhan krompir ali kuhano korenje, kuhano cvetačo, na male kocke narezano slanino ali koščke pršuta, kuhano in narezano perutnino, lahko tudi poljubno kuhano ribo, samo koščke ribe, nato prelijemo s sirovo ali bešamel omako in v pečici zapečemo. Pazimo pri kombiniranju naštetih živil, zraven brokolija izbiramo največ dve različni živili, ki se med seboj po okusu in barvi ujemata.
so lahko različni. Razvrščamo jih po mestu nastajanja: izven ledvic (septikemija, intoksikacije, infekcijske bolezni, nagnjenost h krvavitvam ...), v ledvicah (vnetja ledvic, tumorji ledvic, ledvični kamni) in postrenalna oblika, kjer so vzroki v sečevodu, sečnici, prostati (vnetja mehurja, pesek oz. kamni v mehurju, novotvorbe ter mehanične poškodbe, zlasti po kateteri-zaciji). Pri samicah je možno, da sledovi krvi izvirajo tudi iz maternice oz. nožnice.
Kri v seču ugotavljamo
V Italiji brokoliju pri kuhanji pogosto dodajajo dodatke, najpogosteje vino, v vinu ga tudi dušijo, v kolikor ga pečejo, vedno pri peki uporabljajo olivno olje. Zelo priljubljena jed je tudi pripravljen s smetanovo omako, pripravljajo ga tudi s trdo kuhanimi jajci in rjavim maslom. Pri nas ga pogosto kuhamo, pripravimo hladnega v solati prav tako s kuhanimi jajci, kot prilogo ga skuhamo in prelijemo z različnimi toplimi omakami, tudi sirovo in smetanovo, lahko ga tudi ocvremo tako kot cvetove cvetače, lahko pa pripravimo tudi okusno brokoli-jevo kremno juho, zelenjavno juho z brokolijem, lahko pa rezance in druge jušne zaku-he v goveji juhi zamenjamo s kuhanimi cvetovi brokolija. Ob koncu bi rada poudarila, da ne glede na to, kako jo boste pripravili, je pomembno, da ne pozabite na to dragoceno zelenjavo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
z mikroskopsko preiskavo, kemičnimi metodami, najhitrejši in praktični pa so hitri testi z reagenčnimi lističi. Za ugotovitev pravega vzroka omenjene težave pri vašem mucu se posvetujte s svojim veterinarjem.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/771 00 82
V vrtu
Vrt v jesenskem enakonočju
Poletje se je prevesilo v jesen, pričel se je čas, ko vrtna narava pojenja z rastjo, z dozorelostjo svojih bogatih plodov se oddolži za vloženi trud, jesenski topli sončni dnevi in sveže noči pa jo prično ob vsej svežini, barvitosti in med letom nabranimi močmi pripravljati na zimski počitek.
V SADNEM VRTu je jesenski čas najprijetnejši, ko na njegovem pričetku obiramo in spravljamo v jeseni dozorelo sadje, v nadaljevanju pa se že prično opravila v pripravi in zavarovanju sadnega drevja in grmičevja na prezimitev ter jesensko sajenje sadnih sadik.
Jabolka in hruške za zimsko hrambo oberemo posebno skrbno, da plodov ne poškodujemo. Vsaka najmanjša poškodba, tudi neviden ubod ose ali drugih insektov, je vzrok, da se ranjeno mesto okuži z glivično boleznijo monilijo, ki že v nekaj dneh v hrambi povzroči gnitje plodov. Plodove obiramo v suhem vremenu, začenši na najnižjih vejah proti vrhu, da bi naključno odpadel plod z višjih vej ne poškodoval plodov na nižjih. S pravilnim prijemom plodu se pri obiranju ne sme odlomiti pecelj na plodu in brstika, na kateri se je razvil. Z obranega drevesa in tal sproti poberemo in odstranimo neuporabne plodove in druge ostanke, da v njih ne prezimijo sadne bolezni in škodljivci.
Nešplje pustimo zoreti na drevesu do prvih jesenskih slan, da jih omehča mraz. Obrane rahlo položimo v plitve sadne platoje na nadaljnje mehčanje do užitne zrelosti.
Aronijo, jagodičevje izvrstne hranilne in zdravilne vrednosti, naj dobro dozori, jesensko sonce naj ji ustvari čimveč sladkorja in zmanjša grenkobo.
Pobiranje in čiščenje orehov in lešnikov naj bo v tem času dnevno opravilo. Plodove sproti odlagamo v tankih plasteh v suhi in zračni prostor s prepihom, na sušenje. Po potrebi jih premešamo, da ne prično plesniti.
OKRASNI VRT se pričenja odevati v jesenska barvita oblačila. Polagoma pojenjuje cvetenje poletnih vrst cvetja, iz katerih je še priložnost obrati nekaj najbolje dozorelih in dobro razvitih semenic, ki bodo ob primerni hrambi prihodnjo spomlad služile za ponovno setev. Gomolje dalij in gladiol izkopljemo in jim na 10 cm visoko porežemo nadzemne dele, ki jih zažgemo, saj so lahko vir številnih bolezni in škodljivcev. Gomolje posušimo v zračnem in suhem prostoru ter shranimo. Mnogo vrst cvetlic bo ob skrbni nego mogoče obdržati pri cvetenju še daleč v jesen ali vsaj do obdobja prvih jesenskih slan, če jim bomo še nadalje redno odstranjevali odcvetele cvetove in poškodovane poganjke. Pri nekaterih okrasnih rastlinah, katerih socvetja je mogoče obdržati v naravni obliki in barvi, če so posušena, jih porežemo in v zračnih in senčnih prostorih posušimo, saj nam bodo rabila za izdelavo suhih šopkov pozimi.
Čas je za sajenje čebulic narcis, žafranov, perunik, lilij in drugih spomladi cvetočih čebulnic. Pri sajenju ne preziramo nobene od osnovnih rastnih zahtev posameznih vrst čebulnic pri pripravi zemlje, prehranjenosti tal, globine sajenja ter varstvu čebulic pred talnimi rastlinskimi škodljivci in boleznimi. V začetku koledarske jeseni je čas za setev ognjiča, portulaka, maka in podobnih cvetic, katerih semena in kalčki dobro prezimijo na prostem kot prezimni posevki.
V ZELENJAVNEM VRTU se s pričetkom jeseni, pričenja čas za spravilo pridelkov vrtnin za zimsko hrambo ter setev in posaditev ozimnih vrtnin.
Pri spravilu vrtnin časovno ne prehitevajmo, dokler te ne dozorijo. Zdravi in zreli plodovi se dalje bolje hranijo tako v svežem stanju kot predelani obliki. Spravilo opravimo v ugodnem vremenu, občutljive na pozebo pa še pred prvimi jesenskimi slanami. Pravočasno pripravimo prostore za hrambo pridelkov.
Miran Glušič, ing. agr.
22-petek	23-sobota	24-nedelja	25-ponedeljek
26-torek	27-sreda	28-četrtek	
Vplivnost
Obstajata dve vrsti vplivnosti, javna in skrita.
Odnos do ljudi je zelo pomemben faktor vplivnosti. Lahko ste popolnoma preprost človek z visoko stopnjo vplivnosti ali pa težaški podjetnik z nizko stopnjo vplivnosti. Pomemben je vaš zunanji videz, ki narekuje vaše prepričanje. Če boste s trenirko tekali po svetu in »težili« ljudem, kako ste pomembni, sem prepričan, da bo vaša vplivnost na ničnem nivoju. Cenili vas bodo le ljudje, ki se že v osnovi bojijo vsakega, ki jim pride nasproti. To vam ne pomaga popolnoma nič. Javno vplivni ljudje za svojo vplivnost uporabljajo predvsem medije. Običajno se zelo veliko pojavljajo v časopisih, v revijah in na televiziji. So pomembni posamezniki, ki s svojo zunanjostjo in odnosom kažejo svetu svojo veličino. So zelo sposobni, pametni, izkušeni in strateški voditelji novega časa. Mediji se jih bojijo, zato o njih pišejo vse najboljše. Ti posamezniki pa prav tako vedo, da kljub negativnemu pisanju medijev še vedno uspešno snujejo svojo vplivnost.
Skrito vplivni ljudje za svojo vplivnost uporabljajo notranje razmerje odnosov med osebami. Sami gojijo čustveno in poslovno distanco do partnerjev ter s tem zagotavljajo nadpovprečen učinek. Njihovo orodje ni nikakršna televizija, revija ali časopis, pač pa so orodje oni sami oziroma njihov odnos. To so ljudje vredni zaupanja in hkrati zelo spoštovane osebnosti. Nikoli se ne govori o njih. Zanje vedo le redki posamezniki, ki pa svojo vplivnost lahko kažejo na več načinov. Za skrito vplivne ljudi lahko celo rečemo, da v svojo korist pametno uporabljajo druge vplivne ljudi. Ne izpostavljajo se radi, so preprosti in neizmerno ljubijo svobodo. So strategi, ki s svojo odločitvijo nasprotnika razorožijo tako, da on meni, da je zmagal v boju. Torej, nasprotnika pripeljejo do točke, ko sam meni, da je zmagovalec. Skrito vplivni ljudje pa vedo, da so zmagovalci v tem primeru oni, namreč vse poteze so rešili sebi v prid. Poleg vsega lahko omenim tudi kombinirano vplivnost, ki je mešanica javne in skrite vplivnosti. Torej, če želite biti skrito vplivni posameznik, ljudem dopuščajte, da pridejo do vas. Pogovorite se z njimi, če rabijo nasvet. Bodite prijazni. A hkrati ustvarite sistem distance, ki jo boste vedno kazali do teh ljudi. K sebi spustite le najboljše, pa še te venomer preverjajte in manipulirajte z njimi preko drugih ljudi okoli vas. Dajajte jim nadpovprečno zahtevne naloge, ki jim ne bodo kos. Oglejte si rezultate in jih pohvalite.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Otroci - skrb ali blagoslov
Dobrega pol leta ste lahko spremljali pregled zodiakal-nih znamenj žensk in moških. Osvetlili smo razne dileme in mnogi so se v opisih našli. Seveda naj pri tem dodam, da je Sončno znamenje le en dejavnik horoskopa in da so pomembne tudi druge stvari. Sledi serija člankov o otrocih, kako jih razumeti, kakšni so, kje so njihove prednosti, slabosti in prioriteta. Otroci so naše največje bogastvo. Pojem duhovnosti in val ozaveščenosti se širi. Mnogi starši vedo, da ni naključje, da se jih je otrokova duša zbrala sama. Z njo so povezani na svoj način, seveda to še ne pomeni, da bo vse rožnato. Nesporno je, da se od lastnih otrok učimo, morda bi se to komu slišalo smešno, a vendarle je čista resnica. Vsaka mati čuti v otroku duh Božje ljubezni in povezanosti. Otroci zrastejo, neka zdrava povezanost
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
lahko ostane za vse življenje. Na svoj način je od časa do časa težko razumeti, da ji je otrok, ki ga je devet mesec nosila pod srcem, učitelj. Vendarle če pogledamo na življenje s širšim pogledom, ugotovimo, da je tako. Otroci so danes drugačni, kot so bili v preteklosti. Iz raznovrstne literature lahko zasledimo, da poznamo indigo, mavrične, kristalne otroke ^ To nenazadnje pomeni, da obstaja upanje in da bo prišel dan, ko bo zmagala ljubezen. Zavest človeka se širi in širi, tako bodo najverjetneje v bodoče šteli spoštovanje, skrb do narave in prebuja brezpogojne ljubezni. Morda se ravno tega učite od lastnih otok. Novo rojstvo prinese novo energijo in bogato sporočilo, da je vredno živeti. Če pogledate dojenčka v oči, vam postane jasno, da je morda oseba in da na poseben način spremlja življenje okoli sebe. Poleg tega se zaveda reinkarnacije - povezanosti vpliva prejšnjega življenja. Dejstvo verjetno je, da se duša večkrat rodi in skozi to spoznava različne vplive, tako slabe kot dobre.
Devet mesec je simbolika časa zorenja.
Nemiren otrok
Vzgoja otrok je pomemben vidik. Seveda ga ne smemo zatreti in dopustiti, da se ne izrazi. Z njim se iz dneva v dan pogovorimo. Z opazovanjem najdemo načine, kako ga osrečiti in kako ga motivirati. Na oseben razvoj vpliva branje, kot da se igrate kakšno igrico. Dandanes so trgovine bogato založene z raznoraznimi didaktičnimi igračami. Mnogi so nadarjeni za glasbo, šport, tuje jezike ali nekaj čisto tretjega. Pomembno je, da ugotovite, za kaj je vaš otrok nadarjen in pomemben je pogovor. Nekoliko težje za otroka je, če je v času odraščanja prepuščen naključju. Kajti živimo v obdobju, ko vladajo internet, računalniške igre in televizija - zaradi tega je nek nadzor še bolj nujen. V primeru, da otroka motiviramo na pravilen način, v njem vzpodbudimo plamen sreče in zadovoljstva. Če želimo imeti zadovoljnega otroka, ga moramo zaposliti. Podobno je z nami odraslimi, kajti če tavamo med številčnimi možnostmi, nikoli ne najdemo prave sreče in zadovoljstva.
Luna, prva štiri leta življenja
V otroškem horoskopu, ki ga izdela astrolog, je nadvse pomembna Luna, ki kaže
Duševno zdravje
Kultura dialoga
Lokalne volitve so pred vrati, prvi nizki udarci so že podeljeni. Kaj lahko kot strokovnjak poveste o kulturi dialoga tudi v političnih tekmah, ne samo na športnih prizoriščih?
Na političnih tekmah ali dvobojih in mnogobojih nastopajo vedno ljudje, ki so različni tako po svojih značajskih potezah kot nivoju svoje
osebnostne in čustvene zrelosti. Kot osnovno vodilo bi moralo biti, da so človečni, strpni, da znajo sprejemati različnost in da znajo obvladati svojo destruktivno agresijo. Naučeni bi morali biti sposobnosti zaznavanja lastnih in drugih čustev, razpoloženj, stališč in reakcij, prav tako bi morali realistično oceniti posledice lastnega vedenja in morali bi znati biti odprti, sposobni komuniciranja ter spoštovati stališča drugih ljudi. Kulturnost pri govoru in vedenju sta pa tisto osnovno, kar onemogoča nizke udarce. Pri športu se dobi za nizke udarce rdeči karton, pri politiki pa je volja ljudi tista, ki izloči take, ki so neprimerni.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
preteklost in opisuje tiste prave primarne pokazatelje, kako sprejema in spoznava svet okoli sebe. Znani filozof Platon je zapisal, da je naša duša kot reka, s katere črpamo energijo, ko se utelesimo na Zemljo. Nesporno je, da ima vsak neko nalogo in poslanstvo, za katero smo poslani. Duhovni mojstri so tudi prepričani, da ravno skozi bolezen napredujemo in da se skozi to učimo. Kakorkoli obračamo, se tako ali drugače vedno učimo. Nikoli ne spoznamo vsega. Zgodbe, ki jih piše življenje, so poučne in zanimive. Še ne dolgo tega so bili ljudje prepričani, da je potrebno otroke vzgajati s
Pravni nasveti
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Nekaj določb iz ZVPSBNO
V bodoče bodo o kršitvi prej omenjene ustavne pravice o nepremoženjski škodi odločala sodišča RS, če bodo izpolnjeni sledeči pogoji:
-	stranka bo morala vložiti pritožbo s predlogom za pospešitev obravnavane zadeve (v nadaljevanju bom uporabljal le besedi nadzorstvene pritožbe). Vsebina pritožbe je predpisana v 5. členu. O njej bo odločal predsednik sodišča, ki obravnava to zadevo (6. in 14. člen tega zakona);
-	če bo nadzorstveni pritožbi ugodeno, bo stranka lahko pri državnem pravobranilstvu vložila predlog za poravnavo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo (19. člen);
-	če do izven sodne poravnave ne bo prišlo, bo stranka lahko vložila tožbo za povrnitev škode, in to:
a)	pri krajevno pristojnem okrajnem sodišču, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivališče ali sedež;
b)	ne glede na določbo pod a) pa je za odločanje o tožbi za povrnitev škode, za katero bi bilo po določbah ZVPSBNO pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani,
pristojno Okrajno sodišče v Kranju, za odločanje o tožbi za povrnitev škode, za katero bi bilo po določbah ZVPSBNO pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, pa je pristojno Okrajno sodišče v Celju;
c) za odločanje o tožbi za povrnitev škode po tem zakonu, ki jo vložila stranka, ki nima stalnega oz. začasnega prebivališča ali sedeža v RS, je pristojno Okrajno sodišče v Kranju (20. člen).
Kdo ni upravičen do denarne odškodnine za povzročeno nepremoženjsko škodo
Glede na 24. člen ZVPSBNO so to osebe javnega prava.
Znesek denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo se prizna v znesku od 300 evrov do 5000 evrov.
Pri določitvi višine odškodnine se upoštevajo merila iz 4. člena tega za-
kona, zlasti pa zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko (16. člen).
Uveljavljanje denarne odškodnine pred uporabo ZVPSBNO
Ker se bo celotni ZVPSBNO začel uporabljati šele 1. januarja 2007, je zakonodajalec v citiranem zakonu določil, kako lahko stranka uveljavi denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, tj. za duševne in telesne bolečine ter strah pred začetkom uporabe cit. zakona. Zadevne določbe vsebuje 25. člen citiranega zakona, ki določa, da v zadevah, v katerih je kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že prenehala, pa je stranka pred začetkom uporabe tega zakona že vložila zahtevo za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, ki pošlje državnemu pravobranilstvu to zadevo v postopek poravnave. Če med državnim pravobranilstvom in stranko ne pride do izvensodne poravnave, bo lahko stranka vložila tožbo pri zgoraj v tem članku že omenjenem sodišču.
Mirko Kostanjevec
trdo roko. Z leti smo se naučili, da je veliko bolj pomembno, da se znamo z njimi pogovoriti in jim prisluhniti. To je v bistvu največja umetnost - prisluhniti drugim ljudem. Če bomo s svojim otrokom gradili vez in bomo na pravilen način povezani, se bo to ohranilo tudi tedaj, ko bo že davno odrasel. Potovanje po labirintu življenja je včasih zanimivo in drugič naporno, vendarle če govorimo ljubezen, bo zmaga na naši strani. Želim vam mnogo radosti in prijetno potovanje pri odkrivanju značajskih lastnosti vašega otroka!
Tadej Šink, horarni astrolog
Krvodajalci
14. avgust - Marko Novak, Ja-strebci 35; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Andrej Žuran, Mihov-ci 76; Albin Belšak, Koračice 22; Vinko Kodrič, Dobrina 54; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Ivan Meško, Gorišnica 72; Milan Vin-kler, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Danilo Niedorfer, Vrtnarska 14, Ormož; Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Želj-ko Majcenović, Lackova 4, Ptuj; Stane Kelc, Paradiž 90; Janko Arnuš, Orešje 116; Dejan Dokl, Orešje 15; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Florijan Bombek, Dra-ženci 30; Anton Peklar, Borovci 32/a; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Irma Belšak, Koračice 22; Franc Sovec, Novinci 24/a; Robert Bezjak, Zamušani 63; Romana Nemec, Sv. Tomaž 20; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a; Ivan Milešič, Zloganje 51, Sovodenj; Smiljana Dovečar, Mihovci 76; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Slavica Rozman, Gorišnica 77; Silvo Papež, Bistriška c. 42, Poljčane; Bernarda Kozel, Rimska pl. 1, Ptuj; Leopold Rozman, Sp. Laže 33, Loče; Kristijan Pralija, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Ivan Sagadin, Cirkovce 59/b; Dušan Gavez, Korenjak 11; Aleš Arnej-čič, Gorišnica 37; Zdravko Borov-čak, Mejna c. 30, Turnišče.
Info - Glasbene novice
Popularna glasba ima navadno omejen rok trajanja, saj so hiti prisotni na lestvicah dva ali mogoče tri mesece, potem pa jih izpodrinejo novi. Se morda spominjate kakšnega hita izpred leta dni. Težko vprašanje, mar ne.
PINK je ena najbolj kontraverznih izvajalk na sceni, ki so takoj uspele s prvo pesmijo There You Go. Njena zadnja svetovna uspešnica je U + UR Hand in je sneta z zgoščenke I'm Not Dead. Dodatek na singlu v ZDA je tudi akustična rock balada DEAR MR. PRESIDENT (*****) in v njej pevka odkrito opozarja predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega na vsakdanje probleme ljudi. Pesem so vokalno dopolnile tudi članice tria Indigo Girls.
How Do You Do je naslov ene izmed večjih uspešnic zasedbe ROXETTE, ki jo v bistvu sestavljata le Marie Fridriksson in Per Geesle. Njuna največja uspešnica je prva The Look, medtem ko je najlepša It Must Have Been Love. Po raznoraznih solo projektih sta se švedska mojstra vrnila spop/rock skladbo ONE WISH (****) in ob njenem tekstu se človek nasmeji od srca.
Se spominjate pevke TASMIN ARCHER? Moja generacija je pevko opazila v sredini 90., ko se je sunkovito pognala na vrhove lestvic s hitom Sleeping Satelites. V zadnjem času je v modi, da se vračajo izvajalci iz 70., 80. in 90. let in tako ponovno poizkuša srečo dobra pevka z melodično in lahkotno pop/rock temo EVERY TIME I WANT IT(***).
Neil Tennant in Chris Love sta dvojec, ki se pojavlja za imenom PET SHOP BOYS. Njuna kariera se je letos obrnila v tretje desetletje delovanja in ob tej prelomnici je izšel album Minimal. Zbirka hitov dueta je zares obsežna, zato vam pri-dodajam le naslov novega NUMB (***), ki pa je presenetljivo umirjen, saj gre za zrelo in življenjsko obarvano pop balado.
THE RAPTUREje duet iz San Diega, ki sije priborilfantastične kritike za prvenec Echoes, s katerega izstopa pesem Love Is All. Popolno presenečenje z nove plošče Pieces Of The People We Love je bolj plesno pop usmerjen kot rock in se imenuje GET MYSELF INTO IT (****). Njegova atraktivnost je izražena skozi enostaven refren, medtem ko sta bila producenta Paul Epworth in Danger Mousse.
V začetku kariere je bila LETOYA članica skupine Destiny's Child. Neuradno so se dekleta sprla zaradi očeta Beyonce Knowles in pevka je zapustila skupino. Letos je po šestih letih mirovanja prišla nazaj v glasbeni svet s sočno soul in r&b temo TORN (***), ki jo je produciral Dallas Austin.
Ameriški rap as AKON se je vpisal v glasbeno zgodovino s hitom Lonely. Mladenič je počival več kot leto dni, vendar je v tem času ustvarjal novo glasbo, ki jo že promovira z najnovejšim groovy r&b in rap komadom SMACK THIS (***) in v njem za popolno presenečenje ali bizarnost poskrbi sam Eminem. Ko sem že pri najpopularnejšem belem raperju na svetu, naj omenim, da bo še letos s prijatelji izdal kombiniran novi album duetov in raznih gostovanj.
Ime SNOOP DOGG se pojavlja konstantno v raznih kombinacijah na vseh svetovnih lestvicah. Raper je bil nazadnje gost v hitu Buttons skupine The Pussycat Dolls. Velik ljubitelj pornografskih filmov valuje v novem hudem hip hop komadu VATO (**) in ta že najavlja njegov novi projekt Blue Carpet Treatment.
Ameriške mačke THE PUSSYCAT DOLLS so zares zadele v polno s svojo sočno soul in r&b glasbo na albumu PCD. 18. septembra je skupina izdala novi single I Don 't Need A Man in kot B-stran singla dodala klasiko SWAY(****). Gre za sočno soul, r&b in tudi jazz priredbo evergreena, ki ga je v originalu izvajal Perez Prez, medtem ko je največ uspeha z njim doživela pevka Rosemary Clooney.
David Breznik
Glasbeni kotiček


F/IIKE n|NnlN' - SrlssoXsiS
UNFAITHFUL - Rlhanna
RUnFBOX - Robbie Williams^ OTHFR mAN-Chrlstina AgJi|(
DFJA VU - Beyorce KnOwles 8. |SmILF Lily AOen LONDON BRinGF -Vergie 10:1 U + UR HAND - Pink
Vsab 5re6û in neÁeUo mfd \9.\0 in 20. uro
Kdo je režiser filma Miami Vice?
Odgovor;_
Ki
NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE
^ n o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Gaiper Pihler, Podvinci 23 a, 2250 Ptuj Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, 26. septembra, m naslov: Badio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b).
Eyes Open - Snow Patrol
(2006 - Columbia - Menart)
Zares je potrebno odpreti oči in ušesa ob poslušanju enkratnega album Eyes Open britanske neodvisne rock skupine Snow Patrol. A ste že kdaj slišali za Snow Patrol? Če spremljate britansko glasbeno sceno ali samo rock sceno, vam skupina prav gotova ni šla mimo vašega teritorija, saj se je njihov tretji oziroma prejšnji album Final Straw prodal v zavidljivi dve milijonski nakladi, njihov aktualen Eyes Open pa je že lep čas na samem vrhu ali pri vrhu lestvice albumov na Otoku. Šokantno je prebrati znane kritike, ki na nek način skupino primerjajo s skupino Coldplay, vendar je velika večina strokovnjakov dejala, da Snow Patrol pišejo in izvajajo veliko boljše pesmi kot njihovi veliko bolj popularni glasbeni prijatelji. Plavanje po plošči mi je kot skok v mrzlo vodo dajalo na začetku mlačne občutke, a ko sem se navadil na stil (ali mrzlo vodo), mi je bilo raziskovanje neverjet-
no všeč. Pevec in pisec besedil Gary Lighbody je svoje genialne zamisli o ljubezenski zvezi zlil v tekstualne zmage, medtem ko je pesmi produkcijsko pomagal opremiti Garret »Jacknife« Lee. Enajst pesmi z lahkoto zdrvi mimo vas in kvaliteta albuma ponazarja dejstvo, da na albumu ni prostora za kakšen ponaredek, ampak so prav vse pesmi enkratne in neponovljive. Skratka Eyes Open je vrhunski rock album, ki ima dovolj bučnosti na eni strani in dovolj baladnega magneta na drugi strani, da lahko pritegne
Filmski kotiček
Miami Vice
Detektiva Sonny Crocket in Ricardo Tubbs se uspešno infiltrirata globoko v tihotapsko organizacijo. Pravzaprav uspešneje, kot je bil prvotni načrt, zato si zadata cilj ujeti večjo ribo, a pri tem zabredeta v težave, ki jim nista več kos ^
Michael Mann je definiral osemdeseta: nadaljevanka Miami Vice je bila pravi epitom in kalup za vse nadaljevanke in filme, ki so se svetili z ekranov v osemdesetih: vizualno prepričljive zgodbe, v katerih so turbulentna čustva protagonistov podajali ne igralski napori igralcev, temveč odlično izbrana glasba znanih izvajalcev. Oblika je dala prednost vsebini. Hitri čolni, avtomobili, dobra glasba, pištole ter dva »zajebantska« MTV-po-licaja, vse skupaj posoljeno s ščepcem čustev in uspeh je bil tu. Bruckheimer in njegov Top Gun je prišel šele nekaj let kasneje in dokončno zakoličil besedo »image« v vsakdanjik takratne generacije.
Kar nas ni prav nič motilo.
Miami Vice
igrajo: Colin Pareil, Jamie Foxx, Gong Li Režija: Michael Mann Scenarij: Michael Mann Žanr: Triler Dolžina: 134 min Leto: 2006 Država: ZDA
zelo širok krog ljubiteljev dobrega rocka.
Kitarska bomba You're All I Have se stopnjuje skozi vso pesem in na koncu se razdivja. Komičen in neomejen del ponazarjajo tekstualni prebliski v stilu: »I Have No Fear, Because You're All I Have!« Pravi klon prvega singla je It's Begininning To Get To Me, kjer se pesem ves čas nabira ali stopnjuje, vendar je njen vrhunec povprečno izpeljan skozi bled refren. Progresivni rock doseže višek v bučnih Hands Open in Headlights On Dark Roads. Skrivnostna aktualna uspešnica Chasing Cars je klavirsko kitarska mojstrovina, saj ima čisto izpeljane solo dele, ob katerih boste dobili kurj'o kožo. Popolnost skladba doseže tudi z večpomenskimi deli teksta, kot so na primer: »These Three Words, I Said Too Much, They Are Not Enough.« Enakomeren pop/rock ritem ni značilen za Snow Patrol, a pesem Shut
Your Eyes ima presenetljivo veliko pop primesi in tudi nekaj elektronskih efektov. Izraznost banda je na najnižji točki v pesmi Open Your Eyes, v kateri vam bo že dolgčas, saj se refren Tell Me Did You Open Your Eyes ponovi prevečkrat in pesem obudi nekaj surovih kitarskih rifov. Svetla plat plošče Open Eyes so balade, ob katerih boste uživali od začetka do konca. You Could Be Happy zveni kot poslušanje kakšne glasbene skrinjice, medtem ko so Make This Go On Forever, Set The Fire To The Third Bar (ves čas je v spremljavi zavajajoč ženski vokal) in The Finish Line nabite z melanholijo, a so vseeno čisto preproste čutne ljubezenske ode.
Navadno pri poslušanju albumov najdemo dve, tri ali pa celo mogoče pet pesmi, ki so v redu, medtem ko ostale le zapolnjujejo prostor na albumu. Te znane metode niso vzeli Snow Patrol, saj je njihov četrti studijski album Eyes Open odličen ves čas in zelo težko boste našli pesem, ki jo boste preskočili. Kvaliteta rock glasbe je zajamčena in počasi bo skupina postala povsem upravičeno velik hit tudi pri nas v Sloveniji!
David Breznik
videti, kot da je med delom spal, saj domala ni prizora, kjer se liki med dialogi ne bi pogovarjali s tako dolgimi vmesnimi pavzami, med katerimi se topijo ledeniki in premikajo celine. Vmes pa se le zabodeno gledajo, kot bi hoteli reči: no, režiser, dajmo že! Mann je tudi podlegel trendu slike, ki se tre-
Glasna pop corn zabava in ognjemeti puhlih zgodb - z današnjega stališča je vse skupaj videti prav simpatično nedolžno, brezskrbno in nostalgično. Ker zadnja leta v holivudski industriji poleg štancanja filmov po stripih vlada tudi trend štancanja filmov po starih TV-nadaljevankah, je bil Miami Vice samo vprašanje časa. Ker se je tega filma lotil kar Michael Mann sam, se je zdelo, da je projekt v varnih rokah. Mann se je v tem času namreč iz TV-producenta prelevil v režiserja iz prve lige.
A nekaj je med produkcijo filma Miami Vice šlo zelo po zlu. Težko bi rekli, kaj točno, saj se zdi, da je šlo po zlu prav vse. Zgodba, dizajn, igralci, scenarij, režija in najbolj še montaža. Kot da gre za sistemski kiks, kjer je odpovedal prav vsak člen v verigi. Mann zadnje čase rad eksperimentira s tehniko, posebej še z novimi digitalnimi kamerami v visoki ločljivosti - kar je vse lepo in prav, toda posneti večino filma v izpranih barvah ter rjavih odtenkih, in to za zgodbo, katere se tri četrt dogaja ponoči, ni dobra ideja. Morda je s tem hotel filmu dodati neko globino, poudariti čustveno dimenzijo, toda kaj takega početi z materialom, ki je znan po svoji (zabavni) plehkosti, se ni izkazalo za dobro.
Sicer preverjeno dobri igralci so leseni kot slovenske bukve, kot da ne morejo verjeti, kako neumne dialoge morajo izgovarjati. Za montažerja je
se (ročna kamera), in ko je to kombiniral z veliko povečavo, nastane film, ob ogledu katerega se solzijo oči (iz čisto napačnih razlogov). Da o zgradbi zgodbe raje sploh ne govorimo. Primer: junaka se pomešata med kriminalce, da bi ugotovila, kdo v policiji izdaja zaupne podatke, potem pa se do konca filma na to kar pozabi. In še in še in še. Skratka, gre za nerazpoznavno godljo, zmešnjavo in negledljivi dve uri in pol dolgčasa. Škoda denarja in časa. Ocena: obvezno spregledati Matej Frece
CID vabi!
Na oglel je samostojna razstava fotografij z motivi iz narave, ki jo je pripravil lijak 1.
letnika Gimnazije Ptuj Andrej Lamut.
Petek, 22. 9., ob 18. uri: Potopisno predavanje: Turčija in Sirija
S potovanja po trenutno nemirnem koščku sveta sta se prel kratkim vrnila mlala ptujska popotnika Marko Korošec in Nuša Urbančič, ki bosta svoje izkušnje predstavila z beselo, glasbo in sliko. Dnevni center za starejše osnovnošolce
Nov program za osnovnošolce ol 10. lo 15. leta, v katerega vabimo vse, ki si v popoldanskem času želijo lružbe, potrebujejo pomoč pri učenju ali bi rali skupaj z vrstniki lelali zanimive stvari, za katere loma ni prostora. V Dnevnem centru bo mogoče napisati lomačo nalogo, se naučiti snov za šolo in se pogovarjati o vsem, kar zanima olraščajoče otroke. V CID Ptuj bo program potekal ol poneleljka lo petka mel 14. in 17. uro. Petek, 29. 9. 2006, ob 20. uri: Koncert ambientalnega jazza: Barbara Gabrielle Vstopnine ni!
Tečaji, delavnice in sekcije:
Tečaj kitare - vpis lo zapolnitve mest pri mentorju Samu Šalamonu, vsa mesta pri Marku Korošcu so že zaselena. Za starejše osnovnošolce in srelnješolce, kotizacija 4000 SIT mesečno.
Novinarska skupina - prvo srečanje v soboto, 23. 9., ob 11. uri v CID. Za starejše osnovnošolce in srelnješolce. Novinarje voli mlala novinarka Polona Ambrožič, solelo-vanje je brezplačno.
Literarna skupina - vpis lo 29. 9. 2006. Za srelnješolce, ki pišejo pesmi, ki jih zanima ustvarjanje poezije ali pa pripravljanje literarnih večerov, performansov s poezijo ipl. Mentorica literarne skupine bo Kristina Kočan, mlala pesnica iz Maribora. Skupina se bo sestajala lvakrat mesečno, solelovanje je brezplačno. Elektro delavnica - vpis lo 29. 9. 2006. Za starejše osnovnošolce in srelnješolce, ki jih zanima, kako leluje zabavna elektronika. Mentor je Danijel Krapša, učitelj fizike in tehnike. Solelovanje je brezplačno.
Brlog - razvijanje pozitivnega samovrelnotenja mlalostnikov - prijave lo konca septembra pri mentorici Nevenki Gerl na tel. 041 892 153. Od 1. 10. 2006 dalje info center CID zaradi zmanjšanja financiranja ob sobotah ne bo več odprt. Vsi programi, ki potekajo v CID ob sobotah, bodo potekali dalje v dosedanjih terminih, zaprt bo le info center z računalniki. Hvala za razumevanje.
Center interesnih lejavnosti Ptuj
Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj
tel. 02 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cil.si
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
PLOŠČAT PROD, SKRLICA
Štajerski TEDNIK
STAROGRŠKI SUŽENJ
SILA, KI VEŽE PRVINE V SPOJINE
ŠTUDENT FARMACIJE
AMERIŠKI PEVEC IN KITARIST (CHRIS)
NEMŠKI HOKEJIST (HELMUT)
NAŠ ROKOMETAŠ (GREGOR)
DESNI PRITOK REKE TAJO
EVA TUŠAR
BESEDA IZ ŠTIRIH ČRK
PREBIVALEC AVČ
POSUTJE MESA S SOLJO
REKA V FRANCIJI
GRŠKI BOG LJUBEZNI
TONE ČUFAR
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
ŠPANSKA DOLŽ. MERA
SL. SORTA ČEBULE
AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA
MESTO
V INDIJI
TROPSKI KUŠČAR
METULJ
KAREL CANKAR
MESEC JANUAR (STARINSKO)
MORSKI RAK
SIMBOL ZA ZLATO
NEMŠKI NOGOMETAŠ (THOMAS)
GARJE
IZ BESEDE BRAS
DOBER POZNAVALEC, SPECIALIST
MUZIKOLOG (RAFAEL)
VAS NA KAVKAZU
KONJSKI LASJE
ENOVPREGA
ŠTEVILČNO POVEČANJE, PRIREJA
RIBA
DREVO BREST
(LJUDSKO)
SMUČARSKI KLUB
IZDELOVALEC IGEL
SREDOZEMSKI GRM
POJAV NA VODI
FIGURA PRI ČETVORKI
POKLICNI JAHAČ
OTILIJA (DOMAČE)
TETA
ARMENSKI SKLADATELJ HAČATURJAN
BERILIJ
GOVORJENJE IZ TREBUHA
LJUDSVO NA OTOKU BORNEO
FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE)
ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (PUPI)
ANTON DERMOTA
ODPADEK PRI ČELJENJU HLODOV
GORA V KARAVANKAH
IZ BESEDE CAPE
VRSTA DRAGOCENIH FRANCOSKIH PREPROG
www.poravnava.si
/TT-i
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3MHZ
romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 25. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 23. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 24. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 26. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 27. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 28. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
080 13 14 "»k Snežit
■ ■ ^ univ. dipl. prav.
Nenad Đukić,
mag., MBA
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
v prometni nezgodi sem bil udeležen kot sopotnik, povzročil pa jo je vinjen voznik. Pri tem sem utrpel teiesne poškodbe, prav tako pa mi je nastala materialna škoda, saj so se mi zlomila korekcijska očaia. Ail sem upravičen do odškodnine za telesne poškodbe in do povračila škode za očala? Matjaž, Velenje
Odgovor
Kot sopotnik ste vsekakor upravičeni do odškodnine Iz naslova avtomobilske odgovornosti, ki se bo uveljavljala Iz povzročiteljeve zavarovalne police. Prav tako pa ste upravičeni do povračila materialne škode za zlomljena očala, ki se lahko uveljavlja ob predložitvi računa. Ker pa je bil voznik vinjen, bo zavarovalnica regresno terjala voznika za izplačano odškodnino, kar pomeni, da bo moral povrniti Izplačano odškodnino.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ail po pošti na nasiov Poravnava, d. o. o.. Vodnikova ui. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeil odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ail pa nas pokličite na brezplačno tei. št. 0801314.
STE BILI POŠKODOVANI
p^raVna^ v prometni
—v ^	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodr^ikova 2 ..T'I^/^ÎlSÎ 080 1 3 1 4
26. september • Dan slovenskih lekarn
O pravilni in varni uporabi zdravil
Tudi slovenski lekarnarji imajo od lani svoj praznik, 26. september je postal dan slovenskih lekarn. Letos ga bodo praznovali drugič.
Rešitev prješnje križanke: vodoravno: POSKUS, OKTANT, KRATER, ARESE, LS, ATEL, SMISTIK, OMAKA, KOSTUMERKA, ELSA, ENA, MOST, SOE, TEKSAČAN, ATRI, ARIT, KTA, NOLLI, JESAUL, OVETT, SAZU, RI, SKIFIST, ABRIC, TAN, LOOK, RORA, PAPAJA, ANOZ, NA, EDINOL, TUJOST, AKANT.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PETEK, 29. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Kot je povedala direktorica J Z Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., je letošnji dan posvečen pravilni in varni uporabi zdravil. V ta namen so tudi pripravili knjižico s koristnimi nasveti in informacijami o varni uporabi zdravil v različnih farmacevtskih oblikah (tabletah, dražejih, sirupih, svečkah, mazilih, kapljicah ...), katere soavtorica je tudi sama. Tako kot lani pa bodo 26. septembra vsi, ki bodo ta dan prišli v lekarne, prejeli tudi jabolko, ki simbolizira zdravje.
Poslanstvo farmacije in farmacevta v sodobnih družbah, tudi slovenski, je opravljanje specifičnih storitev,
ki zagotavljajo optimalno uporabo zdravil. To pomeni varno, učinkovito ter ekonomsko uporabo zdravil pri individualnem pacientu, tudi pri starostniku, kar pa farmacevti v slovenskih lekarnah lahko zagotovijo le z izvedbo procesa farmacevtske skrbi. Ob poudarjanju pomena poklica farmacevta za varno in učinkovito zdravljenje z zdravili bodo ob letošnjem drugem prazniku slovenskih lekarn izpostavili tudi problem zdravljenja starostnikov in otrok ter alternativne vire oskrbe z zdravili (internet, pošta) in pasti, ki jih ti viri prinašajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Navodila o pravilni in varni uporabi zdravil vsebujejo koristna navodila za uporabo zdravil, za vsa zdravila veljajo splošna navodila za pravilno uporabo zdravil. Velja si zapomniti, da se zdravila ne posojajo drugim, prav tako si jih smemo sposojati od znancev, potrebno jih je jemati redno ob predpisani uri in ves čas zdravljenja, pred uporabo je potrebno natančno prebrati navodilo za uporabo, pred jemanjem zdravila in po njem si je potrebno umiti roke.
Bukovci • 720 let vasi
Prva naselbina je bila ob Dravi
V Bukovcih v občini Markovci v letošnjem letu praznujejo 720. obletnico prve omembe vasi. Osrednja prireditev, na kateri so nastopili številni domači kulturni ustvarjalci, je bila v začetku septembra. Praznovali so kar dva dni: prvi dan so se krajani pomerili v športno-zabavnih igrah, naslednji dan pa je bila slovesnost s kulturnim programom in govori. Med gosti je bil tudi markovski župan Franc Kekec.
Na prireditvi, ki jo je pripravilo bukovsko kulturno društvo v sodelovanju z ostalimi vaškimi društvi, so razvili vaško zastavo, zgodovino vasi za zadnjih pet let pa je v narečju predstavila domačinka Otilija Markovič, po domače Markečva Tila. »V vasi imamo 1014 prebivalcev. V zadnjih petih letih je v vasi umrlo 44 ljudi, rodilo se je 45 otrok. V enem letu smo imeli kar tri zlate poroke. Naš najstarejši vaščan je »Portov stric«, naj-
starejša krajanka pa »Vrbano-va Kata«. V zadnjih letih smo zgradili novo večnamensko dvorano, uredili gasilski dom, v vasi pa uspešno deluje tudi več društev. Med njimi so gasilci, ki so nam še posebej v ponos. Pionirke PGD Bukovci so namreč letos postale državne vice prvakinje. Uspešni so naši športniki, kulturniki, podeželske žene, člani turističnega društva ... V Bukovcih pa imamo tudi veliko obrtnikov: mizarstvo,
vulkanizerstvo, avtoličarstvo, trgovino gradbenega materiala, avtoprevoznike, pleskarje, gostinske bare, cvetličarno, kamnoseštvo, kmetijsko trgovino, mesnico, trgovino zlatega nakita, šiviljstvo, kovinsko galanterijo, frizerstvo ... Nekaj je tudi kmetijstva.«
Podatek o prvi omembi vasi Bukovci je iz starih zapisov izbrskala prav Markovi-čeva. »Ker me zanima zgodovina, sem se začela ukvarjati s kroniko naše vasi. In tako
Na prireditvi so razvili vaško zastavo.
Zanimivosti
Je vaš pes levičar ali desničar?
Katero taco običajno uporablja vaš pes, ko se igra z žogo ali drži posodo, iz katere je? Če je to vedno leva ali desna taca, vaš ljubljenec sodi med tretjino psov, ki uporabljajo določeno taco, ker jim je tako lažje, v nasprotnem vaš štirinožec sodi med tisti dve tretjini psov, ki enako dobro uporabljajo obe taci. Veterinar Paul McGreevy z univerze v Sydneyju meni, da je odkritje zelo zanimivo, ker je lahko to dober pokazatelj obnašanja živali v kasnejši dobi, lahko koristi tudi lastnikom. Psi, ki uporabljajo obe taci, se bodo, na primer, manj vznemirili zaradi močnega hrupa, kot je strel iz orožja, groma ali ognjemeta, pravi McGreevy, kije v svojo projektno študijo vključil270 štirinožcev.
Cherie Blair na policiji zaradi domnevne klofute najstniku
Britanska policija je uvedla preiskavo proti soprogi britanskega premiera Cherie Blair, ker naj bi v šali oklofutala nekega najstnika, so poročali britanski mediji. Do »incidenta«je prišlo na športnem dnevu v neki šoli v Glasgowu. Cherie Blair seje fotografirala z nekim mlajšim športnikom v času, ko ji je ta za šalo za hrbtom »kazal roge«. Cherie je to opazila in se obrnila k 17-letniku in se delala, da ga namerava oklofutati. Fotografi so ju kasneje posneli, kako se smejita in objemata. Delavci službe za zaščito otrok, ki so sodelovali na športnem dnevu, so premierovo soprogo prijavili policiji. Po zaslišanju fanta in Blairove je policija ugotovila, da gre za povsem nedol-
žen primer in ustavila nadaljnjo preiskavo.
Poziral med kitajskimi glinenimi vojščaki
26-letni nemški študent igre, preoblečen v znamenitega kitajskega glinenega vojščaka, se je postavil ob bok 2000 vojščakom in konjem v naravni velikosti, in tako »poziral« kar nekaj minut, preden ga je odkrila policija, je poročala državna agencija Xinhua. Kitajski možje v modrem so rabili kar nekaj časa, da so dojeli, da se med znanimi vojščaki iz Xiana skriva Pablo Wendel, ki je bil preoblečen v enaka zgodovinska oblačila vojščakov cesarja Qinshihuanga. Wendel je policiji pojasnil, da je že v otroštvu občudoval glinene vojščake in da je od nekdaj želel videti teh 2000 veličastnih figur. Ko so mu zasegli vojaško uniformo, je policija Wende-la poslala nazaj na univerzo v Hangzhou na vzhodu Kitajske.
Registrsko tablico I LOVE U prodali za 180.000 dolarjev
V Hongkongu so priredili nenavadno dražbo avtomobilskih registrskih tablic, na kateri je najvišjo ceno dosegla tablica z napisom I LOVE U, ki so jo prodali za 180.000 ameriških dolarjev. Na dražbi nenavadnih registrskih tablic se je kar trlo radovednih kupcev, ki so se potegovali za zanimive tablice. Med napisi so bili tudi HANDSOME, BABYFACE in MR DVD. Na dražbi, ki so jo priredile hong-konške oblasti v okviru projektov za revne, so zbrali so 770.000 dolarjev. Med dražjimi registrskimi oznakami so bili še napisi NEPTUNE, MASTER in HEHEHAHA, ki so jih prodali za 642 dolarjev.

Kroniko vasi Bukovci zbira domačinka Otilija Markovič.
sem pred petimi leti izbrskala podatek, da je bila naša vas takrat stara 715 let. Da je podatek točen, pričata dva vira. Enega sem našla na Ptuju, drugega je v Ljubljani našla punca, ki je na to temo pripravljala diplomsko nalogo. Podatke sem zbirala iz cerkvene, mestne in občinske kronike ter drugih dokumentov. Prve domačije v naši vasi so bile ob Dravi, in sicer na delu vasi, ki mu danes rečemo Vopošnica. V vasi je bilo takrat 97 duš. Nato se je zgradila cesta od Ptuja proti Bor-lu in potem se je vas začela graditi ob tej cesti. Na mestu, kjer je danes vas, je bil nekoč
velik bukov gozd in tako je naselje dobilo ime Bukovci. Prvi asfalt v vasi so položili Nemci, elektriko smo dobili leta 1947 in potem se je začela vas tudi razvijati. Ker so Bukovci velika vas, so razdeljeni na več zaselkov: Zgornji in Spodnji konec, Center, Vo-pošnica, Siget, Lunovci, Huj-kari, Kolameršina, Lepa ulica in Novi Jork.«
Podatke o zgodovini Bukovcev je Markovičeva iskala in zbirala pet let, kroniko vasi pa zbira tudi dalje in njena želja je, da bi tudi njeni potomci nadaljevali pisanje vaške kronike.
Mojca Zemljarič
Lujzek • Dober den vsoki den
Poletje z repom miga, pred nami pa začetek jeseni šviga. V koledrah piše, da se bo letos jesen začela v soboto, 23. septembra, ko že mesec oktober - vinotok - na dveri trka, vsoko leto v totem caj-ti pa je moja Mica nekšna mrka. Najbrž je mrka zato, ker je drgoč eno leto k vragi ali pa k bogeci šlo. Vete, una ma vsoki mesec rojstni den, tak ke jaz sploh ne vem, keri den ji naj voščit grem
Vete, tudi jaz imam svojo zgodbo in problem, ke nekih stvari razložiti ne vem. Rojen sem bija med drugo svetovno vojno, ko blo vse bojno, hujdo in trpečo ter bolečo. Vete, to je bija tisti cajt, ko marsikeri otrok vojne ne ve, mu je bija oča partizan ali okupator . Grdo in hujdo se čuje, če človik ne ve, kokšne šolje si naj obuje.
Po televiziji sen gleda oddajo pa tudi v cajtngah sem šteja, da bi predsednik Drnovšek rad več dnara za
potovanja po sveti meja. Tovariš Janša in jegovi ministri, boj malo bistri, mu penezov ne dajo in si rajši svoje blagajne basajo. Celi svet se nam bo smejal, če se bo predsednik držove z avtoštopom v kero državo peljal. Jaz ne podpiram nobenega politika, tudi ne Drnovška, ki bi zaprovla preveč držovnega proračuna, naj pa bo nekšni red, da se bo vedlo, kdo koga jebe od-zodi ali odspredi. Kejko se jaz (ne)spoznam na svetovno politiko, je malo držov na sveti, da bi se tak je.ala predsednik držove in vlode, kak to delata naša bivša tovariša in gnešja gospoda, ki bi rada bla lepa in mloda, všečna volivcom in moliv-com.
Mica glih zaj po dvoriši kreše od pozne meše, hujdo gleda in je čista bleda. Bliža se hujda vura, bujta bo ena kura, jaz bom skrit pod mizo poleg našega pesa, ki boma dobla kosti in čisto malo mesa .
Te pa srečno in ne za večno!
Horoskop
OVEN
Obdajala vas bo oaza sreče, dobrih in ugodnih priložnosti.
Dodobra se boste posvetili domačim opravilom, se lotili kuharskih veščin in opravil okoli hiše. Po potrebi dvignite glas, kajti vaše mnenje je, da red mora biti. Bodite nekoliko bolj dojemljivi za pojem diplomacije.
BIK
Pogovori vas bodo razbremenili dvomov. Naredite si dneve prijetne in se odpravite po nakupih. Čas bo v osnovi tudi spontan in družba vas bo razbremenila. Ljubezensko življenje bo kot prijetna pesem. Sledi obdobje, ko boste zadeve dodobra raziskali. Novosti so blizu.
DVOJČKA
Pridobili boste celo paleto informacij - kaj od njih odnesete in česa ne, je odvisno od vas. Od drugih ljudi se boste cel teden učili. Naredili boste sintezo in prenove v življenju. Prepih bo nekaj dobrodošlega in svež vetrič vam bo prinesel novega elana. Torek - dan za pogovor.
RAK
Vonj domačega ognjišča vam bo dalj poleta prihodnosti. Doma boste lahko precej ustvarjalni in se boste s posebnim čarom lotili vsega. Če boste dodali svojo nežnost, bo sreča popolna. Ljubljene ljudi razvajajte do neke zdrave mere. Poti bodo različne, zberite si najustreznejšo.
LEV
Vse okoli vas se bo bleščalo. Zdi se, da boste v tem tednu še bolj izrazito poskrbeli, da boste opozorili nase. Poželi boste več aplavzov, nešteto bo tudi vprašanj, v smislu, če je bil dovolj bučen. Sledi neka posebna transformacija, ojačale se bodo komunikativne sposobnosti.
DEVICA
Sami sebi se boste dokazali. Resnično je dejstvo, da se človek celo svoje življenje uči. Odkrili boste nekaj skritih talentov in ne bodite pretirano resni. Lovljenje praha vam je morda naravna terapija. Modro bi bilo, da naredite kakšno vajo iz joge. Sledijo finančni uspehi!
TEHTNICA
Ljubezen daje, osrečuje in oživlja. Tudi sami boste spoznali to dejstvo in se trudili biti diplomatski. Naredila se bo neka prenova, zdi se, da bo potrebno staro pustiti za seboj in tako se vam bo odprlo novo in drugačno. Energije bo veliko, velja jo zmerno uporabljati.
ŠKORPIJON
Življenje je lahko tudi mistika. Odkrivali boste skrivnostne povezave in po svoji poti šli skrivnostno, kot bi hodili po labirintu. Poti usode so različne in včasih veljajo skrajnosti. Nadeli si boste skrivne varovalke in tako varno pluli po razsežnostih življenja.
STRELEC
Naredili boste pomemben načrt. Bilo jih je že veliko, vendarle tokrat uspeh ne bo izostal. Bodite aktivni in se po potrebi prilagodite. Vzeli si boste veliko časa za prijatelje in za druženje. Skupinsko delo vas bo osrečilo in napolnilo z valom hrepenenja.
KOZOROG
Kmalu se bo uradno začela jesen. Sami zorite in se učite. Modrost se nabira in nabira. V tem tednu boste imeli več priložnosti, da svoje občutke zapišete. Dinamika in povečana akcija vas bo čakala v službi. Zdi se, da boste želeli biti popolni. Popolnosti žal ni, velja pa se truditi.
VODNAR
Dneve si boste naredili prijetne. Zavedali se boste močnega sporočila življenja in naredite vse, da pomagate drugim ljudem. Darežljivost bo prišla do izraza. Čeprav si želite biti ljubljeni in sprejeti. Skozi pogovor osebno rastete. Uživajte v majhnih pozornosti! Srečen dan: sobota.
RIBI
Pied vami je teden, ki bi ga lahko ilustrirali s statvami. Tkali boste niti, ki bodo tako srečne kot tiste, ki to niso. Doživeli boste uspehe in poraze. Dejstvo je, da se slabo pozabi in dobro ohrani. Bodite nekoliko bolj prožni. Že na začetku si postavite mejo. Prijetno se boste izrazili v pisani besedi.
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Foto: MZ
Foto: MZ
Ptuj • Proslavili 30 let podjetja Dominko
Ob jubileju zlata plaketa Obrtne zbornice Slovenije
Na osrednji slovesnosti ob 30-letnici podjetja Dominko se je minulo soboto, 16. septembra, pod šotoroma na Zadružnem trgu zbralo okoli 3000 povabljencev iz Slovenije in sosednjih držav. Ob jubileju so prejeli zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije ter spominski kelih Mestne občine Ptuj, med zvestimi strankami pa so izžrebali več bogatih nagrad - z novim VW foxom se je odpeljala Valerija Šmigoc iz Ptuja.
Kljub slabemu vremenu se je pod dvema velikima prireditvenima šotoroma ob Do-minkovih servisih na Zadružnem trgu zbralo okoli 3000 strank in poslovnih partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, ter celo iz Nemčije in Avstrije. 30-letno razvojno pot podjetja, ki danes zaposluje 63 delavcev, je v pozdravnem nagovoru predstavil direktor in lastnik podjetja Anton Dominko. S predstavitvijo dosežkov poslovanja in pretoka vozil v posameznih enotah pa sta se mu pridružila Robert Fiala, vodja servisa Volkswagen, ter lastnikov sin Zvonko Dominko, vodja servisa Mercedes.
Vodstvu in kolektivu podjetja Dominko je čestital in se zahvalil za njihov prispevek k razvoju širšega območja župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan ter jim ob visokem jubileju izročil spominski kelih Mestne občine Ptuj. S čestitkami in zahvalami za uspešno sodelovanje so se pridružili še Zdravko Gobanec, predstavnik podjetij Porsche Slovenija in Porsche krediti-
Foto:M. Ozmec
leasing, ki je jubilantom čestital tudi v imenu generalnega zastopnika vozil VW, Audi, Porsche, Seat in Škoda; pa Matej Skufca, predstavnik podjetja AC Intercar, ki je tudi generalni zastopnik za vozila Mercedes v Sloveniji. V imenu Obrtne zbornice Ptuj je kolektivu čestital predsednik zbornice Vladimir Jančekovič, ki je Antonu Dominku ob 30-letnem jubileju in v zahvalo za uspešno večletno sodelovanje
izročil plaketo Mestne četrti Breg.
Slovesnosti so se udeležili tudi župani sosednjih občin Markovci, Juršinci, Videm, Destrnik, Duplek, Kidričevo in Hajdina. V kulturnem programu, za koordinacijo katerega je pridno skrbela hčerka Aleksandra Dominko, so nastopili sopevci sina Zvonka, člani Komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja pod vodstvom Ernesta Kokota, ter Štajerski frajtonarji iz Hajdoš.
Pri sprejemu gostov in žrebanju so sodelovale tri ptujske lepotice, nekdanje mis Štajerske, Adelina Bombek, Mihaela Kukovec in Tatjana Caf, slovesnost pa je prijetno povezovala Nada Kotar.
Vrhunec drugega dela slavja, na katerem so za goste spekli kar tri vole na žaru in pili jubilejno Dominkovo polnitev šardoneja, pa je bilo zagotovo žrebanje vseh tistih, ki so od 10. junija do 16. septembra v Servisu Dominko opravili teh-
Antonu Dominku in soprogi Jozici (desno) sta v imenu Obrtne zbornice Slovenje med prvimi čestitala predsednik in sekretar OZ Ptuj Vladimir Janžekovič in Janez Rižnar.
na vseh področjih izročil zlato plaketo Obrtne zbornice Slovenije. V imenu družinskega podjetja Dominko se je očetu in materi zahvalil za dobro vzgojo najmlajši član, 13-letni Matjaž Dominko, ki je izrazil upanje, da bodo nekoč starši ponosni na svoje otroke, tako kot so sedaj oni ponosni nanje. Čestitkam se je pridružil tudi podpredsednik sveta mestne četrti Breg dr. MiranVrabl, ki je kolektivu
Foto: M. Ozmec
Anton Dominko (v sredini) v družbi s srečno lastnico novega VW foxa Valerijo Šmigoc ter dobitniki štirih glavnih nagrad
nični pregled, pri čemer so sodelovali tudi lastniki traktorjev, ki so tehnične preglede opravljali na terenu. Žreb je budno spremljala tričlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov podjetij Porsche Slovenija, AC Intercar in Porsche krediti-leasing, ki so delno prispevala k nagradam. Glavno nagrado, osebni avtomobil VW Fox, vreden 2.251.000 tolarjev, je sreča določila Valeriji Šmigoc iz Ptuja; kolo z motorjem je prejel Štefan Lenart iz Podlehnika, avtoradio s CD predvajalnikom pa Zdravko Teskač iz Zgornjega Leskovca. Poleg tega so izžrebali še 30 manjših nagrad, med gosti, ki so ob vstopu prejeli svojo številko, pa je žreb določil, da je gorsko kolo Mercedes Benz prejel Ivan Gracej iz Zgornje Ložnice, športno jakno Anton Ljubec iz Ptuja, športno torbo pa Štefan Majcen iz Rankov-cev. Naj dodamo, da je za vse podeljene nagrade podjetje Dominko plačalo tudi davčne odtegljaje v višini 25 % vrednosti nagrade.
M. Ozmec
Hajdina • Župan priredil sprejem za uspešne občana M Pavlovski Vrh - Libanja • Dan odprtih kleti
Zahvala za dobro promocijo Vino, domače dobrote in sonce
Letošnje poletje je tudi v občini Hajdina postreglo z nekaj odmevnimi dogodki, še uspešnejši pa so bili nekateri občani, ki so na raznih tekmovanjih in druženjih dosegli zavidljive uspehe, hkrati pa uspešno promovirali svojo občino. Za vložen trud, čas in nenazadnje tudi za uspehe se jim je v četrtek, 7. septembra, v prostorih občine zahvalil župan Radoslav Simonič.
Že peto leto zapored je Turistično društvo Pavlovski Vrh - Libanja organiziralo Dan odprtih kleti. Prireditve se je udeležilo približno 600 ljudi, ki so od jutra do večera pokušali odlično prleško vino.
Na svečani sprejem je župan povabil kolesarja Zvonka Hazimalija in njegovo ekipo, ki je uspešno izpeljala humanitarno športno kolesarsko akcijo za pomoč oboleli Mojci Sagadin, za pogum, ki ga je zbrala kot finalistka tekmovanja za mlado kmetico leta, pa se je župan zahvalil Hajdin-čanki Danijeli Gojkošek. Izpostavil je tudi kolesarja Franca Škrinjarja in njegovo kolesarsko ekipo, ki je letos poleti
kolesarila po slovenskem Primorju in Istri, med potjo pa so poskrbeli za promocijo občine. Uspešna je bila tudi ekipa članic Društva žena in deklet občine Hajdina, ki je na prvih državnih kmečkih igrah prepričljivo zmagala. Posebej pa je pohvalil Matija Brodnjaka in njegovo ekipo, ki je na državnem prvenstvu v toboganskem spustu v Termah Ptuj dosegla 1. mesto, pokal pa je izročila kar v last
občini.
Župan Simonič je na sprejemu dodal, da je vesel, da ima v občini ljudi, ki so sposobni delati na humanitarnem in športnem področju, ob tem ohranjati bogato kulturno dediščino, svojo občino pa na svojstven način predstavljati tudi drugim po Sloveniji. Vse to je občino stalo bore malo, je dodal župan in z zbranimi nazdravil novim uspehom.
TM
Za vstopnino je bilo treba odšteti simboličnih 2500 tolarjev, v ceno pa je bila všteta jutranja malica, na voljo so imeli bograč ali klobaso, ter celodnevna pokušnja vin, kruha, sira in domačih mesnih izdelkov. Kar 20 ponudnikov je letos odprlo vrata svojih kleti in domov. Obiskovalci so se lahko ustavili na 20 postojankah, kjer so lahko pokusili kopico kulinaričnih dobrot in vin.
»Naš namen je pripeljati
ljudi, da vidijo to našo čudovito Prlekijo. Hkrati s tem poskrbimo tudi za promocijo našega enkratnega vina in odličnih domačih dobrot. Veseli smo, ker se tisti, ki enkrat pridejo k nam, ponavadi vračajo vsako leto,« je povedal Mitja Kos iz TD Pavlovski Vrh- Libanja. Letošnje prireditve se je več kot polovica obiskovalcev udeležila z organiziranimi prevozi, z avtobusi so se pripeljali iz vseh krajev Slovenije. Organizatorji pa
pravijo, da so ponosni na to, da se srečanja udeležuje tudi vedno več tujcev. Letos so jih obiskali tudi gostje iz Hrvaške, Avstrije in Češke.
Dobro počutje je bilo zagotovljeno; odlična žlahtna kapljica, kopica kulinaričnih dobrot in prelepo sončno vreme so poskrbeli, da si bodo obiskovalci prelepo Pr-lekijo še kako zapomnili.
Dženana Bećirović
Uspešni Hajdinčani in Hajdinčanke na svečanem sprejemu pri županu.
Kar 600 ljudi se je udeležilo letošnje prireditve.
Tehnika nakupovanja: -10 ^^^
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
v šolskem	letu 2006/2007 vpisujemo v programe:
O	PREDŠOLSKA VZGOJA
O	EKONOMSKI TEHNIK
O	GOSTINSKI TEHNIK
O	GOSTINSKA DELA
O	TRGOVEC
O	KNJIGOVODSKA DELA
O	TRGOVSKI POSLOVODJA
O	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisujemo še do konca septembra. Pohitite, ie še nekaj _prostih mest!_
Mestni trg 2, Ptuj
0274921 50
www.lu-ptuj.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Med 15. 9. in 15. 10. 2006 v prodajalnah Supermarket Ptuj, Hipermarket Ptuj, SP Živila Ptuj, Supermarket Lenart ali SP Blagovnica Lenart vsak vaš nakup v vrednosti 10.000 SIT ali več nagradimo! Podarimo vam kupon za 10 % popust, ki ga lahko uveljavite ob nakupu v M Center tehnike Ptuj ali M Center tehnike Lenart. Kupon je unovčljiv do 31. 10. 2006.*
*Pri unovčitvi kupona je potrebno predložiti račun, na podlagi katerega je bil kupon izdan. Akcija je namenjena končnim potrošnikom in velja za običajne količine gospodinjskega nakupa. Akcija ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za artikle, vključene v projekt Posebni Pikini popusti. Kupon velja v prodajalni, navedeni na kuponu.
^ Center tehnike
Mercator
Univerza vljui^ani
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@siol.net
NOVO V ŠTUDIJSKEM LETU 2006/2007!
Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE iz Ljubijane:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
dodiplomsl<i študij ekonomije po boionjskem sistemu 3+2
PODIPLOlVISKI MAGISTRSKI PROGIRAM smer TRŽENJE
Mestni trg 2, Ptuj
0274921 50
www.lu-ptuj.si
Otročjej lahka,^^
Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija!
Izberite izredno ugoden energetski paket oskrbe s piinom. Preverite in spoznajte, daje živeti s piinom otročje ialiko.
©02 228 43 (35), (12), (66)
www.plinarna-maribor.si
Mali oglasi
STORITVE

ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
M
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PRODAM predelan stari konjski gnoj, v 60-kg vre~ah, cena vre~e 1.000 SIT, dostava brezpla~na ob nakupu ve~ kot tri vre~e. Tel. 720 81 08 ali 031 273 577._
PRODAM mešano belo grozdje in 400 l vina. Tel. 787 74 83 ali 041 568 508.
KUPIM suhe bu~nice, pridem tudi na dom. Tel. 02 740 80 93 ali 041 346 119._
PRODAM Oltov plug, 10-colski, in nov za traktor Tomo Vinkovi~ ter plužno desko. Tel. 031 646 291.
PRODAM luš~eno koruzo. Tel. 041 801 772.
PRODAM kravo s teletom. Lancova vas 23.
PRODAM štiri koze. Inf. na tel. 753 11 81._
PRODAM dve mladi žrebici, pasme slovenska hladnokrvna. Tel. 041 598 755.
PRODAM kovinski silos, volumen 22 m3, tel. 041 586 861._
PRODAM grozdje (šmarnica), za cca. 400 litrov. Tel. 031 661 091, 03 544 11 09.
PRODAM trgatev (jurka, šmarnica), tel. 031 492 132._
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 750 SIT za žival, prodajmo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
34 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507._
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Leš-nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO sveže mokre bu~-nice z njive. Tel. 740 82 22. Oljarna Veseli~, Moškanjci 90 b.
V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive. Tel 041 561 893.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM koruzo na rasti v Zamu-šanih. Tel. 719 24 48._
PRODAM trgatev šmarnice. Tel. 041 564 433._
PRODAM 350-l hidravli~no stiskalnico. Tel. 041 504 204._
PRODAM pujske. Tel. 753 15 51, zve~er.
PRODAM li~kalnik za koruzo po simboli~ni ceni. Tel. 051 305 113.
PRODAM sprednji most za zetorja 72-11 s hidrostati~nim cilindrom in novimi gumami. Možna tudi menjava za bikca simentalca. Tel. 041 843 825.
PRODAM trgatev šmarnice, cca. 1500 kg, za 100 EUR. Tel. 041 363 947.
PRODAMO obiralec koruze Tornado 35 in traktor IMT 560, letnik 1981, ter zetor 7011, letnik 1983, v dobrem stanju. Telefon 041 679 937.
KUPIMO traktor IMT Ursus Zetor Štore, dobro pla~ilo. Ponudbe na telefon 040 847 839.
PRODAM silos kombajn SILO 80
D T^l r\A-\ co^ oco
TRAKTOR ZETOR 52 11, letnik 92, ugodno prodam. Tel. 041 374 543.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM teli~ko simentalko, težko 120 kg. Tel. 02 753 68 11._
PRODAM suha bukova drva, metrska in razkalana, z dostavo. Tel. 740 80 17.
NEPREMIČNINE
PTUJ, center, uli~ni lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307.
UREJEN poslovnih prostor, 80 m2, dam v najem na Rogozniški cesti v Ptuju (nasproti ordinacije Šolman). GSM 041 81 67 67._
PRODAM dvostanovanjsko hišo v okolici Ptuja, ve~ gradbenih parcel, stanovanje v centru Maribora. Tel. 041 424-567.
PRODAM garažo pri Rimski pe~i na Ptuju. Tel. 031 608 141._
PRODAM gradbeno parcelo 3 km iz Ptuja. Tel. 751 19 51._
KUPIM manjšo hišo v okolici Dra-žencev, Markovcev ali Vidma. Tel. 768 67 41._
PRODAM travnik v Žetalah pri Dobrini Tel 031 798 300
NA PTUJU najamem lokal, primeren za trgovino. Telefon 040 783 283.
GRADBENO parcelo na Polenšaku, komunalno urejeno, na parceli vinograd, travnik, sadovnjak, prodam.Tel. 031 661 091 ali 03 544 11 09._
PRODAM kmetijo s 7 ha zemlje v okolici Ptuja. Tel. 03 714 81 16.
PRODAM 150 m2 poslopja s 45 a zemlje na mirnem kraju v bližini gozda, 5 km od Ptuja. GSM 041 561 893.
V PTUJU, desni breg, prodam zem-ljiš~e za industrijsko gradnjo. Tel. 041 561 893.
DOM-STANOVANJE
V	PTUJU oddamo v najem enodružinsko hišo, delno opremljeno, z urejeno okolico in bazenom. Možnost vselitve v oktobru 2006. Informacije: 031 740 783, Irena.
PRODAM dvosobno stanovanje v Majšperku. Tel. 031 795 541._
NA PTUJU kupim in najamem opremljeno, novejše enoinpol- ali dvosobno stanovanje v pritli~ju ali z atrijem. Tel. 041 924 060._
NA PTUJU prodamo dvosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo. Telefon 040 327 667.
V	NAJEM oddam dvosobno stanovanje na Ptuju, vseljivo s 1. novembrom.^_
ODDAMO dvosobno stanovanje na Ptuju z opremljeno kuhinjo. Cena po dogovoru, vseljivo takoj. Kontakt 041 630 353.
V	NAJEM vzamemo hišo, lahko manjšo kmetijo v okolici Ptuja. Tel. 040 394 611.
DELO
POTREBUJEMO ve~je število mesarjev za delo v Nem~iji. Vse informacije dobite na naslov EWI, d. o. o, na Postajo 31, 2250 Ptuj, telefon 02 782 00 38 ali GSM 041 395 341, Angela.
REDNO zaposlimo picopeka z izkušnjami peke v krušni pe~i. Delovno mesto na Ptuju. Tel. 041 775 893, Lovren~i~ Irena, s. p., Dolge njive 14, Voli~ina.
ZAPOSLIM dva delavca za pomo~ v gradbeništvu. Tel. 041 730 815, Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj.
RAZNO
PRODAM mladi~e nemške ov~arje. Tel. 041 336 037._
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897
675 ali 779 50 10
MOŠKI, star 39 let, z dvema otrokoma, svojo hišo, zaposlen, iš~e žensko za skupno gospodinjstvo. Tel. 031 276 843.
PRODAM rabljen strešnik Kikinda, model 727, cca. 1000 kom. Tel. 041 599 008.
UGODNO prodam kraljeve pekine-zerje in ve~ vrst papig. Tel. 051 380 002.
VDOVA, 59 LET, iz tujine, iš~e sebi primernega moškega nekadilca in nealkoholika z osebnim avtom, od 55 do 60 let. Lahko je vdovec brez obveznosti in brez finan~nih problemov. Sem nekadilka, vesele narave, rada kuham in sem zelo negovana. Če se po~utiš osamljen in si ti tisti, potem mi daj hiter odgovor. Samo resne ponudbe s sliko pod šifro "Sre~a".
PRODAMO suhe deske, colarce. Informacije na telefon 764 45 61.
PRODAMO bazen za kopanje v izmeri 550 cm x 90 cm z vso dodatno opremo. Telefon 764 45 61.
UGODNO prodam štedilnik in pe~ na trdno gorivo, pohištvo za dnevno sobo (regal, kav~, fotelja) in mlin za grozdje. Tel. 755 65 11 ali 040 369 593.
MOTORNA VOZILA
PRODAM pol odprt tovorni tricikel Piagio tip apekar IM 703 D, dva sedeža, letnik 94, registriran do julija 2007, malo rabljen. Tel. 781 51 01.
Proaram prireditev za mesec
Měrcatúl
Hipe^ár^^
Ormoška ošita 30, Pbil3 ,t.?5
SOBOTA. 23. seotember 2006. ob 10. uri
OTROŠKA USIVARJALMA DEIAVNICA MEMORI OKVIRČEK
Memori okvirček je idealen pripomoček za to, da ne pozabimo na naša opravila in prireditve. Na delavnici bomo izdelali unikaten memo okvirček, na katerega
bomo s posebno zanimivimi ščipalkami pripeli drobna obvestilca. Vsak okvirček I bo naš unikaten in umetniški izdelek...
S H^tcaitmtnajboliši sosed
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU
DAN
RATI IM
URA (od-dol
KRA. I
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor,Triglav in Adriatic Slovenica. ter registracijo.
Pnneri
Tnrolr
Srsrin
/Salrlak
Datalr

Tnralr
CroHs
O onnR
OR aonnc
57 Q onnrt
oaa9nnR
oa o onrvt
o inonnc
Q 1 n onnc
A -in onnct
08.00-10.00	Cvetkovci - avtomehanična delavnica J. Tomažič
10.30-11.30	Gajevci - trgovina Vrtnica _
12.30-13.30	l\^oškanjci - bencinski servis Žifier
14.30-15.30	IMarkovci - deponija
08.00-09.00	Žetaie - Bar pod lipo
09.30-10.30	Podlehnik - kmetijska zadruga
11.00-12.00	Jurovci - Avtoelektrika Bračič
13.00-14.00	Zg. Hajdina - gasiiski dom
08.00-09.00	Zamušani - Guma bar
09.30-10.30	Stojnci - gasiiski dom
11.00-12.00	Dornava - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Pacinje - gasilski dom
08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30-10.30	IMajšperk - Gostilna Dolnica
11.00-12.00	Jablane - Kmečki turizem l\/ledved
13.00-14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
08.00-09.00	Lovrenc na Dravskem polju - Društvo upokojencev
09.30-10.30	Apače - gasilski dom
11.00-12.00	Gerečja vas - gasilski dom
13.00-14.00	Videm - Market Žerak
08.00-09.00	Leskovec - gasilski dom
09.30-10.30	Cirkuiane - Bar Marinka
11.00-12.00	Drstelja - Kmečki turizem Lacko
13.00-14.00	Grajena - gasilski dom
08.00-09.00	Piacar - Kmetija Markež
09.30-10.30	Destrnik - gasilski dom
11.00-12.00	Vitomarci - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Gabernik - trgovina Hrga
14.30-15.30	Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg
08.00-09.00	Ključarovci - gasilski dom
09.30-10.30	Savci - gasiiski dom
11.00-12.00	Polenšak - gostilna Šegula
13.00-14.00	Lasigovci - Kmetija Kukovec
15.00-16.00	Trnovska va.<s - no.«!tilna
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo telinični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Infnrmariia' Marian Hi ih - tclafnn- m / 7nR 11 RR
Se priporočamo, DOMINKO d.O.O., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ;
TFI ■ m / 7RR 11 7!; 09 / 7RR 11 RR
Petek, 22. september
16.00 Ptuj, pri Domu krajanov na Vi~avi, balinanje, ob Ptujskem športnem vikendu 2006
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, lutkovna pravljica z Majo Rauch 16.30 Ptuj, atletska steza Mestnega stadiona, atletika, ob Ptujskem športnem vikendu 2006
17.00 Ptuj, trim steza v Ljudskem vrtu, telovadimo skupaj - predšolski otroci in starši
17.0 Ptuj, ŠD Mladika, dvorana boksa, boks - poudarek na teoreti~nem delu, ob
Ptujskem športnem vikendu 2006 18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Tur~ija in Sirija, z vami bosta popotnika
Marko Korošec in Nuša Urban~i~ 18.00 Pragersko, v cerkvi, orgelski koncert
19.00 Ptuj, ŠD Mladika, dvorana boksa, preizkus boksa v prakti~nem delu 19.00 Ptuj, telovadnica OŠ Olge Megli~, športno plezanje od 7. leta naprej, ob
Ptujskem športnem vikendu 2006 19.30 Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven 19.30 Ptuj, ritmi~na dvorana Mestnega stadiona, aerobika, pilates za vse za~etni-
ke, ob Ptujskem športnem vikendu 2006 20.00 Svetinje, v župniji, ve~er duhovne ritmi~ne, ~rnske duhovne in ljudske
duhovne glasbe, nastopajo~i (pevka Majda Petan, družina Ivan~i~, pater Janez Ferlež ter skupine mladi iz Koga, mladi iz Veržeja, skupina Tisa s tamburaši iz Velike Nedelje _), vstop prost -	Ptuj, CID, razstava fotografij Andreja Lamuta
Sirius NEP, Posredniška družba, d. d., Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organizator javne dražbe), ki jo zastopa direktorica Milena Jan~i~, po pooblastilu lastnika nepremi~nin Nepremi~ninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: lastnik), objavlja
OBJAVO JAVNE DRAŽBE
ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
I. PREDMET JAVNE DRAŽBE:
1. Stanovanje št. 14 v III. nadstropju s shrambo št. 14 v kleti ve~sta-novanjske stavbe na naslovu Poštna ulica 3, Ormož. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodiš~a v Ormožu v podvložek št. 848/14, k. o. Ormož; skupna izmera stanovanja je 49,86 m2, izklicna cena je 6.950.000,00 SIT (29.001,84 EUR).
Ogled stanovanja bo možen v Ormožu dne 28. 9. 2006 med 15. in 18. uro ali po dogovoru z organizatorjem javne dražbe. Javna dražba bo v ~etrtek, dne 5. 10. 2006, ob 16. uri v prostorih stanovanja, ki je predmet te dražbe (na naslovu Poštna ulica 3, Ormož). Najmanjše ve~anje izklicne cene je po 50.000 SIT (208,65 EUR). Prodaja bo potekala po na~elu »videno - kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
I.	PLAČILNI POGOJI:
Kupnino za poslovni prostor je potrebno pla~ati v roku 8 (osmih) dni po sklenitvi prodajne pogodbe.
II.	POGOJI ZA SODELOVANJE:
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizi~ne osebe, ki so državljani Republike Slovenije.
2.	Vpla~ilo varš~ine v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun organizatorja javne dražbe, voden pri NLB, d. d., št. 02150-0254089650, do dneva dražbe z namenom »pla~ilo varš~ine«.
3.	Dražitelji morajo pred pri~etkom dražbe komisiji predložiti:
a.	izpisek iz sodnega registra (ne ve~ kot 10 dni star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s. p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizi~ne osebe,
b.	overjeno pooblastilo za udeležbo na javni dražbi, v kolikor pravno ali fizi~no osebo na dražbi zastopa pooblaš~enec,
c.	dokazilo o pla~ilu varš~ine s priloženo celotno številko ban~nega ra-~una in navedbo banke za primer vra~ila varš~ine.
I. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA:
Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vpla~ilom varš~ine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi ter potrdi strinjanje s pogoji javne dražbe.
1.	Če je dražitelj samo eden, je poslovni prostor prodan za izklicno ceno.
2.	Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno.
3.	Če sta dva ali ve~ dražiteljev, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremi~nina ni prodana, ~e eden izmed njih ne zviša svoje ponudbe.
4.	Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, šteje, da draži z izklicno ceno nepremi~nine, po v tej objavi navedenih pogojih.
Izbor najugodnejšega ponudnika še ne pomeni sprejema ponudbe s strani lastnika.
Lastnik ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremi~nine najugodnejšemu ponudniku, zato lahko že za~eti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je takoj vrniti varš~ino brez obresti. Pla~ilo varš~ine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremi~nine najmanj po izklicni ceni in po objavljenih pogojih.
Ponudba veže do zaklju~ka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti ali jo na kakršenkoli drug na~in razveljaviti. Dražba je kon~ana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo.
Vpla~ana varš~ina se uspelemu dražitelju vra~una v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih delovnih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega ra~una. I. OSTALI POGOJI JAVNE DRAŽBE
Dražitelj, ki uspe na dražbi, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po izvršeni dražbi. Vpla~ana varš~ina se všteje v kupnino. Če dražitelj, ki uspe na dražbi, ne sklene kupoprodajne pogodbe v osmih (8) dneh ali ne pla~a kupnine v roku osmih (8) dni po sklenitvi pogodbe, se šteje, da je od sklenitve pogodbe oz. od pogodbe odstopil, lastnik/prodajalec pa zadrži vpla~ano varš~ino kot skesnino. Uspešni dražitelj oz. kupec se strinja, da se zlicitirana kupnina pove~a za vpla~ana sredstva etažnega lastnika v rezervni sklad ve~stanovanj-ske stavbe na naslovu Poštna ulica 3, Ormož, v višini 95.572,00 SIT (398,82 EUR).
Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvede po pla~ilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremi~nin in vse ostale stroške, kot so stroški za zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, pla~a kupec.
Dražitelj, ki uspe na dražbi, izro~i organizatorju javne dražbe še dokumente, iz katerih sta razvidni EMŠO in dav~na številka za fizi~ne osebe oz. mati~na številka ter ID za DDV za pravne osebe, ki sta potrebni za
sestavo prodajne pogodbe, ter telefonska številka, na kateri je dosegljiv.
Podrobnejše informacije v zvezi s tem razpisom in ogledom nepremi~-nin lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu organizatorja javne dražbe Sirius NEP, Posredniška družba, d. d., Trstenjakova ulica 5, Ptuj ali na telefonu št. 02/ 777 777 7, vsak dan od pon. do pet. od 8. do 17.
i
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
J I I
www.radio-tednik.si
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
ALFA ROME01561,9 JTD	1999	1.420.D00	5.925,55	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI	1999	1.890.000	7.886,83	KOV. SREBRNA
BMW 318 i	1993	540.000	2.253,38	KOV SREBRNA
FORD FOCUS KARAVAN 1,8 TDDI	2001	1.640.000	6.843,68	ČRNA
FDRD GALAXY 1,9 TDI	2DD2	3.090.000	12.894,34	ČRNA
HONDA ACCORD 2,01	1995	590.000	2.462,03	KOV SREBRNA
U\NDR0VERFREEU\NDER1,8I	1999	1.880.DD0	7.845,18	KOV SREBRNA
NISSAN ALMERA 1,4	1996	490.000	2.844,73	RDEČA
OPEL DMEGA KARAVAN 2,51	1995	490.000	2.844,73	ČRNA
SEAT IDIZA 1.4 SIGND	2DDD	1.05D.DD0	4.381,57	RDEČA
SEATT0LED01,B	1999/2000	1.480.000	6.175,93	ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2D04/2004	3.190.008	13.311,63	KOV SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2001	2.79D.D08	11.842,48	MODRA
VWSHARAN1,9TDI	2003	3.490.008	14.563,51	KOV SREBRNA
VWG0LJ=IV1,9TDI	1998	1.570.DD8	6.551,49	KOV SREBRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avtD.nilklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA sit
BARVA
BMW 318 i LIMUZINA CITROEN XSARA 1,61 LIMUZINA CI'm0ENXSARAPICAS02,0HDI FIAT BRAVA 1,9 JTD FIAT PANDA 1,3 D MUTIJET FIATPUNTOCABRI01,2 FORD ESCORT 1,6 i MINI ONE 1,61 OPEL CORSA 1,216V 0PELC0SAC1,2 PEUTE0T206CC1,6 RMEGANE 1,616VGRANDT0UR VWG0LF2,0ICABRI0 VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN
2002	2.950.000
2000	1.170.000
2001	1.798.000 2000	1.160.000 2004 1.820.000 1995	690.000 1997	430.000
2003	3.300.000
1999	930.000
2001	1.195.000
2002	2.090.000
2004	2.895.000 1997	1.050.000
2000	1.730.000
2003	2.990.000
12.310,13 4.882,32 7.502,92 4.840,59 7.594,72 2.879,31 1.974,35 13.770,66 3.880,82 4.986,64 8.721,41 12.080,62 4.381,57 7219,16 12.477,04
RDEČA KOV. MODRA KOV. MODRA KOV. MODRA KOV ČRNA SREBRNA BELA
KOV MODRA RDEČA ČRNA RDEČA KOV SIVA RDEČA MODRA KOV ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.	^^^^Si^SSeSS
Metalka Trgovina Ptu
razprodaja
določenih artiklov do
-30»/o
zaradi selitve trgovine na Puhovo ulico
Popust velja od 25. 9. 2006 do razprodaje zalog pri plačilu z gotovino.
Odprto od ponedeljka do petka
od 7.00 do 18.00, sobota od 7.00 do 13.00
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj /C^	l\KTAU(A'
Rogoznlška/, ^	TRGOVINA
tel: 02/749 18 00 _ _
Bojan Arnuš, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui |ob Maribonki c»ti|, tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obroînêQO odploiîlo

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O
RADIOPTUJ
89,8 •98,2« 104,3
ailHihlJilJiMi^iHiB [[ oi/2280110 ■^'■sll
Prodaja vozil
/«amka
letnik
(srp
Cena

RENAUïrMEGANEl,4l6VKAR. NISSAN PRIMERA 1,6 16V PEUGEOT 307 1,6 PEUGEOT 106 1,1 ŠKODA OČIMA 1,616V BMW 5231 BMW318I
DAEWOO NUBIRA 1,616V RENAUHTWKIGO 1,2 FORD KA 1,31 RENAUEICU01,2RN BMW 520 D
SKODA OCTAVIA 1,6 GLX PEUGEOT 307 1,6 SW RENAUIITWINGO 1,2 RENAUHTWEVGO 1,2 PEUTEOT 307 2,0 HDI BREAK PEUGEOT 206 1,1 SW RENAUHTWEVGO 1,2 PEUGEOT 4061,8 ST PEUGEOT 407 2,0 HDI MArRIXl,6 FORDESCORD RENAUH LAGUNA
1999 1.180.000 4.924,05
2001	1.780.000 7.427,81 2003 2.350.000 9.806,38 1994 380.000 1.585,71 1999 1.150.000 1997 1.730.000
2002	3.070.000
2003	1.790.000
2002	1.030.000 890.000 770.000
2001 2.980.000 1997 1.060.000
2004	2.650.000 890.000 870.000
2003	2.480.000 2002 1.595.000
770.000 940.000
2004	3.950.000 2002 1.690.000
660.000
2000 1998
2001 2001
1999 1997
1999 2002 2.240.000
7.219,16 12.810,88
7.469.54 4.298,11 3.713,90 3.213,15
12.435,32 4.423,30 11.058,25 3.713,90 3.630,45 10.348,86 6.655,82 3.213,15
3.922.55 16.483,06
7.052,24 2.754,13 9.347,35
KOV. OUVNA KOV. VIOLA KOVZIAIA RDEČA
KOV SREBRNA KOV ZELENA KOV ČRNA KOV MODRA KOV SREBRNA KOV ZELENA KOV OPEČNA ČRNA RDEČA KOV ZELENA KOV SREBRNA RUMENA KOV SIVA KOV SREBRNA RUMENA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOVVIJOLČNA OLIVNO ZELENA
irtformalivni preračun po fiksnem teSaju 239,640 = 1 EUR
POMDM
MBUEXin
VOZIL
Znomka
VOLKSWAGENPASSATU THI UUICIALYBRA2.4Jn)KAn. DPEL CORSA 1,7 HT! U«ICIAY1,23V OPELCORSA1,7D3V FIAT BRAVA 1.G KIA PRIDE 1.3 KIAPRI0E1.3 RYliNDA! SONATA 1.8 GLS OPEL VECIDA 2.0 DTI KAR. CITROEN RERUNGOFORGON AU0IA44VTDIUM0ZINA
M/Prstec
Avtocenler Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 762 30 01, GSM: 040 911000
Opremo letnik ^^^ C«no ^
TEMNO MODRA TEMNO MODRA SRERRNA SVEIlOZElfNA^ BEIA
,12
INO MODRA SIVAMETAUK BEIA SREBRNA
1999 1997 2D01
2000
B90.DOO 819.000 390.000 329.000 590.000 1.790.000 890.008 1.429.008
10
2.888,80 3.718,80 3.417,83 1.608,80 1.373,80 2.508,80 7.409,54 3.713,90 5.903,11
SCRViS IN PRODflJn VOZIL
ugodni prepisi noiiHpMzlOS^legeffl ifflolft ovko ~ pokr^ujttte dwMí? Dobilsk do 90% vrednosti vozilo najugednsjiilMsing
PORAVNAVA, d.o.o. - največje in vodilno odškodninsko podjetje v Sloveniji
Oškodovancem smo na razpolago 24 urna dan na brezplačni številki 080 1314 inv16 pravnih pisarnah po Sloveniji.
Glavna dejavnost največjega odškodninskega podjetja v Sloveniji, podjetja Poravnava, d.o.o.,je učinkovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin za prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu.
Ustanovitelja in družbenika, Rok Snežič, univ. dipl. prav., in mag. Nenad Đukič, sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravoje na zavidljivi ravni.
Poravnava, d.o.o., skuša v našem prostoru odigrati tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšojavnost o njihovih pravicah.
mag. Nenad Đukič, MBA
Rok Snežič, univ. dipl. pravnik
■	Strokovnostje najpomembnejša
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so po večini diplomirani pravniki in magistri znanosti. Zaposleni se stranki posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Podjetje Poravnava, d.o.o., letno zastopa in uspešno izpelje postopek izplačila odškodnine za okrog 4000 oškodovancev po vsej državi. Ob neuspehu (neizterjanje odškodnine) stroške postopka krije podjetje samo, v nobenem primeru pa ne oškodovanec.
V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnineje Poravnavin slogan, od katerega ne odstopa. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost podjetjaje 95-odstotna.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bijim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno odškodnino, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava, d.o.o.,jim ponuja celotno storitev do izplačila odškodnine. Za svoje storitve podjetje zaračunava 10-odstotno provizijo, a šele ob izplačilu odškodnine.
■	Previdnost ni odveč
Oškodovanceje treba opozoriti, da nekatera »kvazi« odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunavajo tudi smešno nizke provizije (2-5%), vendar sta pri njih višina in sama odškodnina zelo negotovi. Podjetje Poravnava, d.o.o., ne prevzema odgovornosti za preostala »kvazi« odškodninska podjetja. Preden se odločite, komu boste zaupali vaš odškodninski primer, seje priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi ter o tradiciji in uspešnosti podjetja. Lahko se zgodi, da zaradi neprofesionalnega dela nekaterih »kvazi« odškodninskih družb ostanete brez odškodnine oziroma dobite znatno nižjo odškodnino, kotje tista, do katere ste upravičeni. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
■ Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov
TL letom 2005 seje podjetje Poravnava, d.o.o., še bolj približalo oškodovancem in prvo v Sloveniji ponudilo storitev obisk pravnega svetovalca na domu kjerkoli v Sloveniji. Tudi ta storitev je za oškodovanca brezplačna do izplačila odškodnine. Kadarje za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetje Poravnava, d.o.o., in stranka poplača to storitev šele ob izplačilu odškodnine. Naša strankaje lahko vsak pomoči potreben državljan.
Najdete nas v 16 večjih mestih v Sloveniji: Ljubljana, Zaloška cesta 69 (dvorec Sela v Mostah), Maribor, Sokolska ulica 46 (pri kranjskem Merkurju na Studencih), Celje, Ljubljanska cesta 20 (garažna hiša - Spar), Kranj, Maistrov trg 11, Koper, Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope), Ptuj, Vodnikova ulica 2 (glavna pošta), Trebnje, Baragov trg 1 (center), Novo mesto (Kan-dijska cesta 9, nad lokalom Bar Boter), Nova Gorica, Murska Sobota, Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 6 (dom obrtnikov), Velenje (Efenkova 61, Dom učencev), Postojna, Črnomelj, Kočevje, Trbovlje in Slovenj Gradec.	PR-članek
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 ■ Telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi 43. ~lena v povezavi z 49. ~lenom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno pre~iš~eno besedilo, 49/06 - ZMetD in 66/06
-	odl. US) in v povezavi z 31. ~lenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) ter na podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) minister za okolje in prostor sprejme
S K L E P
o javni razgrnitvi predloga najustreznejše variantna rešitve za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gru{kovje, okoljskega poročila in revizije okoljskega poro~ila in
sklic 2. prostorske konference
I.
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev:
1.	predloga najustreznejše variantne rešitve, ki ga je pod številko naloge 5828 izdelal LUZ d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: predlog najustreznejše variantne rešitve);
2.	okoljskega poro~ila za avtocestni odsek Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki ga je pod številko projekta 471 julija 2006 izdelal OIKOS, d. o. o. Domžale (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poro~ilo);
3.	revizije okoljskega poro~ila, ki jo je julija 2006 izdelal okoljski izvedenec mag. Jorg Hodali~, in
4.	povzetka za javnost.
II.
(1)	Gradivo iz prejšnje to~ke tega sklepa bo javno razgrnjeno od 29. septembra do 29. oktobra 2006, in sicer:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana,
-	v prostorih Ob~ine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	v prostorih Ob~ine Podlehnik, Podlehnik 21, Podlehnik,
-	v prostorih Ob~ine Žetale, Žetale 4, Žetale.
(2)	Javne obravnave bodo potekale:
-	za obmo~je Ob~ine Videm, 11. oktobra 2006 z za~etkom ob 16.30 uri v dvorani Ob~ine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	za obmo~je Ob~ine Podlehnik, 11. oktobra 2006 z za~etkom ob 18.30 uri v sejni sobi Ob~ine Podlehnik, Podlehnik 21, Podlehnik,
-	za obmo~je Ob~ine Žetale, 12. oktobra 2006 z za~etkom ob 16.30 uri v prostorih Ob~ine Želate.
Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu najustreznejše variantne rešitve in k okolj-skemu poro~ilu. Pripombe in predlogi se do 29. oktobra 2006 lahko dajo pisno na mestih javne seznanitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javnih obravnavah ali se pošljejo na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri ~emer se v rubriki »Zadeva« navedejo klju~ne besede »DLN Draženci - MMP Gruškovje«.
V.
Med javno razgrnitvijo iz I. to~ke tega sklepa imajo v postopku celovite presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizi~ne ali pravne osebe, ki imajo na obmo~ju, na katero se predlog najustreznejše variantne rešitve nanaša, stalno prebivališ~e ali sedež ali v lasti nepremi~nino, in nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. ~lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-uradno pre~iš~eno besedilo, 49/06 - ZMetD in 66/06 - odl. US).
VI.
Med javno razgrnitvijo iz I. to~ke tega sklepa Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo potekala 10. oktobra 2006 z za~etkom ob 13.00 uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog najustreznejše variantne rešitve. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora. Gradivo iz prvega odstavka te to~ke je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30, na sedežih Ob~ine Videm, Ob~ine Podlehnik in Ob~ine Žetale, in sicer med uradnimi urami, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, http://www.mop.gov.si, v rubriki Javne objave, državni lokacijski na~rti.
VII.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.mop.gov.si), v ~asopisu Dnevnik, in na krajevno obi~ajen na~in v ~asopisu Štajerski tednik.
Janez PODOBNIK MINISTER za okolje in prostor
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si

ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po i 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNiSČE Previjanje elektramotorjev vseh vrst, tudi za praine stroje, popravila transformatorjev in raznili gospodinjsidli aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodite ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
ieasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., IVIlInska ul. 22, IManbor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560, 041 331 991.
Štajerski tednik nagrajuje zveste naročnike!
Vam je všeč slovenska domača zabavna glasba?
Želite brezplačno prejeti zgoščenko letošnjega, 37 slovenskega festivala DZG, Ptuj 2006?
Izpolnite naroiilnico in jo pošljite na naslov: Radio Tednik Ptitj, Raičeva ulica 6,2250 Ptitj Biezplaine zgoiienlœ bodo na voljo do porabljene zaloge, oziroma do 15. oldobra 2006.

ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Marija Slanic
IZ MARIBORSKE C. 26, PTUJ
Od nje smo se v družinskem krogu poslovili v soboto, 16. septembra 2006.
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji zadnje dni pomagali in lajšali bolečine, ob slovesu pa darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje.
Njeni: Boža, Smiljan in Dominika z družinami
Hotel za vas utrgati sem cvet, pa je ovenel,
hotel sem dosti lepega se reci in se biti z vami, pa sem tiho vam odSel, kajti priSel je klic in moral sem na drugi svet.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Ignaca Vidovica
IZ SP. LESKOVCA 26
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred, g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi podjetjem: Perutnina Ptuj, KO-trans, SKP Pernat in bivšim sodelavcem iz Avstrije. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjeta z družino, sinovi Stanko z Renato ter Ignac in Joži
Ugasnila je luc življenja, se prižgala luc spomina. Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spis. Prerano zapustil si svojo hiSo in dom, sedaj sta otožna in tuja. Za vedno odSel sitja, dragi ata, dedek in pradedek, kjer ni trpljenja in gorja. Na Zemlji ti živeti ni bilo, lahko si nasel mir.
Kot tistega nikoli pozabljenega jutra, 22. septembra. Stopimo na prag rojstne hiSe, iScejo te solzne in žalostne oci. Spomin na tebe vecno bo v naših srcih živel. Tvoj vecni dom le rože krasijo in svecke v spomin gorijo.
V SPOMIN
22. septembra mineva 20 let, odkar si nas prerano zapustil, dragi ata, dedek in pradedek
Janez Bohl
IZ VINTAROVCEV 69
8. 8. 1928 - 22. 9. 1986
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in s svečko počastite spomin.
Hčerka Nežka z družino Tirol in vsi njegovi
ostali žalujoči
Z nasmehom pozdravljal si nas, z ljubeznijo obdarjal. Vsaki naSi želji ustregel, nikoli nam - NE - nisi rekel. Bili tvoji angelčki smo. Zdaj pa ti naS angel si.
V SPOMIN Janezu Bohlu
IZ VINTAROVCEV 69
roj. 8. 8. 1928 - 22. 9. 1986
Ostal si nam v srcu in tihi žalosti večnega spomina. Mineva 20 let, odkar si nas zapustil.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko v spomin.
Žalujoči: vsi, ki te imamo radi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Zdaj v grobu mirno spiS, bolečin več ne trpiS!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Rižnarja
IZ BRESNICE 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev.
Posebna zahvala g. dekanu za darovano sv. mašo in opravljen pogrebni obred. Pevcem za odpete žalostinke, govorniku gospodu Dragu Kelencu, gasilcem PGD Bresnica, zastavonošem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Aura. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Nikoli ne bomo zmogli in znali razumeti, zakaj si moral nenadoma tako zelo mlad umreti, s teboj bilo je prelepo živeti. V naSem srcu je neozdravljiva rana skeleča,
saj s teboj odSla je naSa sreča.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega sina, brata, strica in svaka
Marjana Bosilja
IZ KORENJAKA 6/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve in odigrano Tišino. Hvala tudi podjetju GMG Elmont, d. o. o. Za vse še enkrat hvala vsem.
Neutolažljivi njegovi najdražji
Kidričevo • Imenovani trije začasni nadzorniki Taluma
Namesto ptujskega odločitev sprejelo mariborsko okrožno sodišče
Potem ko je ptujsko okrožno sodišče zaprosilo vrhovno sodišče Republike Slovenije naj o tem sklepa drugo sodišče, je konec prejšnjega tedna Okrožno sodišče v Mariboru sprejelo sklep o imenovanju treh začasnih članov nadzornega sveta družbe Talum. Začasne nadzorniške dolžnosti so zaupali Vitoslavu Túrku, dr. Darinki Fakin in Stanku Simoniču.
Naj spomnimo, da je Okrožno sodišče na Ptuju julija letos že drugič prisluhnilo pritožbi uprave Taluma in razveljavilo sklep o imenovanju novega nadzornega sveta družbe ter sklep o razdelitvi večine lanskega bilančnega dobička v višini dobrih 398 milijonov tolarjev za dividende, ki sta bila izglasovana 7. julija na 13. skupščini delničarjev s strani večinskega lastnika Elesa. Zato je predsednik uprave mag. Danilo Toplek v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe Talum sodišču predlagal imenovanje petih članov nadzornega sveta, pri čemer je, kot je sam zatrdil, precej upošteval tudi dotedanji predlog Elesa.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi po tem ptujsko okrožno sodišče zaprosilo vrhovno sodišče Republike Slovenije, naj sklepanje v tej zadevi prepusti kateremu drugemu so-
dišču, ker je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ptuju Biserka Rojic v sorodstvenem razmerju s predsednikom uprave Taluma mag. Danilom Toplekom, saj je njegova sestra.
Vodja pravne službe v ki-dričevskem Talumu, dipl. pravnica Darja Havlas, nam je včeraj potrdila, da so sredi prejšnjega tedna prejeli sporočilo o tem, da je bilo po sklepu vrhovnega sodišča Republike Slovenije v tej zadevi določeno kot krajevno pristojno Okrožno sodišče Maribor. Kmalu zatem, ob koncu tedna, pa so sprejeli tudi uradno obvestilo iz Okrožnega sodišča Maribor, da so v začasni nadzorni svet Taluma imenovani Vitoslav Turk, sicer direktor Elesa, dr. Darinka Fakin, sicer županja občine Majšperk, in Stanko Simonič, oskrbnik komitentov v ptujski podružnici Nove KBM. Trije nad-
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek odločitve sodišča ni želel komentirati.
zorniki in ne pet, kot jih sicer voli skupščina, so bili imenovani zaradi tega, ker naj bi bila intervencija sodišča omejena samo na nujne primere, kar je po mnenju sodišča le zagotovitev sklepčnosti nadzornega sveta.
Do imenovanja novega nadzornega sveta Taluma, ki
naj bi ga po pričakovanjih dokončno imenovali na naslednji skupščini družbenikov, oziroma delničarjev družbe, naj bi omenjeni trije začasni člani nadzornega sveta skupaj s še dvema predstavnikoma zaposlenih Markom Drob-ničem in Ivanom Ogrincem, svoje nadzorniške dolžnosti
normalno opravljali. Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek takšne odločitve mariborskega Okrožnega sodišča, oziroma izbire treh začasnih nadzornikov ni želel komentirati, neuradno pa smo izvedeli, da v so v Talumu trdno prepričani, da s tem postopek v zadevi, ki se vleče že od lanske jeseni, še ni končan.
Ne glede na vse omenjene dogodke pa v Talumu uspešno poslujejo in se s polno paro lotevajo novih razvojnih dosežkov. Zelo vzpodbuden je podatek, da je ob polletju znašal čisti prihodek družbe dobrih 41,5 milijarde tolar-
jev, ali kar 36 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poleg trenutno največje investicije - dograditve livarne zlitin, ki poteka te dni - pa so razvojne dosežke podkrepili tudi z novo proizvodnjo ulitkov, z napredkom tehnologije pri proizvodnji anod ter z nadgradnjo po-slovno-informacijskega sistema, vsa pričakovanja pa so presegli tudi v proizvodnji in naročilih poslovnih partnerjev, pri čemer je pomembno, da pretežni del njihove proizvodnje še vedno uspešno plasirajo na tujih trgih.
M. Ozmec
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štuki26a \\SmoreraJen,y
Biiiqintiiiiiit.|i. Tiel.: 02 787-86-70^ 041716-251
Ptuj • Na nekdanjem sejmišču nakupovalni center Qlandia
Bolj kot vsebina, sedaj buri ime
Od trenutka, ko se je na novem (prvem) mega nakupovalnem centru na Ptuju, zrasel je na območju nekdanjega sejmišča, pojavil napis Qlandia (blagovna znamka novih nakupovalnih centrov Hypo Leasinga), so se začele burne razprave med Ptujčani, ki so pričakovali domače, slovensko ime, takšno, ki ga bo tudi povezovalo z nekdanjo vsebino tega zemljišča.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSčna vrata -daljinski pogoni -ldjn£avni£arskađela
-	manjSa gradbena dela
Po njihovem ne bi bilo nič narobe, če bi nosil ime po sejmišču, na primer - Nakupni center sejmišče. Res pa je, da to ime ne zvezi trendovsko, mladi bi rekli »cool«. Hočeš-nočeš se bomo morali privaditi imenu, ki v tem trenutku še zveni bolj tuje, in bolj kot ime vzeti pod lupo vsebino centra, ki v 35 trgovinah zaposluje več kot 250 ljudi. Ponudba je pestra in kakovost-
na, zadovoljila naj bi še tako zahtevnega kupca, pravijo investitorji.
Podrobneje bodo ime centra obrazložili na otvoritvi, ni nastalo na pamet, predhodno so ga testirali, asociralo naj bi na kvaliteto nakupov, na center, kjer so vsi dobrodošli. Gre za izpeljanko »ku-polandije« oziroma dežele nakupov. V imenu je poudarek na kakovosti ponudbe
in na količini le-te. Qlandia ne bo samo ptujski center, temveč vsi večji nakupovalni centri v lasti Hypo Leasinga v Sloveniji. V obdobju 2006/2007 bo zgradil še štiri mega centre s po 30 in več najemniki v vsakem, v lasti pa ima že več manjših trgovskih centrov. Ptujski nakupovalni center je prvi mega trgovski center, kjer Hypo Leasing oziroma Hypo Investicije,
d. o. o., nastopa kot investitor in vodja projekta od začetka do konca gradnje ter kasneje tudi vzdrževanja in vodenja centra. Hypo Leasing je največja lizinška hiša v Sloveniji s skoraj 40-odstotnim tržnim
deležem in bilančno vsoto, ki je ob koncu leta 2005 presegla 1,3 milijarde evrov.
Gradnja nakupovalnega centra Qlandija na Ptuju se je uradno začela 11. oktobra lani, ko sta ptujski župan dr.
Štefan Čelan in Anton Romih, generalni direktor Hypo Leasinga položila temeljni kamen. Ob tej priložnosti sta tudi napovedala, da se bo gradnja končala avgusta 2006, ko naj bi novi center tudi uradno odprli. Zanjo pa naj bi porabili 4,5 milijarde tolarjev ali toliko, kot znaša en letni proračun MO Ptuj.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Mavricija (22.) sonce sije, pozimi huda sapa brije.
Danes bo večinoma sončno, le občasno bo nekaj več oblačnosti. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.Naj-nižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo povečini sončno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. V soboto bo prehodno zapihala zmerna burja.
Foto: Črtomir Goznik
Qlandia (Dežela nakupov) na Ormoški cesti na Ptuju je prvi mega center pod novo blagovno znamko v okviru projekta skupine Hypo Leasing v Sloveniji. Razprostira se na 15 tisoč m2 površine, ima 570 zunanjih parkirnih mest, v 35 trgovinah zaposluje več kot 250 ljudi. Za kupce ga bodo odprli 28. septembra.