St. 31.
V Gorici, 3. avgusta 1877


„SoCa" izbaja wak Cetvrtek in yelja l posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 1,50
Pol leta.....„ 2.30,
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilib. in prav tako pri ,.po-slanicah" se placuje za navadno tristop-
no TTsto:
8 kr. Le se ttska I krat
Za veLc Lrke po prosstoru.
SOČA
Posameziie Stevilke se dobiyajo pq, 10 soldov v Gorici v tobakarnifci y go* sposki ullci blizo „treh toon". —>' v Trstu v tobakarnici „Via della ca-serma 60".                                          ,
NaroCnina in dopisi qaj se blago* voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj so blagovoljno frmi-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-moinim se narocnina znia, akoie ogla-«s pri urednistvu.
(ilasilo dovenskega politifoiega diustva goriSkcga za brambo narodnih pravic.
Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. | Evropsko bojisce.
Rusi so bill tedaj odtocno pobiti pri Plevni na julno-zahodni strani Nikopolja; neprevidnost na j ruski strani je zakrivila to pobjtje. Po vzetji Kiko- j polja mislili so namreft Rusi, da se tutli drugod po druzih mestih ne nahaja posebno moenih posadk tur-§kih. Euako bi bit menda vsakedo mislil, mene, za-kaj bi tudi ne bile priile na pomoc turike fete iz bli^nje Plevne stiskani Nikopoljski turSki posadki. A. stvar je sled ecu, Osman pa&a je na tihoma z moftni-mi oddelki odpotoval iz Vidina, a ne proti Lo!iji, an> pak proti vzbodu in je ravno dospel v Plevno, ko sta od druge stiant pribliiala se dva ruska polka, knterih poveljnika, ne rnisle na Osman paso, zavka&cta Plcv-no z vso silo napasti. Turkov je bilo gotovo tmd 20.O0O mot v Plevni, mej tern, ko je napadojocih Ru-gov manj od 7000 moi bilo; nij *uda torej, da so se morali Rusi prt'd trojno premorjo, po jako hudem, grditein bojti umakniti. Rusi ixgubili m gotovo nad tretjino mrtvib in ranjenih, vendar je morula biti tu-di izguba turftke vojske velika, ker nij daljo nadlego-vala umikajorih se Rusov. Valed tega pobitja prisi-Ijeni so bili Rusi tudi Lovae, na jugo-vzhodiii strani Plevne, Tnrkom brez boja prepustiti in cuditi se ne bodemo smeli, te m tudi iz Gabrovo in Tirnove u« miknejo In ob rekah Jantra in Osma postavijo, kajti iz iumle pomika se ftcz O^man-bazar tur§ki nadpo-veljuik Mebemed Alt paSa z 60.000 mo2mi proti Tirnovi.
Vie zadnjid smo omenilu da nij §e terdnjava Itulfiuk na Oonavi po Rusih obokoljena, da se t»m-ve6 nazaj pomikajo proti Jantri vsled neugodnth poro-6il iz Plevne in Sumle. Turki pod Aziz paSo zagra-bili w sicer Ruse ob reki Lom pri Razgradu, da bi jib ustavili, a bili so pobiti; Aziz paSa sain je padel poleg treb vi§ih torSkih dastnikov. Danes, 31. julija, je do§lo poroailo, da se je zopetbilabitka(?) na juftii strani Ru§uuka ob reki Lom, ttajber^e na aeverni strani Osraan-bazarja, torej gotovo le 2 iz Sumle pri§lo vojsko turSkega nadpoveljnika. Rusi so Turke mocno pobili, vzemsi jim 30 topov, 10 barjakov (zastav) in vlovivSi 5.000 mof turike vojske. Ker se najberze nij vdeleiila vsa iz §umle prilla vojska Mebemed pale tega boja, ampak le nje deano krilo, ia se vecji del pomika proti Tirnovi, da se zjedini z vojsko Os-
LISTEK.
man pase mej Gabrovo  in  lirnovo,  utegne se vnet  I §ali tamoBnJe turSke pozicije primjevati si.   Najpre-odlofiilna bitka ob Jantri mej rekama Osma in Kara1 ! je bodo namrcc skuSali prilastiti si Batum,  na, K
nem morji, katera trdnjava je bila do sodaj Turkom najvefia zaslomba in od kodar je tnnogo turftklh voj. nib dot odpotovalo na bolgarsko bojiSce; Btoprav po-tem za^ne prodirati tudi srediSCe ruske vojske pod Loiis-Milikovim, katerej stnji na-'oti vojska Muktar page na aevenii strani znaue tvrdujave Kara.
Lom.
Nikopolj je zasela rumunska divizija pod po-veljstvom generala Mann, torej je skorej vsa ruska vojska, katera je pri Sistovi prestopila Donavo, po-stavljtma proti vojskama Osman in Mebomed Ali pa-se. Bog daj Rusom zniago, drugaco pride v veliknn-ske stbke oni vojni kor, kateri m nahaja onkraj Bal-kana v Rumeliji pod poveljsfvom generala Gurko.
V Rumeliji napredovala je vojska generala Gurko, pri katerej se nahaja tudi sin Nikolaja Nikolaje-vifia, nadpoveljnika vse ruske vojske, prav srefino, Pri Karalmnaiju zagrabil jo bil turski poveljuik v Rumeliji, Sulejman paSa, Ruse, a bila je pobita njegova vojska tako, da je v divjein begn umaknila se proti Adrianopolju. Rust so vzi-li Turkom deset topov in so proderli do onkraj reke Marive ter so zaseli Cbas-koi, na sredi mej Filijiopoljem in Adrianapoljem; podrli so tudi pet zelozni&iib mostov mej .Tamboljem in Filipopoljem. Tudi iz Kazatilika 6ez Kalof* r so Rusi UHpcsno vojevali ter so poblvsi Turke prodeili do Asarp—Idarja, V kratkcm utegnejo dospeti do Fili-popolja, iz katep.ga so m po novejib porucilih baje umakniii Turki pioti Tatar-Bazard^iku  in Zoliji.
h Bobrufie prodiiajoea ruska vojska pod gene-ralom Zimennan-oin dospela je pred Silistrijo, vendar menda ue^ bo<le mogla zafieti obleganja te tverdnjave, kajti iz Vaitie m&r&^ra proliieveru egiptovska vojska pod Htsan paio, pomuo2cna z iz Batuma v Axiji prislimi eetami. Pravi se, da se utegne tudi mej te-ma vojskama biti bitka v obhzji Bazard&ka, najugo-vzhodui strani Silistrije.
Iz Cernegore se poroda, da so Cernegorci vzemsi Turkom u2e vse pozicije pred Niksici v naskoku hoteli vzeti glavno tvrdnjavo, da so pa bili odbiti. Na otoku Kandija zacela se je ustyja; isto tako so se prikazale razue ustajniSke fiete ob gerSki meji v Tesaliji.
Azijatsko boji§Le.
Iz Azije nij nam do danes §e nikskih novic za* biljeliti. Obojni vojski mirujete; vendar v kratkem utegnejo Rusi ofenzivo zopet popiijeti, ker so dobili baje mnogo pomoci iz notranjo Rusije. Dunajski li* sti vedo ceI6 u^e porocati, da bodo sedaj Rusi v A-ziji po drugem, bolj pruvidnem vojuem  nacertu sku-
Sodba v 6eskem Brodu.
Histori5na novela.
(L«skl tpltsl Prokop Cho<:ho!ou»ck,  posior^nil  Andrejikof Joze).
(Dalje).
„Kakovi rimski kralj bi pak bil, moj gospod, Zik-munt ogerski?* praSa Istvan, Bmar najmlajli, ko je mejni grof Jolt mlajSi in kralj Vatlav starii. Da, da, pritrjeval je sam sebi, „kralj Vaelav je prebito Btar rimski kralj, tako star, da so ga nemSki knezi zamenjali in meato njega si izvolili koj dva kralja nakrat, da bi itneli enega v zaiogi, ko bi se druge-mu kaj pripetilo; kaj pak, clovek nikoli ne ve, kaj se more zgoditi*, dodal je polglasno, pa tudi te be-sede niso u§le bistremu sluhn njegovega tovariSa, ki je z najveco pozornostjo poslusal polglasni razgovor Istvanov.
" nAj, tt govori§ tako, kakor bi zares vedel, da se nekaj zgodi8, reCe s posmehom, ?konefino bode iz tebe eel prorok",  posmehuje se dalje.
Pa Istvan ta krat ni razumei §ale; ustavil je konja, in vihaje si brke, pri cem se je njegovo iskve-fie oko §e bolj iskrilo, piavi resno; ffSHSii ti, ne skr-\}\ m moje proroitvo in p lovj mi beee4 o4 wet, kot
kakovi izvedae; tvoja refi je spremiti me v Prago in oudi mi biti pomoceu pri opravkth mojih, razumiS; za to si bil placan a za nic druzega, sicer—** in pri tem je udaril na roCaj svoje sablje.
Jau je nategnil pri tej gro^nji oboCje, zmajaje pak z glavo, dejal je bladno: „Pusti to, Istvaal Ve§, da mi nekaj podobnega po boku visi; pa to ne bi bilo modro, ko bi se sedaj za to besedo posekala, ko najg za onimi vratmi", pokale pred se, kjer so se obzidje in bastije Ceskobrodske pred njima kacih sto korakov oddaljeue drno dvigale, Btoplo pristresje, do-bra veCerja in Se boljse vino 6aka*.tt
sPrav ima§", pritrdi Istvau, nekoliko potolazen, torek je sliial o vecerji in vinu, nrazun tega je vie tema, da bi se pri bojevapji se ne videla ne.K
A brez dalj§ega oporekanja pustil je konja, ki je, kot bi bil vie cutil krfimo, z mocnim korakom dalje stopal z glavo kimaje in veselo brkaje. Brez pri-ganjauja drzal se je Janov konj z euakim korakom po boci svojega tovari§a.
„Prokleti izvedae", zlobi! se je v dulm Istvan, „komaj bi bilo, da bi clovek vsako besedo prej de-setkrat prevdaril, nego jo iz ust izpusti; vedno jih lovi in misii, da mi kaj uide. Ne, ne, dedko i Si mno-go premlad za starega Istvaua, da bi iz mene kaj iz-vlekeh Ni to moj prvi posel euake baie, a vem, da so takove tajuosti le v enih* mo^.gandi dobro sktite, Ostalo pa ti se ne verjaniein, lehko bi mi gtdo Stre-oo zwetlel, in glava Istvauovft bi m ml trkolala nod
Dopisi.
Iz Kozane, due 29. julija (Izv. dop.) Iz vaeU krajev se Vain poroia o letini, sprejmite tudi flledece verstice o letini v mm krajih v VaS cenjeni list.
Na& glavni pridelek, sloveca rebula, Je v zafiet-ku zaroda velikansko trgatov obetala, pa po dovrs* nem razevetovanji se je nmogo, mnogo pozgubilo, veudar pa bomo imell polovicno tigatev proti navad-nim letiuara, ako nas Se kaka drnga nesrefia ne zr>, dene. Tudi bolezen se je po nizavah in sem ter ^6 tudi po druzih krajih mocuo prikazala; vendar z zvepla* ujem se je mnogo reSilo in posebtio so jo tlsti dobro zadeli, kteri so poslusali in posnemali poduk g. Pov-seta. Sadja nijsmo imeli skorej nic" nobenega, rizun nekaj cesenj. ZnmljiScni prldelki, kornza, podzemtjice, fiZol ltd. le male obetajo; vzrok so spomladanika: deievna, mrzla in burna vremena, ker so nij mogla' v lepem, solcnem vremenu vsejoti ampak le v but* nem in deievnem.
Torej noben pridelk ne kaze popolnoma dobro^ nego samo obilni davki obrodijo brez dvombe popol* noma nepoSkodovan sad; kakor pokazejo v zaroda, ravno tako oevete in potem dozore. Profili teden pa sta ptisla dva vojaka v naso iupanijo na eksekucijo, da pomnoiita zaostale davke preteklega leta. Torej revsciua bode letos gotovo veca nego preteklo leto, ker uze zdaj v poletnem casu ne morejo nekteri kmetje preiiveti se. Kaj bode pa po Zirai? Ce tudi nas nobena nesreca ve6 ne zadeue, vendar se nam kaze le slaba, slaba prihoduost.
Iz Vipavskega, 1. augusta. (Izv. dop.)—Nek dopisnik iz Vipavskega je v listu Soce dne 13. julija Stv. 28. in tudi v sloveuskem Narodu naslikal, kako
nogami prej, nego si mislim. Ali takisto ne, taktato ne, goibradnik 1 Oe pride na me nesreca, pride tudi na te, niti da bi vedel, kako in zakaj. A to po vsej pravici; vsaj si vzil peneze, in moral bi vedeti, da se toliko ne daje za samo spremljevanje in pomoc pri takovem opravku—haha 1 smijal se je sam pri sebi. „Nuz", nadaljuje v samogovoru, ?nekomu se ta kup-cija vendar izplaca; bodi si meni in tebi", pogleda iz strani na Jana, ki tudi zamiSljen poleg njega jez-dari, „z vislicami, ali pa komu tretjemu s krono!"
nHudirjevo se ima na pozoru", mislil si je Jan. ndrugo6 pa ne zamold niti to, kar si bo Se-le mislil. To mi je ravno dokaz, da nekove velike tajnosti pred manoj skriva, in zakaj bi to delal, ko ne bi se morale njegove misli bati belcga dne? Pa to niso nje-gove izmislije, on je orodje, kakor jaz; pa to se ml vendar morda, bogda, posrefii; ce so te namere 2lo6i-ne, mu jih zabranim; pazil bom na vsako njegovo stopinjo. To je smesno, voziti jabelki iz Ogerskega noter v Prago na prodaj, a za moje spremstvo in mo-jo pomoc pri prodaji v Pragi dati mi toliko penez, da celi naklad ni toliko vreden. To je izgovor, za kterem se nekaj druzega skriva."
Med tem sta bila vie proSla vrata in ulice, ki so driale na tig, lucl z oken so jima bliScale na-sproti.
Jan nakrat ustavivSvojega konja, zagleda se v veliko hiSo sredi trga, koje okna so bila skoraj povRC osvit^na, dok»z» d,a %f%H^ neQiva^ega ftQtrl |o4lf
If
nr- j,m"
1^ IfetSa "Vip*wka dolina, kako se voz za vozom P^^ccstf se sadjem prevaia:io'da"dostidenarja 2a sa-dje pride, da je treba vee cest, i. t. d.
Ta dopisnik ima pa menda droge nawene. Ker sfc ta dta casnika po nmogih krajih citata, bi Ijud-strt, katero Vipavske doline ne pozna, mishlo, da je res raj, «& to bocem stvar nekoliko pojasniti.
Dopisnik pravi, da v zacetku spomladi se je za-eel zarod na trti zgubljati, to je ravno aasprotno. Vsew Vipavctm je dobso znano, da v spoiniadi je le-toa ua trtah splob prav obilo zaroda bi!o videti, tudi v casu cvetja so prav vgodni in lepi vetrovni dnevi bjfi, zato smo se takrat nadjali za letos boljse trga-tve od lani. Zato bi bilo potivbno, da bi zupani pre-««j, to stvar Slav, c. k. glavarstvu naznaniii, da bi ko-mfsHa Se za easa to pregledat priSla, da se vbogim ze id lauske in presnjih slabih letin zadoizeniin kiue-tom da*ki odbijejo.
Povem mj tudi, da sadja nrj tako obi I no po vsej Vipavskej dolini. Vecji del obciu ua Vipavskeni je pod Cavnom in te za voljo burje ne rodijo dreves, sadja, Se toliko ne, da bi ga ljndstvo za pokus dobi-lo» fiidja Je res vec* v pri kraskih gorab lezecih obci-nab, namrec v RiheuberSki in Dornberski, vendar ga tudi tarn ni toliko, kakor dopisnik dokazuje, trdec, da je pomanjkanje cest za prevazanje sadja. Mblili bi cast bralci, da se vec tisud vozov na dan sadja iz teb obekt izvaia in da so ceste pretesne i. t. d. Do-ptttiktt se v teh dopbih nienda sanja. Sadja je po dfalih avatrijskih dezelah, namrei v SmjersktMn, Koroekera, Hrratskem dosti veL nego tukaj. Ke-dor je te dezele vide), mi mora potrditi, veudar pa ni od aikjer take kvale slisati. Jaz sem pa preprican in dopisnika zagotovim, da noben dan se Se ni vise od 6 do 20 tezkih vozov po vseh ecstah iz Vipavske-ga vozilo. Ne vein, ce gre kateri oan 20 vozov se sa-djem po onih cestab. To vozenje pa tiaja le dneve, dokler se ciesnje posiljajo in prodajajo. Prosim dopisnika, naj bode boJj previden. Naj spozna, da ona testa *re* Domberg je prav leva, dosti Ipse pogruSce-na in popravljeua, kakor gorenja eraricua. Oua skla-dotna cez nRavnjak" v Konun je pa dosli grsa za voflo strain klancev, vendar dusti kiajsa in za to se po tisti vecji del sadja iz Rihenberga na postajo Na-brezinsko in vino v Trst poSilja, in to za to, ker so kupci dobro preracunili, da jib vozivja po tej cesti msoj stane, nego da bi svoje blago na goiisko postajo posiljali.
Zdaj pa, ko bode ona sktadovna cesta iz Dorn-berga skoz zelezua vrata na Koinen doversena, se bode gotovo po tisti raje vino in sadje vozilo, ker bode tndi krajsa. Tedaj bodo kupci, za voljo nianjSih stroikoT Toznje, sadje na nabrezinsko postajo in vino T Trst in drugi kraje po tisti posiljali in prepeljavali.
Dopisnik pravi k sklepn „Kaj bi stroske za eno in drogo cesto priuierjal in naj se gleda na javno ko-rist; on ne zavida Sempascem in CiniCanom ceste, naj jim jo le vlada popravi.14 Hvala! Saj to zi-limo tec smo zadovolnji, da ta dopisnik nekoliko drugace misli, nego je bilo popreje p^ano o tej cisti v „Slov. Narodu". Ce je pa isti dopisnik tudi sedaj pisal v JSoco* in ,Slov. Narod", pohvaliti ga ne morem, da je dosleden.
Ear pa dopisnik govori o prevazanji lesa i dru-gib reii, mu zagotovljam, da doluji in goinji Vipavci satni razmere obeh cest prav dobro poznajo in vtdd, za katere popravo toliko let uze pro^ijo.
,Ha, Svatava!" za§epeLe nehot6, desnico na srce pdloilvsi, kakor bi botel zatreti nenaduo bolest V njeni povstalo. „Kaj se tukaj godt?" govoril je uekako preplasen sam saboj. „Pri poslednej, bolestnej najini lo^itvi sera ti obljubil, da me ob letu vidis, ali pa nikdar veC, in ti si mi prisegala—" umolkuii je, po-gfedovaje nepreneboma na okna, za kteriini so se pte-mikale sence 5loveskth postav; gorki put mu je stops! na 6elo, pak nakrat se je streM>il, ali nikakor ne niraza, pod kterim se je zenilja veduo bolj trdila, bil je~ to mraz notranji, ki je stresal njegovo telo. „Leto ^ ni p'reteklo", govori zopet §epetaje saboj, Jaz sem pri ciiju, kaj pak da drugafie, nego sem si minlil; steel so me je ogibala, kakor pred letora tukaj, tako tttdi tam na Ogerskem, a jaz sem se moral zaplestiv sumnjive razmere, in to sem ucinil le zarad tebe, 8**ttvalf                                                        .
" \ „y<K crtil* ozval se je v daljavi Istvanov glas, kl je se-le sedaj zapazil, da je njegov drug zaostal zadej, Mmar si zato v takovem vremena iz Eolina hi-tel» da bi sedaj na trgu zijale prodajal? Ce je tebe dsneSnja jeia ogrela, moram jaz priznati, da v meni vsi udile mraza drkotajo; zat6 me prej pelji v gostil-tfo, potiej pa zijaj na te kamenite beznice, kakor dol-
. ^ „Jaz sem samo prevdarjal, ktera krCma bi bila n^ bolj pripravna za najatt, odvrue Jan, „kjer ni kre-Mt zvedav, a kjer je vendar dobra po^-ezba. Obr-n^konja na desno, Istvan, ondi koj nasproti onejraz-tftftlent biSi imava talfovo krCmo", in sam je tudi koj, Se enkrat ozr§i se na razsvitleno hiso, ki ja njegovo ppzornost tako moCno nase vkkla, svojeaa konja pro-tUmenjsDi strati obrnil,
U*5 * P° **,»"** !«*« «BW, Jafll* govori
ts-sBBsamm
^esa
Kanal, 26. julija. (Izv. dop.). (Zopet pozar. — Nevihte. —Nesreca. — Ponocuo razsajeuje.) V zad-njem dopisu sem Vam porofiil o pozaru v Gorenji va-si. Danes Vam porocim ie o drugem. ki je nastai v Auhovem, eno uro oddaljeui vasiod Kanala piotijuz-ni strani, v pondeljek 23. t. m. ob 10. uri zjutraj, ko so ravno ljudje narbolj pri ddu: bill. Zaeeio je goreti poslopje posestnika M. G.; pribitelo je na zvo-nov poziv nntogo ljudstva, ki je vodo iz Suce, kteia prav blizo tece, neprenehoma zajemalo. Qgenj je bil v nekoliko urah ukroten, pri vsem tern pa jehlevpo-poluoma zgorel in mnogo sen* in druge sttlje. Ogenj prouzrodili so lastni otroci pogorelcevi, kateriso igia-je se ogenjCek pied hievoin vzgali. Koiiko nesred nastane vedno vsled pt evelike ueiuaruosti starsev, ka-teri svojo nedoraslo deco bre/ varuba doina piiatijo.
V isoLi 1 do 20. t. m. villa se je stra&ifeka ploba poiuesHita » toco, ktera je po raznib krajih pre-cejsuo Skodo uapiavila. Koruzo, ktna je ze pucej vibuka, je uiocno poskodovalo, ravno tako grozdje iu diuge pridtlke, psenico &o k sre& vsi ie pospravili. Enaka nevibta je na&tala v sredo 25 t. w. zvecer. Gruiclo in treskalo je strasno; dez je padal, kakor bi ga iz veder lit; polja 60 inocno trpela, celo trda pota je voda po raznib krajih podt la. Francoski vre-liiciiski pietok Matbieu de la Drome je v istini do sedaj ze vse uj."mil.
Strasna nesreea se je 12 t. m. v Volcah pripe-tila; 6 letni decek piisel je sam v subo, kjer je imel ujtgov oce pusko bhraigeuo, stopi na eno sskiinjo, se-ga po puski, katera je z kroglicami nabita bila, iu zacue i njo ob tla tolci; kar ua enkrat se uiu puska sprozi in strel ga skozi roko v glavo zadene, da je koj untev uble2al.
Kar je nekaj casa, sliSi se v naSem trgu pogo-stoma cele noci divje rujovenje, ki poeivajoee prebi-valce zelo nadleguje in iz spanja budi. V zaCetku smo mishli, da so se nasi domaci posteni i'antje zopet spridili, a varali smo se, kajti oni nadlezniki so, kakor sem se osebno piepiical, ko me je eukiat ono neclovesko tulenje izbudtlo, c. k. finaucui stiazuiki. Radi bi vedeli, kje je v takih sluCajih za to postav-Ijeni policijbki organ, da oiinn ponocujakom meje ne stavi? Mej tern, ko so bdi pie'' euiin letom neka-teri domaci i'antje z zaporom kazuovani zarad po-nociuga pevauja, smejo ti le cele noci po Kanalu kiuliti. Opozorujemo na to tukujsnega c. k. nadzoi-nika, da svojim Jjudem to nezaslisauo ponocuo raz-sajanje prepove, bicer bomo primoruui obrniti se do c. k. visega nadzoruika v Gorici.
Iz Trsta  1. avgusta. (Izv. dop.)  (Mobilizacija.
—  Italijauska puzresnost. — Cudne zveze. — Avatrija in Priitiorsko. — Vkrcanje na poskusnjo%— KraSko-vipavska ^elezuica. — Morski volkovL — 2enaki dueli.
—  l*ozar. — Ucitelji pozor! - Nedeljski vlaki. — Poskuseu  samouior. — Shod  primoiskih  rodoljubov.
—  Tabor na Knisu. — VulifeeviC in tizaski Slovani.) Govonlo se je te dni iu se se zuterom motno govoti o mobilizaciji Avstrije in znamenja kazejo, da je res-nicuo kaj tiuega v ziaku. Ziveza za Dahuacijo in oiozja dubuja po zelezuici iu odbaja po nioiju skoru vtaki dan; nij dulgo, kar so tukaj vkrcali umogo U-bacijevih kauonov za Dalmacijo. Tukaj hofcejo ved»*ti, da bo Avstrija se v tern mesecu poslaia 2 kora v Bos-
Istvan pridruzivSi se mu, „kot  bi bil od mladih nog tukaj p»«bivai.tt
„Ne motis se, Istvan", pritrdil je Jan, „le kako uro odtod je atal ocetov grad, pozna me v JBio-du skoraj Vsak otrok, jaz pa bi vze neiad bil sedaj pozuau.M
Iu pri teh besedah poteguil je kucmo pri svo-jem kozuhu cez giavo, pnpei si k bradi in litem po-iKUejtue bike; bil je t>edaj ncpoziiaten.
rnjezdilu sta v teiuui prebod, a eeravno se je klopot njunih konj razlegal po celi htsi, jima vendar ni prise) uthce uaproti, da bi ju sprejei iu njuaa konja oskrbel.
„To je audno pogostinstvo", jezil se je Istvau, „takovo kicmo uaj bi dovek poiskal; prav si imel, Jan! ta kicmar ni prav ni6 zvedav!¦*
^ollahol" krical je'Jau glasno, Bkje je kdo? Kaj naju pustite se delje zmrzovatiV11
»Sedaj §e le so se odprle duri na postrani mo-stovza, luc je zabliscala in brzo je stal pred njima domaCi hlapec se svetiluico v roci, svete si kvisko na prisleca.______________Dalje.
Priporocilna pisma.
„Ali nijste zuani z Boginom vLjubljani?" „Ne-kaj Casa ste pa6 bivali v Drazdauih ?* BKaj dela Vas brat na Dumiji ?rf
Kake odg.ivore na taka vpraSanja dobo§, uze ve§, ce se tudi ne zmeni§ za napis tern crticain.
nVe!iko prijaznost mi lehko storite, go«pod, — jaz boiUni daues v Prag<f udpotuval, ali nijmate ta-mo mnogo prijateljev iu znauvev V14
, Y zadrsgi si. Onobo, kateri imal nadlegovalca
no in Hercegovino. Turkofili pa trosijo take neumne vesti, da se mora clovek nehote smijati.
Te dni govorilo se je namreC moeuo, da je Av-strija sklenila zvezo z Anglijo in Italijo proti Eusiji. Ta zveza bi bila pac monstrum; Italija z Avstrijo ! Po kaki eeni? Drugade gotovo ne, kakor s pogojem, da Avstrija radovoljno odstopi Italiji sopet en del Avstrije in da ji zrtuje najveCe trgovske interese. Je li to mogote? Ogri in zidje bi uze kaj tacoga zago-varjali; toda k sreci nijmajo Se zadosti moci in nad njimi vkaznje §e kedo drugi. V kake zadrege bi ti privilegirani ljudje radi zapleli Avstrijo in to le iz bojazni pred vseslovan.stvom. Ali je za Avstrijo bolj nenaravne in bolj nevarne zveze, kakor bi bila ta. Avstrija menda uze dolgo nij vec v tabru naSib ofi-zijozov, prava avstrijska politika dela se na skrivnem in v tem je Se zadnja nada, da se v Avbtriji Se v zadnji uri obrne ua boljse. Mej tern, ko nasi Tuiko-lili kvasijo o zvi»zi z Italijo, trosijo se po Trstu oklici italijanskega odbora v Kinm ,,Comitate triek-tino-isti ia-uou, v katenb oklicih se pozivljajo kar naiavnost tuk. Italijani, uaj pripiavljajo ptiinoihke dezele za italijau^ki zebidec in stari Garibaldi hvali v javnem pisinu juz-uotirol&ke potiiance, ker so izstopili iz diz. zbora. So li to znamiija zveze avhtm-itulijanske V Pac je dosti poduC'Jjivega v tej najnovejSi i/javi Italijimisimov, kajti ona nam kaze jasno patnjotizem uasih u.stavo-vercev, ki so dozdaj vedno podpirali italijanski zivelj tukaj na jugu in tako pomagali te kraje piepariiati za italijattsko kraljistvo.
Tolazilno za nas Slovonce je pri tej refi edino to, da je geogratirna lega priniorskih dezel Uka, da ne more uobena drzava, katera je za njimi, oripovedati se jim. Avstrija bi-ez Priiuorja in Dalnidcije bila bi hi§a brez vrat in oken iu ko bi tudi Avstiijo ne bilo, slovanski narod, ki zivi v teh in za tcmi dezelami, ne mogel bi miiovati, dokler si jib sopet ne osvobodi in piiavoji. Jailraiisko Primorju mora ostnti avstrij^ko, uaj staty» kar hoce, iu ko ne bi bilo A\st ije, cuvalo g.i bode mogocno slovanstvo, ker tako ninogobrojiii narod ne bode dal zaprcti potov do morja, ki je glav-na zila prometa in vsega bbigo^tauja. Jaz grem v t>voji sent'vUtiji Se celo tako dalec, da trdiin, da ce!6 IJiMiiaik, nujboljt'i prijatelj Itahje, tie bidoi^nitil, dabi av^ir^ko I'rimoije postalo italijansko. Ce bi sploh pristo d:; kaccga euarega praSanja, odloeili bodo mo-goriieji faktorji nego je Italija, tega naj si bodo sve*>ti nasi Italijaucici. Oporeknti se sicer ne more, da je Avstrija s I'rhnorjem zares Se prect«j po maiehov-sko ravnala posebuo pa z Istro iu Dalmacijo in da Trst, to prvo trgovsko mestov Avstriji, sezmerom zauemarja; te dt zele so v istim nekam za]itiSceue in v istetskih mestih je Se vse nekam primitivno, prav tako, kakor je bilo pred 100 leti pod bencSko republiko; toda uze so zaccli nasi vladni krogi spre-vidati, da je treba te dezele materijalno in duSevno boJj pnkleuiti na Avstrijo. V politicnem obziru pa bi za Avstrijo naj veto uspcb imelo, ko bi se osuovale vece grupe po Hoiieinvartovi sistemi iu ko bi se od-strauiii ti niaii zborfiki, ki dosti stanejo in samo te-zave delajo. V tern obziru priporocuje se tudi samo po sebi osvojitev Bosne in Hercegovine in podpora slovanskega zivija na jugu. Da ne bi bili naSi dr-zavniki tako enoAtranski in ozkosrCni, utt davno bi bih to izvedli, k Cemur jih bodo primorale okoliSfiiue. Ne bojmo se torej italijanskih rogovilizev, pustimo jim neumuo veselje, saj se bodo Se do dobrega opekii.
priporociti, poznaS bolje, kakor priporocenca. Tudi veS, da so ivoji zuanci v daljini z delom preoblo2eni iu da bi tezuo sprejeii sluzbo postresceka. Mari ga notes priporociti V 8 tem si uovega suvrazmka na vrat uakopljv s. Pisi prijatelju tako: „Gospod J. J., sitnez od nog do giave, katerega kumaj pjzuain, zab-teva pripoiociiuo pismo do tebe, i.t.d.** S takim pis-mom si se ua bujsoiu, kajti de uze pisina mej potoui ne odpre, izve ujtgov zadrzaj gotovo pri uddauji, in ce mu tudi tvoj piijatelj pisma ne pukaze, here mu cez ramena,
Tudi opaziS, da tvoj znanec na tujemje bojaz-Ijiv moz, da zivi samo za se in uijma spoaounosti do-brtga kazipota iu zgovoruega Ciceiona. Vsi ti izgo-vou ti nie ne pomagajo, tvoj nadlegovalec ve z vsa-kim clovekom obievati, on se ne da tako hitro vgi,a-ti v kozji nog. In ce tudi adresat nij vajen obce-stvu, privadii ga bode uze on sam.
Kaj hoces v takem slueaji poceti ? VsedeS se nevoljno za inizo, napiseS piav diplumaticno li-stek in mu das kiiv naslov. Kakor da bi se s tem resill Imenovauega najde, ce se tudi pod zemljo skrije. Mej tem pises piijateljn pismo, v katerem ga svans pred pohouoni pripuruceuca iu ga odpuscanja prusiS. Ali taka misel te vzuemirja ; piijatelj bode ua tibem vse zveze s teboj pretrgal, all pa se musce* val—z enaktmi pismi.
Vsi ljudje mjso tako vestni, mnogi podpiSejo prav radovoljno take meujice ua raCuti dobrovoljnouti svojib znaucev ah piijateljev. Na vsak nacin uijso te menjice tako nevarue, kakor navadue, kajti ce je kedo prote&tuje, nijsi prisiljen, je   resiti ali odktipiti.
Drugi se k temu delu prav siliju; ujiin zadoatu-je, da vedo za aioveka, katerega so dvakrat v liyenjji
Da sopet pridem k mobilizaciji, naj vam povem, da so vojaki te dni v Trstu delali poskusnje, kako bi se najhitrejse v ladije vkrcali iu izkrcali. Vsa tukaj-snja garnizija vkreala se je v cetrtek na parohrod Neptun in po tern sopet izkrcala. Sodi se. da vse te poskuSnje nijso brez pomena. Vojaski krogi >e j»pbih mot-no pogovarjajo o zasedanju Bo*ue in si- uadejajo, da sc bode to v kratkem zgodiio.
Financa je oui teden znplenila na etiew yarniku vse poluo orozja namenjenega na GrSko, kar je do-kaz, da bomo^kmalo tudi Grke videli na ImjU'-u.
Inzeuir fovic, nas rojak. dobil je komesijo za pripravljavna dela zeh-zuice iz Trsta v AjdovSfino; ta koucesija velja za 1 leto, torej boino po preteku I Itta skoro gotovo zvedeli, ee bo naskaumit Kras in krasna vipavska doliaa dobikt vazuo iu jako intere-santno z>leznko. Prava sma bir bila za is:im» de/.lu, ko bi he i/vi^ttia ideja nasi-gu Ziviea uresuifilj, za-sluzil bi po tem, da Kra&'Vi-i njegovo hue se zlatimi cikaini vdolbejo v krasko skalo.
Pn Devinu z ipazili so moruaiji vir vrlikib mor-skih volkov, vs-led cYsar je postalo silno nevaino ko-panje v morjii. Ta zival. ki se je se le po letu lMiii v jadrans»ko rooije piiklatila, se je t.iko vgujezdila pri has, da ne bode vee mtwiK' pieguati jo.
Pri nas »<•> se zai* ¦!«• tudi zeu>ke pretepati na ulici; dve 14htui drvi im>ii >-ti dvoh»j si'strklriiir.imi, eua je prebila drugi se stekleuiio ui.nn. iiii>jHio so niorali nesti ptveej v boluiro. Sopet dm.it nulopiitl* idea je takula svojn ii\a!o tei jo r.mila na j.imh ulni z nozem v roko, cvs, da ne 1m z os.o pregn-Hio roko vee bozkali nj< neea IjubcYka. Ysiki dan m* slisijo lepse v tt in iazbi/daw-in Tislu.
Yceiaj je bil velik p»/ar v Tr.'tu ; unele so se deske mke parne z.tge bli/o state pomo»>ke kasaitie. Ygasiii so Intro og»nj. ker v Tr.^tn so i/\i>t;;e po zan.e priprave; a skoda je bila v.ndar pr.iv velik.t.
Za ti/asko okolico ji* r:^(»i>.il u;i* mayi-trat. vei1 uciteljskih sluz«bse slov«*riski in podiieuiiu jc/iKuin. IMace su po gl. Too in gK •»<m* so siaitnv.tii,iein vinl. Da bi le magistral dovolil slovtuskim »:iit<Ij-in, da tudi swejo biti ^lovenri.
Od nrdelje tuiprcj so sopet zaei li in-j Ti^lotn in Koiiuiuoin neiblj>ki vltki, ki ».lulejo s/ Tot i po 2 uii itopoludttv. Vuziija /, n^b-ljsknn \lukoin i//rt%ta v Gorieo in nti/aj velja samo gl. 1 #>.
Te dni je prisla mlada g»spa v rn<ko kopelj g. Itihlija; juisti si odpieti eiio kabiuo iu sevujo /apre; ker pa je previa 1 ma in gospe mj botelo but iz kabine, odpre sbiginja vnita se silo in ko poglnla noni vidi ono g<J5j;o \ ktvavi kopdji: pr*n/.»la *\ je bila zile; bitro gtc po zdiavoiki, Kat'ti jo obvi/c in odnetdi so to v boluico, k^r je bila se pn ^ivljeuji in morda Se eelo ozdiavi. Omenjeua gospa note pove-dati, od kod da je; sawo tohivO be je zvoMo, da je Kurosica.
15. t. m. sc snidejo. ne vein ce v Trstu all v Kabreiini, goriski in tiz.iski rudoljubi, da se po>vetu-jejo zarad zdru2eiija obeli slov. Iktov na l>iiiuor>kein v enega sam«ga, katt-ri bi izbajd ali v Tr?tu, all v Goriri; glavna red posv<tovanja pa bode nckda tabor, katerega bodo o^novali vsi piimoiski Sloveuci na Krasu, pri Nabrezini alt pa pri Kontnn, v k^t«irem se bode sklenila prosoja na viado, oziioma na Nj. Veil* diinstvo, naj se Avbtnja ne postavi v orijeutaluvm praSanji proti Rusiji, anipak naj so ji pridiuzi iu si Le le mogoce pribvoji liosno  in en del Hetcegoviuo.
Ta labor naj bo javen protest proti ogerskim tabrom, ki sklepfijo turkotiliie rcsolucije. Ce nam tabor ne do-volijo, bo saj svet zvede!, po Cem je pri nas svoboda. Zuanega Vuliceviea je tuk. lahonski list ostro napadal zarad Slovatiom prijazne pisave v nCittadiniia. Tern nnpatlora na>proti podpisujejo tuk. Slovani zaup-nico Vulicevii-u. Prav tako! Rec se je zaCela dobro nteSati, nekaj se more izkuhati.
Politicni pregled.
V Gorici, 2. avgusta,
Rodko    kedaj   menda   so   tako   i^eljno in
tezko pricakovaii dutiajski listi,  posebuo turski,
kaj   se dtilofi v velikem  minititGt'bkciu  svetu v
turek 31. julija, pod predseduistvom nafiega svit-
lega vludnrja sainega. kajti sklepati je imel vu*-
nc stvari glede orijentalmb dogudkov.   ManjSina
je bnje zalitevala,   naj se vsa  avstrijska vojska
mobili/.ira — proti  Uusiji tnonda, a vecuna
I se je proti teiuu i/javljala.   l/.id posvetovanj je
| bil piioldasivitje Atidtassy-ja, da poinnozi v Dal-
! iibiciji   in v lirvuskili   pokrajinali   zbrann  vojwc
j cete za nekohk«> tisueev moz, kakor se nut bode
zdelo putiebno.   Der/avni tiiiuiiCni minister llof-
iiiun je pak dobil nalog, naj priskerbi potrebuc-
gii deltarja.
Dunajski iidje bi radi poslali avstrijsko voj-ko prtit» 'Ittsiji in i»»djai'»ki ktilturci i/.razajo se tauioku po javnilt zbiraliseilt, naj bi sla Avsttija Tuiriji na {minor, in ne opuseajo pri tej priliki MMivuti proti Utisiji na vse tnogofie nuciite. Ruvunkur so tudi ljubljaiiski rodoljubje sloveuski vluzili proMijo. d;i In se sntelo zbrati sluv.iisko ljudstvo pod inilim nebont, da tudi ono i/.tazt s\nje lueneuje o orijentalnej nasej politiki, Dvoniiiuo luoeno, da se jiui ustte/e, kajti ljub-Ijatt.skenm (aluuu la sledilo po dritgih slovanskih de^ehth avstrjjskilt mnogo druzih, katori bi no-dvojbeno doka/ali, kaka ogromna veCina avstrij-skega prebivalstva Moeuvstvuje s stolctja tlaCtj-iitini b.'ikunskiutt kristijaui. katera bi zahtevuln, naj Avstrija potegne svoj nwt in naj vzajeinno z Uusijo resi tuiskega janna ttboge kristijune. Potem se le bi .se eeleniu svetu oCi odprle in videl bi» kako netiaravno je vse v Avstr ji, kder vlada niuuj^ma nad ogrouuto vecino. in tuuhi se bode svet, kako prettasanio ta nezasluzeni jarem tako poterpezljtvo. Ker se nisrao izgubili upanja do boljsc pnhodnosti v nasej Avstrjji, katera nam vendar mora kmalo zasijati, da se le srecno in povoljno rcsi orijentalno vprasanje.
Ortjentalno vprasanje je tudi povsod po drugej Evropi na politienem pover^ji. Gotovo
vidcli. da boce potovati, v ktaj k\ kder so bili tudi enktat \ zivenji — iu priporwilo je i/.vr4ei:o.
Zatoraj iwa prav inoj prijatelj; dolur moz - ali jaz noeera njegovih b»*sedtj za >vi»je potab:ti. kiijti ta moz vse takt* stvaii prav na tniko ia/roj<i in e g f zasluge smein t«*Iiku boije povisitt. k«*r j«* z menoj v isti ra/uien, v kakorHti je oui «gute Muni4, o kite-rem H e i n e pnje, j* pe>nikniu nuhiiii.
Skusuja uei—dejal je mo^, ko smo se enkrat tudi na to nalogo ^pta\ sli. in &ama skusnja. Uei >e na pamet Salaitioitovit mudtust \.>ak dan pet p'glatij: dent si ^olikauega SiMVenci" ali pa vsi'ga Kuiggrja pod zaglavje; to ostaue gotovo. da sku^uja ovizc vse teorije in da one teorije, katere proti Mrpbi-stovemu izrazuje nekaj zeletiega poka^ejo. kakor hitro v dotiko se zivljenjem piijdejo, precej se v s i-v e spreobrnejo. Koliko liuzij nam ne namala uasa fantazija, nasa dobtcvoljuost ali ya. slabost; z najve-co sktbnosljo je gojimo, rediu.o in je zelisfe vztaslo, iivenje nas sili, oa je spozuamo k*t plevd, katen-ga je tieba z korenikami vred izruti. 0 i sratnute in jeze vrzemo je v kot, da bi je mkedar vec ne videli.
Taka ra-tlina jc tudi rwimmnntlatln vulgaris litnne, navaduo priporociluo pismo, ki he dobiva po vsem oniikamm svetu, je podobiio zeltscu. ima mnogo obetajoce popke, ali cvet je uze navailno ovenel in sadu donaSa malo kedaj ali bolje reCeuo: nikoli.
SknSnja nas stori pametne. In Le mi danes da kedo pripoiocilno pismo, mej desetimi bom devet z»v vrgel, ali ce bi s tern koga razftilil, vsnj tie oddal. Ali bil je fas, ko sem od tega zelista mnogo pritako-val; gpozaai sem hitro ta &e prebitro, da ne do* $a|» nobenefa wdu,
je, da se ne vme§a Franctja v" stvar, fcate^ibt jej ne donesla nikakega haska pafi pa Mojjo krvne in materijalne izgube, kakor za iasji Krimske vojske. ftalija in Nemfiija stez^uSo^ii telesom prijateljice Rusije. V ofiigled teniuVpo-' lo^ju ne preostaje druzega Angliji, ako se aoj^ bhimirati, nego da prepusti Tur6ijo svojej za* sluzenej osodi. V tem smislu sta se tudi uz& oglasila na javnih taborih angleSka flovekoljuba John Bright in Hartington svetovaje apgleSkej vladi, naj popolnem prepusti Rusiji Carigrad, Iii pri vsem tern naj bi po'egnila Avstrija svoj mefi proti Rusiji ? Nafii derzavniki niso tako J?as%-Ijeni in se tudi ne dajo zaslepiti po madjarskem upitji in pisarenji dunajskih Turkov, tegasena-dejamo, tega smo prcprieani.
Porofiilo o bitki na Lomu nij istinitoj vendar resniea je, da sc zbira mofina ruskavOJ^ ska ob Jaiitri in proti Plevni, kder so utegne biti yelika bitka.
Pri Plevni so bili baj6 Rusi v drugifipobi-ti; vendar cakajmo zanesljivejSih porofiii, kajti po dosedanjih je padlo 8.000 Rusov in jih jfc 1K.000 ratijenib, mej tem, ko so Turki iinSti satno 100 mrtvih in 300 ranjenih, kar je ven-dat-le nevetjetno.
h Rumelije dobaja vest, da so Turki pre-podili Ruse, iz Jeni-zagre, kder so potem vs^o Ho 1 gat'u pom o rili.
Drttgi rutnunski.vojni kor pojdo pod Timo-kom eez Douavo, kakor so danes javlja.
h Azije so naznanjo, da so RitBi zopet po-prijeli ofenzivo proti Kursu. General Hejman je /.bolel.
Mnogo se je pisalo o krutostih iu grozo-vitostih, katere ueiujiijo Rusi • v Bulgarfji. An-gleski obrist Wellesley pri ruskem glavnem ta* born dementuje vsa onaporofiilaturUotilnihnem-skih in anglcskili dopisnikov v turSkem taboru pri Sumli.
* *
Due 29. julija so napali ftusi zopet Plev-no ob 9. uri zjtttra ; boj je trajal do 2 ure pp po!uno6i 30. julija; Turkov iz Zoflje, NiSa iu Vidina je bilo 80.000 moz. Izgube obojestran-skc velikanske; Rusi izgubili 2000 mrtvih in 4000 ranjenih. Ob§irnej§e v prihodnjem listu.
Z dotna sem moral iti. pcrila je bilo uzc zado* sta pnpiaxlji'oega, skusajo zrelosti sent tiuel tudi za selmj; htruaki za pot v d.iljuo nieNto na visuko solo so bill i.:;.H'ii:iaiii do vitiarja. Sivibel sent §e za naj* pogtuMtiu'jso stvar. za pi iporocila.
U.i'Z tell, kedo bi .^e bil up.il, kakor jaz nepo-z:ia<i i.i nevfd.'ii, v daljui avet V Dabil som jih do-vidj: kajii moj odhad j.; bil v tako uialem mestu in kr.iju pupohiOiua ziian.
Pismo je mil) pol»-j? tudi brez vsacega naslova hamo: K.aj.ica za ... n rkcv, ob oglu.** Star hisui pMjitUMj, nil smo ga boter imenovali, teravno nij b«L v iiikuksuem soroiiu z naiui, rekei je paC: „Vsa ta pi.>ma mu sc skuie jube uc pridobe" in tie je zakro-lictul, da be ;e za mocno rejeni trebuh drzati moral. Alt ta mo2 me nij ztnotil, vedel sem pac, da ima ta boter povsod in na. vaeni kaj grajati; m»j ode je dejal: ,,Ce ma vsa pisuite ne budo uic koristila, a brez »pih,i goiovu ne bode pismo nasega okrajuega gla-varja. on im«x mnogo znancev in dobnh na D.u
Sam sem se pidjal po zVUzuici, tozilo se mi je po poti, ua je str.di, in da bi ae \shj uekoiiko krat-kuCusll, sp.avil hem fci vcako toliko caaa na .koleua v&a pripuruCevaiiia pisma ter njili uaslove prebiral in si tako sreco slikiii, ki me caUa. Tu je lulo napisa-uo iuie kit pea, bogatiga moza, kakor se mi je reklo, ki ima veCkrat v teduu sosede iu znance v goste pri veceruiU domacih veselicah. Drugo druziuo so mi o-pihali kot zbiralisie unn*tnikov, izobrazeuih moz; v tietji bisi so lepe in ljubeznjive htcrke — g'.edezad-njili uijbeui imel se nobenega posebnega iiaiueiia; a ua tiliL'in sem bit uze ua extern sc beboj, da tiato u-sUSiui, katera mi svojega srea ne odrf.Ce.
Razne vest!
UredaiStvo „Gosp. lista" nam naznanja, da bode c. kr. kmetijsko drustvo goriSko 20pet fzdajalo nGosi>odaruki list.- Ker se pa poslje list samo uUom c. ki. kmetijske drttzbe, kateit ga dobivajo brezplafl* no, opozorujemo vse one kmetovalce, kateri tudi zele li>t dobivati, naj posljejo naprej doticuo navoinino ureduistvu „Go.>p. lista" v Gorici. —
„Go;*podaiski list14 bode izhaja* vsak mesec na eeli puli iu bode ilusttovan. NaroCuina mu bode za celo leto 2 gold., za pol leta i gold. -*• Lem fite-. vikka izide v nekobkih dnevih. UredniStvo je zopet prevzel g. Kuralt. Prepridau je gotovo vsak gospa-; dar o potrebi ktnetijskega lista, zato pa se nadej&mo? • da si ga uaroce nasi gospodarji v prav obilnera stevilu.                                                                  • ¦.
Na tukajSnji realM koncalo se je Solsko leto v nedeljo, 21). julija. V letuem poroCUu nahaja se obsiren uatoro -znanstven spis prof. Erjavea. ««* Za. maturo oglasili so se vsi letosnji aedmoSolei ftk jeden lausko leto reprobiran abitunjent; izid nazfiiitti »6' stoprav v prihodujem letnem sporoeibi. Dijakov j» bilo na pripravljavnici in v vseh sedmih realkinih'raz-redsh 2^4, mej katenrai jih je bilo odlienih 25; pr-vi red je dobilo 143, drugi red 65, tretji red 23, La* 6asoo dpricevalo 2b' dijakov; neizpraSaua sta bila 2. — JNemcev je bilo m.-j temi po ktuetn pofocim 86, Italijauov 208, Slovencev 40. —
Na tukajSnji gimnassiji konMo se je Sol-"! sko leto stoprav v torek, 31. julija. V letriem pqvo-Cilu se nahaja spis dr. Luberja o gerskih pestaib v.-'. nemskem prevodu iu Dostavki k lanskerau spiisU ^itjf,; Voduska „0 <loloievanji casa ltd." Za mature.tiejjA' je oglasilo 18 izmej 19 I.  osmosolcev,   1 pVivatiSt itt
1 vuanji, skuuaj 20, Dva sta odstopila pi^, pisj-----
preskuinjo,  kia nwn^i ^ Y pr)b. mm W
S poCetkom Solskega leta je bilo 2S8, s koncem pa 272 dijakov na celi gimnaziji. Odliko je dobilo 37, pervi red 168, drugi red 18, tretji red 16, zacasno spri&valo 32 dijakov; 1 neizprasan. — Sloveneev je bilo mej temi 130, Italijanov 118, Nemcev 24.
V Domberga pri sv. Lovrencu napravijo domaci fantje, kot vsako leto, pies, a teden dnl po-prejc, kakor drnga leta, namrec 5. avgusta in to iz ozira na znano okroznico goriskega ordinarijata. Svi-rala bode vojaSka godba iz Gorice.
StraSni poiari so godijo na Galiskem. Ne davno, kar je pogorelo mesto Trembovla; Skode je bilo od 300.000 do 400.000 goldinarjev, kateroranra-jo, to je fie sreca, vefiidel zavarovalna drustva povr-nffi; na dalje je bil velik pozar v Pilsnem in Nad-rorni: 300 oseb je brez svojega prenocisca; v raestu Knty je pa pogorelo 200 his in je priSlo nakrat ob prenotisce 300 druiin,
Zopet «lov. tabori Slovenski dezelni poslan-ci Kranjski, gg. dr. Jane* Bleiweis, dr. Jo^ip Vo§-njak in dr. Valentin Zarnik so vceraj vlozili na c. k. javno oblaat sledeco vlogo:
.Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
V naSem cesarstvu in sicer v ogerskem delu monarhije se zdaj po mnogih krajib dan za dnevom wmeetingi' ali tabori napravljajo, kjer se mnogobroj-no magjarsko obcinstvo izjavlja v resolucijah po pri-liki tako-le se glasecih:
,Da je v interesu avstro-ogerske monarhije vzdr-iaoje celokupnosti turske drzave in da bi imela Av-atrija v to svrho Rusiji vojuo napovedati."
Ker bi lehko inostranski svet sodil, da je mae-nje petih milfyonov Magjarov res mnenje telega 37 milijonov brojecega prebivalstva avstro-ogerske monarhije, treba je, da se tu ravna po pregovoru: Raudiatur et altera pars". Ker smo podpisani trdue-ga prepricanja, da inmmo drzavljani v tako imenova-m Gislajtaniji taiste pravice in taisto svobo-do, svoje mnenje o vaziiem iztocnem vprasanji javno obelodaniti, kakor jo imajo drzavljani v Trans-lajtauyi in da nema samo 5 milijonov Magjarov v cell raonarhiji izkljucljivo privilegij© izjavljati svoje politifino mnenje na taborih brez vseh opovir in za-prek, prosimo podpisani na temelju zakouu od 15. noveinbra 1876 leta, S*. 135 drz. zak.:
Naj slavno c. k. okrajno glavarstvo blagovoli do-voliti, da podpisani v nedeljo 12. avgusta 1877. 1. ljudski shod ali tabor pod milim ue-bom po polu due ob Stirih v Udmatskej obei-ni na Udmatskem pasuiku poleg Ljubljanice nasproti Ceskovej fabriki za sukno sklicejo.
Naraen shoda bi bil: da bi se javno razgovar-jalo o sedanjej rusko-turskej vojski in o in-teresih nasc monarhije v iztoku.
Podpisani nameravajo zbranemu obCinstvu v skle-panje predlagati to-le resolucijo:
Na korist eivilizacije in obfcegaizob-raienja, kakor na korist Avstrije bi bilo, da bi edina teokraticna mohamedanska drzava v Evropi ne-hala in da bi stopile mesto nje v zivot deloma s a-mostalne krscanske drzave, deloma pa naj bi se zjedinili tisti deli, ki mejijo na na§e eesarstvo, 8 trojedno kraljevino (Hrvatsko, Slavouijo in Dai-macijo) v*jedno telo pod vladarstvom prejasue Habsburske dinastije.
, V Ljub\jani 1. avgusta 1877." Ce bi bil tabor dovoljen, treba bode, da se tudi mi GoriSki Slovenci oglasimo v enakem smislu.   Go-ri&ki Slovenci I   Pripravljajte se zatorej uze sedaj.
Holtum, znani atlet, nij onearecil, kakor smo zadnjic porocali, ampak se nahaja popolnem zdrav v Mariboru, kder kaze svojo atietsko mod.
Uzorke (obrazke) za kafikanje, izsivanje mrez-kanja in jednostavno vezenje po jugoslovanskih moti-vih zlaga in izdaje v Zagrebu Avgust PosiloviC. Ce-na jednemu vezku je 20 kr. a. v.
G. Baudoin de Courtenay, znani ruski pi-satelj in profesor na Kazanskej univerzi, je izdal v „Slayjanskem Zbornikuu novo delo o Kezijanih.
Na u6iteljiS6i v Kopru so polozili izpit zre-lotti sleded slovenski gospodje: Leopold Furlaui, Anton Kacafura, Miha KamuaCid, Ivan Krajnik, Janko Leban, Anton Zorznt, Leopold Zor2 in privatist Franc Cerne. Nadejamo se, da bodo ti novi mladi ucitelji krepko delali v prospeh narodne prosvete na Primoi-skem.
Vabilo k veselici, katero capravi idrijska Citalnica v nedeljo 5. avgusta na g. Leskovi-&vej pristavi. Program: 1. J. Serjnn: Hajdmo na pristavo, popotnica; igra Citalnicua godba. — 2. A. Hajdrih: a) Slava Slovencem; zbor. b) Mladini; zbor. — 3. Ziehrer: Am Rio de Janeiro, valcer; igra ci-talnicna godba. — 4. Dr. B. Ipavec: Domovina,zbor z bariton i tenor-solo. — 5. Verdi: Cavatina iz ope-re Ernani za rog obligat. 6. Pozdravni govor. — 7.
! ""JiM-jaiL^ ¦
Otto: Devi, Cveterospev. — 8. Perva kadrilja na pro-stem. _ 9. Boris Miraa: 8Raja*a 5. Na ineji" ; de-klamaeija. — 10. C. Erihaen: Rosenblatter, polka fran^aise; igra ditalnica godba. — 11. Fr. Schubert: Kak zala je; zbor. — 12. Drnga kadrilja na prostem. — 13. Po jezera; obee  petje z godbo. —
15. Sreckanje.-------Pozneje pies v zgorajih prosto-
jjh, — pri slabem vrf?neutt ver§ile bi se toike pro-gramove v veliki sobani. — Zafietek ob 4. uri po-poldue.
Cerkveno petje. Y nedeljo 22 jnlija ob \\xk dopoldne pridem na Travnik. Vabilo je ravno k ma§i. V cerkev hitecim vernikom pridruiim se tudi jaz. iTvonCek zapoje, nekdo jsone po orgljah^eiloboflrati* Yrez^oraeriaVWezzveEe,^ brez ta^ta. .Zlobodraiije^ pnstane s klouom in % .introitos*, oglasi se mo§ki zbor sestavljen iz tiikt#*ijih bogoslovcev. Tenm sle-di dvoglasna Witt-ova maSa. Kedorle poverino pozna to vzorno Witt-ovo skladbo, mora biti njegov teti-telj in kot takemn so »e morali lasj^ jeiiti in ni en livec ni mu mogel bivati nerazdraien,—tako so neus-miljeno lomastili po tem divneni proiisvodu Witt-ove mnze. LibeiholR?r-jev 9Rex wguma, ki se jepri wof-fettoriunr pel, je bkladba i* nieiani zbor uglaslilje-na, lehka, velicastna, polna efekta, ako dobro peta. Sodelovali so pri tern zboru migojenci iz Andreji§6a. Pi-fcej dobro, gotovo pa najbolje mej vsemi toLkami pogodili so ptvci nO halutaris hostia1* konec maSe.
Kaj pa .responsooa14 ? Ako naj v Gorki uvede-mo v cerkev prave pravcate responzorije, naj bi se peli vzgledoo, konipaktno, ediustveuo, ne pa, da pevec pevca lovi, ali da vsi za orgljami derve. Clovek prebiraje po na§ih cerkveuih napev-nikih preproste, cerne, ftetvt'iooglate glaske, zdaj po-samezuo stojede, zdaj v skupiuah si sledeCe, bi ko-maj slutil, kake melodije, v serce segajoee so v njili skrite. A kakor neizbruseni demant st«>perv p© umtt-uem brusu zablisci v svojih kiaMiih, vidjfinljofiih bo-jah: ravno tako razkrij6 tudi oni iazim»ki svojo moc, svojo lepoto, svoje vthkauhke in vidiCastne ucinke stoperv tedaj, ako j e dobro, razuniuo p o j e-ino. „Deo giatias* koaec mase je bil tak, da sera res vzdihuii: nDeo gratias, kouec je neznosnega terp-ljenja.tt
lu diligent? „Metronom je pa uzedosta mofau", tako se je ueki glasbeno izobra^eu gospod izrazil glede taktovauja puvovudjevega. In res je po mnjcm uaiaujCnejem preracuriaiyi dmgeutovo bitje bilo » (Piicovemu birju v veliki cerkvi)3, poleg tega neza-sltsaiio ueeuakouieriio, tako siccr, da pri vsem taktu ni bilo no ben eg a takta. Tu abstialm-jem od sluCajnih ptememb v taktu, od accd., ritard. ltd. — Dinguut bodi res diligent, ki pevce vodi, ne pa, da petje vodi, kakor je ob svojeni casu ne-kedo pisal. N a n j mora jo pevci paziti, a ne o n na pevce. Spioh pa mora diligent biti glasbeno iz-obrazen muz, ki unit! tolniaciti sklada-telje v duh. Koliko najsijajnisih prehodovjepod po-kuiuo pevovodjevo roko odiveuelo neopazeuih, ne cutenih! Klasicne rnase voditi, ah pa lehko posvetno pestnico, to in euo in isto, care domtue I
lu oigljanje? nDie Praludien sullen den nach-folgenden Uesaugen uud Tonstticken und dergeriuge-reu oderhOheienFestfeier inhaltlich entspre-chen und diirfeu nie in bizarre Fantasieo, Viituosen-kunste, leichtfertige (za tern gennom tiCi zajec, domtue oiganista), anenliafte uud seutituentale Mu-sickstiicke ausarten.1* Tako pise Heinze. „Pravo *orgljanje"; ceatiti gospodje; dobro preludovanje v smisiu mase, ki se ravuo poje, to je uialo da ne pervi iaktor pri take in zapocetji, kakorSno namerava neki gospod duhoven; a izpo-derkuilo se mu je uze v—drugo. Hudobui jeziki, kateiih tudi v Gorici ue matijka, terde, da je bila ta masa ffpiaeludium,t k ustauoviivi neke podru^uice ne-kega nemskega drustva. ter da se je uze brez Stevila udov zamolkio uglasiioe Voscim najboiji vspeh!
Fiegma.
Katekizem v podobah smeli bi imenovati kojigu, kojo je z dovoljeojein preC kuezo-skotijstva Gonskega ua svetlo dal in zdatuo pomuozd prec. gospod Jauez Budal, korar-dekan stoiaega kapiteij-ua. Kujiga ima dva dela, stare lu nove zaveze, vsa-ki del se 40 pudobaim. Taka knjiga je bila zclo potrebna; ime izdavatelja je porok njene notranje ve-ljave.   Vec o njej ob drugi pnioj&uosti.
Iz Trsta se nam pi§e: Drugi turnus voja§kih vaj v Postojui je telegratieuo prekhean; vsa tuk. voj-ska ima biti pripravljeua, da odide v Dalmacijo na turSko mejo.
Poslanica.
Nek St. 0. raznaSa  po Solkanu,   da  sera jaz lisloma   „Il Goriziano14   in  nSoca"  porocal o tepezu
22. julija v Solkanu, kar pa nij resnicno. Zato pro-sim si. uredniStvo, da ne bodem ve6 javno na cesti zarad tega nadlegovan, naj bi blagovolilo potrditi, da mu nisem o imenovanem tepezu niCesa porocal. *)
V Gorici, 3. avgusta 1877. ____________                                                J. V.
*) Poterjujemo, da nam g. J. V. resnicno nij nicesa objavil, in dostavljamo, da je urednistvo iz druzega najzanesljivega vira vso stvar poizvedelo.
URED.
Objava.
Pesem BNesreci" v §tev. 13. leto§nje „Zore*, kakor tudi poezija pDeklica na tujem" 8. 1. je iz mojega peresa. V „Zoiotf sti pri§li po cudnem ma-nevru nekega gospoda in sicer s tujim, krivira pod-pisom. Toliko v pojasnilo g. S. v C. in vsem ouim uiojiin osebnim prijateljem, kateri zbirko mojih fie ne natisnenih pesnij poznajo ter me o tcj zadevi popra-Sujejo.                                           JANKO LEBAN.
Franc Pichlcr,
sftdar v Mariboru na Dravi,  pripo-roea se za izdelanje s6dov za vino in IU   pivo iz najbolj§cga slavonskega hrasto-
!vega (dobovega) lesu vsakoverstne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-/>v   nizjih ccnali.
i
Oznanilo.
Podpisani naznanja, da je prevzel zastop-stvo banke ^Slavije" vPragi 2a Komenski okraj; priporoca se torej, da bi se pri omenjeni zava-rovali ter s tern v okom priili revam, katere po^ar tolikim prizadeva.
MIROSJuAY PRELC
v Komnu.
Naznanilo.
V, o. dixliov§6ixi.i.
T ulicali sv. Ivana (via Ascoli) hi§. §t. 9 pervo nadstropje v Gorici izdelujejo se vsako-verstni altarni cvetlifini sopki in venci po pri^ merni nizkej ceni.
Osebe vseh stanov*
posebno pokojniki, uradniki vsake stroke, za-stopmki zavarovalnih drustev, oskerbniki, knji-godrzci in osebe brez slu2be vdobe trajen in dober zasiu^ek, kateri postane, Ce ima dotiLnik le nekoiiko sposobnosti, glaven zasluzek letnih 1000 do 1500 gold. — Pogoji: Dobra priporo-dla ali pa majhena kavcija. Dopise pod naslo-vom K. C. 2S10 razpo§ilja «Die Annoncen-Ex-pedition von G. L. Daube & Co., Singerstrasse 8. Wien\
M»twM, iidwtelj m uredwk: VIKTUK DOUiiNKC. — Tiskar: MA1LLNG v Gorici.