tETO XXI. - številka 20 ^'»iioviteljj- občinske konference Jesenice, Kranj, Radovljica, kof-a Loka in Tržič. - Izdaja časo-**** Podjetje Gorenjski tisk Kranj. redakc!j0 odgovoren Albin Učakar KRANJ — sreda, 13. 3.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, i sicer ob sredah in sobotah SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z A GORENJSKO p0m^v^e °Uo med sobotnim in nedeljskim tekmovanjem v Kranjski gori vreme lepo, si te ne j "!bne Športne prireditve ni ogledalo veliko obiskovalcev. Kaže, da letos na ta dan osnov-dei0 Jr"86 *°le niso pripravile izletov za ogled te prireditve. Razen tega pa ta dan večina Prav 2 koJ«kUvov nI imelo prostih sobot, kar pa se zadnje čase v naših turističnih centrih »ako precej pozna — Foto Franc Perdan Mednarodno tekmovanje v smučanju » Uspeh Jugoslovanov v Kranjski gori *P tekmovanju smučar- ji iz sedmih držav. Zal na tekmovanje ni bilo nekaterih najboljših, da bi po olimpij- Letos 145 novih stanovanj r tržiški občini zgradil- t° beni ,3lc.58 stanovanj v družnih "r*naxL in 24 individualna n°Vanjslkih hLŠ- P°leg st^c)van1 pa Je Prošc"J zlasti f anovani* še veliko, 8*tuz»^--ttJ>*ih delovnih or-PredoiS8 Da bi se ognili stanov^11 čakanJu za nova hiii a * Ja- so v Tržiču skle-^©dstv a ati vsa narrven^ka grad^ja za stanovanjsko Podjetju ^.ri Stanovanjskem kreditni banki, obdani,! Upščiiu ^ delovnih Tal^racijah. 8radittvPrRftđVideVaJ° letOS d0" Stri°i 3a ♦ stanovanj v Bi-ln z ari! T^^anj v Pristavi 8k*8a 7* Ciio bivšega sam-cl Še i, v ^dnji Bistri-^UpnoM stanovanj, kar bo rj*tn0 et snovanj s ko-W m' ^anjsko površino • ^a gradnjo omenje- nih stanovanj bodo imeli na razpolago 2,345.790 N din bančnih sredstev, 1,150.000 N din sredstev Stanovanjskega podjetja in 2,805.000 N din sredstev gospodarskih organizacij ali skupaj 6,300.790 N din. Od teh sredstev bodo namenili 4,620.000 N din za družbeno gradnjo in 1,680.790 N din za individualno gradnjo. Lani so v tržiški občini dogradili 24 zasebnih stanovanjskih hiš s koristno prostornino 1509 m2, medtem ko bo letos dograjeno 35 stanovanjskih hiš. V Tržiču tudi ugotavljajo, da se čas individualne gradnje podaljšuje in da v najboljšem primeru zasebniki grade svojo hižo štiri leta. Čeprav bodo letos zasebniki zgradili 35 stanovanjskih hiš, pa bo kljub temu na koncu leta ostalo še okoli 140 začetih ali pa nedograjenih individualnih stanovanjskih hiš. V. Guček Izredna priložnost! RAZPRODAJA 30 popusta pri nakupu obutve vam od H. marca 1968. dalje nudijo trgovine: BLAGOVNICA — KRANJ in MOJCA — TRŽIČ (bivša trgovina Runo) Moški, ženski in otroški čevlji POHITITE Z NAKUPOM! gkih Igrah še enkrat pomerili svoje meči v slalomu, ki se je štel za svetovni pokal in v veleslalomu za pokal Vi-tranca. Tekmovanje, ki je bilo že sedmo po vrsti, je bilo odlično organizirano. Čeprav so se tekmovalci vsak dan vozili iz Martuljka v Kranjsko goro, so o organizaciji in (nadalj. na 12. str.) Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj Januarski izvoz škofjeloških podjetij Industrijska podjetja v škofjeloški občini so v januarju Izvozila blago v vrednosti 205.314 dolarjev, kar je za petino bolje kot v januarju lani. Največ so izvozili v Iskri Železniki 61.346 dolarjev in v LTH 46.313 dolarjev. Na zaposlenega so izvozili približno 55 dolarjev. Nad tem popreč-kom sta le Iskra s 108 dolarji in LTH s 56 dolarji. Močno zmanjšan Izvoz so v Januarju zabeležili v Elri, saj so izvozili približno polovico manj kot lani. -sz KRANJ R A Z S T A V A Razstava in prodaja pohištva V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Dd 16. —31. marca 1968 Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva: MEBLO — Nova Gorica BREST — Cerknica KRASOPREMA — Dutovlje MAR LES — Maribor STIL — Koper JAVOR — Pivka POHIŠTVENA INDUSTRIJA - Idrija in drugih. BOGATA IZBIRA spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, obešalnih sten, kuhinjskih miz in druge stanovanjske opreme. POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZ POROKOV BREZPLAČNA MONTAŽA DOSTAVA NA DOM KONKURENČNE CENE Za obisk se priporoča poslovalnica DEKOR Nenehno- sodelovati z zamejstvom Na pobudo osrednjega odbora koroških partizanskih enot in kranjske občinske skupščine so se minulo soboto sestali na Jezerskem predstavniki odbora koroških partizanskih enot v LJubljani, zveze koroških partizanov iz Celovca, osmih slovenskih obmejnih občin, ki so lani podelile domicil koroškim partizanskim enotam, predstavniki škofjeloške in kamni:,!.e občine ter občinskih odborov zveze združenj borcev. Prav tako so se sestanka udeležili tudi predstavniki slovenskih občin na Koroškem. Osrednja tema pogovora je bila ohranitev slovenskega življa na Koroškem in tradicij NOB. Razen tega pa so tudi poudarili, da mora Slovenija, posebno obmejne slovenske občine, odigrati pomembno vlogo pri ohranjevanju in razvoju narodnostne manjšine. Zato so se dogovorili, da mora biti sodelovanje med občinami širše kot do sedaj. Sklenili so, da si bo v prihodnje vseh deset slovenskih občin prizadevalo, da bi navezale stike s koroškimi občinami. Do sedaj je z občino železna Kapla že močno sodelovala kranjska občina, v prihodnje pa se bo med drugimi v takšno sodelovanje vključila tudi škofjeloška občina. Tako so se med drugim tudi zavzeli, da bi zavodi in šole pomagali koroškim dvojezičnim šolam. Ena izmed konkretnih akcij na tem področju bo, da bodo v kratkem v Slovenj Gradcu pripravili seminar za učitelje dvojezičnih šol. Obe organizaciji (odbor koroških partizanskih enot v LJubljani in zveza koroških partizanov v Celovcu) pa letos pripravljata tudi izdajo treh knjig, in sicer: spomini koroških partizanov, o življenju in zgodovini koroških Slovencev in knjigo o koroških partizanskih herojih. Razen teh oblik sodelovanja pa so za letos predvidene še nekatere prireditve. Tako zveza koroških partizanov v Celovcu pripravlja razstavo o NOB na Koroškem. Ta razstava bo v vseh slovenskih občinah, ki so lani podelile domicil koroškim partizanskim enotam. Sicer pa bo letos še več drugih možnosti za sodelovanje. Tako bo že konec tega meseca v Celovcu svečana proslava 60-letnice slovenske prosvetne zveze. Prihodnji mesec pa bo prav tako v Celovcu s sodelovanjem slovenskih kulturnih skupin žalna svečanost v spomin padlih borcev. Maja, junija in septembra pa bodo v Mežici, na Veliki planini in v Sela h na Koroškem velika partizanska srečanja oziroma mitingi, ki se Jih bodo udeležili z obeh strani meje. Na sobotnem srečanju na Jezerskem pa so se udeleženci še posebej zavzeli, da bi bilo sodelovanje z zamejstvom stalno In celovito, ne pa samo občasno ln priložnostno. A. Žalar 53 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA BREDA — 13. marca Mladi o Titu V času proslav 30-letnice prihoda tovariša Tita za generalnega sekretarja ZKJ je bila v kranjski občln/i precejšnja aktivnost na vseh področjih. Številnim prireditvam v občini v počastitev tega zgodovinskega obdobja je dala svoj prispevek tudi šolska mladina osnovnih in srednjih šol. Na pobudo občinske konference ZK Kranj so po vseh šolah pisali naloge o osebnosti Tka. Komisiji je bilo poslano v oceno 176 pismenih del. Pod naslovom Tito, graditelj socialistične Jugoslavije je komisija prejela 84 nalog, ki so jih napisali učenci 7. in 8. razreda osnovnih šol. Izmed teh prispevkov je komisija ocenila kot najboljše štiri pismene naloge. Knjižne nagrade so prejeli Uršič Simon (osnovna šola Simon Jenko), Perčič Toni (osnovna šola Cerklje), Korenčan Olga (Stane Žagar) in Miran Hladnik (Lucijan Seljak). Dijaki 1. in 2. letnika srednjih in poklicnih šol so pisali naloge pod naslovom Tito, naš vzor. Teh pismenih del je bilo 68. Nagrade so prejeli; Ropret Janko (gimnazija), Metka Rainer (TTS), Milan Novšak (mlekarski šolski center) in Franci Veber (TTS). Dijaki 3. in 4. letnika gimnazije in drugih srednjih šol so pisali seminarsko nalogo pod naslovom Vloga Tita v mednarodnem razvoju. Med 24 prispevki je komisija izbrala tri najboljša dela. Nagrajeni so bili Darko Tor-kar, dijak 4. b razreda gimnazije, Juvan Marta, dijakinja 3. č razreda prav tako gimnazije in Elizabeta Franc, dijakinja 3. d razreda tehniške tekstilne šole. Nagrade je v soboto, 9. marca, v prostorih občinske skupščine podelil sekretar občinskega komiteja ZK Martin Košir. V programu, ki je sledi! podelitvi priznanj, je mladinski godalni orkester zaigral tri skladbe. Razen priznanja v obliki nagrad sta se občinski komite ZK in občinski komite ZM odločila izdati posebno spominsko edicijo s temi prispevki, ki bi bila tudi likovno obdelana. Vsak udeleženec jo bo dobil brezplačno v spomin. Tovarišu Titu pa bi jo izročili ob priliki njegovega obiska v Kranju kot spominsko darilo kranjskih pionirjev in mladine ob njegovem 30-let.nem vodstvu KPJ oz. ZKJ in narodov Jugoslavije. D. Stanjko Tako ne bomo rešili stanovanjskega vprašanja borcev NOV Čeprav bodo naši narodi kmalu slavili petindvajset letnico svoje socialne in ekonomske osvoboditve, še vedno ni v celoti rešeno stanovanjsko vprašanje bivših udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Žalostna — a vendar resnična je ironična izjava nekega jeseniškega borca, da bo to vprašanje rešeno, ko bo zatisnil oči poslednji udeleženec naše revolucije. Vsako leto krajevne organizacije ZZB NOV na svojih letnih občnih zborih poleg drugih nerešenih socialnih vprašanj, v prvi vrsti obravnavajo stanovanjske probleme svojih članov. Saj mnogi borci in invalidi že vsa leta po osvoboditvi stanujejo v neprimernih stanovanjih. Največkrat v podstresnih sobicah brez sanitarnih in drugih pritiklin pri privatnikih, kjer so izpostavljeni njegovemu šikaniranju. Mnogi imajo sodne stanovanjske odpovedi, katere pa zaradi pomanjkanja stanovanj največkrat niso izvedljive, ker se največkrat prizadeti borci ne morejo zaradi nizkih osebnih dohodkov odločiti za predraga na novo zgrajena etano-\ranja, ker ni cenejših na voljo itd. Gospodarske organizacije in občinske skupščine so skušale več ali manj rešiti oziroma omiliti stanovanjski problem udeležencev NOV. Kljub prednosti pri njihovem razdeljevanju ter ugodnim pogojeni ob najemanju gradbenih posojil, ta problem v Sloveniji še ni v celoti rešen. Tudi organom delavskega samoupravljanja v jeseniški železarni, ki so v zadnjih osmih letih dodelili svojim sodelavcem — borcem NOV skoraj 400 stanovanj, se ni posrečilo v celoti'rešiti tega vprašanja. Saj še vedno leži pri stanovanjskem referentu železarne 32 nerešenih prošenj za stanovanje borcev — železarjev. Na področju jeseniške občine pa živi še 23 borcev in invalidov, ki prosijo za stanovanje. Od tega pa je še 12 upokojenih borcev in vdov. Trenutno gradijo blok, ki bo vseljiv predvidoma do letošnjega dneva republike. Večje število v železarni in zunaj nje zaposlenih borcev je že pred leti začelo graditi svoje hiše. Najboljše možnosti za gradnjo individualnih hiš so imeli v železarni zaposleni borci zaradi cenej<še nabave gradiva iz tovarne in zaradi ugodnih pogojev pri najemanju grad- Sankaškl klub Triglav Kranj vabi Člane in prijatelje sankaškega športa na redni OBČNI ZBOR ki bo dne 13. 3. 1968 ob 19. uri v prostorih občinske skupščine Kranj (soba št. 59 pritličje) Vabljeni! benega posojila. Vsled gospodarskih težav, ki so spremljale jeseniško železarno zaradi pomanjkanja naročil, je bila skrb za zaposlene borce — železarje vedno na zadovoljivi višini. Pred leti sta občinski skupščini na Jesenicah in v Radovljici na predlog njihovih ob-činskh organizacij ZZB NOV sprejeli odlok, da se graditeljem — borcem zniža komunalni prispevek. Odlok jeseniške občine je predvidevaj, da bodo vsak primer obravnavali posebej, medtem ko je radovljiška občinska skupščina ta odlok bolje določila. Do znižanja komunalnega prispevka so bili upravičeni vsi udeleženci NOV, ki niso prekoračili 50.000 S din osebnega dohodka na nepreskrbljenega člana družine. Tudi loto vstopa v NOV je zniževalo odstotek plačevanja komunalnega prispevka. Oba odloka jeseniške in radovljiške občine sta bila v veljavi toliko časa dokler ni v Uradnem vestniku Gorenjske izšel odlok gorenjskih občin o novem komunalnem prispevku, ki ni upošteval prvih odlokov, da imajo borci graditelji ta prispevek znižan. Vsled stalnih pritožb in po sredovanj članov ZZB je občinski sekretariat ZZB NOV Jesenice poslal pismeno vlogo oddelku za gospodarstvo, gradbene in komuna'ne zadeve občinske skupščine Jesenice, da bi se znižal komunalni prispevek graditeljem borcem. Ker novi odlok gorenjskih občin ne zajtma graditeljev — borcev, ne more jeseniška občinska skupščina odstopati od teh dajatev, ker ne morejo drugi graditelji nositi bremena komunalnih dajatev za sogradite-Ije — borce. Tudi iz Radovljice so jim sporočili, da pri njih tudi velja novi cdlok. Tega vprašanja se je dotaknil s svojim referrv jm delegat občinske ko.nf-jrer.ee ZZB NOV Jesenice, ki mora kot graditelj nlrčati 300.000 S din komuna'1:2a prispevka. xKer se vsa leta po demobilizaciji s številno družino in bolno ženo potkam po tujih stanovanjih, sem se kljub temu, da sem sam v službi odločil za gradnjo individualne hiše. Ko sem sprejel gradbeno dovoljenje, sem moral podpisati pogodbo, da bom plačal komunalni prispevek v znesku tristo tisoč starih dinarjev. Prva vloga, ki sem jo vložil za znižanje komunalnega prispevka, mi je bila odklonjena, le ugodili so mi, da bom plačal ta prispevek v štirih obrokih. Tudi druga vloga mi je bila odbita, ker ni primera, da bi kjerkoli na Gorenjskem po novem odloku borcem — graditeljem znižali komunalni prispevek. Čeprav mi je dala železarna gradbeno posojilo v znesku enega milijona starih dinarjev, bom moral rad ali ne rad odšteti teh tristo tisoč starih dinarjev. Ostali denar pa bom imel le za nabavo gradbenega materiala za dozidavo do prve betonske plošče.« Ker ta problem ni značilen samo za jeseniško in radovljiško občino, temveč tudi za druge gorenjske in slovenske kraje, se vprašamo, če je kateri občinski odbornik pomislil, ko je glasoval za ta odlok, da bodo pri tem prizadeti graditelji — borci in se bo zaradi tega vleklo vprašanje stanovanjskega problema bivših udeležencev NOV kot kurja čreva. Ali ni nihče pomislil, da se to boleče vprašanje že vleče v tretje desetletje naše socialistične graditve? Vprašamo se, če je opravičljiv izgovor, da to terjajo naloge za uspešno izvedbo družbeno-gospodarske reforme in pomanjkanje sredstev v občinski blagajni. Nikakor ne bi smela biti tega kriva sredstva, da bi jemali dobio voljo udeležencem NOV, ki so se odločili, da bodo svoj stanovanjski problem re-I šili z individualno gradnjo stanovanjske hiše. Vsi borci — graditelji, s katerimi sem do sedaj govoril, so prepričani, da bi lahko občinske skupščine s kančkom dobre volje in razumevanja ta problem zadovoljivo rešile brez posredovanj republiških samoupravnih organov in organizacij ZZB. Morda bi jim bil vzor primer vrhniške občinske skupščine, ki je sprejela odlok, da se graditeljem borcem da brezplačno gradbene parcele brez komunal- nega prispevka. Le, če bi hoteli hišo s parcelo vred prodati, morajo občini vse to plačati. Za radikalno rešitev tega aktualnega vprašanja bi morale vse slovenske občine zavzeti enotni kriterij, ki bi predvsem spodbuden za tiste udeležence NOV, ki imajo nizke plače im pokojnine. Morda bi bil priporočljiv pr« odlok radovljiške občinske skupščine, ki ga je izdelal občinski odbor ZZB NOV v Ra* dovljici... Ce pa ne bi imel« občinske skupščine v celoU do tega vprašanja pravega Posluha, pa naj bi to uzakonili organi ljudske skupščin« Slovenije. Prepričan sem, * bodo o tem kaj več govorili občinski odbori ZZB NOV * svoji bodoči mandatni dO» Ker je ta problem splo^ v slovenskem merilu, sem prf. pričan, da me bodo podprl1 borci iz drugih občin, ki že nimajo v celoti rešenega stanovanjskega problema, i0 0 tem kaj več povedali slovenski .javnosti. Pri tem pa ne smemo V* zabiti kmetov — borcev, ^ prosijo za gradbena posOJ"3 J* pasivnih slovenskih Kr3' jev, kateri so med NOB največ pretrpeli. Ti kraji so *f zaradi žrtev, ki so ju> Pj" spevni za svojo partizan^ vojsko, zaslužili da jiW P? dvajsetih letih naše nacio?31' ne in ekonomske osvobodi'^ kljub gospodarskim težav**" pomagamo pri reševanju ^ oialnih problemov na vas* Karel Zor*« TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN ROKAVIC BLED razglaša nekaj prostih delovnih me5* kvalificiranih šivilj POGOJI: Končana vajenska šola z zaklju/ nim izpitom v šiviljski stroki. Prlj javo z ustrezno dokumentacijo kandidatinje pošljejo na gorn-l naslov. Rok za sprejemanje prijav j deset dni po objavi oglasa. SREDA — 13. marca 1968 GOSPODARSTVO ROVANJ. V kratkem vas bodo obiskali naši zastopniki, ki se nahajajo v vseh večjih krajih Gorenjske! V KRANJU smo odprli pisarno v TOMŠIČEVI ULICI 36 (v bližini Ekonomske šole) katero vodi naš zastopnik ANTON ROTAR. Pisarna je odprta vsak torek od 8. do 10. ure in petek od 8. do 10. in od 14. do 18. ure. Informacije dobite pri vseh naših zastopnikih na terenu in v pisarni. Poslužujte se ugodnosti, ki vam jih nudi ZAVAROVALNICA MARIBOR V n ' -- stavnu"niku ie bil v Ponedeljek posvet direktorjev kamniških delovnih organizacij in predrto p občine o financiranju šolstva, možnostih zaposlovanja in deljenem delovnem času — !r* Med6!? PrI Kamnlku gradi Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj 48 stanovanj za °«. dru °8obn,mJ. trosobnimi stanovanji in garsonjerami Jih bo ena tretjina vseljivih že pa prihodnje leto — Foto F. Perdan Kranjski sindikat delavcev družbenih dejavnosti Osebni dohodki v šolstvu Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Kranju je skupij s Temeljno izobraževalno skupnostjo pripravil finančne podatke na osnovi strokovnih meril in vrst šol. Po zbranih podatkih je obravnaval osebne dohodke prosvetnih delavcev v kranjski občini in se nazadnje odločil, da podpre predlog republiškega odbora zveze sindikatov, ki predvideva, naj bi se osebni dohodki v družbenih službah razdeljevali na podlagi izobrazbe Tako je predvideno, da bi bili osebni dohodki za srednjo izobrazbo 101 tisoč, za višjo 131 tisoč in za visoko 160 tisoč starih dinarjev. S takšnim poprečjem pa bi sc prib'ižal; tudi poprečju v gospodarstvu. Čeprav je kranjsla občina do sedaj z razumevanjem reševala materialno vprašanje šolstva pa je to vseeno močno zaostalo za gospodarstvom. Zato je odbor podprl mnenje občinske skupščine, da je že letos treba povečati sredstva za šolstvo. Zaradi premajhnih ra?.lik v nagrajevanju, če upoštevamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v šolstvu, pa odbor meni. da je treba načrtno vplivati na razmerje, ker bi se s tem izboljšale tudi neustrezne razlike. Menili so namreč, da so razlike v osebnih dohodkih med tistimi z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo premajhne. Ugotovili so, da že pravilniki šol o delitvi osebnih dohodkov premalo upoštevalo izobrazbo. Vzrok za to je tudi v dosedanjih kriterijih za dodeljevanje denarja iz sklada za šolstvo. Ti kriteriji so upoštevali le delovna mesta, ki so jih učitelji zasedali (učiteiji s srednjo izobrazbo so poučevali predmete, za katere se zahteva višja ali pa celo visoka izobrazba) ne pa njihove izobrazbe. Zato odbor predlaga naj Temeljna izobraževalna skupnost preuči to vprašanje in zviša sorazmerje med zaposlenimi z višjo in visoko izobrazbo in tistimi s srednjo. To pa naj ti se upoštevalo že pri letošnjem dodeljevanju sredstev posameznim šolam v kranjski občini. Zato bi bilo v tem smislu treba dopolniti tudi pravilnike šol 0 delitvi osebnih dohoukov. Vanje bi bilo treba vnesti določila, da šole nagrajujejo svoje delavce v skladu s sredstvi in na podlagi izobrazbe, strokovnosti, službenih let ter uspehov, ki jih učitelji oziroma pedagogi dosegajo pri delu. Čeprav osebni dohodki prosvetnih delavcev na osnovnih šolah in gimnaziji skupaj z opravljenimi nadurami niso tako nizki v primerjavi z rednim delom, občinski odbor sindikata delavcev družbenih deiavnosti meni, da je pri obravnavanju te problematike v šolstvi treba upoštevati le redno delovno obveznost (ne nadui). Poudarjajo pa, da je dohodke za to delo treba primerjati tudi z dohodki v drugih dejavnostih. Razen tega pa so tud: pouaarili, da bi bilo treba še posebej preučiti osebne dohodke delavcev v muzeju in knjižnici, kjer so tako nizki da še posebno izstopajo. Odbor pa je sprejel še naslednja stališča in predloge: 9 Izobraževalna skupnost naj izdela načrt za razreševanje materialnega stanja šolstva v prihodnje. V načrtu naj predvidi potrebe za materialne in funkcionalne izdatke, osebne dohodke in razširjeno dejavnost. ® čeprav pomeni stalni vir za financiranje strokovnega šolstva precejšen uspeh pa je ravno v teh šolah največ problemov. V strokovnih šolah namreč dela razen 92 rednih še 61 honorarnih učiteljev. To pa po eni strani nedvomno vpliva na kvaliteto, po drug1 strani pa se v tem kažejo možnosti za zaposlitev mlajših kadrov in štipendistov. V teh šolah bi bilo zato treba omejiti honorarno delo, razen tega pa izboljšati tudi strukturo redno zaposlenih 0 Ker v kranjski občini v osnovnih in strokovnih šolah poučuje matematiko in fiziko 63 odstotkov učiteljev z neustrezno strokovno Izobrazbo, srbohrvaščino pa skoraj 90 odstotkov, odbor podpira vsa prizadevanja zakonodajalcev in izobraževalnih skupnosti, naj z materialnim stimuliranjem izboljšajo neugodno strukture zaposlenih na posameznih šolah. 0 Odbor predlaga, naj občinska skupščina preuči možnost, da bi bili na voljo tudi podatki o osebnih dohodkih v gospodarstvu (za srednjo, višjo in visoko izobrazbo. — Tako bi lahko izdelali popolnejšo analizo te problematike). Hkrati pa odbor zagotavlja, da si bodo sindikati tudi v prihodnje prizadevali, da se bo nagrajevanji' v družbenih službah, posebno v šolstvu, posvečalo dovolj pozornosti. Ta stališča in predloge je občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Kranju posredoval tudi kranjski občinski skupščini, občinski konferenci SZDL, občinski kon-j ferenci zveze komunistov v Kranju in vsem prosvetnim delav- 1 cem v kranjski občin. A./alar 999999999^ -C 7 GLAS * 4 STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO SREDA — 13. marca l^68 Skrb za Slovence v zamejstvu je hkrati naloga O problemih slovenske narodnostne manjšine v zamejstvu in o nekaterih vprašanjih naših odnosov z Italijo in Avstrijo sta minuli teden razpravljala predsedstvo in Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije. Ob tej priliki sta pozitivno ocenila razvoj državnih odnosov Jugoslavije z Italijo in Avstrijo in poudarila, da vse večja in uspešnejša gospodarska povezava in sodelovanje obmejnih pokrajin predstavljata na tem področju Evrope pomemben prispevek k miru na svetu. Podprla ©ta tudi napore naših družbenih in državnih organov, kulturnih ustanov, gospodarskih organizacij in drugih, ki težijo k nadaljnjemu sodelovanju med Slovenijo ter obmejnimi deželami Furlan i jo-Julijsko krajino, Koroško in Štajersko oziroma med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo. Menila sta, da je s takšnim sodelovanjem treba nadaljevati, ker bodo le tako preprečeni morebitni poskusi oživljanja narodnostne mržnje, zaostrovanja medsebojnih odnosov itd. Ko sta oba organa razpravljala o položaju slovenske narodne manjšine v zamejstvu, sta ugotovila, da kljub mnogim spodbudnim rezultatom Italija in Avstrija še vedno nista storili vsega, kar bi v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi morali, da bi Slovenci res uživali pravice in svoboščine, ki jim po mednarodnih pogodbah pripadajo. Slovenci namreč še vedno nimajo možnosti, da hi v javnih službah lahko enakopravno uporabljali slovenski jezik ali da bi bili v teh službah lahko zaposleni. Veliko pomanjkljivosti pa je še na področju šolstva in dru-gcd. Čeprav sta predsedstvo in izvršni odbor ugodno ocenila mnoge ukrepa italijanskih oblasti, pa sta vseeno menila, da bi morale lokalne uprave na Tržaškem in Goriškem ter drugod hitreje urejati še vedno odprte probleme. Vso podporo pa je na seji dobilo tudi javno izraženo stališče korošikih Slovencev, ki odklanjajo namere nekaterih na Koroškem, da bi z ugotavljanjem manjšine de- Krajevni praznik v Žabnici 27. marca praznujeta Žabnica in Bitnje krajevni praznik. Na ta dan se bodo namreč prebivalci obeh krajevnih skupnosti spomnili znane borbe selške čete na Rovtu nad Crngro-bom, v kateri je med drugimi borci padel tudi narodni heroj Stane Žagar. Minuli teden so o letošnjem praznovanju oziroma pripravah na krajevni praznik razpravljali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti Žabnica in Bitnje. Na skupni seji so sestavili pripravljalni odbor in okvirni program različnih prireditev. Tako so sklenili, da se bodo proslave oziroma prireditve začele že 24. marca in bodo trajale do 31. marca. Praznovanje se bo začelo z rokometnim turnirjem med ekipami Kranja, škofje Loke, žabnice, Selc in Dupelj (24. marca). 25. marca bosta prostovoljni gasilski društvi Žabnica in Bitnje priredili v Žabnici mokre gasilske vaje. 26. marca pa bo v Zadružnem domu v Žabnici slavnostna akademija v počastitev krajevnega praznika. V naslednjih dneh pa bodo na programu še: strelsko tekmovanje v Športnem domu v Žabnici (27. 3.), namizno-teniški turnir (28. 3.) in šahovski dvoboj med ekipama Žabnice in Bitenj (29. 3. — obe prireditvi bosta prav tako v športnem domu v Žabnici). 30. marca bodo učenci osnovne šole žabnica in osnovne šole Lucijan Seljak pripravili pohod v Rovt in Planico. • Za zaključek praznovanja pa bodo (31. 3.) pripravili pohod oziroma tekmovanje partizanskih izvidnic Po poteh Rov-ta. Ta dan bodo najboljši ekipi v gasilskem domu v Bitnjah podelili tudi pokal. A. Ž. jansko omejevali že zagotovljene pravice Slovencev v Avstriji in tako onemogočali demokratično urejanje njihovih odprtih vprašanj. Prav tako so zagotovili vso podporo tistim težnjam Slovencev v zamejstvu, v katerih se ti zavzemajo za skupno nastopanje, da pride do izraza enotno stališče manjšine do njenih osnovnih vprašanj. Pri oceni poskusov nekaterih emigrantskih skupin, da bi vzpostavljale nekakšen »politični dialog« z matičnim narodom pa sta oba organa poudarila, da se je socialistična zveza Slovenije vedno zavzemala za sodelovanje z vsemi naprednimi silami v svetu. Vedno je z veseljem sprejemala spodbude, ki so utrjevale svobodno, neodvisno in napredno razvojno pot slovenskega ljudstva. N!.kdar pa takšno sodelovanje ni mogoče s tistimi, ki imajo za bregom vse kaj drugega kot pa resnične koristi slovenskega naroda. Na seji so tudi ugotovili in poudarili, da postajajo narodne manjšine vse bolj most sporazumevanja med sosednjimi narodi in državami. Zato mora biti skrb matičnega naroda in matične države za Slovence, ki živijo v zamejstvu trajna. Pa ne le to. Biti mora tudi naloga. A. 2. Prvi so se že izkazali Če bo še mesto Kranj pokazalo tako razumevanje do ponesrečencev In bolnikov kot prve organizacije na deželi, bo letošnja krvodajalska akcija dokazala veliko zavest občanov kranjske skupnosti. čez deset dni se bo začela letošnja krvodajalska akcija v občini Kranj, ki se bo nadaljevala še v prvi polovici aprila. Člani krajevnih organizacij RK so te dni — ali pa še bodo — prehodili mnoge stopnice, zvonili in trkali na mnoga vrata in zbirali prostovoljce za to humano akcijo. Prvi uspehi so zelo razveseljivi. Svoje dosežke je že javilo 15 organizacij. Te so skupno imele predvideno po številu prebivalcev, da bi morale zbrati 718 prostovoljcev, dobili pa so jih 1048, kar pomeni prekoračitev za 45 odstotkov. Voklo-Voglje bi na primer moralo zbrati 42 prostovoljcev, prijavilo pa se jih je že 92, kar pomeni 128 odstotkov nad predvidevanjem. Še enkrat več so jih zbrali tudi v Kokri. Prav tako so predvideni plan že presegli v Vefosovem za 91 odstotkov, v Zalogu za 80, na Golniku za 70, v Šenčurju za 64, v Preddvoru za 54, v Cerkljah za 50 odstotkov itd. Dobro so se odrezali tudi na Visokem, v Hrastjah, v Goricah in drugod na podeželju. Kljub temu pa organizatorje še vedno skrbi končni izid v okviru občine. V glavnem gre za mesto Kranj, kjer 1' velik del prebivalstva, oxg& nizadja pa je dokaj težavna. Na Zlatem polju so sicer te prekoračili predvideni nacrt za 59 odstotkov. Kot posebna enota se bo verjetno iz bilo že Dijaški dom, kot je vedno doslej. Vendar pa že glavni del Kranja ni dal zad-nje besede. Upajo pa, da se bodo tudi v mestu tokrat odrezali in dokazali, da "e zaostajajo za drugimi, saj gre za plemenito človeško dejanje. K. M. Osrednja proslava za žene v Škofji Loki Občinski komite ZMS v Škofji Loki je prejšnjo sredo pripravil v škofji Loki osrednjo proslavo, namenjeno ženam za njihov praznik. R*" cital so pripravili škofjeloški mladinci skupno s študenti akademij za igralsko umetnost v Ljubljani. Škofjeloški mladinci pa J* pripravljajo tudi na srečanje mladih iz Idrije, Kranja vn škofje Loke, ki bo septembra v Cerknem. Ta mesec so začeli tudi z mladinskimi PIe* si, ki so vsako nedeljo v dvorani loškega gledališča. Priprave za izseljeniški piknik Vsako leto četrtega julija, na ameriški narodni praznik, ki se ujema z našim dnem borca, pripravi eno izmed slovenskih mest svečan sprejem za ameriške rojake, naše izseljence. Prireditev, na kateri se zbere veliko izseljencev, njih sorodnikov in drugih obiskovalcev, je pravzaprav vsota najrazličnejših nastopov, umetniških predstav in izletov. Za mesto, ki snrejme na svoja pleča organizacijo nečesa tako obsežnega, pomeni to seveda veliko odgovornost. Lani je bil piknik v Velenju, letos pa je iz-seljeniška matica zaupala njegovo izvedbo škofji Loki. Čeprav se zdi, da je 4. julij šc zelo daleč, pa se v škofji Loki s tem nihče ne slepi. Sestavili so poseben pripravljalni odbor, ki bo odslej vodil in usmerjal priprave. Tako so se člani odbora prvič sestali že v petek, 23. februarja. Imenovali so šest komisij, vsaka ima posebno nalogo. Takšna razdelitev funkcij je nujna, če naj bi bila vsa gora opravil v zvezi z izvedbo piknika brezhibno in pravočasno končana. Pri tem so si člani odbora pomagali z izkušnjami lanskoletnih organizatorjev izseljeniškega piknika v Velenju. Komisija za ureditev prostora, prva izmed šestih, bo skrbela za pripravo obsežnega grajskega vrta, ki so ga prireditelji izbrali kot naj- primernejši prostor za izvedbo piknika. Komisija za gostinstvo in trgovino bo poleg drugega skrbela, da bodo številni gostje zadovoljni zapuščali mesto. Prav tako važno vlogo ima komisija za propagando in informacije. Njena naloga je obveščati javnost o poteku priprav, plakatiranje, izdaja barvnega prospekta škofje Loke in propagiranje piknika nasploh. Nadaljni komisiji sta finančna služba ter komisija za promet in rediteljsko službo. V slednjo so vključili predvsem ljudi, ki imajo z gnečo na cestah opravka na vsakoletni veliki motorni dirki za Nagrado Loke. Ena izmed najvažnejših nalog se seveda postavlja pred komisijo za kulturni program. Spored raznovrstnih prireditev bo četrtega julija zelo pester. Dolžnost komisije je zatorej, da z dokajšnjo mero posluha izbira med njimi. Kakor so sporočili, bo obiskovalec lahko prisostvoval tako resnejšemu umetniškemu programu kot tudi lahkotnejšim zabavno in na-rodnoglasbenim točkam, saj bodo prireditelji skušali pritegniti k sodelovanju nekatere gledališke skupine ter orkestre narodne In zabavne glasbe. Ves dan bo tudi odprt Loški muzej, po katerem bodo obiskovalce vodili po- sebni vodiči. Kako potekajo priprave glede programa kdo vse bo sodeloval kak tudi o vsem drugem, bom še posebej in podrobno P ročali. Poglavje zase je tudi zdravstvena služba, ki bo pray J ko delovala na osnovi lzK" sen j, pridobljenih ob dirka" za Nagrado Loke. .. Delo vseh naštetih komis« bo nadzoroval, usmei jal & usklajeval ožji pripravlja'" odbor. Sestavljajo ga Pre " sednik, tajnik in blaga'"£ prireditve, direktor P°đ-,eL Transturist, ki je PraVzapjL pobudnik in podpornik J^j Ijeniškega piknika v šk°ih Loki ter vodje vseh ŠeSl komisij. tj. Delo, katerega plod bo ja^ ko močno dvignil ugled sta, je torej steklo. Kdor P"^ na kopico problemov ob et snih prilikah, bo razun^ kaj vse čaka prireditelja-lenjčani, lanski organizator so se dobro odrezali. Upaj» ; da bo tako tudi letos. * katerimi prireditvami v p je teklosti je škofja Loka dokazala, da Je vredna ^ kega zaupanja. Sev^®J»noV. odvisno samo od ^ afli-Kaj bo na primer, če org ^ zatorjem ponagaja v1*111^,^ bi precej oviralo sata P^^j piknika, katerega glavnLrej bo seveda na prostem- g„r mesto ob sotočju oben potrebuje tudi »""^^eU is 13. marca 1968 Kako je poslovala Zavarovalnica Kranj? Zavarovalnica Kranj je poslovala pod tem imenom do t januarja 1968. Ustanovile 80 jo občinske skupščine Kranj, Tržič, Radovljica in Skofja Loka. Z zakonom je bilo določano, da na območju teh občin lahko posluje samo Zavarovalnica Kranj. Veljal je torej monopolni sistem, ki vsekakor ni bil v korist zavarovancem. Oglejmo si nekaj zanimivih podatkov o poslovanju monopolne Zavarovalnice Kranj v privatnem sektorju. Število zavarovanj in inkasirane premije (v celih N din) ^rsta zavarovanj število 1966 premija število 1967 premija Požar Živina Avtomob. zavarov. Ugodna zavarov. 2iv'ienj. zavarov. 25.367 5.655 1.217.431 438.352 28.127 5.686 1.369.210 571.693 12.452 1.846.179 17.876 2.310.747 5.087 25.231 1.157.664 2.109.701 4.557 25.017 1.328.083 2.652.356 St ^do in izplačane zavarovalnine zavarovancem vrsta zavarovanj število 1966 odškodnina Ndin število 1967 odškodnina N din Na jeseniški železniški postaji takšni prizori zadnje čase niso redki — Foto Franc Pcrdan Požar sivina 2.162 540.252 4.982 844.190 242 337.474 264 396.856 3.213 3.465.256 2.572 3.343.720 2.196 636.455 2.366 843.838 2.899 1.219.028 3.183 1.449.778 zan^ Zavarova-nce je zlasti števT'V Podatek skupnega 1 loi? Pr'javljenih škod v ■ j196?: 13.092. ner'j!!!!!arja 1968 jc ostal° do ."F0 so Predvsem ško-1967 PP^avlJ°ne v decembru ^eseePv ^°d0 PrcJšnJih Zarari. • kl Pa niso rešene cije i nodosPolc dokumenta-c^Va]^ra^ni, zdravniška spri- jaSJ* »trani, ki je najvažnej-toVQ ^varovance, prav goni ? ni kaJ očitati monopol- i*o?S^VaInici Kranj' da jC «avn^a.sv°J P°l°žaJ- ' em Je Zavarovalnica zavarovalni- noanf^p^ala -bil. ^oj po fikodi> ko so bttcSTJT1 gospodarsko vatvv,, - s tom Je tudi za-merTanje doseSl° ^oj na" str^.,kakšnl so bili poslovni r°vanLZa °PravlJanJe zava-var kaT pre" ni poda°tk?0kaZU,iej0 navode" Si.'' Pil v' januarJem 1968 je sto-o zavV°l"iavo tcmeljni zakon lih r arovanju in zavaroval-SPRr ,niZacijah Uradni list tJ- št. 7/67). V 4. členu zakona je določeno, da zavarovalnice lahko poslujejo po vsej Jugoslaviji. Končno bodo tudi v zavarovanju začeli delovati ekonomski zakoni. Predvsem je treba omeniti konkurenco, ki bo prinesla svežino v poslovanje. Namen novega sistema, ki je tudi zakonsko urejen, je najti načine, s katerimi bi se spodbudilo vse tisto, kar bi vplivalo na smotrnejše gospodarjenje. S 1. januarjem 1968 se je združilo 12 slovenskih in 2 hrvatski zavarovalnici v Zavarovalnico SAVO. Prvi namen združitve je finančno močna zavarovalnica, ki bo kos sama izravnavati večji del nevarnosti. Njen drugi namen pa Je postopno zniževanje poslovnih stroškov z racionalizacijo poslovanja. V Zavarovalnico Sava se ni vključila Zavarovalnica Maribor, ki posluje samostojno. Obe zavarovalnici pa imata enake tehnične tarife. Na področju ZAVAROVALNICE SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ bo lah- 20M>mskx> vsoskozA zboljsova-ll ■ na srečo ostali pri tem zmoteni. NEV/ YORK, 10. marca — Vođia demokratične večine v *enatu Mansfleld Je v svojem 8ovoru v Arkansasu izjavil, J naj bl se ZDA kljub svojemu bogastvu nc angažirale ytujml v istem tempu ln naj °l zadovoljevale čedalje večje Potrebe naroda. pRAG\, 11. marca — Na tajnih in rajonskih partijam konferencah po vsej Cc^kosilovaški so odločno ^dprli novo smer partije za fl«nok.raUzacijo celotnega Ruskega in družbenega *lvlknja, hkrati pa izrazili :'so podporo novemu vodstvu j^nrvemu sekretarju Dub- tosALlSBURY, 11. marca — Rasistični režim lana Smltha P °besll se dva Afričana, J0rca za svobodo v Rodeziji. J-'očln Imajo za resno Izzivale svetovnega Javnega mm <>k Med nerazvitimi deželami se je tudi Indiji posrečilo urediti tisto, kar je najpotrebnejše; čeprav ni imela takšnih možnosti kot druge dežele. Ravno to pa se sedaj kaže v intenzivnem kmetijstvu, saj je do lani skoraj za enkrat povečala svojo proizvodnjo. Med dvema sušnima letoma so v Indiji poželi 89 milijonov ton različnih žitaric in s tem dosegli rekord, v katerega mnogi indijski prijatelji sprva niso mogli verjeti. In vendar Indija napreduje in letos že računajo na 95 milijonov ton različnih žitaric. Kljub spodbudnim vestem pa so biie tudi težave, zlasti v dveh sušnih letih, ko je proizvodnja znašala le 73 oziroma 75 milijonov ton, pri tem pa je bila inozemska pomoč premajhna in neučinkovita. S tem pa so bila politična ln gospodarska predvidevanja nekoliko omajana. Se več. V Delhiju so odkrili tesno povezanost tuje pomoči in domače proizvodne situacije — večje so bile proizvodne težave; težji, ncsprejemljivcjši so bili pogoji inozemske pomoči. DVE ŽETVI LETNO Slabosti indijskih planskih predvidevanj, kot danes pravijo, niso toliko v »nepoznavanju indijske kmečke duše«, temveč bolj v nezadostnem poznavanju »duše tuje pomoči«. Predsednik indijske republike je po volitvah označil samostojno prehrano do 1970. leta kot osnovno nalogo vlade. V tej usmeritvi Je dobilo kmetijstvo »prednost«, kl pa se ne omejuje samo na dajanja običajnih prednosti, temveč gre za »celotno strategijo«. Po enoletnem načrtu, ki je zamenjal petletnega, namerava Indija doseči največji napredek na namakalnih področjih, na katerih nameravajo uporabiti novo mehanizacijo, boljša semena, več gnojila, da bi s tem dosegli »dve žetvi v enem letu«. To bo prva »notranja prednost« v kmetijstvu, medtem ko vidijo drugo »notranjo prednost« v namakanju, katero uvajajo na vse več izsušenih površinah. S tem Indija poudarja po osvoboditvi vpliva »boga« suhega vetra in da investira sredstva tja, kjer je ta »bog« najmočnejši. Vendar iz besed »mi se istočasno osvobajamo čudnih političnih pojavov«, neki indijski novinar omenja tudi pomoč iz inozemstva. ZADRUŽNA PROIZVODNJA Indijska vas ni imela nikoli samo nizke proizvodnje, temveč tudi zaostale lastninske odnose, kajti osemdeset odstotkov obdelovalne površine je v rokah dvajset odstotkov kmečkega prebivalstva. In dokler so se v pogojih proizvodnje ti momenti lahko prenašali v drugo smer, pa ta politika ni sprejemljiva v po* gojih tehničnega napredka. Razvijanje zadružnega kmetijstva je področje, ki v tak« snih okoliščinah vsebuje vprašanja indijskih kmetov. Medtem pa ugotavljajo, da okoli polovica Indije še nI uvedla agrarne reforme in da je od velikega števila zemlje, predvidene za reformo, indijski vladi uspelo odkupiti le slabo tretjino te zemlje. Tako hitri razvoj zadružnega gospodarstva nima preveč lepih obetov in zato planska komisija raje uporablja sistem »progresivnega obdavčevanja«. Odpor lastnikov proti progresivnemu obdavčevanju in proti agrarni reformi ter tudi politična teža tega elementa je za vladajočo politično stranko povsem razumljiv, vendar »s tem niso zadovoljni višji interesi centra, niti niso s tem njegove obveznosti do celote prenehale.« Po Tanjugu priredil V. g. in dogodki Za dan žena obiskali oskrbovance V kranjski občini minuli teden tako rekoč ni bilo kraja oziroma vasi, kjer ne bi proslavili praznik žena. Najprej so bile proslave v delovnih organizacijah, potem pa še na terenu oziroma v krajevnih skupnostih. Večino praznovanj na terenu so letos pripravile družbenopolitične organizacije, medtem ko so kulturne programe pripravila kulturna društva. Razen proslavljanja praznika žena v posameznih krajih pa sta Prosvetno društvo Trstenik in DPD Svoboda Primskovo obiskala tudi oskrbovanec v Domu Albina Drolca v Preddvoru. Prvi so v narodnih nošah zanje pripravili lep kulturni program in jih obdarili, drugi pa so jim priredili koncent. V zadnjem času so se v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru že nekajkrat razveselili obiskov predstavnikov različnih organizacij in kolektivov. Pravijo, da so jih do sedaj največkrat (redno vsako leto) obiskali dijaki Ekonomske srednje šole iz Kranja. Najbrž ni težko razumeti, da se oskrbovanci vsakega obiska močno razveselijo. Zato so takšne odločitve organizacij in delovnih kolektivov ter drugih vredne vse pohvale. Prav bi bilo le, da bi se jih spomnili večkrat med letom (ne le ob posameznih prilikah) in seveda nc vedno samo eni in isti. a. Z. Kako pomagati ŠS Simon Jenko Mavčiče ? V Mavčičah že od leta 1957 deluje šahovska sekcija, ki stoje sedaj 27 članov. Od tega je več kot polovica mladine. Redno se udeležujejo množičnih tekmovanj in odigravajo prijateljske dvoboje. Nazadnje so se na 10 deskah srečali s SS Rašica. V gosteh so zmagali s 5,5 : 4,5, doma pa dvoboj izgubili s 3:7. Vseskozi jim je največji problem predstavljal neprimeren prostor za igranje. Končno se je tudi to uredilo. Dobili so sobo od kegljaškcga kluba, ki pa jo morajo plačevati. Prejšnje leto jim je pomagal SK Borec. Letošnje leto pa lo- ^ % njegov glas spravil obupano žena zavesti. Nekaj hipov se je nem.rno ^ okrog sebe, potem pa se je nenadoma ^ čila, pograbila svoj klobuk, vrgla P>3 roko in kot preganjana srna planila i ^ nik. Sekretar ji je v prvem hipu nam slediti, potem pa se je premislil. ^ »Ponorela jc,« Je šepetala presenečen spodii'na Babbcrly. (Nadaljevanje) krat je tudi on poslal nemiren, lahko kako pomagam, Mrs. Irvine.- * ^ je 2^»iski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren Planšarstvo v okolici Gorij (4) (Nadaljevanje) lOh?iŠka. — Grajska planina: čičaPasr° Pravico imajo Rena- iJ,n, 0raJani. Bevska planili. 130 ha, hlnJ^a Bela. Tiste vasi, ki so si gmajno razdelile, nimajo predplaninske (nižinske) paše. Naša vas Poljšica ima še gmajno in živina gre na pašo 4. maja (o sv. Florjanu.) Pastir goni živino vsak večer domov, ker gmajna ni daleč, ta. koj zunaj vasi. Pastir, se hrani iini 1-Tu — t" j pri hišah v vasi, in sicer za eno ?Podnje GJnr 12 na. Zgornje in j giaVo živine en dan. Zajtrkuje S! Pustov .fJJ JnV0^1? blv" (fruštka) in večerja pri lastniku živinčeta, za čez dan pa mu gospodinja napolni pastirsko mav-ho (torbo). To je usnjena torba, ki jo ročno naredi čevljar. Naroči in plača jo srenja. Torba je zelo dobro narejena, je ne-premočljiva in traja več let. Tej pastirski hrani pravimo pri nas na reji. [3°ha pašne pravice Bone pJa .Bc^ Krma: 150 ha, paš-imajo ' (Me:-Vas Grad na Obran-je Jo svoieni^4 10 ha' Dalje ima" kmetii c . ne in tr°Pe zasebni iz Višelnice švni i ^rček u Srednio \ p!anino v Vrhu (nad Poletji Kadovno), in sicer čez in jeseni pa v jo stain 0vni' k'er im» svo- °m Dor ?/V Smrešci Zatrni-Gori'i) v c (Slivr,ik iz Zgornjih Ja Pa v ?°Vcah' žvan 12 Gra- Rok za začetek paše v višjih legah (na planinah) je od 8. junija dalje. Točen datum določi-feidj V£'-v1e °Puščena, prav tako '° Pašni odbori za vsako planino r" v Br'St°fova Punina iz Reči- P0seoeJ; začetek paše je odvisen Janci. ' , od vremena, od snega itd. Nika- -isovcu lina na Mežaklji. iz Rečice na OD .Čas v'no KI>AJ do kdaj pas5mo ko kor pa ne smejo gnati živine v planino pred 8. junijem. Ce so !° včasih odgnali ži- hoteli gnati živino v P,anino pred *en- TehPaS°' >e bil točno dolo-1 tem rokom. so morali v stari f danes r°v°v Se 1 Judje držijo Jugoslaviji napraviti prošnjo na °čeno dc no ie l>ilo tako Šumsko upravo na Bledu. M tiso vsi naenkrat od- dilo se jim je pa vedno, saj je 1 kmetom krme že primanjkovalo, gnan na Pašo. posebno še v tistih vaseh, ki niso imele nižinskih pašnikov. Z višjih pašniških predelov (planin) pridejo planšarji s svojimi tropi na srednje visoko ležeče pašnike (na rovte); rok za to je 24. avgust (o sv. Jerneju). To pa je tudi zadnji rok za sečnjo trave po rovtih; če je do takrat niso pokosili, jo živina lah-I ko popase. Tu ostane živina (go-I vedo) do roženkranske nedelje I (prva nedelja v oktobru; takrat I je na Poljšici tudi semenj). V j soboto pred roženkransko nede-| I jo proti večeru prižene pastir I svoj trop domov. Živina je lepo rejena od visokogorske paše, ; sonca in hoje. Najboljša krava , nosi okrog vratu razen največ-j jega zvonca še venec, ki ga sple-, te pastir sam, toda to le v pri-i meru, če je imel pastir srečo pri živini, se pravi, če jc vse krave in telice srečno zdrave prignal s planine. Ce je imel nesrečo pri živini (pogin ali kaj podobnega), potem se trop vrača domov brez venca. V naši vasi torej pase pastir živino spomladi (spomladna pa ša) doma v gmajni, potem žene v planino, s planine prižene na rovte, od tam pa domov in jc- i seni spet pase doma v gmajni do sv. Martina (11. novembra).' Za čas, ko je glavni trop v pla-' nini, izvoli pašni odbor drugega ■ pastirja, ki pase krave molznice doma v gmajni. Naj po pripovedovanju Fran-' ca Burje, Pretnarja iz Rečice po- j vem še to, da so se konji pasli I v Brdih (pogorje od Lipance do 1 Debele peči na Pokljuki), in sicer brez pa-tirja. Ob sv. Jakobu (25. julij) so konje vzeli za nekaj dni domov, da so poorali po žetvi, potem pa so jih gnali! nazaj na pašo. Ko se je goveja živina umaknila z višjih planin j v rovte (v srednje planine), sol konji prišli na planine in popasli travo muravo, ki jo goved ne' je, medtem ko jo imajo konji zelo radi. Kasneje so na pla-! nine prišli še tropi ovac, ki so' se prek leta pasli v najvišjih paš-1 nih predelih, pozneje pa v pozni jeseni še po rovtih, kjer so gar-' trali: prenosljivo ograjo je ovčar vsak dan prestavljal; vsako noč so bili jarci zaprti v tej ograji — vsako noč na drugem mestu in na ta način so gnojili rovte. Na Rčilnem, nad Bohinjsko Belo, so rovti, last Poljšičanov in Rečičanov. Rečiški trop se pase na Voklem, takoj nad Rčit-nem, Poljšičani pa pasejo živino na planini Kranjske doline. Oboji pa imajo pravico pasti tudi na rovtih na Rčilnem, in sicer po 24. avgustu, po Šmarnu. Ker pa po starih predpisih (vurkelnih) nima nihče pravice, da bi živina smela stati na rovtih (se pravi, da bi prek noči ostajala na rovtih), je prišlo zaradi tega do tožbe med Rečičani in Poljšičani. šoberle iz Poljšice (Poklu-kar) je kmalu po drugi svetovni vojni imel na svojem rovtu na paši nekaj jalovcev (v ograjenem predelu) in živina je bila prek noči tam. Potem jih je začel pasti tudi Ribč iz Bohinjske Bele. Zaradi tega sta se Re;i ;ka in Poljšiška srenja ložarili. Na sodišču so izvedeli, da po starih »vurkelnih« živina ne sme stati na Rčitnem. Lahko prihaja na pašo na rovte na Rčitnem ali s planin ali iz gmajne, nikakor pa ne sme biti čez noč tam. Potem so se le sporazumeli, da danes živina lahko stoji na Rčitnem, le pred 24. avgustom ne. Jože Ambrožič (Naprej prihodnjič) Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 13. marca, ob 17. uri lutkovna predstava Si-mončič - Pengov: MEDVEDA LOVIMO, gostovanje v Pre-dosljah Velenjski lignit Prosimo cenjene potrošnike, da se poslužujejo te izredne ugodnosti, s čemer si bodo zagotovili takojšnjo dobavo in tako zmanjšali skrbi za jesenski čas. (kosi ln kocke) lahko nabavljate od 28.2. dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spomladi. Se priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel. 21192 Obvestilo Zaprta cesta od železniške postaje mimo Gorenjske predilnice, do odcepa v Lipico. Obvoz je od železniške postaje mimo avtoličarja, do transformatorske postaje Elektro Kranj, kjer je dostop na cesto proti Ljubljani. V nasprotni smeri je pri odcepu v Lipico obvoz po cesti proti škofji Loki do transformatorske postaje Elektro Kranj, mimo avtoličarja, do železniške postaje. Obvoz velja od četrtka, 14. 3. do 22. 5. 1968. SO ŠKOFJA LOKA oddelek za gospodarstvo Kino Jesenice RADIO 13. marca ital. f.im MAN-DRAGOLA 14. marca ameriški film OBRAČUN V PODZEMLJU 15. marca franc. film NA STRANSKIH POTEH Jesenice PLAVŽ 13. marca ameriški film OBRAČUN V PODZEMLJU 14. marca sovj. film JUNAK NAŠEGA ČASA 15. marca sovj. film JUNAK NAŠEGA ČASA Dovje - Mojstrana 14. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV Kranjska gora 14. marca ital. film MAN-DRAGOLA 15. marca franc. barv. CS film FANTOMASOVA VRNITEV Skofja Loka SORA 13. marca amer. barv. film PRIVATNI DETEKTIV ob 18. in 20. uri 14. marca amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE ob 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOŽJE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 13. marca nemški barv. CS film VELIKA KACA ob 19. uri 14. marca nemški barv. CS film VELIKA KACA ob 18. uri 15. marca ital. barv. film RINGO IN NJEGOV REVOLVER ob 19. uri Kranj CENTER 13. marca ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 16., 18. in 20. uri 14. marca amer. barv. VV film PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 15.30, 17.50 in 20. uri 15. marca amer. barv. VV film PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 15.20, 17.50 in 20. uri Kranj STORŽIČ 13. marca amer. VV film ŽIVLJENJE NA NITKI ob 16., 18. in 20. uri 14. marca ital. šrvan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 16. uri 15. marca am?r. film - kinoteka POROČNIK INDIJSKE BRiGADE ob 16. in 20. uii, ital. špan. barv. CS film SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR ob 18. uri Stražišče SVOBODA 13. marca amer. barv. V V film PREGANJANJE BREZ MILOSTI ob 19. uri Kamnik DOM 13. marca amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 17.30 ki 20. uri 14. marca amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 17.30 in 20. uri Rešitev križanke št. 26 1. KARELIJA, 9. SKOK, 13. ATAVIZEM, 14. KABA, 15. SIBILA, 16. MLETEV, 18. ETA, 19. PAŠTETE, 20. SKL, 22. FEN, 23. ZIS, 24. KAJETAN, 27. KSI, 29. RISNOV, 30. PLAZMA, 33. IRKA, 34. NAPOLEON, 36. LOOK, 37. APARTMAN. ■MMMMOTMHMIlliaJ| , HWBKWWM—III........ ■MHIIII................... Bl—ll...... I——lili lllll■■IIIIM——I..............II......1....... M k Miha Klinar: Mesta^^----^^ Klinar; Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar; Mesta. Vnovič podoživi ja P«e'n;,vk\fel?n. n^f ^Potnika, ki zamišljen molči in strmi prav ^dEPtti, , ,v.Pokrajino ki dolina Marne in se nato zau ^if k zahodno od Epernava. Se o* .■ ^ žajih težkega daljnometnega ^ */it. Vd| 2a : na ;iero se skriva bosta0*1. Stra"i reke skoro popolnoma porušene^g^ ^tanjS*^ Lehm; Prvih P°lo-0 oedaleč od 11ti .Jil' -------- j-- IrntiS1' Fy h^i "*'1Ki n •»umni izpred štirih let nekoč P0'rnoboK">. ^P^trjo nJten sega čez ---:x_ :---*.+ o na V0t)i> .J^bo. Čin, bliže obris griča in se črta na ku^. 3 otla okn c• je nekdo' polil nebo /. alkoholom m &' d P°iC°lr>o ŠčP *\h*e to razbeljeno kupolo, poveznjeno .na in čemeče svetlobe, da sc človeku delajo pr«d ?£c. W^ kljuvdajo v kolobarje ali se zdrobe v črne jg dAS v ^Ifttnim oča-lom pred Lehmannovirm f^b]L?lke " množico črnih pik, a ^ v celo Toda teh pik ne vidi s* vfAnm>ce. J g0v spremljevalec. Klinasto so razporeja , :j,et verj »Flugzeuge?« pravi med*' ceV Se "e svo lug/euge/« pn Res, niso pike! Letala i\ta, ui3v» pin.«*; ~--- % \)\'t'- .i nji nato pa podzavestno povefagfeJ,j{J i K^Jmej Rešiti mora avtom lehm "ni očem-xnmann zdrzne, Skr obil! |C^oC hre,d:;Kriti prej, pre ^"^^vt^rn svetu 'cincu a den ga bedo letala opa^-^ p r f icVali VJ Ruševin ne bodo boT^e0f^i,^ ognjem! Ruševine so nJL,n sVeti' ve, da jima tu na odprtem -ruševinami. štifi>.!!l To niso letala »zprco_ ' ki se v strmoglavem ,0>: ,„ P .strojničnim 1,1 kakor med -5' in ga prelete v nizkem Zato Lchmann povečuje ^ ceste in se ponekod ncVt prevrnil. K,siro£iproli ci,iu n,,n ognjem, dabe zdaj c °o zdaj A Lehmann pozablja na to nevarnost, marveč drvi z avtomobilom, dokler ne zapelje med ruševine zadovoljen, da je prehitel nevarna letala in zavrl, da je oba vrglo naprej. Potem naglo izklopi motor in pogleda, če je medicinec že izskočii. Da, zunaj je, ga zagleda v trenutku, ko se je študent pognal v varno oddaljeni jarek. Hoče se pognati za njim, a odreveni; v zraku je že slišati vrtajoče zavijanje letalskih bomb, čeprav letala še niso preletela ruševin. Samo drobec sekunde traja odrevenelost, vendar dovolj dolgo, da je jarek, v katerem je našel zaklonišče medicinec, predaleč, da bi ga lahko dosegel, se Lehmann takoj zave s polnim občutjem groze pred koncem, ki ga je v tem drobcu časa zavrtala poleg avtomobila v cesto kakor sveder. Izgubljen! To je konec, se ne more odvrtati iz odrevenelosti, dokler ga ne vržejo ob tla prve eksplozije na južnem obrobju porušene vasi, obenem pa zagleda komaj za skok vstran odprtino pod stopnicami neke napol porušene hiše. Zdaj ne razmišlja, niti nč ve, kako se je odgnal še vedno odre-venel s tal in ali je bil podoben kenguruju, delfinu ali neokretnemu tjulnju, samo čuti, da je med novim zavijanjem bomb in v gostem, sivem in od prahu in smodnika zadušljjvem mraku, v katerem je mrknilo sonce, padel v temo prostora pod stopnicami, ne da bi se zavedel, ali je prostor plitev ali globok, je drvarnica, koko.šnjak ali klet ali samo odprtina brez slehernega namena in koristi za ljudi, ki so nekoč prebivali v tej hiši, ki ni več hiša, a vendar zanj koristen i in edini rešilni prostor, v katerega je padel komaj za zrnce časa i prej, preden se je zunaj dvignil iz zemlje ognjen steber in se oglušujoče sesul na bobnečo, kakor v potresnih sunkih zvijajočo ; se zemljo. Kaj je tam zunaj, ne ve. Ve samo, da je za las ušel smrti. Toliko da ni končal tako, kakor je pred tremi leti njegov prijatelj Klinghof. To je prva misel, ki ga navda najprej z mislijo na takratno grozo. — Heutc ist mein bester Freund Leopold Klinghof gefallen, — je zapisal v svoj dnevnik pred tremi leti, a ta hip, pomisli z grozo, bi lahko doletela tudi njega enaka usoda: izginil bi v stebru ognja, plahutajočega kamenja in jekla in z dimom pomešanih, kot smrt črnih oblakov prahu. Izginil kakor Klinghof, ga spreletava groza, ki je pravzaprav že olajšanje in sprostitev smrtne groze, ki jo je občutil nekaj hipov poprej, preden ga je odrešila blažena tema v tem, kakor od samega boga zanj pripravljenem rešilnem zavetju. O, tudi tokrat ga srečna usoda ni zapustila, ga navda skoro blazna sreča, da je ušel smrti. Ušel samo za las! Da, samo za las ... To si ponavlja, srečen, kakor da se je pravkar vnovič rodil. In kakor da je ves smisel življenja in sveta izpolnjen samo z njegovim bivanjem, ne čuti neprodirne teme, ki ga obdaja, ne kašlja, ki ga duši s prahom, ki jc buhnil za njim skozi odprtino in ubil sočni po letni dan s temo. Tako mu je, kakor da na svetu ni nobene druge stvari razen njega samega. V skoro blazni radosti, da je ušel peklu, ki še vedno divja zunaj, se ne zaveda, da nevarnosti še ni konec in da njegovo »novo rojstvo« še ni rojstvo, marveč samo počutje varnosti, podobno varnemu žilju otroka pred rojstvom v materinem telesu, ki se svojega resničnega bivanja še ne more zavedati, ker je njegovo bivanje še vedno podobno nebivanju, udoben in globok sen brez sanj, iz katerega se poraja bitje in v katerega se po prehojeni življenjski poti vrača, včasih celo ptcd ali ob svojem rojstvu. Toda to počutje ne more dolgo trajati, marveč se že po Sekaj trenutkih uduši v suhem kašlju, v prahu, ki ga med kašljanjem zajema v polna pljuča in ki ga ne more izkašljati. ker je v dolgih trenutkih »blažene teme« pozabil pritisniti robec na usta in ga pritiska šele sedaj, ko ima že polna pljuča neznosnega prahu. Kmalu potem se med izkašljavanjem zave tišine, ki je nastala po »trenutkih pekla«, ki mu je po goli sreči ušel v ta, kot zasuta grobnica črn pro-stoi, in pomisli na medicinca, ki je ostal zunaj v opuščenem strelskem jarku in ki ga ni slišati. Pa ne da bi fanta zasulo, se zboji Lehmann za usodo človeka, o katerem po svoji krivdi ne ve niti imena, a ki je morda sam pesnik tistih pesmi, ki mu jih je med vožnjo pripovedoval in ki so bile ubrane popolnoma v nov ton in stil, kakršnega nemška poezija še ne pozna. Če je tiste stihe napisal medicinec (in Lehmann je skoro prepričan, da jih je), je pesnik, pravi pesnik, ki bi prav gotovo napisal še velike stvari, če je še živ in če že ni mrtev. Mrtev? »Gott bevvahre,« se Lehmann duši v kašlju in čaka, kdaj sc bo črni prah zredčil in kdaj bo v temo začela pronicati svetloba, da bo lahko zagledal odprtino in za odprtino sonce in razbeljeno modrino brezoblačnega poletnega neba. Mora pogledati, kaj je s tem fantom. Mora ga izkopati, če je zasut. Morda ga bo izkopal še živega? A četudi bi bil mrtev, mora zvedeti za njegovo ime in za naslov njegovih domačih, ki se morda niti ne zavedajo pomembnosti medicinčevih pesmi ali pa celo (tudi to je mogoče, tovarnarji so, se Lehmann spomni, da mu je študent omenil poreklo svojih staršev) vsebine jedkih, proti vladajoči družbi naperjenih pesmi ne odobravajo, kakor na primer ni odobraval in razumel Heinejevega pisanja njegov bogati stric Samuel Heine, zlasti tistega ne, ki je bilo naperjeno proti bogataški veji Heinejevega rodu samega in ki jih je nesrečni, revni in celih osem let na »grobnico postelje« priklenjeni bolni pesnik moral uničiti, če ni hotel poginiti cd gladu in se odpovedati miloščini, ki mu jo jc dajal njegov bogati stric. Kdove če ne bodo tudi s pesmimi neznanega medicinca; čc jc pesnik, tako storili njegovi? GLAS * 8 STRAN GLAS * 9. STRAN GLAS * 10. STRAN SREDA — 13. marca Modrijan iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1912) Znamenito, hkrati pa tako pretresljivo Prešernovo pismo »lubim staršem« z Dunaja (dne 24. maja 1824), je e-dino njegovo pismo domačim, ki ga je čas ohranil do današnjih dni. Vsa druga Francetova pisma, ki jih je kot ljubljanski in dunajski študent pisal v Vrbo, so zaradi neodpustljive brezbrižnosti pesnikovih sester, prešla v izgubo. Kako vse drugače, danes bi rekli, bolj kulturno, in tudi z določenim močnim občutjem rodbinskega ponosa nad »prvim dohtarjem iz Bohinja«, pa so ravnali Mencingerjevi domači: v hiši na Brodu so ohranili kar 181 pisem, ki jim jih je pisal Janez iz Ljubljane, z Dunaja in iz Brezici PODOBNOST PISEM Vendar pa nam že edino Prešernovo ohranjeno pismo staršem zadostuje za prepričljivo primerjavo z vsebino Mencingerjevih pisem domačim: oba Gorenjca, ki sta si izvolila pravniški stan, poučujeta, svetujeta, opozarjata in blažita rodbinske nesporazume! Tu hi le podobnosti v oslavljanju in pozdravljanju, tu je pri obeh prisotna prav enaka bridka skrb za srečo domače hiše, za slogo med brati in sestrami; mlada pravnika svarita starše pred prenaglimi odločitvami. Srci obeh mož tre-pečeta v skrbi za rodni dom ... Izmed mnogih ohranjenih Mencingerjevih pisem navajamo le nekatere najbolj značilne izvlečke. Zadostovali nam bodo za prikaz bridko-lepe slike človeka, ki je imel svoj rodni dom čez vse rad, z njim živel in trpel. Dne 17. rožnika (junija) 1. 1856 piše Janez pismo iz Ljubljane domov v Bohinj: »Preljubi starši! — Strašno dolgo vam že nisem pisal, mislili že bote, da sim umeri ali na vas pozabil. Pa še sim zdrav in terden in tudi zmiraj na vas mislim, samo težko se k pisanji pripravim. — Zdrav aim letaš tako močno da še nikoli tako ne, vse se mi prileze in nobeno delo mi ne škoduje. Zato sim se pa tudi precej izredil na dolgost in širokost, da so mi vse hlače prekratke in vse suknje preozke. Tudi sim letos lepo ru-deč, kakor še nikoli nisem bil, in rujave pike po obrazi so izginile, ker ne grem veliko na sonce. — Prišel pa bom domu drugo nedeljo po svetim Jakopu prav gotovo. Le merkijte, da dobro dan prerajtate, tretji dan avgusta. — Tudi na ukancah bom veliko bral in pisal. — Tudi bukve, kar so mi jih fajmoš-ter vlani posodili, bom vse še enkrat prebral. K tem bom pa še pesmi delal, da bo veselje. — Menim, da bom per-vi premfar sodme šole, če bo tako po sreči šlo, kakor je zdaj šlo. — Letaš bom tudi pervikrat pridgoval po latinsko. Tisti dan — bom pred študenti pred deželnim poglavarjem in pred tolko zbrano gospodo latinsko govoriti in z rokami mahati mogel. — Ko bi me vi pač tisti dan videli, čuden bi se vam zdel. Kako kaj z mojim denarjem delam, to ste tudi kaj radovedni slišati; ko bi v denarjih tako dober bil kakor v učenji, bi bilo kaj modro. Pa gospodariti ne znam, kakor vsi, ki preveč v bukvah tičijo. — Kakor so naš oča včasi njive radi kupovali, tako jest bukve kupujem, in bukve so drage, in oba tudi vsak za se le njive kupujeva, ker moja njiva so bukve iz njih si raj tam služiti svoj kruh in čast, kakor oča iz njiv. — Pišite mi tudi, kaka bo kaj letina, ino kako ste kaj zdravi in terdni za delo in še vse drugo, kar veste da rad izvem. — Z Bogom! SKRB ZA DOM Tako prešerno je pisal ta osemnajst letni gimnazijec. A kako vse drugače, poln trpkih skrbi, dvomov vase in v svoj poklic, jc pisal domačim dunajski visokošolec in brežiški koncipient! Zbral sem le nakaj skopih izvlečkov iz teh pisem, ki pa že kar dobro osvetle Mencingerjevo celovito osebnost: zavestno poštenost in pravičnost, življenjsko previdnost in preudarnost, nagnjenost k modrovanju, spoštovanje staršev, ljubezen do bratov in sestra pa živo navezanost na domačijo v Bohinju. »Ljubim staršem« je Janez pisal z Dunaja dne 10. novembra 1859: »... Po vsem svetu jc mir, dobra letina je bila v veliko krajih, in tudi upanje je povsod, da bo v prihodnjem letu tudi mir ohranjen. Ali je pa med mano ino med mojimi mir ohranjen, kdo ve? Ko sem letos od doma šel, nisem od matere vzel slovesa, bilo bi mi pretežko. Od očeta sem pa jemal slovo — kolikokratov sem jim roko podal, morebiti za vekomaj. Gregorju sem tudi na serce govoril, naj uboga očeta in mater, da si jih dalje ohrani. Oče so mi vse odpustili in vendar se mi zdi, kakor bi mi nc bili, in kakor bi jih še neka žalost zavoljo mene pekla, in strah, da iz mene ne bo izrastel pošten in pameten človek. Ravno ta misel, da vi mene doma slabo sodite, medtem ko me povsod vsi drugi dobro sodijo, meni tudi veliko žalost dela, in posebno zato, ker nc vem, kako bi vas od te misli odpravil. — Z vami sem v ukancah premalo govoril o mojih zadevah in morebiti sem sam vzrok, ako mc kaj krivo sodite. Pa glejte, jaz sem med gospodo izrejen, celo leto v mestnem ozidji čepim za bukvami, imam svoje misli o vseh rečeh vse dru-gači kakor vi, se menim le z gospodo. — Jaz nisem ravno navaden človek, jaz imam mehko serec, in sem rad vedno v kaj zamišljen, kar vi včasih še ne zastopite ne. Jaz nisem prazen otopel človek, posebno, ker hudih besedi nisem slišal nikjer še kakor doma od starišev, kterim sem po svojih mislih še vedno veselje in čast skazoval. Moje misli so take, ali vaše so drugačine. — Moje misli so naredile šole in bukve, vaše pa skušinja in domače zgodbe. Vam le to žalost dela, da nisem šel v du-hovnski stan.« TRPKO DOMOTOžJE Kako je črv dvoma v izbrani poklic le razžiral jurista Mencingerja, zvemo iz pretresljivih vrstic enaindvajsetletnega dunajskega študenta: »Večkrat sem hvaležen Bogu t da Vam je misel dal, me v šolo poslati; včasi pa zopet mislim, loži je kmečki stan, in njegovo torpljonje je bolj zdravo. In res, kmet se zvečer vleže, zadovoljen, da je delo dneva opravil, in brez skerbi zaspi na postelji nad svojim hlevom. Tak gospod, kakor jest, pa je zapušen na ptujim; ko sc zvečer vleže, ne more biti vesel in zadovoljen, SE ENA PODOBNOST: kot je Prešernovo hišo v Vrbi »varoval svet Marka«, tako je Mencingerjev dom na Brodu varovala sveta Magdalena. — Obe cerkvici sta le podružnici... Pa še podobnost gradbenega sloga in podobnost pokrajine z gorami! ki vedno iše le veselice — jaz sem človok, bolj resnoben, in bolj na žalostno stran, ki rad premišljujem težke in više reči. — Kolikokratov sem premišljeval moje žalostne ukance, kadar so se oče ger-do deržali, ali kaj rekli zavoljo mojega vlačenja. Sam pri sebi sem se vedno mislil nedolžnega očetove jeze, in zavoljo tega sem bil žalosten, da mi oče krivico delajo. — Jaz sem kmečkega stanu, pa v gosposki izreji sem dobil bolj mehko kožo in tudi bolj mehko srce, kakor ko bi kmet ostal; veliko bolj me prime nadloga, in bolj me gane žalost, in vsaka kolikaj huda beseda me močno vdari v serce, huda misel ga muči, in ko se zjutraj zbudi, ga zopet poprime skerb in težava.« Kako dober sin jc bil Janez svojim staršem in kako skrben bra/t je bil sestram in bratu spoznamo brž za tem: »Imejte poterpljemjc z očetom, strežite jim, kar jim morete, da jim polajšate njih bolezen, da jim ne delate težav na stare dni. In ako se vam tudi včasi zdi, da oče nimajo kaj prav, storite njih voljo, da jih ne žalite, in pomislite, da so vam oče vse pridobili s svojimi žulji in rokami, vse kar vživate in imate. In tudi jaz imam vse, kar som, od očota; jaz sem. jim hvaležen, in jih tudi zdaj za odpušanje prosim, ker sem jih res večkrat razžalil. Kako težko bi mi bilo, kako bi me pekla vest, ako bi oče z brit-kostimi in težavami zavoljo mene šli pod zemljo ...« i SLOVO OD OČETA Tako pokorni in hvaležni sin Janez odpušča na smrt bolnemu očetu vse krivične očitke od prejšnjih ukane. Ko je hodil naokoli in pil lepote ljubega Bohinja, namesto da bi poprijel za delo na njivi. In tudi to je peklilo očeta, da fant ni hotel postati duhovnik, pač pa se je posvetil stanu »goljufov«, kot so tedaj v Bohinju rekli advokatom, kar vsem povprek! Poučujoča narava Mencingerjeva, ki se je pozneje sprevrgla v pravo patriarhalno modrijanstvo, se izkaže v pismih domačim kar še večkrat: zdaj svetuje staršem, potem poučuje brata. Zdi se, da je s skrbno mislijo vedno doma: »Tako jest z vami čutim i° terpim, in akoravno sem na Dunaj i, silno daleč od vas, vendar mislim, kakor bi bil doma.« Pretresljive so vrstice iz P i" sem očetu, ležečemu že na smrtni postelji. Tolaži, hkrati pa poučuje: »... Bodite, oče brez težav zavoljo mene; jaz pazim in gledam, da vam bom čast skazal, da se bom povsod dobro in pošteno obnašal. — Saj veste, da je tud' meni v prid, ako se dobrin potov deržim.« »Vi, oče, imejte pa tudi po-terpljenje z družino, z bratom in sestrami, saj veste, da so še mladi, da se jim je zmiraj dobro godilo, in niso nič hudega skusili; ni jih & učila skušnja, ki se človeka bolj prime, kakor nauki. Težave in jeza človeku veliko škoduje, skusite si težave 'n skerbi iz glave izbijati- ^ Dajte si kaj brati, ali kako povest praviti, da ta čas skerbi pozabili. Zvečer naj vam Gregor ali Lenka bukve bere, bote vidi I i, da boste laže peli, in bolj mirno spali« Potem, že kot odvetrn^ pripravnik, poučuje iz BlT žic brata Gregorja na dom* »... Kar zadeva kovačnic0' vam toliko pišem: Gregor naJ le pridno kuje, pa tako blatf^j ki pri prodaji kaj dobie*' nese, npr. krampi ktere nj Janez v Grafčah 'toliko Pr pravi, da nima težkegJ deIa, njimi; to naj pa gleda, da kobu protje odra j tuje, i" ne ostane preveč dolžan. * di ne sme samo ene reči <* lati, ampak več reči naenk1". se poprijeti. — Le dolga kar de! i pri kovačnici!« Na Erodu, pri Groga"J so namreč od nekdaj tudi vali, ne le kmetovali k0 gj čija pa je bila pri n/sl0i"i' prej, preden se je vanjo v ženil Mencingerjev rod; 1 ^ se je domačiji prej re^°nCi3' »pri Kovaču«. — Se da- a našnji je kovaška dela* ^ v prizemlju hiše Brod st-pripravljena — le ognja n mojstra ni... .■*.) (Nadaljevanje prihodnl1 ČRTOMIR ZOR** ^EDA - 13. marca 1968 GLAS * 11. STRAN Umirajoče mesto ie dalj časa se italijanski | arhitekti in urbanisti ukvarjajo s problemom, kako rediti počasi se potapljajoče Benetke. Zadnji čas pa je pri-kl klic na pomoč tudi iz Neaplja, vendar ne zaradi potapljanja. Italijanski strokovnjaki so doumeli, da je treba Neaplju kar najhitreje lagati in rešiti njegovo slavno podobo. Ce nc bo to ^orjeno, bo ono izmed najlepših in slikovitejših mest Italije propadlo. Urbanisti so objavili cel se-Znam znamenitosti, naravnih * arhitektonskih lepot, ki bi morali rešiti, da se ne bi snimanje turistov preusme-r''o kam drugam. Ogrožen je P^dvsem poslovni del Neap-'Ja. V prvih povojnih letih |° povzročale brezobzirne Spekulacije »betonsko eksplo-to je neovirano širjenje novih betonskih gradonj na račun zelenih površin in ar-t^ektonske ubranosti. Nekoč čudoviti zeleni predeli so tudi po opustošenju obdržali svoja imena, ki danes zvenijo kar ironično. Zclo grdo naselje nosi ime Park pinij. Zaščiteno zeleno področje se je skrčilo na 5000 kvadratnih metrov. Tako je bila skrčena na siromašen ostanek ena izmed največjih turističnih privlačnosti Neaplja. Urbanisti zato predlagajo, da bi z mestnega področja odstranili vse ničvredne nadzidave in prizidke, da bi mestu vrnili nekdanjo skladnost. Pri tem navajajo za primer mesto Rim, kjer so storili vse, da bi rešili zgodovinsko jedro. Za Neapelj predlagajo strogo zaščito in konservaci-jo najstarejših četrti, v katerih so »ozke uličice ustvarjene za tišino in kjer bi morali balkone spet okrasiti s cvetjem«. kar ustrl^?' Ve8eU ta rs enem, da bl se Jih človek 8nernajo v a5uJWW V fi,mu 01,ver Twl8t' ki ga prav 8CdaJ ^avljenje z umetno meglo ki fflK zdrav,Jenja bolnikov z obolelimi dihalnimi organi, Urnetn0 m i Vl1 ameriski zdravnik David Allan v Chicagu z i1,rasonski ' S° pokazali izredne rezultate. Poseben aparat, °mocn<1,38. J Spibo Majninger (Jug.) fli 31. Marko Zidan (Jug.) 2-^, 33. Gorazd BedraČ JJ.at 2.5529, 34. Boris **Ji (Jug.) 2.55,58, 35. Jani P°%, nik (Jug.) 2.55,94, 36. P*U Lah (Jug.) 2.56,19, 37.J , Sločnikar (Jug.) 2.58,62 Slalom — 1. p. Russel \ ci ja) 50.89, 56.52, lo7-4igO0, DLgrubcr (Avstr.) 52.24, f '5J, 108.32, 3. Kalin (Švica) 56.36, 109.87, 4. *fjTl (Avstr.) 52.92, 57.24, ll0'-6'(# Sodat (Avstr.) 54.21, D.i69, 110.83, 6. Lakota (M-> 57.17, 111.86, 9. Jakopi* "V 55.35, 57.64, 112.99, 16- Gtlnoina zmra' r0a na S" '1'trost odmetava-d v«iču je znašala 1,5 km/h. Na sveže zapadlem snegu bi pri enaki debelini snega stroj dosegel hitrost 15 km/h. Vse delovne operacije stroja je sproti razlagal strokovnjak tovarne Daimler-Betnz, pojasnila pa so prevajali v slovenski in srbohrvatski jezik. Naši strokovnjaki so stroje lahko tudi sami preizkusili. Strojnika Cestnega podjetja Kranj Andreja Koširja iz Kranjske gore, ki je preizkusiJ vse stroje na demonstraciji, smo povprašali, kaj meni o prikazanih vozilih v zimski cestni službi pri nas. »Naše podjetje ima z unimogi že precej izkušenj, saj jih uporabljamo že blizu deset let. Tako avtomatiziranih seveda nimamo, kot smo jih videli tu, vendar pa v kratkem pričakujemo nov unimog. Zelo ga Že potrebujemo. Cesto na Vršič ne bi moglo očistiti nobeno drugo vozilo ali stroj.« Prvega dne tri dni trajajoče demonstracije so stroji očistili cesto do koče na Gozdu, kjer so stroji rešili iz ledenega oklepa tudi nesrečnega fička, ki je decembra lani na poti v dolino obtičal v snegu. V potek, 8. marca, so stroji prikazali čiščenje visokega snega, žametov in plazov. Najzanimivejše je bilo premagovanje šest metrov visokega zamota, okoli sto metrov višinske razlike pod Erjavčevo kočo. Tu so demonstracijo tudi zaključili. Cestno podjetje Kranj bo do nadaljnega dovolilo promet z motornimi vozili zaradi varnosti le do Koče na Gozdu. Strokovnjaki so z vozili unimog odpotovali v Avstrijo, kjer bo po demonstracijah v Grenoblu in Kranjski gori tretji in predzadnji letošnji prikaz unimogov. A. M. Poštna ulica v Kranju Menda spominska plošča na pošti v Kranju ni samo prazno ime. Menda tudi ni prazno ime spominska plošča Strupija, ki je bil na tem kraju obešen. Menda bi nekateri ljudje res radi strpali te neprecenljive žrtve naših delavcev v ozko ulico, v kateri se je dremjala pred vojno. Ker jc bilo torej na tem kraju več žrtev naše svobode, upamo, da je ime ulice zasluženo, ne pa prazno kot piše v Glasu z dne 21. 2. 1968, in to celo v rubriki, ki je sicer namenjena našim pesnikom in pisateljem, ki so se vsj v svoji revščini trudili postaviti spomenik tistemu, ki mu pripada. Ce jc v Kranju že Mencingerjeva ulica, potem je debata o tem, čc ne. žalji- va, pa čisto odveč, hotela napisati v mlademu rodu na To sem opomin katerega sc sklicuje pisec članka. Simona Prašnikar, Kranj, Smledniška c. 22 a. Naša bralka, tovarišica S. P., se je glede na zapis z dne 28. 2. t. 1., oglasila z mislijo, da ime sedanje Poštne ulice le ni tako prazno, kot smo mi trdili, češ, da je tu vzidana spominska plošča Strupi-ju, ki je bil na tem kraju o-bešen. — S tem pa seveda še ni nikakor utemeljeno, da ime Poštne ulice le ni prazno, kot smo mi trdili. Imamo pa takoj drug predlog: da naj bi sc sedanja Poštna ulica poimenovala po mladem Naklancu Jožetu Strupiju, ki je 17. aprila 1945 na tem mestu postal žrtev okupatorjevega besa prav ob zarji svobode. .. Torej naj bi bil tu Stru-pijev trg! Tembolj, ker ne vem zaradi katere pozabljivosti, doslej še ni Strupije-vega imena v seznamu kranjskih ulic. — O selitvi Poštne ulice nazaj v ozek prehod ob tiskarni, pa v našem zapisu ni bilo besede. Smo pa še vedno za to, da se tudi druga prazna imena naših ulic črtajo in nadomestile z imeni pomembnih domačinov, ki smo jih pri poimenovanju ulic kar nekako pozabili. Le čemu imamo šolsko, Tekstilno, Delavsko, Gasilsko, Krožno, Vrtno in podobne ulice — Lavcrjeve, Turnograjske, Rozmanove (pisatelj Janko Rozman s Primskovega), Puhar-jeve, Lombarjeve in Jezove (oba padla v tragediji v Sor-lijevem mlinu) pa nimamo. — Res bo treba kdaj tudi te, na videz malo pomembne, a za lice našega mesta le značilne stvari, osvetliti in na boljši način urediti. C. Z Na Gorenjskem zastopstvo zavarovalnice Maribor Od novega leta imamo v Sloveniji dve zavarovalnici, in sicer Zavarovalnico Sava s sedežem v Ljubljani in Zavarovalnico Maribor s sedežem v Mariboru. Do pred kratkim je Zavarovalnica Maribor poslovala le na mariborskem, štajerskem in prekmurskem področju, sedaj pa so se odločili, da poslovanje razširijo tudi na Gorenjsko. Tako so v Kranju odprli zastopstvo za vso Gorenjsko. Razen tega pa ima Zavarovalnica Mari- bor svoje zastopnike tudi ¥ Cerkljah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. Tako bodo prebivalci Gorenjske lahko sedaj izbirali pri kateri zavarovalnici bodo zavarovali premičnine, nepremičnine itd. Čeprav so tehnične premije mariborske zavarovalnice iste kot pri Zavarovalnici Sava, pa je nekaj razlik v režiji. Pri režiji je namreč Zavarovalnica Maribor nekoliko cenejša od Zavarovalnice Sava. A. 2. Šesto gorsko zavetišče jeseniških gornikov Jeseniški planinci so se odločili, da v počastitev obletnice ustanovitve planinskega društva Jesenice pred petinšestdesetimi leti zavihajo ro- I kave in primejo lopate in krampe. Sesti bivak jeseniških planincev bo stal na Slemenu (1921 m) pod stenami Mojstrovke, Travnika in Sita. Bivak naj bi dogradili do leta 1969. Jeseniški planinci so sicer pionirji pri gradnji skromnih zavetišč v najbolj oddaljenih predelih naših gora. Pni bivak ( ki se imenuje po padlem partizanu Matevžu Freli-hu, so zgraddi na Veliki dnini jeseniški Skalaši že leta 1935. 2e naslednje leto je bil zgrajen bivak na višini 2140 m pod Rokavi in Oltarjem nad dolino Vrat. Po vojni je zrasel bivak v Za Aku v Mar-tuljkovi skupini. V letih od 1948 do 1952 so Jeseničani zgradili svoj četrti bivak na Ruš j u pod severno steno Ste-narja v višini 1980 metrov. Na planini Zadnji Vogel so 1. 1966 sredi idealnih smučišč Vogla, Sije in Snežne konte postavili peto zavetišč*. Pogoji za graditev šestega planinskega zavetišča prav sedaj niso ravno idealni, toda jeseniški planinci pričakuje- jo, da jim bodo pomagali uresničiti načrt ne samo gospodarske in druge organizacije na Jesenicah, pač pa tudi delovni kolektivi od drugod, če jih bodo zaprosili tako za materialno kot za finančno pomoč. Uroš Zupančič Na Zelenici državno prvenstvo gumarjev in usnjarjev Na smučiščih Zelenice je bilo v nedeljo v organizaciji sindikalne podružnice Peko Tržič XVI. državno prvenstvo gumarjev in usnjarjev v veleslalomu. Nastopilo je 110 tekmovalcev, med katerimi pa so bili tudi goetje iz Gradca. Vrstni red najboljših: starejši člani: 1. Perko (Trio), 2. Kalinšek (Peko), 3. Eder (Humanic). članice: 1. Gallop (Humanic)-l7.ven konkurence, 2. Sitar (Trlo), 3. Bajd (Alpi-na), mlajši člani: 1. Gallop (Humanic)-izven konkurence, 2. Križaj (Trio), 3. Svab (Peko). V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Tria pred Pekom Ln Alpino iz Zirov. D. Humer W\KOMPAS KRANJ prireja za prvomajske praznike za kolektive ln posameznike, dvodnevne in tridnevne Izlete. PROGRAMI IZLETOV SO: ENODNEVNI: 1. Kranj—Trbiž—Beljak—Baško jezero—Vrbsko jezero—Celovec—Velikovec—Jezersko—Kranj 2. Kranj—Trbiž—Udine—Čedad—Gorica— —Ljubljana—Kranj DVODNEVNI: 1. Kranj—Ptuj—Varaždin—Budimpešta—Kranj 2. Kranj—Cortina—Benetke—Kranj TRIDNEVNI: 1. Kranj—Brenncr— Innsbruck—Zurich—Como— —Milano—Benetke—Trst—Ljubljana—Kranj Cene vseh izletov so konkurenčne ln ugodne. Vse informacije dajejo poslovalnice Kompasa Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič. Prav tako sprejemajo navedene poslovalnice tudi prijave do 10. aprila 1968. GLAS * 14. STRAN KRONIKA SREDA — 13. marca V nekaj stavkih KRANJ — V petek zvečer je bil v Kranju redni letni občni zbor Postaje za varstvo prirode in gorsko stražo, ki deluje pri Planinskem društvu v Kranju. Na zboru so se dogovorili za večje sodelovanje z drugimi postajami, tako da bi več akcij izvedli skupaj, predvsem na Govejk, Golico, na Krvavec, na Ratitovec, v Julijce in drugam. Večje sodelovanje naj bi bilo tudi z lovci, ribiči, gozdarji, z organi javne varnosti in drugimi. V bodoče naj bi imeli gorski stražarji več možnosti in pravic učinkovito ukrepati proti vsem, ki pustošijo naravo. POTOCE — V Potočah pr.' Preddvoru je pred dnevi zagorela luč javne razsvetljave, za kar so poskrbeli krajevna skupnost in pa vaščanl sami. Do sedaj namreč v tem turističnem kraju pod Storžičem javne razsvetljave ni bilo. PREDDVOR — V prvih dneh marca so se prebivalci Preddvora razveselili na novo odprtega frizerskega salona, saj so tak lokal močno pogrešali. Pa ne samo domačini, tudi številni turisti so morali do sedaj hoditi v 10 kilometrov oddaljeni Kranj. RATEČE — Dclavc. Cestnega podjetja Kranj bodo v naslednjih dneh obnovili cest; od Podkorena do Rateč, če bo vreme dovoljevalo, bo cesta nared do skakalnih tekem v Planici. VOGEL — Na začetku zime so bili turistični delavci iz Bohinja v skrbeh, ker na Voglu ni hotelo biti dovolj snega. Med februarskim deževjem je na Voglu padal sneg, tako da je sedaj snežna odeja debela več kot dva metra in pol. Zimska sezona je sedaj na višku. Med tednom je okoli spodnje postaje žičnice parkiranih okoli dvesto avtomobilov in avtobusov, v soboto in nedeljo pr. je obisk še neprimerno večji. Domačini pravijo, da je letos toliko snega, da bo smuka dobra še tja do maja, če ne bo večjih odjug. BOHINJSKA BISTRICA — Janez Rozman iz Bohinjske Bistrice je pred leti prinesel s Planine ped Golico večje število narcisnih čebulic ter jih nasadil po Matevževem rovtu v Bohinjski Bistrici. Kaže, d je rastlini novo okolje prijalo, saj je iz leta v leto več narcis v senožetih v Strmch. Pobočja sicer sedaj še pokriva sneg in bodo narcise zacvetele šele maja. JESENICE — V jeseniški železarni so februarja za sedem odstotkov presegli predvideno proizvodnjo. Da bodo mogli izpolniti vsa naročila, je v soboto, 9. marca, začela obratovati še peta siemens-martinova peč. ČRNI VRH —- Zelo lepo vreme je prejšnjo nedeljo privabilo veliko smučarjev na Črni vrh pri Planini pod Golico. Parkirni prostori so bili polni in žičnica je obratovala neprestano. Obisk Črnega vrha pa bi bil še večji, če bi bila cesta bolje oskrbovana. Z rekonstrukcijo ceste so sicer začeli že pred tremi leti, vendar je zaradi pomanjkanja denarja delo zastalo. Letos je v občinskem proračunu odobrenih 15 milijonov in pol starih dinarjev za ureditev najbolj kritičnih mest na cesti v Planini pod Golico. Nesreče zadnjih dni Zahvala Ob prerani izgubi žene, naše dobre mame, stare mame in sestre PAVLE BOGATAJ se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze soialja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: mol Franc, otroci lole, Stanko, Franc in Tončka z družinami ter brata Nace in Franc ter sestra Angela z družinami in ostalo sorodstvo Od petka, 8. marca, se je na gorenjskih cestah pripetilo devet prometnih nesreč, od tega pet lažjih. Ob deseti uri zvečer se je v četrtek, 7. marca, na cesti Savska loka v Kranju pri •tovarni Iskra pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila KR 120-13 Selimir Timotijević iz Kranja je zadel Franca Bur-garja, ki je zunaj prehoda za pešce nenadoma prečkal cesto. Pri tem se je pešec hudo ranil. Z nožem nad očeta V soboto, 9. marca, med tretjo in četrto uro zjutraj je Marija M., roj. 1943, iz Kranja s kuhinjskim nožem zabodla v trebuh svojega očeta Antona M. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico Petra Deržaja v Ljubljani. L. M. Zaspal s cigareto v roki V nedeljo, 10. marca, je ob drugi uri po polnoči začelo goreti v stanovanju Franca Demšarja na Jesenicah. Predvidevajo, da je požar nastal tako, da je Franc Demšar zaspal z gorečo cigareto v roki. Pri tem se je vžgala posteljnina in nekaj sobne opreme. Stkode je za okoli 3000 N din. L. M. GorsVa nesreča V nedeljo, 10. marca, se je pri vračanju z Vogla v dolino smrtno ponesrečil sedemindvajsetletni Peter Ko-govšek iz Ljubljane. Skupaj z Ernestom Marinčkom se je okoli 15. ure napotil z Vogla proti Bohinju, vendar nista šla po markirani poti. Na strmem pobočju je zaradi neizkušenosti in neprimerno opreme Kogovšku spodrsnilo. Po strmini je drsel kakih tisoč metrov in spodaj mrtev obležal. L. M. Zahvala Ob bridki izgubi naše drage in nepozabne, nenadomestljive mame, stare mame, babice in tete Neže Ajdovec roj. Selan iz Naklega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, č. duhovščini, dr. Novaku za pomoč v bolezni in vsem, ki ste jo tako številne spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožaljc ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Elektro Kranj, Mlekarni - Čirče ter njihovim ožjim sodelavcem za darovano cvetje. Žalujoči: sin Franci z družino, hčerka Tončka z družino in drugo sorodstvo V soboto, 9. marca, zvečer sta se na cesti tretjega reda Begunje—Draga zaletela moped ist Alojz Blažič in kolesar Mihael Zupan, oba iz Begunj. Mopedist je vozil po levi strani ceste in tako trčil v kolesarja, da sta oba padla po cesti. Pri tem se je Alojz Blažič laže ranil. Istega dne se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila prometna nesreča, v kateri sta bočno trčila osebni avtomobil KR 28-33, voz- nik Janez Ahačič in pa osebni avtomobil L J 548-92, ki 8» je vozil Zvone Zrimšek. Vozili sta trčili pri prehitevanju. Škode na avtomobilih je za okoli 6500 N din. Pri vožnji z mopedom, vozil ga je Albin Lavter, jf 'počila zadnja zračnica. Pfi tem je sopotnik Alojz Bernik iz Sevelj padel z vozila in se hudo ranil. Nesreča se je pripetila v nedeljo, 10. marca, ob 13. uri v Dolenji vasi. L. M. Kamniška razglednica — Foto Franc Perdan Če želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad SODELUJTE Z NAMI NA VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od 1. do 31. marca pri MLEČNIK Kirschentheuer — Kožentaura, pri Borovljah 15 km pod Ljubeljem Ste bolni? Vas bolijo ledvice, želodec, imate žolčne kamne, bo lujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, črevesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preveč debelite? Pri teh boleznih je najvažnejša prehrana. Katera živila in kako pripravljen3 smete uživati, da se boste pozdravili, boste izvedeli iz knjige Praktična kuharica — poglavja o prehrani bolnikov, katera je napisal priznani zdravnik internist na podlagi najnovejših dognanj v medicini- Knjiga PRAKTIČNA KUHARICA ima nad tisoč receptov, 352 strani, stane pa samo 24.— N din! Naročite jo na naslov: PRAKTIČNA KUHARICA' Ljubljana, poštni predal 302. MALI OGLASI GLAS * 15. STRAN Prodam HISA. --■ primerna za gostin-J*° ali kako drugo obrt vsrc-J»u turističnega kraja na ^rijfikem, takoj vseljiva, da- *obarni> ugodno napro-5*. poslati pod "eddvor - Gorenjska« 100« Graditelji stanovanjskih hiš _„ , . Pravočasno si Poskrbite cement, apno, ««ake, strešno kritino in r"d,» gradbeni material, *' ga nudi MURKA poslo-valmca 2eleznina Usce. Prodam lepo mlado KOBILO. Hraše 28, Lecce ^0t)2 Prodam PRASlCKE. Pov-lJ« 8, Golnik 1137 Prodam rabljeno KOSILNICO rapid, meč motorja 3 KM. Bohinjska Bela 82, Bled 1138 Prodam 1000 kg REPE. Vodice 125 HM Prodam HLADILNIK nuno. Koncilja, Kokrica 93, Kranj 1140 Prodam lovsko DVOCEVKO in FLOBERT ter drugi lovski Ptbor. Jesjh, Medvode 28 1141 Prodam sadno SADIKE Wkc m jabolka. Hafner vmko, Dorfarie 22, 2abnica 1142 Prodam ZAPRAVLJIVCEK. A-^rgas 27, Cerklje 1143 Prodam SEME črne detelje. Mavčiče 59, Medvode Poceni prodam skoraj nov polavtomatični PRALNI STROJ »Svoboda Cačak«, 6 centrifugo. Jevtič Vojko, Radovljica, Prešernova 2, telefon 70-150 1145 Prodam MOTOR puch, 250 ccm. Bogataj Janez, Mura-vc 12, Poljane 1146 Prvovrstno SENO in OTA-VO prodam, oddam košnjo. Lesce 84 1147 Prodam SLAMO. Cerklje 99 1143 Prodam MOTOR java, 175 ccm. Kranj, Planina 4a 1149 Prodam otroško KOLO. Kranj, Planina 4a 1150 Prodam rabljeno OMARO za obleko po zelo nizki ceni. Kranj, Trojarjeva 4, Kalvarija 1101 Prodam SENO, prevoz pre-skrbim. Rupar Lojze. Log 21, Sk. Loka 1152 OPORE (punte) DESKE za betoniranje prodam. Tržič, C. JLA 1 1153 Prodam dobro ohranjin MOTOR NSU-maksi, 175 ccm po ugodni ceni. Visoko 41, Šenčur 1154 Poceni prodam TELEVIZOR onon. Ogled vsak dan popoldne Roblek, Kranj, Valjav-čeva 3 1155 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA igor. Breg ob Savi 36, Kranj 1156 Prodam PRASlCKE stare 6 tednov. Veki o 32, Šenčur 1157 Prodam dva PRAŠIČKA, težka po 40 kg. Pogačnik, Oto-če 21, Podnart 1158 Prodam JABOLKA in REPO. Ilotemožc 28, Preddvor 1159 Prodam FIAT 600, zelo dobro ohranjen z novim motorjem 750, cena zelo ugodna. Kranj, ul. Vide Šinkovce ve 2, (poleg vinotoča Central), Primskovo 1160 Ugodno prodam odličen OJAČEVALEC za kitaro, znamke pynacord zaradi odhoda k vojakom. Vasja Vi-žintin, Zl. polje 11, Kranj 1161 Prodam dobro ohranjeno motorno KOLO NSU-maksi, 175 ccm. V račun vzamem tudi MOPED. Sp. Kokra 5, Preddvor 1162 Prodam zastavo 750 v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. C. 1. avgusta 11 17, Kranj 1163 Prodam KRAVO, težko, dobro mlckarico s teletom. Pov-šin, Selo 22, Bled 1164 Prodam ročno SLAMOREZ-NICO s puhnlmkoni in črpalko za hišni vodovod. Loka 22, Križe 1165 Prodam dva prašiča, težka po 130—140 kg, in seme črne detelje. Okroglo 6, Naklo 1166 Kupim Kupim ZASTAVA 750. Ogled od 16.—17. ure popoldan. Sp. Duplje 77 1167 Kupim levi vzidljiv ŠTEDILNIK — rabljen z bojler-jem. Boh. Bistrica 131 1168 Ostalo Dobremu zidarju oddam delo za notranjo izdelavo nove hiše. Plačam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1169 Iščem mlajše DEKLE iz okolice Kranja za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Naslov v oglas, oddelku 1170 Za pomoč na kmetiji po službi nudimo fantu ali dekletu hrano in stanovanje. Kranj, Ručigajeva 1 1171 V središču mesta Kranja oddam SOBO dvema fantoma. Ogled vsak dan dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku 1172 Iščem žensko za varstvo dveh otrok od 1 — 5. let. Dam hrano in stanovanje. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1173 Iščem UPOKOJENCA, lahko nekvalificiran delavec, za pomoč v mlinu. Hrana in stanovanje v hiši. Valjčni mlin, Hotemoze - Preddvor 1174 8. 3. 1968 sem izgubil HLAČE na llujah. Poštenega najditelja prosim, da jih proti visoki nagradi vrne Kranj •* Huje 5 1175 Iščem GOSPODINJSKO po. močnico, najraje upokojenko; vajena molže in malo kuhe.' Drugo po dogovoru. Polane; Rečica 7, kol. Bled 1178 Podjetje KAMNOSESTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. Razpisna komisija za delovno mesto direktorja pri Gostinskem podjetju KRONA, -koli.. Loka, Mestni trg 32, razpisuje delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo in 5 let prakse v gostinstvu, — da je visoko kvalificirani gostinski delavec in ima 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gostinstvu, — da imajo srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gostinstvu. Kandidati morajo predložiti dokazilo o šolski in strokovni izobrazbi z življenjepisom in o svojem dosedanjem delu v organizacijah in organih. Rok za priglasitev je 15 dni po objavi razpisa. & t d 1 dan *• maj 1MPESTA dan maj Odhod iz Kranja ob 4. uri zjutraj izpred poslovalnice Turist, mimo Ljubljane, Zagreba, Varaždina dalje proti obmejnemu prehodu Letenve. Na poti Nagvkaniza— Bu-dimpeSta se bomo ustavili ob Blatnem jezeru. Ogled mesta Siofok, ki je drugo največje letovišče. V poznih popoldanskih urah prihod v Budimpešto. Po zajtrku ogled mesta, znamenito trdnjavo Citadelo, Parlament, kraljevo palačo, Matijevo cerkev-cerkev kronanja, katedralo Sv. Štefana ter se sprehodili po Margare-tinem otoku. Povratek preko Graza, Celovca in Ljubljane, s prihodom v Kranj v poznih večernih urah. Cena potovanja je 225.00 N din V ceno so vračunani prevozni stroški, strokovni vodič v Budimpešti, vodstvo in organizacija ter polpension. ZA 1. DVODNEVNI IZLETI V BUDIMPEŠTO IN BENETKE AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ Udeleženci, ki bodo potovali na kolektivni potni list, morajo ob prijavi predložiti: L izpolnjeno vprašalno polo 2. 1 fotografijo 3. vojni obvezniki, dovoljenje VO za potovanje v inozemstvo. Prijave v poslovalnici TURIST cesta JLA 1 — Kranj ZA BENETKE najkasneje do 1. aprila ZA BUDIMPEŠTO najkasneje do 6. aprila BENETKE 1. dan 1. maj 2. dan 2. maj Odhod iz Kranja ob 6. uri izpred poslovalnice Turist. Vožnja skozi Jesenice in Kranjsko goro. Dalje mimo Trbiža, Udin, Pordenosa in Trevisa. Predviden prihod v Benetke ob 15. uri popoldne. Ogled mesta in vožnja z motornim čolnom po Kanalu Grande. Ob 11. uri odhod iz Benetk proti Trstu, skozi Postojno in Ljubljano v Kranj. Cena potovanja je 148.00 N din V ceno je vključen prevoz z avtobusom, vožnja s čolnom po Kanalu Grande, 1 polpension, vodstvo in organizacija izleta B^^///%+/$//$+/BP9^%$%$- G LAS SPORT SREDA — 13. marca 10& Tretje mesto za Šraja V nedeljo je bilo v Murski Soboti letošnje prvenstvo Slovenije v krosu. Tako so le teden pred državnim prvenstvom, ki bo letos v Celju, slovenski atleti in atletinje še zadnjič ugotavljali svoje trenutne sposobnosti in s tem možnosti za uvrstitve na prvenstvu Jugoslavije. REZULTATI (kategorije, v katerih so nastopili tudi atleti Triglava): mlajši mSadinci (3000m — 52 tekmovalcev): 1. Ferfi-la (TVD Cerknica) 7:57,5, 12. Kuhar (Tr); starejši mladinci (4000 m — 32 tekmovalcev): 1. Svet (Kl) 15:14,1... 3. Sraj (Tr) 15:55,6... 8. Zumer (Tr) 16:39,0. M. K. Milek enajsti v Madridu Po uspehu na prvenstvu |! Slovenije v dvorani v Celju in beograjskih atletskih igrah v dvorani je kranjski atlet Polde Mili LEK zabeležil nov pomemben rezultat. Tokrat j je nastopil na evropskih : atletskih igrah v športni palači v Madridu, kjer je preskočil 208 cm in s tero osvojil 11. mesto. Poudarki je treba, da je Milek v nadaljevanju tekmova nja le za las zgrešil višino 211 cm. Drugi jugoslovanski predstavnik v skoku v višino Beograjčan Todosijetvič je z istim re zultatom zasedel 13. mesto. Zmagovalec Skvorcov (SZ) je pred 10.000 gledalci preskočil 217 cm. M. K. Občinsko prvenstvo Kranja v tekih Na letošnjem občin skem prvenstvu Kranja v smučarskih tekih je nastopilo okoli 50 tekmoval cev. V posameznih kate gorijah so osvojili naslove prvakov naslednji: mlajš> pionirji — Matevž Kor dež, starejši pionirji — Franc Mohorič, mlajši mladinci — Janez Moho-jriČ, starejši mladinci —ii Vinko Lotrič, člani — Roman Seljak, pionirke — Milena Kordež. M. K. Triglav brez konkurence Kap Prihodnjo soboto bo v Kranju končano prvo zimsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Po dosedanjih igrah lahko že zanesljivo trdimo, da bo naslov pripadel domačemu Triglavu, saj je dpslej vse nasprotnike visoko premagal. Minulo soboto in nedeljo so bili v tretjem in če- F. Mesec in ušin občinska prvaka Na letošnjem občinskem prvenstvu Kranja v skokih za mladince je nastopilo oko-v li 30 tekmovalcev. Pri starejših mladincih je bil najboljši F. Mesec, ki je sicer še mlajši mladinec, vendar je tekmoval v konkurenci starejših zaradi tekmovanja Kongsberg, ki bo na 65-metrski skakalnici v Planici. Med mlajšimi mladinci pa si je priboril v hudi borbi s klubskim kolegom Grosarjem prvo mesto Jože Kapušin. Za prvenstvo Triglava pa so tekmovali tudi pionirji na 25-metrski skakalnici. Vrstni red: starejši mladinci: 1. F. Mesec, 2. Bečan, 3. Norčlč, 4. Križnar, 5. Potočnik itd., mlajši mladinci: 1. Kapušin, 2. Grosar, 3. Benčič, 4. Norčič, 5. Ješe itd., starejši pionirji: 1. Fabjan, 2. Gro-han, 3. Belančič itd., mlajši pionirji: 1. Nograšek, 2. Podobnik, 3. Brenkuš itd. J. Javornik Veleslalom na Starem trtem kolu doseženii v glavnem pričakovani rezultati. Še najbolj zanimivo je bilo srečanje med domačima ekipama Triglavom I in II. V zadnjem kolu bo na sporedu nekaj odločilnih srečanj: Triglav in Ljubljana za prvo mesto, Koper in Triglav II za tretje in Neptun ter Ljubljana II za peto mesto. Rezultati: III. kolo: Triglav I : Koper 21:2. Triglav II : Neptun 9:2, Ljubljana I : Ljubljana II 14:3; IV. kolo: Triglav I : Triglav II 21:2, Ljubljana I : Neptun 13:1, Koper : Ljubljana II 9:1. Lestvica: Triglav I. Ljubljana I. Triglav II. Koper Neptun Ljubljana II. 4 4 0 0 68:4 8 4 4 0 0 46:12 8 4 2 0 2 32:31 4 4 2 0 2 20:34 4 4 0 0 4 3:34 0 4 0 0 4 5:59 0 Najboljši strelci: J. Rebolj 28, Košnik 12, Chvatal 11 golov itd. P. Didič Uspelo tekmovanje za pokal Kurikkala in Berauer Po šestih letih Je bilo spet pri nas tradicionalno tekmovanje srednjeevropskih tekačev in kombinatorcev za P0^. Kurikkala in pokal Berauer. Medtem ko je po organizacijski strani to veliko mednarodno tekmovanje odlično uspelo, pa ne moremo biti povsem zadovoljni z nastopom naših repre-zentantov. še najbolj je zadovoljil med člani Kranjčan Roma Seljak, ki je osvojil 17. mesto v solo teku in dosegel tudi najboljši čas v naši štafeti. Med mladinci je zadovoljil edino« Kalan, ki se je posebno izkazal v nedeljo v štafetnem te^".x. ima največ zaslug, da je jugoslovanska štafeta osvojila od» no drugo mesto. Pripomniti pa je treba, da so naši mladinc na tem vsakoletnem tekmovanju v preteklih letih dosegali dosti lepše rezultate. Med članicami je bila izmed naših naj* boljša Repinčeva, ki je osvojila 8. mesto, medtem ko je »nj* fetni tek ženskih ekip odpadel, ker se je "za tekmovanje Pojavila samo štafeta ZRN. Nekoliko boljši uspeh smo zabeležili v klasični kombinaciji, kjer sta se odrezala s tretjima mestoma Franc Ambroži pri članih in Janez Gorjanc pri mladincih. Konkurenca je dokaj močna, nI pa bila kot je že tradicija, številčno močno zastopana (17 nastopajočih). Tretje mesto kombinatorca Go * janca pa je tudi njegov doslej največji uspeh. Uspeh pa Jc • toliko bolj pomemben, če upoštevamo, da se je ta nl'a.. tekmovalec začel aktivno baviti s kombinacijo šele v ietošnj zimi (doslej Je bil namreč aktivni tekmovalec v solo skokih/' Svoj največji uspeh v klasični kombinaciji pa je dosegel seveda tudi Franc Ambrožič. J.Javornik Jeseničanom dvanajsti naslov in tudi pokal Komentar ob zaključku zvezne lige v hokeju na ledu Pred kratkim se je končalo državno hokejsko prvenstvo, ki je bilo za spremembo od prejinjih let zanimivo le toliko, da je moštvo Jesenic moralo potrditi svojo premoč v srečanju v Zagrebu proti Medveščaku. Jeseničani so tudi v tem odločilnem srečanju pobrali ves izkupiček in tako že dvanajslič zapored osvojili naslov najboljšega moštva v državi. Letošnje prvenstvo je prineslo nekaj presenečenj, ki pa niso bistveno vplivala na razvrstitev na prvenstveni lestvici. Jeseničani so imeli v tekmovanju samo en slab trenutek, ko so v domačem derbiju proti Kranjski gori vrhu nepričakovano izgubili obe točki. Vsa ostala srečanja, razen seveda z Medveščakom v Zagrebu, niso bila preveč težka in je bilo prvenstvo tudi letos za njih bolj formalno. Moštvo Kranjske gore pred pričetkom prvenstva ni imelo velikih želja. Pomladitev moštva in odsotnost nekaterih standardnih igralcev je bil glavni razlog, da tudi strokovnjaki niso šteli Kranjsko goro med favorite za višje mesto. Nesrečna turneja v Beogradu ni vzela volje, mladim Kranjskogorcem, ki so po menjavi trenerja našli samega sebe in začeli zmagova- Na nedeljskem veleslalomu za pokal šešir j a in Gorenjske predilnice na Starem vrhu je nastopilo nad 200 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljši so bili Jeseničani, ki so letos zmagali tudi v ekipni razvrstitvi. Med prvo deseterico članov je bilo namreč kar 7 Jeseničanov. Pri članicah sta bili najboljši Vatovčeva in Pirnatova, med mladinci pa so se najbolj izkazali Tržičani, kjer se že pozna delo z mladino v okviru alpske šole. V posameznih kategorijah so bili naslednji zmagovalci: člani: šmiitek (Jesenice), članice: Vatovec (Branik), starejši mladinci: Zavrl (Branik), mlajši mladinci: Aljančič (Tržič), starejše mladinke: Tolar (Podnart), mlajše mladinke: Jocif '(Triglav). Med ekipami pa je bil naslednji vrstni red: 1. Jesenice, 2. Branik, 3. Triglav, 4. Transturist, 5. Železniki itd. P. Pokom Več pozornosti najmlajšim V torek je bila v Kranju 18. redna letna konferenca gorenjske nogometne podzve-ze. Predstavniki gorenjskih klubov so na tem zborovanju pregledali rezultate dela v zadnjih dveh letih, hkrati pa sprejeli vrsto koristnih sklepov za nadaljnje delo, kar bo nedvomno vplivalo na izboljšanje kvaliitote gorenjskega nogometa, ki je bil v zadnjih letih v manjši stagnaciji. V zadnjem času se stanje precej popravlja, za kar kažejo razumevanje tudi posamezne občinske zveze za telesno kulturo. V minulih dveh letih je bilo na Gorenjskem odigranih 780 tekem, kar predstavlja velik napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Tudi 1237 registriranih nogometašev do-volj zgovorno priča o množičnosti gorenjskega nogometa. Veliko pozornost so v razpravi posvetili vprašanju kvalitete naraščaja, saj je znano, da je bila gorenjska i na prče pionirska reprezentanca zadnjih dveh republiških venstvih vedno zadnja, prav je bila še leta 1965 druga. Prav zaradi tega nameravajo organizirati odslej občinske lige za pionirje, kjer bodo lahko vključili posamezni klubi več svojih moštev, prvaki občin pa se bodo pomerili ob zaključku za naslov gorenjskega prvaka. Letos bo v Kranju republiško prvenstvo podzveznih pionirskih reprezentanc (24. in 25. maja) in se zato na prvenstvo že pripravljajo in upajo, da bo uspelo, pa tudi uvrstitev gorenjske vrste bo bržkone boljša kot v zadnjih dveh letih. Zanimiv je tudi podatek o Številu pritožb na registracijo tekem na Gorenjskem. Klubi se mnogo preveč pritožujejo in je bilo tako registrirano v gorenjski ligi več pritožb kot v slovenski nogometni ligi ter v vzhodni in zahodni drugi republiški ligi skupaj. J. Javornik ti, tako, da je osvojeno tretje mesto povsem zasluženo. Nepričakovana zmaga proti kra" jevnemu rivalu je visoko kvaliteto moštva samo potrdila-Visoka uvrstitev je nedvomno velik uspeh za mladi kolektiv, ki je že zaradi svojega namena obsojen na vsakoletno menjavanje igralcev, topa je formiranje moštva za vsako sezono posebej. Prav zaradi tega je uspeh še toliko večji. V nedeljo pa je bilo končano tudi pokalno tekmovanje v hokeju. Tudi tu so Jeseničani gladko premagali vse tri nasprotnike, med njim.1 tudi z visokim rezultatom Medveščaka iz Zagreba, dvanajstemu naslovu državnega prvaka so tako doda f še en lep uspeh in potrdi ponovno, da so še vedno brez prave konkurence v Jugosla; viji. Kranjska gora je tuji dobro zaigrala v pokalnem tekmovanju zlasti proti Medveščaku, medtem, ko je Pr0" ti beograjskemu Partizanu nekoliko razočarala. L. Katnik 9:1 Izdaja In tiska CP »gorenjski tisk« Kranj, gj roška cesta 8. - Nas«0* uredništva in uprave Usta* Kranj, Trg revolucije (stavba občinske skupjf£ ne) — Tek. račun pri *>u* v Kranju 515-1-135. 21-833, 21-860; uprava Usta, Iooglasna ln naročnis** služba 22152 - Nar0,„3 na: letna 24.-, P°I,et" 12.— N din. Cena posam«* nlh številk 0.40 N d"1 Inozemstvo 40.00 N din-Mali oglasi beseda 0,6 1 N din. Naročniki inw 10 % popusta. Neplaca°p oglasov ne objavljamo-