Največji slovenski dnemik ▼ Združenih državah n Velja za rae leto $6.00 Za pol leta.....$3.00 „ Za Ne« York celo leto . $7.00 H Za inozemstvo celo leto $7.00 t ................. II lliorf GLAS NARODA r i lisi :s!averiskih;delavcev~v Ameriki« The largest Slovenian Daily h the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Po«t Office at New York, k. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NO. 97. — ŠTEV. 97. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 26, 1933. — SREDA, 26. APRILA 1933 VOLUME XI.T, — LETNIK XLL DEL. TAJNICA ZA SKRAJSANJE DELOVNEGA CASA 710 odvetnikov hoče zagovarjati dr. Mačka R00SEVELT0VA ADMINISTRACIJA JE V PRINCIPU ODOBRILA VSE PREDLOGE MISS PERKINS Pred zborničnim odsekom je priporočala uvedbo minimalne plače. — Bančnemu predsedniku se njeni predlogi ne zde dovolj radikalni. — Blago, izdelano v delavnicah, kjer ni uveden trideset-urni delovni teden, naj bi bilo izključeno iz meddržavnega prometa. WASHNGTON, D. C, 25. aprila. — Pred zborničnim odborom za delavske zadeve je nastopila danes delavska tajnica Miss Francis Perkins. Njeni nasveti so se tikali izboljšanja Blackove predloge, ki je bila že sprejeta v senatu ter določa tridesetur-ni delovni teden. Galerija je bila polna poslušalcev, med njimi tudi predsednikova žena in Miss Ishbel MacDonald, hči angleškega ministrskega predsednika. Miss Perkins je izjavila, da njeni predlogi niso vladni predlogi, toda Rooseveltova adminstracija jih je v principu odobrila. Poglavitna svrha njenih nasvetov je, dati nezaposlenim več prilik za delo. Delavska tajnica se popolnoma strinja s senatorjem Blackom, da je treba izključiti iz meddržavnega prometa vse tiste izdelke, ki so izdelane v delavnicah, v katerih ni uveden trideseturni delovni teden. Tovarnarji se bodo brez dvoma zbali te grožnje ter ne bodo nobenemu delavcu dovolili delati več kot šest ur na dan. V tem slučaju bo dobilo dosti nezaposlenih delo, toda nevarnost obstaja, da bodo delavcem skrčene plače. Da se to prepreči, je treba ustanoviti posebno oblast, ki bo določila minimalno plačo. M iss Perkins je opozarjala na postavo glede minimalne plače v državi New York, katero je predsednik Roosevelt pred kratkim priporočil gover-nerjem industrijskih držav kot uzorno postavo. Postava določa, da mora dobivati delavec tako plačo, da zamore vzdrževati primeren življenjski standard. Ako bo predloga poleg skrajšanja delovnega časa vsebovala tudi določbe za minimalno plačo, bo brez dvoma tudi administracija zadovoljna ž njo. Kot prihodnji govornik je nastopil Meyer Jacob-btein, bivši kongresnik in sedanji predsednik neke banke v Rochester, N. Y. Dejal je, Blackova predloga ne zadošča ter je predlagal ustanovitev deželne oblasti, ki bi kontrolirala plače po posameznih industrijah. — Ce ne boste v najkrajšem času nekaj storili za pc industrije, — je posvaril kongresnike, — ste lahko prepričani, da bo vaših medenih tednov v Washingtonu kmalu konec. Demokrat Lewis iz Maryland predlaga, da bi bila za vsako industrijo ustanovljena deželna oblast, ki bi enakomerno razdelila delo med vse delavce do-tične industrije. Oblast naj bi tvorili trije podjetniki, trije delavci in trije zastopniki "javnosti". V njegovo predlogo je vključeno zavarovanje proti nezaposlenosti, starostna penzija, bolniško zavarovanje itd. Korporacije, ki imajo zaposlenih vpč nego petindvajset delavcev, naj ti od vseh dohodkov plačale en odstotek davka. Ta davek bi jim bil vrnjen, če bi zadostile vsem določbam predlagane postave. Miss Perkins je izjavila, da bo po preteku par dni objavila načrt za temeljito reorganizacijo zvezne posredovalnice za delo. Posredovalnica, ki sedaj posluje, je bila ustanovljena, ko je predsednik Hoover vetiral predlogo senatorja Wagnerja za drugačno posredovalnico. Demokratje ostro kritizirajo Hooverjeve metode. Pravijo, da je bila začasa Hooverjeve administracije zato ustanovljena posredovalnica, da je prišlo več uradnikov h koritu. STAVKA ČIKAŠKIH UČITELJEV 5000 učiteljev je ves dan demonstriralo pred bankami in mestno hišo. — Sole bodo najbrže zaprte. Chicago, 111., 25. .ipri!.-t. — 1*.» «•»•!.»dnevnih demonstracijah 5000 učiteljev. ki že (»d junija lanskega leta niso dobili .svoje plače. pred različnimi bankami in me.stno hišo. mi w oblasti pričele pripravlja-1 i. da 'zapro šole. Predsednik eolskega odbora Ur-vili«* .1. Tavlor se ho posvetoval .s šolskim nadzornikom Williamom J. Bogan o načrtu. da se za pro šoli' 15. maja. mesto, kot je bilo prvotno doloettno. 23. junija. Razjarjeni učitelji .so spravili v velik nered ves bančni promet ; vdrli >o v pet velikih hank in so tri prisilili, da so zaprle svoja vrata. Predsednika National Hank and Trust Company Charlesa (J. Dawr.sa. ki je hi) pod Cool i d gem podpredsednik Združenih držav in pozn je poslanik v Londonu, so učitelji tako raztogotili. tla je zakričal nii»l njimi: — K vragu z razgrajači! 1'rarlniki banke so spočetka ta-jili. da j«1 general Dawes v mestu. Toda. ko >e je pokazalo, tla bo morali* 200 policistov, ki so nastanjeni v finančnem delu mesta, po-seči vino«, .se je Dawes prikazal na vratih banke, toda pozdravljen je bil z žvižganjem. — Tam je mož. ki si je od zvezne vlade izposodil za svojo banko $00.000.000. t (»da ne da nobenega posojila učiteljem. — je vpila množica. in tedaj je zaklieal Dawes: — Iv vragu z razgrajači ■ Xato so učitelji demonstrirali pred mastno hišo, kjer je župan Kdward .F. Kelly predsedoval občinski seji. pri kateri je bil tudi aiavzoč governer Henry lloruer. ki je za nekaj minut prišel od seje in je nagovoril učitelje. Rekel jim je med drugim: — IN »zna m vaše težave in mestni uradniki storijo vse. kar je v njihovi moči, da vam pomagajo. J ta vino sedaj razpravljamo o tem. kako bi pobrali davke, ki so ključ celega kočljivega položaja. I čitelji .so ves čas seje stali na hodniku pred županovo pisarno in so neprestano peli pesem: "Zahtevamo denar!" FAŠISTI SO ZASEDLI _ RUSKI URAD Aretirali so 20 uradnikov. — Dolžijo jih, da so komunisti. —Postavljen je ravnatelj sovjetskega urada. Berlin, Nemčija, 12."». aprila. — I* preiskava dognala, da je družba pod pretvezo gospodarskih zadov raz-irjala obsežno i.imuni-stično propagando. Proti neki prejšnji policijski preiskavi v tem uradu je sovjetski runam j i komisar Maksim Litvinov posla«! nemški vladi oster protest. Tudi seda j je takoj po preiskavi ruski poslanik ostro protestiral pri nemškem zunanjim ministrstvu, toda o mišljenju policije glede te-gt urada je izvedel šele iz časopisov. Poslanik je rekel, da ho v ča-sopisju podal svojo izjavo, v kateri bo zavrnil trditev policije. Berlinska policija je prvič preiskala urad rusko-nemške petro-lejske družbe 1. aprila in je a ret i- KITAJCI SO PRIČELI I Z OFENZIVO Sovražnika so pognali iz dveh mest. — Polovica japonske armade se u-mika proti velikemu zidu. Pcipingr, Kitajska, 2" . aprila. — Kitajska vojska je v naglem protinapadu zopet zavzela mesti Čieiian iti l.uluug na zapudnem bregu reke I.wan. Poročilo pravi, da so se Kitajci polastili mest po vročili bojih, v kiterih je bila armuda generala Sang Cena#v najhujšem boju. Kitajski armadi so se pridružili prostovoljci iz ("aitgli. Obe mesti se uabajate severno od Lwančowa. ki je važno strate-giono moto v severni Kitajski in ki si jra je japonska armada v svojem prodiranju postavila za svoj cilj. Ta kitajska poročila se vjemajo •z ameriškimi poročili, ki naznanjajo. da se poh»vica japonske artna-de v ozemlju, ki so .si ga Japonci osvojili zadnja dva tedna, umika proti severu k kitajskemu zidu. .Ta ameriška poročila tudi pravijo. da je maučukuo general Li ( "i čun. ki je bil v zvezi z japonsko armado pri veliki ofenzivi, postavil svoj glavni stan v llaiyangu blizu Kauhajkwana ob morju na koncu kitajskega zidu. Ameriška poročila potrjujejo vest, tht.se je »itM) vojakov armad.* »enerala Li v Cangli uprlo ter so rala 13 uslužbencev. Ta urad za- .s,v pridružili peipingški armadi, laga Nemčijo s 30 odstotki gaso- i',,r|i so se zato. ker jim general lina. Policija je tudi preiskala po- i'j ,,j „„betie plače, družnice tega urada v Kolinu ob I pu .zadnjih poročilih se bijejo Renu. Lipskem. Monakovem. Hamburgu iu po drugih mestih. Nemška policija zatrjuje, tla se nemški komunisti skrivajo po uradih te družbe. hinavska pomagača Birmingham, Ala., 25. aprila. — Allen Cook je marljivo iskal okoli svoje hiše. ko .se mu približata dva tujca in se mu ponudita, da mu pomagata iskati. — Seveda. — odvrne Cook. — samo pridita. Iščem žganje, ki sem ga pred kratkim skril. Ako ga n i j-demo. varna ga bom dal pokusiti. Tujca sta na^la tri kvarte. — Totla to še ni vse. — pravi. | Cook. — Mora. biti še več stekle- Horner je po končani seji zopet n'e t,! "koli, nagovoril učitelje, toda so ga pre-j To,la navzli<" "laHjivftnu iska-vpili. nakar je pri stranskih vratih'"j'1 niso na51i ""bene steklenice odšel iz mestne hiše. I vet". Nato se tujca izkažeta, kdo Ista: bila^sta prohibicijska agenta. I Sedaj se nahaja Cook" v za.poru ter čaka na sodbo za nudi nepostavne postati žganja. prlcetek angleškega embarga švica bo obdržala zlato valuto Bera, Švica, 25. aprila. — Švi- London, Anglija, 25. aprila. - Angleški embargo na rusko blago i i j c s t oprl v veljavo 25. aprila ob petih popoldne, ko je bil zaprt carinski urad. | Vse rusko blago, ki bo prišlo po 1 tem času na Angleško, bo podvr- oar*ki kab net ^ P° tlol-em ženo omejitvi na 20 odstotkov. I svetovanju glede položaja zlata Gotovo je postalo, da sto]»i em- skl,'nil" 11 potopil s parnikom Meri da. G0 milj od Virginia Capes v 2(H) čevljev globoki vodi. Na parniku je bila velika pošiljate v srebra. 2000 sodčkov ruma in zlatnina 200 potnikov, ki so bežali iz Mehike pred revolucijo. Begunci so imeli s seboj vse svoje dragocenosti in denar. Vse so spravili pri blagajniku, ki je spravil v blagajno, kjer se mora vse še sedaj nahajati. Parnik Merida se je v maju 1!>11 zadel ob parnik Admiral Farragut in se je potopil. Vsi potniki in mornarji pašo bili rešeni. Everts ceni zaklad na $:*(>0.00;) do .$500.000 in pravi, da ga bo dvignil z nepreveliko težavo. žrtve potresa v mali aziji Kos, Dodekaneški otoki, 25. aprila. — Do sedaj je znano, da je pri potresu na treh otokih ob obrežju Male Azije v nedeljo izgubilo 75 oseb svoje življenje. Samo »a otoku Kos je bilo ubitih 7-1 oseb. Mrliče so našli pod razvalinami v »tarem delu mesta Kos. N*ad 400 oseb je bilo več ali manj poškodo-{ van ih. Dela ve i še vedno raizkopu« jejo razvaline in iščejo še nadalj« njih žrtev. ZAŠČITA BIVOLOV Leta 1882 »o jih lovci po-strelili na tisoče. — Prodajali so njih kože. — Vlada jih je vzela v varstvo. Billings, Meat., 25. aprila. — Za četrt milijona dolarjev bi bMa v petih mesecih v ostri zimi leta 1SS1-1882 skoro iztrebljena velika čre«la bivolov v Montani. Zima je bila izvanredno ostra, sneg je zapadel že v novembru in toplomer je skoro vedno kazal poti ničlo. Bivoli so se vsled tega obrnili prt rt i jugu, toda so -zadeli uri krvoločne lovce. Jjovci so streljali bivole zaradi kože. katero so prodali za $3 do $7. V istem času se je general Custer v soverneni delu države Wyoming bojeval z Indijanci in njegova vojska je "potrebovala mnogo usnja. Poleg tega pa je Custerjeva vojska tudi jedla bivolovo meso. Lovci so postavili svoje postojanke v razdalji 200 milj ob Yellowstone reki in v 1st i razdalji od reke Marias do Musselshell. Bivoli so prihajali v velikih čredah in kadar so jih zalotili lovci, so črede večinoma pokončali. Nek lovec je v petih mesecih ustrelil 1800 bivolov. Leta 1887 so cenili čredo bivolov v Istem kraju na 300 glav, vključno 100 bivolov v Yellowstone parku. V zadnjih desetletjih se je ta čreda zelo pomnožila in šteje sedaj nekaj tisoč glav. Sedaj je streljanje bivolov splošno prepovedano. kaznjenci v sing singu Sing-Sing, N. Y.t 25. aprila. — V jetnišnici v Sing-Sing se sedaj nahaja 2500 moških kaznjeneev in ena ženska. Ta ženska je Mrs. Anna Antonio, ki je bila skupno z dvema moškima te dni obsojena na smrt zaradi umora svojega moža Salvatore Antonio. Poleg teh treh je iše 22 -zločincev obsojenih na smrt. Te dni pričakujejo pa še tri morilce iz New Yorkay tifus v sovjetski unui London, Anglija, 24. aprila. — Sem so dospela iz Harbina poročila. da se je v bajkalskem okraju pojavila epidemija tifusa. V par dneh je umrlo nad štiri sto Rusov. japonski poslanik je umrl Tokio, Japonska, 25. aprila. — Japonski poslanik v Angori na Turškem. Lsaburo Yoiida. je umrl. Yosida je bil japonski elan Lyt-tonove komisije, ki je preiskovala položaj v ^Mandžuriji takoj spočetka kitajsko-japonskih sovražnosti. D A* KBW YORK, WBPWpPAY, APEIL 26, 1983. L"* " THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. ft. A. [ "Glas Naroda" and PnbUabed by ■LOVKN1C PUBLISHING COMPANY (A Corpora tk>a) of •t the corporation and iddrnwi of above officer«: Mew York OU/, N. I. GLA8 NARODA (Voice el tfce Feeple) Every Day Except Mondays and HoUdaya leto velja aa Aaaertko tn Kanado •••••••••••••••••••••• $6.00 la pol leta f8.*)0 la aetrt leta ..................fl.50 Su New York aa celo leto .... Ea pol leta.................. Za tikosematvo aa celo leto •••< Za pol leta .................. .. $7.00 .. $3.00 $7.00 .. $3JM Hub*erlpt1oi» Yearly S6.M AdTMtlanKBt on Asreeneat **01as Naroda" Izhaja vsaki dan ItrumAl nedelj ln pravnikov. podpisa ln oaebnoatl se ne priobftijejo. Denar naj se blagovoli Uatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae mm tudi prejftnje bir a! lito naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAti NARODA". »I \f. ISlk Street. New York. N-Telephone: CHelwa 3—3878 PROCES PROTI DR. MAČKU A' ponedeljek se je ]»ri«Vl v Beo^riulu proces proti voditelju bivše hrvatske kmetsko stranke, dr. Vkulimirjit Mačku. Obtožen je. ila je nival pioti jugoslovanskemu edin-fltvu ter priporočal ustanovitev samostojne hrvatske države. Maeek je prvi na vini i. Njemu bodo sledili njegovi hrvatski tovariši ter Sl< venee dr. Koroše«-. ki je delal in agitiral nporazumn^ S njim/ Dr. Mači ^ je bil izdal v»roglas z uaslovom: "Nazaj v leto 1918". V proglasa ozir. *na pozivu je zahteval, naj se Slovenci, Hrvatje in Srbi vrnejo tja, kjer »so bili po raz-tulu avstroograke monarhije. Takrat so sklenili prijateljski sporazum, da bodo v tlogi, edinstvu in enakopravnosti živeli v skupni državi drug poleg drugega, skupno uživali dobrote ter skupno prenašali križe in težave. Tedaj so bili vsi enaki, vsi enakopravni, polagoma so pa Srbi začeli dobivati premoč in nad via Jo. Svoboda je omamen napoj za liste, ki je niso vajeni. Pod firmo svobode se je bilo strmikarst vo v Sloveniji in Hrvatski tako razpaslo, da ni bil prisiaš en: stranke pred pristanem druge stranke varen življenja. Nesrečno strankarstvo je dalo povod obžalovanja vrednim dogodkom, ki so se završili v h ograjski narodni tkupšeini. Betseda ni bila zadosten argument. Ko so začeli z revolverji argumentirati, se je kralj po dolgotrajnem in temeljitem premisleku odločil za diktaturo. J*od nobeno diktaturo ni vsem ustreženo. Niri pod Nfussolinijevo, niti pod Stalinovo, niti pori diktatura kralja Aleksandra. Vsi Turki se ne strinjajo z odredbami Kemal paše, kakor tudi ni vsa Nemčija zadovoljim ji, da jo na račun reda naprayda velik« dolgo* o, v n«4ftn primeru ca 30,000 jjengoT, v drugem celo Ml 50,000 projp:«, ta denar je baje porabila v »veje namen** osiroma ga poaaeverila kakor je dejal pri-v nekem pisen u budiiupeatan-pruMu Szaiiayu, ki ga iz- da je to pismo pokaral tretjim osebam. Szombathyjeva, ki leži ta čas v nekem sanalnriju, pa je nastopita za svojo rant, tudi proti knezu prima.su aamemu. Pritožila *e je naj prvo na Vatikan, a ta je pritožilo kratkomalo — odklonil. Nato ae je obrnila na civilno sodišče, čeprav ji preti ne-varnoat, da jo izključijo ie iz cerkve. Zato je svojo, zadevo obenem ie enkrat predložila Vatikana, vendar ni znano, kaj *«»'portit Mdaj k Uwu Ena prvih velikih akcij hitlerjev-stva. koje prišlo na vlado, je bil antwemitski pokret. Poiskal si, je najhujšega izraza v protižidovskem bojkotu, naj trajnejšega in morda najučinkovitejšega. pa v postavitvi zaklavzuliranega razerja za židovske strokov n j iike v javnih pokli-čili. Vm» to in še drugi pojavi so dejanj« v veliki protmdovski akci-ji. ki ima namen, nemštvo očistiti tujih rasnih primesi, nemško gospodarstvo iztrgati iz rok žido\>ke-«ra kapitala in sploh javno življenje nacionalizirati do skrajne mere. Protižidovski pokret iti nič novega. Ni treba, da l>i posedali v daljnji srednji vek. ko so razne državo izganjale žide ob raznih ]»rili-liali s kakršnimikoli yesli; tudi najnovejša doba nam more po^treri 7. mnogimi primeri. Xu Dunaju in sploh v Avstriji je antiseniitsko {ribanje v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno zavzelo zelo velik-** dimenzije in krs«*anskosoeialna politična jireosnova je tamkaj ravno /. antisemitizmom d-isepla marsikaterega .svojih uspehov. l*o vojni je protižidovski pokret postal precej močan v nekaterih državah vzhoor židovski element ni lotilo majhne stvari, morda celo mnogo prevelike in pretežke .za začetek režima. Podoba jo. da so Nemci s tem znova dokazali, da so zelo slabi politiki in nerodni taktiki. Dopisu Hew York, N. Y. Ker bo v noči -od sobote na nedeljo uveden poletni čas. so naznanja vsem faranom. da se vrši služba božja v slovenski cerkvi na Osmi cesti po novem času. Župnik. New York, K. Y. Vso cenjene rojake v Greater New Yorkn vabimo na veselico, katero priredi društvo Sv. Ane, dne 30. aprila ob 5. uri popoldne na 62 St. Mark's Place,-New York, v slovenski cerkveni dvorani. Ne pozabite, kadar naše Ančke priredijo veselico, je v resnici veselica, Zatoraj pridite prav zagotovo. ne bo vam ža«l. to vam zagotavljamo. Pripravljeno bo za lačne in žejne želodec. Vas pričakuje Veselični odbor. P- S.—Prav žal na m je. da rnv-no to nedeljo priredi koncert Mladinski Tamburica Orkester. Skušale smo odgoditi. a ni bilo mogoče dobiti dvorane. Vabimo vas. da *e po koncertu oglasite na naši zabavi. Zagotavljamo vam, da vam prihodnjič povrnemo. Želimo vam mnogo uspeha. Droštvo Sv. Ane. Chicago, 3BL Tz naše naselbine se jako malo oglašajo po listih, zatorej sem se namenil, da malo opišem, kako se kaj počutimo z dobrim pivom, ki je na razpolago. Tudi delavnice so sedaj tu in tam malo bolj živahne postale. 'Naše društvo se je odločilo, da priredi pomladansko zabavo 29. aprila v Pleiner dvorani na 1(»38 N. Ilalsted St. Društvo "Gorenjce" vabi vse či-kaško rojake, da se udeležijo v polnem številu, da pokustmo malo dobrega piva. Kalifornijske kapljice morajo biti seveda tudi vključeno. da se no skisajo. Torej ne pozabito ta večer, da so nam pridružite. Za postrežbo bo skrbel odbor. Xa veselo svidenje! F. Snstaršič, naročnik. PREHUDI ^»ooPUUGNICE Preprečite prehlade z rednim čiščenjem svojega črevesja. Odvajanje naj bo redno, odstranite strupene zaostanke! Pijte TRINERJEVO GRENKO VINO ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoee poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hode poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No............................. Is sent by me for the purpose of--------------------- and is not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in. a foreign country. I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1998 or any regulation issued thereunder. Export, Pa. TukajAnji klub "Naprelj" «e zopet pripravlja na pomladansko veselico. Prireditev se vrši na Center, Pa., v slovenski dvorani in sicer 29. aprila zvečer. Xa programu, ki je precej obširen in zanimiv. da nudi občinstvu zopet par uric razvedrila, je več točk. Prva bo veseloigra "Mutasti nm-zikant" v slovenskem jeziku. Že sam naslov ipro pove. da bo nekaj kar bo vredno smeha od kraja do konca. Ker so vlope pri tej igri v najboljših rokah, upam da bo vsakemu ujrnjala. Osebe pri i»ri so: Tomaž iLcšnik, bo«yati tovarnar. Alex Skerly; Mara. njegova žena, Mrs. .Josephine .Jenko; Katrica, njiju hišina. Miss Hod vika Skerly; Peter Ozebek. čevljar, njen Ijub-ček. Prank Jclovčan; Tone Lisica, klobučar ter obenem "Mutasti mn-zikant", Leopold Pristov. Dalje sledi igra v angleškem jeziku. "»Kissing the Wrong CJirl". Igralci pri tej igri so trije in sicer: Andi en* Bernozi. Mis.s Josie Jenko ter .Julia Nagodo. Kakor slovenska tako je.tudi angleška igra polna humorja ker ubogi fant v svoji slepi ljubezni namesto svoje izvoljeuke poljubi njeno sestro, ker sta si popolnoma podobni. Siromak pride v veliko zadrego. Mislim, da jo to prva predstava, ki se vprrzori na tamkajšnjem odru in se uljubno vabi vse Slovence rz okolice Center, Pa., da se te predstave udeleže. Smeha bo več ko na koše. Po igri bo pa ples in se bo-vsak po svoje zabaval. Za fina mokra in suha okrep-čila bo skrbel odbor Slovenskega Doma. Vstopnina je za osefoo b5e, za otroke brez spremstva starišev 10c. .Začetek ob 7.30 zvečer. Dobrodošli! — vam kliče za dramski klub "Nagelj" v Export. Pa., Tležiser. strahote zadnje vojne * • * 4 Sedemletna vojna jo človeštvo •stala 554.000 življenj, vojne francoske revolucije I.-100,000 in Napoleonove vojn,« T.700.000. Krimska vojna z R11> i jo leta lKfili jo vzela 785.000 žrtev, ameriška vojna med Severom in .Jugom 700.000 žrtev, rusko-japrmska vojna t»42.000 in balkanska vojna iz leta 1912 do 108.000. Vse naštete vojno skupaj .no človeštvu ugrabile G.OOO.tKH) mladih življenj. A ta številka je skromna v primeri s .svetovno vojno leta 1M-1—1018; kajti ta jo stala 2(1,000.000 življenj. Tehniški napredek je prinesel napredek tudi •rledo moriloih sredstev. Trgovsko pismo: — Vclecenjeni gospod! Kdo je obljubil plaeati do prvega * Vi! Kdo ni držal obljube1? Vi! Kdo je lump Vaš udani Morie Loebel. — Gospod kandidat, kakšno kazen bi protllagali kot državni tožilec za ta zločin.' — je vprašal profesor. — 15 let ječe. če bi bile pa olajševalne okolnost i. pa dosmrtno ječo. — Menda narobe, gospod kandidat. -Dosmrtna ječa je vendar hujša kazen. — Ne. gospod profesor. IT) let je težja kazen. Dosmrtno ječo vzdrži vsak. 15 let pa le redki. Kkotje so največji skopuhi na svetu. Neki agent je hvalil svoje bla- — Da. iz vseh delov sveta je naša tvrdka prejela tisočo in tisoče pohvalnih pisem in celo eno dopisnico i/ Škotske. V iieki zakotni fari so opustili staro pokopališče, in oblast je od-r«*di(a, naj se poišče zemljišče za novo, obenem naj bi pa izkopali poskusni grob. da bi se prepričali, če je zemlja za pokopališče primerna. <"oz tri dni je pa dobila oblast od občine dopis, gl.aseČ se: — Občina sporoča, da je grob za slavno komisijo že izkopan. LEPA KABIJERA — Mama. kako dolgo pa traja- Samuel \V. G um pert z. ki je se-I f/"J«*'1™' — .i«' vprašala daj generalni manager Kingliug Pros, in Rarnum Ha i lev cirkusa, kateri itua v iiewyorskem Madison Square Garden vsak dan po dve predstavi, ima za seboj zelo pestro karijero. iEojen je bil v Washingtonu, D. C., ter je bil že v devetem letu akrobat. Z dvanajstim I'M o m je nastopal v Tivoli Opora House v San Francisco. Pozneje je odšel v Texas, kjer je postal cowboy. Ko je dospel Buffalo Rill" Wild West Show v Abilene, se mu je pridružil mladi Sam. Pri tem podjetju je bil več let. Tedaj se mu najbrž ni niti sanjalo, da bo po tridesetih letih generalni upravitelj Ringling Pros, i ti Harnnm Tla i lev cirkusa. Pozneje bil v službi Col. IIop-kinsa, ki je bil velik prijatelj -lani osa A. Pa i leva. V naslednjih letih je nastopal v neštetih cirkuških in vaudevill-skih podjetjih, igral na odru ter je postal lota 18J>9 manager sedem-najstih Hopkinsovih gledališč. heerka mater, — Dokler ne rečeš možu. da potrebuješ dfViar. * Ludvik XIII. jo potoval po deželi. V majhnem mestu ga je pozdravil župan z nagovorom. Neki minister je menil, da bi bilo dobro prihraniti kralju dolgi govor in jo župana prekinil z besedami : — Kako pa je z osli v vašem kraju? So gotovo poceni, kaj no.' /upan je bil nad to prekinitvijo preeoj razjarjen. Premeril je ministra od pel do glave in odgovoril : — Če so vaše velikosti, stanejo nekako 10 tolarjev. * S prodajo dobrega piva "suša" sie'er še ni popolnoma odpravljena. toda postala je preeoj vlažna. * Neki poljski grof je priredil gostijo. Povabil jc plemiče in nekega Žida, ki ara je visoko cenil radi njegove modrosti. To pa ni do- Kot tak jc presenečal glodalce} P®.^" ™kemu Pl«»rčn in jo iskal ....... ... Win frt lin V>i in.-ns, „.....-.,.1:1 (}■ 1 ^ s posebnostmi, ki jih je dobival iz vseh delov sveta. Leta 1907 je začel s sen. Rev-nohlsom razvijati Long Beaeh ter se jc kot tak udejstvOval do leta 1010. Zadnje poletje je John Ringling zbolel ter je poveril vodstvo svojega podjetja Sam Gnmpert7.u. Boljšega moža kot je on gotovo ni mogel izbrati. (Purchaser's Signature) (Date) Velikonočni prazniki so na pragu, toda še vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom. lO BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠUJ VSAKO POSlUATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" tu west lstb mm mv ioiK n. t. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE* M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO NESTANOVITNE, DA JIH NE MORfiMO NAVESTI • Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. tSruCm V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati......$ 9.75 •• » $10.00 " " ........$10.85 •» »» gttjoo »« ■» _______Aie.— M M $20.00 " " .......421.— ( •• H0J00 ** " ______.$41.25 f *» •» $50.00 " " ........$51.50 Freleomlk dobi ▼ starem kraje tspiettlo * dolarjih. Nujna nakazila lavršujemo po CaMs Letter aa pristojbino 11— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUs Naroda" JIt WM8T 18tk BTREtT ' NEW YORK, N. T. priliko, da bi javno razžalil Žula. Ko so je pogovor sukal o Turkih in njihovih navadah, jc pripomnil plemiV*: — Jaz zelo cenim Turke, ker sovražijo prašiče in Žide. Vsi so se spogledali in se obrnili k Židn. Ta pa. smejoč se. odvrne: — Kaka sre<-a, gospod, da nisva v Turčiji. * /ena : — Neha j že no s to zoprno kajo! Kolikokrat sem ti že rekla. da je tobak strup, ki le počasi ubija. — Kam se ti pa. tako mudi! Zavrtijo tebe vendar ne bom pogoltnil naenkrat cel funt strihnina. * — To naj bi bil pritlikavec? Saj je visok kakor povprečen človek. — se je začudil obiskovalec v cirkusu. ^ — Saj to je ba& posebnost. To je namreč največji pritlikavec na svetu. * Zdravnik: — Pralen vas pre-isčem, bi rad vedel, kaj pijete. — Ah. gospod doktor, preveč stei prijazni. 0e smem torej prositi, dajte mi čašico žganja. * V Washingtonu. D. C., ko zelo tieene glave, naprimer senator Huev Long iz Lnuisiane. ki je pred kratkim rekel: — V državi Louisiani ni nobenega diktatorstva. Tam vlada popolna demokracija. Popolna demo-' k racija se ipa v nobenem pogledu ne razlikuje od diktatorstvt. t> L Al RAt0OA* r» APRIL 8«, 1963. THK LAB.QKST 8LOVXRI DAILY in TJ. ft. £ DVA BRATA (PR A VI.JICA) VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. —- Pošljite nair »•»>•» <1 S « ' 1 VAMPIRJI 1 Spisal EMILE GABGRIAU ji || R MAN VELEMESTA!! NVkof *»ta živel« d v« brata ; do-kl«-i* jiin j*« it vel oče, M a delala |M> njejrovih ukazih, eden j<* hodil na |.rUfavo, drujri je paseJ ovce. K«» je pa o»V umrl. je «>o>tal *tarejhi liUni ga/ula in inlajAi je delal vedno Vunaj na polju. bil bratu povsem jMinlttMett in prišel le r«*dko kdaj do-i nov. Starejši brat pa *ploh ni nk* delal. marveč je sedel doma in gu-Mil svoje prijatelje, imel lepe k»»-nje. lovske pse in .-okoli' in živel kakor velik jrot*|>od. Sčasoma sta postala m' bogatej-št. Marojsi jc bil o/enjen. mlajši ne. in prihajal je domov le ob velikih praznikih. Ko je prišel nekoč na tak praznin v van. ga je xrečalr» nekaj kmetov, ki ko jima bili nevoščljivi iu no ju hotel razdvojiti; rekli so mu: ** Ali svojega očeta -iu ali ni*>i — "Kako Iieki ne?" jim jt* «nlgo-\i.ril. — "Xii. če j«* tako. zakaj pa potem vtv dan tla delu. pri ov-eah. na |M»|ju. v nevihti viharju in revščini1*hijaš »»«*. kakor niltee drug; tvoj starejši brat pa tivi kakor velik gos|MHl. oblači *e, je in dolgo obetala na mestu kakor oka nil na svojega brata, prevzela ga menjena. Ko ni je zopet opomogla, je žalost, spustil* je orla in vzpod-jt premišljala na vse strani, kaj del svojega konja, kolikor je le eaj stori : ali naj sania umrje ali :n»ogel. Konj je zdrvel na vso moč pa naj zastrti])i svaka.' Slednjič ie*in se od prevelikega napora zgru-sklenila. da v>e prepusti l.ogu: če *Jj| mrtev. Tedaj je pustil konja, se bo mogla rešiti, dobro! če ne. kjer je bil. in tekel peš dalje. Ko J pa raje umrje, kakor da bi zastru-'se je bližal hiši. so ga zagledali l»ila svaka. služabniki in naznanili. Tedaj je T»slaj je s|>ekla jagnje, pripra- tnlajši brat legel in se delal mrtve-vila kosilo, in ko je prišel čas obe-'g«, svakinja ga je pokrila z mrtva-da, je pogrnila mizo in silila svaka." Ski ni prtom, prižgala lile in začela naj je; ta je pa odgovoril: "Kako glasno žalovati. Ko je starejši brat bi moglo to biti.' Sam naj jeni zaslišal jedikovanje. se je se bolj brez brata Sa j mi je vendar oblju- podvizal in kakor hitro je stopil v bil. da Ik>vh skupaj kosila." Ženi hišo, je potegnil meč. se vrgel na je postalo zelo bridko pri srcu. ko ženo in jo hotel prebosti. reko*: je videla, kako je svak njenega nn>-'"Oh. ti malopridne ženska, zastru-ža svojega brata, ljubil, in kak.* pila sj mojega brata!" j«' na-p rot no njen mož brata *ov- ■ Ko je brat to slišal, je planil porazil — tako zelo ji je bilo hudo. konei in rekel:" \e dotakni se moje da je objela svaka krog vratu, jo- svakinje! Xi me ona zastrupila, hala in ihtela in ni mogla izpreg-.- »mpak ti si me hotel zastrupiti!" voriti nobene h»*>efle. Svak se je Tedaj starejši brat ni rekel hese-čtidil. j<» držal, da ne bi padla, in <{«•. objel je onega krog vratu in,'barva jo prosil naj mu pove. zakaj joče.' rekel: "Oh. brat. ti Živiš, ali si j rod je", ki mora hiti stalno pripra v-"Oh. svak." mu je odgovorila. re*> se živ?" Oblival ga je s solza- i Ijeno: krožnik, iia njem pipa za "danes bo moja smrt!" —"Zakaj nii. ga poljubil, priznal svojo kriv-1'»pij. fina. včasih naravnost umet-pa »ovoriš tako. moja ljuba.'" je cj0 in mu vse povedal, kar je bil j niško izdelana svetilka, žličiea in in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Sarotila sprejema; "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. so prinesli opij na Kitajsko. — ISel sok. ki postane na zraku takoj tem-norujav. zbirajo v bakrene vrče in potem se ta sok na samem posuši ter >e strdi .Xalože ga nato v rabn-jr. ki tehta.jo do sto funtov, nak life zaboj** na kamelah ali na samo-koluieah .spravijo v gotove kraje. Kadilee opija — navadno ga razodeva že upadel obraz in bledičasta - ima eelo "kadilsko o- 104 — Bodi brez skrbi, —je odgovoril bankir. — Imam dobre informal*je, od te strani se ni treba ničesar bati. Na drugi strani sem pa govoril s Catenaeoni jk> njegovem prihodu iz Vendoroe. Vojvoda de Champdoee je že ves nestrpen in trdno upa. da ga najdena sled privede k sinu. Predvčerajšjim so bili pri bivšem komedijatu, zdaj vinskem trgovcu na rue Duplex. in on jim je dal naslov bivšega muzikanta Fritza.. . Nekega lepega dne jili zagledamo v Parizu. Toda takrat bo Paul že mož moje hčerke. Flavija 'bo vojvodinja de Champdoee in imela bo šest sto tisoč frankov dohodkov. Obmolknil je, kajti nekdo je potrkal na vrata in vstopila je Flavija. Prijateljska je pokimaia zdravniku v pozdrav, lahno kakor ptica je skočila svojemu očrtu v naročje in ga začela vroče poljubljati. — Prišla sem ti povedat. — je dejala. — da ;re čakamo k obedu in da sva s Paulom zelo lačna. Objela sem te pa zato, ker te imam rada. Da. tako dober si... Bankir se.je kar cedil blaženosti. več prepirala. NEKAJ 0 0P1JU hočeš ostati doma — tedaj boš vi-1 je, če se vrne z lova in ne slisi v del če je*to res tvoj pravi brat »tli j hiši žalovanja in jadikovanja." n,v ! Ko je svak to slišal, ji je rekel : Mlajši jim na to ni odgovoril. \>.}lodi hre/ >krhi Jjuh;, ,VJlkinj-. toda jrr.rlo ga je v sreu. Odšel ,ej||p ]h>- ^ umr,a Toda dj|J šele ponoči domov, prenočil j(ia vidimo, kaj str>ri moj brat če m- m ko ,e bil drujro jutro nu|Vif|i mrtvega; jKwljiva ljudi naj Sun Yat Sen. oboževani kitajski je rekel bral : "kako S, prebil noč. ! razpotj in ,V pride.. Xjegovo parolo "Boj opiju" je re- pije \ i/obilju, ea-ste pa in hvalijo. I vprašal dalje. — "Ti hrepeniš doživel z orlyni. Tedaj so oba obli- j š- nei.ako držalo. Kakor hitro Ki ti > i pa kakor njegov >litjr». Daj i niojem možu in noeeš brez njega le >olze, jokala sta skupaj in se i ta jen prime "Yin", kot Kitajei vmdar enkrat in mu |iovej. da naj jesti, ln on.' 1'kazal mi je. naj te ljubkovala. Poslej sta zopet bratako pravijo to je "strast", prižge sve-oii prevzame ivoje delo. ti pa Ha j zastrupim, in prisegel, da me ubi-' živela med seboj in se nista nikoli [ tilko. ki je čisto podohna kaki no."- ni svetilki, vzame z žlieleo dolo<-e-iio pore i jo slrjeuega opija, ki ga ima na držalu, t »»ga zgnete z roko. potem pa na plamenu segreje in lazstopi. Ko je dovolj segret in razredčen. ga toliko časa vrti. da dobi obliko krogliee, ki jo nato dene v I1Rj jl-ipo. Par globokih vdihov — med * tem pipo še vedno drži nad plamenom svetilke — in "Yin" je poto-lažen... Nova moč za valovi po ove-len« telesu. Vsa iipalost je prešla, a po daljšem ali krajšem času nastopi Se hujša tmdnost. In eflino zdravilno sredstvo j.« zopet iu zopet <»-pij. Strasten kadilee je res suženj svoje strasti, na pipo je tako navezan kot krojač na sukanee ali na šiva n ko. Kitajska — ljudstvo, ki šteje štiri sto milijonov — se bori proti hudim iu močnim notranjim in zunanji m sovražnikom. In eden največjih njenih notranjih sovražnikov je ravno strup-opij. ki nepre- nisem zatisnil.' je vprašal starejši — "Zakaj T" — "Da, glej! Vsa ta leta. odkar je umrl o«V. ži-1 vitu noč in dan izv«*n dom« pod ini me pr»krij«»š z mrtvaškim prt^m. prižgeš ob vzglavju luč in začne* j narekovanje." Kakor sta if do-jgovorila, tako sta tudi storila. \otueionarna vlada ognjevito zgrabila in ne samo to. hotela ji je biti tudi drjarwko dosledna. Vojaške e 'te so preplavile reakeionarni se- lim nebo,,,: domov prihajam en- starejši brat je bil še! torej z ver. Sun Yat Sen-ova prepoved o-Urnt na leto; / nr.beni« človekomna U v tja fcor .p obi^jno' ija J>rt,,sl>i prS,8 V0,jaVf. ,H> nisem znan. nimam ne prijatelja ,avi, Tru- ^ ^^ ^ jn ^^ ^ o})| /nam in nič ne raumem <♦ hišnem Pr^podar,tvu. Xa to s,nn mislil in. kvj.ku kftkor h]Uk vso noč nisem spal in sklenil aera le prositi, da jaz nut a nem nekaj let doma. ti pa prevzame« moje delo." . "Prav. prav. brat." je odvrnil Ntcrejši in se delal, kakor da ne bi bil hud. "»»stani zduj ti tukaj, jaz pa |K,jdem na tvoje delo, samo danes naj gren, š«' na lov. kosila bova š<- skupaj, jutri l*.va jmi potem zamenjal« *voje po^le." Pri tem bi bil skoraj po«"il ml jeze. šel je sedlat svojega konj«, po-1'lieal svojo ženo v hlev in ji rekel : 'P<*lnšaj! Danes grem na lov m sem rekel bratu, da *e vrnem do Meiila; ti pa vedi. da ine ne bo; speei jagnje in deni vanj strupa »n ej^ddne pofrmi mizo in pozovi se je zelo čudil: prav nič ni mogel lueionarnega vala nastopali eelo s silo. Večkrat se je zgodilo, da ko vojake ki so bili strastno vdani o-piju. streljali njihovi lastni ča.st- Nokola, ki ju je imel s ,sel»oj. .Zletela vzela orlajiiiki. v sredo in se borila z njim. Po i Toda ta boj proti opiju .na Ki-krMkein časn sta ga zmagala, da je j tajskem ni šele od včeraj. Že zad-začel padati. Ko je bil dovolj hli-fuji eesiir iz Ming dinastije je leta zu. ga je lovee prestregel iti ini-|lG41 izdal prepoved opija, vendar dejal: "Glej. tudi ti. ki letaš vi- na ne prav posebno ostro. Zatorej *oko pod oblaki, ne moreš uiti moji j se je opi j širil naprej in nekaj časa roki." — Orel se je Zjokal in od-1 (okrog 1700\ je bila velika večina govoril: "Oh. če hi bil moj brat \ kitajskega ženstva vdana temu zlu. še živ, bi mi oha tvoja sokola pa Tedaj je od strani vlade kar de-tudi dvajset njih ne moglo do ži- zevalo prepovedi, ena na drugo. ve<»a : da bi se vendar ]»osušila Marsikje je zadela prodajalea opi- roka tistemu, ki ga je zadel in libit." — "Kdo je p;, ubil?" je ja smrt — rabljeva >ekira. Zaplenjene zaboje opija so sredi mesta brata, naj je. In jvazi ne! ko pridem zvečer nazaj in ne bom slišal jedi-kovanja za mrtvim, potem si zapravila svoje življenje. * To je u- vprasal lovpe. — "Oh." je odgo-' ob navzoenoRti mnogoštevilnega voril orel. "v mrazn. snežnem vre- Ijndstve zažigali. Pa ni bilo nohene. menu in silnem viharju sva ?ašla ga uspeha. Strast se je tikorenini-nn (*'rno morje iu vihar naju je vr- ,a in se veno bolj širila ter netila }»«'! na neko ladjo. Moj hrat je nove strasti. Anglija je s svojim kazal ženi. za j a hal konja. g:r nem ol» hudi uri brez pomoči, ka vzp<»db«vde| r oslrogami in odvihral *> psi in sokoli. Žena je bila vsa iz sebe in je revno sedel na vrv. ko ira je zad*d plemenitim trgovskim dujiom nudi-neki mornar — da bi se mu vendar | la nadaijnn ponu«" s tem. da j« posušila roka! — in ga zbil v podpirala boj proti opiju. ki se je umrje. In jaz. ki ga niinam ve«\' pa za Kita ječ slabo končal. k or zdaj. ko se nisem mogel ohra niti tvojih dveh sokolov." Ko je lovee to slišal, tie je spom 1 V letu 1906 je cesarska skušala na novo nastopiti proti o- Bankir je molče povesil glavo. Po Flavi-jinem odhodu je dejal: — Najbolje bo. če pospešimo to poroko in olajšamo iskanje vojvode de Champdocea. Takoj ntri napišem pismo <>atenaen. Poroka je bila res /a- prihodnji teden in Paid se jf preselil iz svojega samskega stanovanja v razkošno opremljen » stanovanje, ki ga ji bil dal opremiti bankir nad svojim. Prehod je bil nagel, toda Paul je bil že vsega vajen. Bal se je samo. da bi utegnil doživeti neuspeh, ko nastopi odločilni irenu-t tk. ki mu prinese odlično mesto v družbi in vojvod ski naslov. Na ta trenutek polagal vse svoje liade in od radosti je zardel, ko mu je Martin Rigal nekega dne dejal: — Zberite vse moči, jutri zvečer nastopi odločilni trenutek. — O, močan bom. ne bojte se! — je odgovoril. Bil j«1 res močan in ko je prišel vojvoda «le <'hampdo<*> z več; r s Perpiguanom in < 'a-tenacom. si'je znal mladi ovzdigni1 i na višino svo jih gospodov in z žalostno spret nostjo je igral težko vlogo, ki so mu jo na. — Toda priznaj — je dejal smeje. — d;ljrekovale okolnosti. bo že šest tednov, od kar ine ljubiš bolj ka-! tll
  • bed mladega gosjx>da... Dekle se je zasmejal o. da de i 'hampdoee ničesar opazil. Ta mož, ki mu je bilo življenje samo dolga veriga težkih udarcev in ki je moral delati tako kruto pokoro za grehi- svoje mladosti, je bil ves [iz sebe od nepričakovane sreče. < V bi bilo po njegovem, hi se bil moral Paul s svojo ženo takoj preseliti v palačo < Miainpdoeov. Toda bankir bil proti temu. Vrli Martin ln vendar je šele štirinajst dni, od kar '»« l>il »i'" kaj posebno navdušen, da poznani vso tvojo ljubezen. 17bogi papači!.Postane njegov zet kar čez noč večkratni A*eš, plakala sem vid-eč. kako se trudiš, da bi j milijonar. Ugovarjal je. da je že pozno in storil uslugo svoji hčeri, ko sem spoznala, i gospa vnjvodnja gotovo ni pripravljena ktdiko velikih ovir si moral odstraniti, da luVn dogodek. Domenili so se to- si mi lahko privedol k nogam mojega ljub-iT/-i' P™^' vojvoda drugi dan k bankir-1 je nega umetnika. ni Še odbila iel »*°ko Paulu, ki ga je smatral ga ne opazila. Zato, sem po tvojem odhodu za svoJ(iK«i sina. pritisnila uho na vrata in slišala, kaj sta go. Kilv »ačulo za steno nasproti vrat zamolklo trkanje. Pajdaši so prebledeli in se prestrašeno spogledali. Bilo jim je takoj jasno, da sili nekdo skozi odprtino v zidu. ki stajo bila Masearot in Bea uma relief za silo zazidala. Toda čemu razbija opeko, kaj ho. zmagovatka. styar1teljske sanje ~.»-'oi'ii.ju---- ' i "inriinii ii umi n n iiiiiMM J! ..attil ::.:. JliJfcKiggllilJiililifi.i!an«t»it,.M'«^MWTWil>tg,Wj5^l2.iiiLBISBBMa« H; vlada ; imajo velik uspeh (j Prepričajte se! piju. L. 10(17 je, bila 7. Indijo sklenjena pojrodba. po kateri naj bi Indija za dobo desetih let ustavila uvoz opija na Kitajsko. Kitajfcka pa bi prenehala s pridelovanjem o-pija. Dejansko so 1. 1917 omejili pridelovanje opija na štiri provin-ee (Karisu. Shensi. Kwajt-f'ov in TTiinan) in ie tu le bolj na drobno. Žal pa se je mak v nedavnih notranje-političnih bojih in v 8eda-njih 7 Japonsko ^opet razširil po K j Visej deželi — Mak se jejo že kon- ? - crm februarja, zahteva pa skrbn* Inejre in obilo zalivanja. Koncem {aprila ali v začetku maja zasveto na en meier virokih steblih beli ali rdeei cvetovi. Kansn — ker po je najvee te rastline — je v tem ea^u ve« v evetju kakor m j. Cvetoča makova fiolja prav nič ne zaostajajo za e\-rop«kimi i-rteniki. n. pr. Puccini, so (m>iioviio zatrjevali. -stGpno notranjost atoma. Ko se je zbudil, je to kar je 4»il videl, ftari-sa' na panir: to je bila prva oblik i njegovega poeneje tako slavnega atomakega modela. Veliki mojster med francoskimi k:|karji Rod in je pripovedoval, da vidi .svoja dela naj prvo v sanjah ali v sanjam podobnem stanju. Končno naj omenimo ie primer izumitelju Charlesa Crossa. ki je prvi govoreči aparat zgradil že davno pred Edisonom. Mnogo mesecev se ježe bavil z idejo takšnega kaz, «la je dobro izbrala. Vstopila je v očetov kabinet po prstih in < * in ven priteče dragocen mlečnnt1 stroja, a ni nafel tehnične reiitw. sok, takoimenovani "apicn'* (naj-!Xekoč je napornem vrtanju za-br/.e kitajska beseda, narejena po'spa I na stulici in je zagledal stroj grški "opfl*" (sok, opium). Pravi-1 pred seboj. Ko se je zbudil, mu je jo mu tudi "strup tujcev" ker pod- J bilo mogoče konstrukcijo-tega stro-tikajc Anglešem ali Holandcem, da ja nariaati. - vorila z doktorjem. to še ni vse. Po odhodu od Paula sem hitela sem, postavila sem se na hodniku na stražo in videla sem te. kako si potegnil iz žepa ključ in vstopil v tale kabinet. Boš zdaj še tajili Bankirju to niti na misel ni prišlo, ker je malo manjkalo, da se ni onesvestil. — <»lej. kaj lahko stori neprevidnost, — -;je za mrmral sam pri sebi. — Moral sem se vrniti, ker me je Croisenois čakal, bal sem se. da bi kaj ne zavohal. Kar mu je šinila v glavo strašna misel. — Ali si zatajila vsaj to odkritje, ali nisi tega nikomur omenila t — je vprašal živo. — O! Nikomur, to lahko privrženi. Oddahnil si je. teorije Niels Itohr je temeljno mi-' _ Paula sev*du ne šteiei _ " sel svoje genialne liiimteze prejel * * *' l11 lP(M11" mu. — Nesrečniea! — je vzkliknil Martin Ri«-gal, -— nesrečno dete. Njegov obraz; je bil tako prestrašen, njegov glas je zvenel tako preteče, da se je Flavija prvič v življenju zbala svojega očeta. — Mar sem storila kaj linklega t — je vprašala boječe. — Pisala sem Paulu: O, dragi, edini prijatelj mojega srca, bila bi do skrajnosti nehvaležna, če bi ne oboževala mojega očeta; poljubljati >bimorala njegove stopinje. Saj ne veste, kako daleč je šel nama na ljubo. V cunje se. je oblekel, da je lahko prišel do vas:.. — I11 kaj je odgovoril Paul ? — O11!... Pi-vi hip je bil presenečen, potem se je pa udaril po čelu,, rekoč: — Zdaj pa že razumem! — In zasmejal se je. »•e Vojvoda je bil presenečen. Opazil jc strah na obrazih vseh treh pajdašev, čutil je, da se Paulova roka krčevito trese. Ni mu šlo v glavo, kaj pomeni tako velik strah. v NADA 1>T EV AN JE ST,EDI Ljubiteljem leposlovja1 Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. ii Knjigarna Glas Naroda! . - -jv:.—' ' -i.. "..■•■ ..... \ •*OL A • H A E O D A* NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 26, 1933. THE LARGEST SLOVENF DAILY in XT. 8. A. DEDSCINA ROMAN 12 ŽIVLJENJA ZA " O L A B NARODA" PRIREDIL I. H bodoča mesta L<» (' >rluusicr, voilihia osebnost nove francoske ahitekture. je podal v nizu javnih predavanj zanimive s&kl.Hičke o bodo«* i sliki naših mest. Pronn-t j<» ona odl na^alo ob križiaču trža-Mojiiu odhodom v družbi svojih prijateljev. Ločitev so obhajali pre- , dunajske, kari o vske m ostalih * ej razsežiio in »n v precej razigranem razpoloženju odšli proti domu. s katorimi so 1>1,e do predzad- \a ulici jim prišli nasproti drugi. menda tudi nekoliko veseli i ju- l,,j,Ji r*5UsOV ozna,Vnt' n^ove *lavl,<* d je. Xajprej*o*c nekaj prepirali, nato je prišlo do pretepa. Naenkrat }w,,ee- (Ma,<' P«*'"«1 nln-ice samo pade nekdo druge skupine vsled mm-nega udarca na glavo mrle v na ,Vt2pJO *r,avn° žl,e-tla. Prestrašeni vsi /beže. samo nek prijatelj ubitega je oMal pri njem. 1 ** Prvina vtHlno k,v K do mu je zadal -mrtni udarce, ni nikdo vedel, samo pozneje je bilo ,*t*'no razpleta promet svojo mrežo dognano. da je nastopila smrt »vsled udarca trdega predmeta. Xasled- ! "»P** Xek(ianJe mestne ulice s0 nji dan je *tal Ludvik preti menoj bled in ves zmeden; povedal mi j "Udarjale takratnim prometnim j.' v.se in mi rekel,\la ne ve. ako je sam morilec mladega moža. venda •• »»»tevain. Bileso namenjene poprej pa .la je vdaril * palico. Ako ga je v resnici zadal, ni vedel, toda tudi ^""iskim vpregam, potem tramvaju zanikati ni mogel. Kot člrtvek. ki se potaplja in ».' skn^i rešiti, je lu axtobusu. A promet t;iko nara-z (grabil mojo roko in rekel: — Rajši, kot da grem v zapor in me ,^ | »ostale stare mestne ulic Hodijo kot ubija lea. .se sam usmrtim. Bežati moram. oče. predno prid-j (xi,iM'no P^teKiie in nezdrave. Šele polic.ija Prosim te. |wmiagaj mi. daj mi d.»volj denarja, da morem Jl,mI 100 h'Ti P™1' v »»vado ho 1-nekaj let živeti v ino/finstvu. ko bo zopet trava prerastia cehi zadevo i"iki 7M I ki so pričeli ognt-Tega ne mor»-m prenesti, da bi me aretirali iti zaprli. Tvoj sin ne smej*;,ti v<1'iki ]w«tni omnibn^i. Zd-.-.j sedeti v jei'-i. Vidiš. Kvji. bil je n»oj edini sin in moj poinis — i,, :večkrat ne mori' človek umakniti onega dne se j*, nekaj /lomilo v meni. 1>«1 .sem mu dovolj denarja > 'Iruyreinu |H-Št'u in se mora stiskani sem ga MIH .silil, da takoj odpotuje, kajti najprej bi ga bili iskali z',Iu zapustiti hodnik. «V pri meni K sf.-či je imel potni l-ist že v rokah. Tako luu je bil sv.'J 11,4 ,,rvi mimo avtomobil. Natrpa-i odprt. If'-k<»! mi je i hi bn potoval preko Španske v .lužam Ameriko. ! 1,,st,li ccnter je palie.>. 1 pienmžnejši sloji, ki >i rajši pootav. Samo moj .sin je imel pali«-o in ve* .sum je padel nanj. Iv sreči jr Ijajo vile bolj daleč od stalnega pobegn i I te/ nekaj dni seut prejel brzojavko, ki ni vsebovala ničesar uia. prahu in smradu. Ta razvoj <■" drugega kot ime paruika. S strahom in bojaznijo v srcu sem sledi! ! nikakor ne sme označiti kot nara-njegovemu potu in nekaj tednov zatem so vsi časopisi pisali, da se je j ven. temveč zahteva nenaraven |»ro- KRAJE RAZPOŠILJAMO LET GARANTIRANE Z E ce trešči bomba z , letala Vodstvo jeklenih čelad je v Berlinu osnovalo " postajo za proti-pliusko obrambo". Tu se poiu-uje:o "jeklene čelade" in priprosti meščani o uporabi ]>liiLskih krink (mask) in prejemajo navodila, kako naj se "edejo s plinskimi bombami. Vodstvo jeklenih čelad je dalo tudi natisniti posebna navodili o vedenju v primeru zračnega .napada. Na njih se vidi pripomba: "Obesite na vidno mesto v vsaki s»k«> j»-klf>: n,- li« »s 11* ve»- lint^ii ihiši:" Naj navedemo kratek p<»- mfnftkih ....................... 1.-5 snetek iz teh navodil, tla pokažemo. Pošljite pestro nakaznico z nariM-nirm strahota je modema Vojtm in na drugi strani tudi .zato. tla bodo naši bralci videli, kako se Nemčija v vsakem pogledu »ripravlja na vojno. ''Kaj je treba storiti. k« bo dano znamenje o zračnem napadu?"— Mir! Mir! Mir! — Takoj s ceste! Radovednost pomeni smrt! Vsi v uwwmmiHq] starokrajske kose. motke in drugo orodje — POŠTNINO PI.AČ*.\MO ill — K« veča 1 posamezna |»o s'op;a. Iliše morajo biti do 4U ali > * pesebne pristore za o*»ramb<>! Kdoi nadstropij visoke. «l«i >e ne l»o me-1 iif najde prostora v kleti, itiij s«> po nepotrebnem širilo naprej.' spodnjih nadstro|>jih skrije <>b| Prav za prav se bo strni?/« vse me- stebre. Proč od oken in vrat! — sto v eno samo poslopje. Imelo bo (ilavno plin>ko pipo in električno *amo eno velikansko odprto osre«l-• stikalo zapri in protipožarno na- E SHIPPING m NEWS fc= ______ 28. aprila: .Minnetonka. llavie 29. aprila: I!«- «te France. Havre -Vvgti.vtus, Uenuu Milwaukee, lt:unt>urg 2. maja: llreiuen v Bremen 3. maja. 1 lamt.urg v Oh«rrb«»urg 4. maja: Con te di Savoia v Genoa 5. maja: Al;ijt-.si io v Cherbourg WeKlt-rnlaintl v > I a. vre Votendum v Uoiiingne i 6. maja: j I .a i a.v t-1 te v Havre 1: j'* ti vorišče. ki bo naiiK-njeno pla- pravo položi na tla!" —"Kako Sl* j lo^maja-1 V ^^ vaitMi in sončenju. moraš ravnati, če trešči bomba ."'j A.iutiunia v Cheri>otirff t'rta I i bomo tudi vsa stopnišč.:.' — "(V zavohaš pjin — ta duh r, i2l>mara!Ua,ld v cl,erbour* p,,'ker 1k> imela sleherna hiša dviga! ».1 podoben ozračju v lekarnah — za-j Olympic v tiavr* Dobro izolirane strehe in neprnpu- poti mirno ta prostor in si poišči; u/iV!'^utTgn^ stne za ropot, bodo opravljale nlo-, drngega. Pokliči čete za ra/.kuževa-1 ,3- m^ja: gf» ulic in pristanišč za letala. Pro- nje! Ne tekaj! Ne dihaj globoko!, ^"v'1*™* ,,avr® met se bo raz\ial neovirano in na- Mokro krpo preti usta in nos! —' Kumpa v Bremen glo. Noben meščan, ki bo zapuMil t Kkropljeno obleko sleci, ne ti [ "iJ?*,1^,,, premične stopnice ali katerokoli; takni >e oškropljenih ^nest! t V za- 17. maja: JSeretimria it Cht-rl>ii>irt ..»ti parnik z \>emi |Kvtniki in moštvom potopil. Samo enega mornarja j uiet tako preureditev. Ne smenio tlrugti prometno sredstvo, ne bo i- , čutiš bolečine, ostani miren in po- kvw Y.'.rk' v chlVtlounf n krmarja .i«' neka ladja čez nekaj dni rešila. Ime Ludvik Rodenberg pa misliti. 0m poti d -> svojega j kliči zdravnika! Zastrupljene pro- is^maja: je bilo v imeniku potnikov Mislil sem si. da je mogoče potoval s ka- boljšala setlana nezadostna in ne- oziroma drugega stanovanja, kamor store označi in ne hodi vanje, do- v la • j" namenjen. Dočim s«1 bo razvijal, k'er jih strokovne čete na razkuži- p<»t kini d rn tri m parnikom. toda tndi to upanje je bilo prazno. Kva Ma-i varna prometna sredstva! » ija. tediijsem skoro /blaznil. I>a bi svojega edinega sina. svoj ponos, j Pariška mestna uprava razdeli strojni prtunet samo v zraku, bodo izgubil na ta nač n. je bilo preveč. Nikdar tega nisem mogel pozabiti. \>»ako leto do pol milijona šoferskih služile mestne ulice ali prav za lUg mi je pri.'-a. d« bi ga rajši videl v ječi; bi bil saj še pri življenju | izkaznic več kakor v preteklem ie-jprav hodniki na tleli, v.m mestni kvh Marija ljube/njivo gladi roke starega gospoda. tu. Torej narašča število motom:h ' parki itd. zključno |»ešcera. Staoo- l'l>ogi »«"e; /daj fti se zopet razburil. Žal mi je, da sem ti to j vo»il za tUV- letno. Sleherni, vanja morajo biti gladka, svetla -n .10- zadnji las dovolila. Bolnik pa zamahne z roko. — Ne. ne. nikar lega. še hvaležen sem ti, da si me poslušala. Ako ne bi mogel o teni govoriti, bi me zadušilo. Zdaj sent si zop.-r *-n kra t odložil s „rea in s.-m poleg tej*a tudi sa*ijaJ osvojeni Ludviku, prometnih ur in \ idel seru ga pred .seboj in mi je namignil skupno z otrokom, ki ga mob i lov morajo čakati na znameti:« .«• klical o«Vt;» Srce mi je sedaj lažje in zopet si morem domišljevati. prometnegsi stražnika. Pešec, ki ' če nje. Pohištvo mora biti lahko, tl i moj sin še živi in da je v daljnji deželi našel ^voj dom. j upa oh teni č.lsii čez cesto, tvega • r-reprosto in maloštevilno. Prihra- — Ako bi bil r»is živ, bi ti bil gotovo že pisal. | lastno žhljenje. Sicer poskušii me-'niii bomo tako dokaj prostora in Mogoče si ne upa. mogoče se boji. da bi njegova pisma prišla isto razredčiti pr»met s podzemelj- J * endar bodo opremljene atauovanj- v najKične roke. mogr»če želi, da jra smatrajo za mrtvega, da ga ne jskimi železnicami, a to je še v>e ske s4»Im* z vsemi potn-buimi udob- petnaj.sti Pariza n ima torej svoj preprosta, da Iwxlo odgovarjala v sem avtomobil. To rvroinno število je4 ztlravstvenim zahtevani, tiradili vzrok stalnih prometnih nesrtV-. Tli- jih botlo držali skupai kovinski ce so redno zatrpane, tek »tu najholj [okvirji. Oken ne ve,'-. Steklen' dol"-e vrst«' a vto- stene l»otl» dovajale dovolj svet I o-' 1», Nemški profesor Lassar je pred leti slovel kot prva avtoriteta za kožne bolezni. Bolniki >o t ritmoma prihajali k njemu tudi Iz inozemstva. Kazen tega j«' imel razsežno ii» poskrbljeno bo tudi za zra-. korespondenc ». kajti manj preuioŽ- i .»do več zasledovali. Preiskava je po naznanilu njegove smrti bila ludi ustavi, ena. MogtnV - • ni hotel zglasiti, tla bi mi prihranil kake . 'tnosti > p.»lieijo Ne vzemi mi teira upanja, otrok moj, katerega se ok'-pam. ka.iti to mi je edina tolažba v moji bolečini. CUboko tMmiljen.ie .so pokaže ni Evinem obrazu. Prepričala s.» je. da je treh« pustiti t«, tolažbo staremu očetu. !*olna usmiljenja mu reče : premalo. V Parizu imajo 14 |x»dzemeljskiii in o. t lili. v«*-/™™™ k"k"lv",ri ,"'a ;'r'. leopard napadel dečka mer Porte \ lneennes) prodajo nadi 1.300.000 listkov mesečno in jma- v ,.jrkUsU Schneller. ki gostuje mezne proge prevažajo vsak mesce v ]|udiinpriti. se je primerila stra-jnad ^ milijonov potnikov. A tesni, j i,ovita nesreča. liudimpeštanski more gove smrti in mogoče je res tako. kakor ti misliš. jgnenskega stališča zakaj tu je leglo'tluii 0-letni Franc Szabo. ki je imel Veselo oklene „, ene roke. | ..cšteviliiih pod*iii. ki prenaša j.. drzniti, da ,e je približal Kaj ne. Kva. na kak eudovit nač.n »ioge| hiti rešen, ne da nalezljive bolezni, in tudi niso kosgk,,.tki ^ lWpart1oni. Ko je videl .. . . . . .. ,............-- ■ ijd-; tod >hili. tla bo<» mesta i»o|>olnoma v sanje. r>a obrne pogovor na kaj drugega, mu pravi ljube/njivo: — Ziluj pa mora* kaj j.rsti. Zdrnmik je predpisal, da moraš jexti malo kurje juhe. pa tudi malo kurjega liie.sa. T<» je že v.se pripravljeno in aedaj moraš jesti. Oče se ji nasmeje. — Po|H»lnoma te bom ubogal, ti mala samaritanka. Potem želim videti Henrika. Povedati mi mora. kako kaj delajo drvarji. Dva Marija J n zvrni i„ naroči *lugi. da pokliče Henrika. Henrik 1 ,hmV hiti deležno (zdravega razvoja. Dornau tudi takoj pride m poroča staremu očetu, kako je izvršil nje- pml lnoraaio ure(liti ^avne- gova povelja. ... .. ------promet i spremenila svoj » zunanjost. Mesto' kjt,r ;,naja jtra v t tie sme ostati skupina večjih ali manjših, toda stalno ločenih hiš. č« M »sitem prinese sluga jedila •za činitelja Ker nima „ ., , i" Kva mu prijazno po-j^- rostora na t|eh in ,mkI zemljo, m a ga. Henrik sede , m,leg sestre ... ji pomaga, pri tem pa pripoveduj- i visok,. hiSe Sta!e llcnr.k. Da b. saj Inl sreeiicjn kot ie on. Eva Marija zop.-t prične govoriti o drugih stvareh in ko je stari očo pojodo?. pognala Henrika iz .sobe. - C t,"-,' mora zi(|»c .-.pati. Henrik. — D«»bro. Eva; vihar zopot ponehal in grem malo k plavžem -pogledat. - Da. napravi to. Henrik, ka.iti zgodaj ^e moraš naučiti, da ho£ vedno videl vse. — pravi stari oče. Nat o pa /M|w*t skušji zj.sp.iti. v zrak. Število hiš se bo zmanjšalo, a to ImkIo iim stebrih, ker na t a« način -e bo lahko porabil ves prostor na tleh za hišne vrtove iu nasatle. P.)-hebni obt»kani hodniki ihhiu vezali | sleherno poslopje s pri pada jočim vrtom iu igrišči: prostori z«i tenis, nogomet in jK»dobiio. Seveda bodo ležali sredi e vet lie. travnikov in mu zasadil kremplje v tilnik in desnico. Na dečkovo obupno vpitje je priliitel krotilec, ki je odtrgal leoparda od žrtve. De<"-ka su prepeljali hudo ranjenega v (»olnišnici, mal i upanja. mu izpadli skoro vsi lasje in ga je prosil pomoč. Lassar je proučil bolezen, zapisal zdravila in bolnika opogumit.NarV-il mu je. naj vsak mesec pošlje po en las. da bo zdravnik lahko sklepa o poteku bolezni. Bolnik je pošiljal lase tri mesece. Četrto pismo je imelo to le vsebino : *' Iilagorodni gt»ei|»od profesor! Pošiljam zraven potreben las in vam moram žal sporočiti, da je to zadnja pošilja te v. Ta las je namreč zadnji, ki ga sem bil v stanju odkriti na moji loltanji. Izvolite spre'eti mojo globoko zahvalo in izraze odličnega spoštovanja." — Prof. Lasar je sam otel to zgodbo po'.abijenja v .svojih spominih. Priznati je treba, tla bi marsikateri zdravnik rajši zamolčal svoj neuspeh. lZoiil«>i;rie Havre 20. niaja: t*«.nr». Crnn.le v la ••men v 1 Ireni en Ceorgif v Cotill 24. maja: Minluitt:m v tluvre Al.»»-rt Itailm v Cli-rl.nurt 25. maja: t*«>».le
  • m| >ouM:.|,ia v t'.iei l.i.lirjf 10 maja: Rnr- na v l*r« n>en TI. maja: tlamhurj- v f*li»*r.«oiircr .'rr.H >:..vr»» Voleitilam v lUtulogrne 3. Junija: Cl .iiii|i.uin v Havre Ilex v Ct-iuui Hril:tniiic v Cobh 6. juniji: I.e via Ihan v Cherbourg 7. junija: Heulsi-hkllid v ChTliourf li«-i .-n»;ai ia v Cherliourg 8. Junija: . j»fa> ette v Havre A ugiiMtii^ v Genoa ltremen v Kremen 9. junija: Stalenda m V Kmilocna Minn. -.v.iska v Cherbourg 10. junija: Paris v lla\re 14. junija: 1'rffc I. j-dinc v Havre MiijralK- v Cherbourg New V««l \ v * 'herliutirr AqititariL-i v Cherbuuig 15. Junija: Conte di Savoia v Genoa 1o. junija: KiiM>pa v Kremen I'.liiiLirid v Havre Kniieiilaiu v K«iuli.iii|>i<- v Clieibourg Millet«>nk:t v Havre Veeralam v Knulogne 24. junija: t'haiii|>. ii»i v Havre lt«-x v < ;<-nna itr«-m.-n v Kremen t 27. Junija: ( I.eviathan v Cherbourg I 28. junija: i . :« !•'nearla v Cb^rb«a 30. Junija! -Maj. s.ie v Cherbourj? Statendarn v ItouluKne 1. Julija: I'a i in v Ita vre .-afa>«-n,- v Havre 3. julija - Kun-pa v Bremen 5. Julija: Sa t urnin v Trst A.|iiitaria v ^herbcujrB I »• ti.hia.ut v Cherbourg 7. julija: lie d«- Pninre v Havre 8. julija: I I'.ini.- di Savota v Germa > 11. julija: I ltr«-ni«'li v Kremen ] 12 julija: - N.»» Y«.rb v Chtr.ioiifj I Olympic v Cherbourg 14. Julija: U>dt«-rd:.iii. Ko. lerJant 15. julija: i *ham|i!aln v Havre U«-x v Ct-ina Ivreiij; iria v Gli*-rl>i>iirg 19. Julija: 1 .e via 1 ha n v Oherliours 19. juija: Manl-altnn v Havre « w _ - - —_ _ Albert .latlin v Cherttonrg v jugoslavijo Preku Havre N* Hitrem Ekspresnem Parnuo ILE DE FRANCE 2!K APRILA 27. Mujn — 17. Junija paris Jf>. Maja — tO. Junta CHAMPLAIN /-"»*. Maja — J. Junija NI SKE CENE DO VSEH DELO*? JUGOSLAVIJE Za pojicnila in potna usta vpra-Aaite naše p60blaU*n« auanta tJrcaeh. Jlnfi '111 STATE STKKET. NEW YORK Majesiii- v Cherbourg 21. julija: t'.-iris v Havre fCtiropa v Tirem«'n Slater.dam v Kuul<-cne 26. julija: I-a fa vel te v Havre Hamburg v Cherbtmrg IVs tt«M>sevelt v Havre 27. julija: llr«»ni«-n v Premen 28 Julifa: Wmilnni V Ili>ii!f>tn«" t'e de Krame v Havre 29. julija: Vulennla » Trri oknu bolniško S^he iu jr!*slala preko dreves v parku na Rotleuberjrove tovarne. !{«»-tlenlH-r^.vn vil« je htala na majhnem jrrtču in z okna najvišjega nad-Str<»pja je hi I o nioj»rM"e videti vse n« prave. Bilo je mogoče videti, kako Se je i/ ee|e vrste ^jiiinikov dvi«al dim v jutranji zrak. Vila je stala tako .da veter ni tnojfel prinašati dima proti njej. kiijti med vilo in tovarnami je ležal velik tratvnik in nato tmli še veJik ffozd. Aele onstran travnika so stala velika poslopja tovarne. V ozadju se je dvigal dim plavžev. Po železnih žicah dr.-ali prazni in polni vozički ter so prm-ažali rutlo ini premoff. Vedno je bilo sJišati ropot strojev, evrčanje raztopljene rude i ivižjrHnje jem.cnjft Mrtvi zemlji je eloveika iznajdljivost jemala njeno vrednost. Eva Marija je paznala in imela rada to melodijo dela. bila jn prarra Rotlftiberjrova. je poznala vsakega delavca v tovarni in vse otroke delavcev. Onstran tovarniških poslopij ko stale mične hiš.* del«cev in vsaka z majhnim vrtom spredaj. To delavsko mesto je zgradil stari oče. da je za svoje delavce preskrbel človeku vredno stanovanje. Tudi v zdravstvenemu oziru je bilo vse preskrbljeno in Eva Marija in njena teta Melanija sta se marljivo zanimale za dobrodelnost med delavskimi družinami. (Dalje prihodnjič.) m vso illlMK5ll!liill!ll!UIIBR«IIIIIIIIIIIIIIIIOT!il!llllllll NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN 99 .:. SKUPNA ... POTOVANJA pod'osebnim vodstvom v ljubljano se vrse letos s sledečimi parnki: AQUITANIA preko Cherbourga----- Potem se izlet dne 5. julija. Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane .. 1 0. MAJA $ 102.34 U GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi knjigarna "glas naroda" Cena $1#50 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Cena vožnji: iz New Yorka