[Največji * Zdrui«* drimk Velje n f* leto • • • $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za Now York c«lo leto. $7.00 Za cdomomNo oolo loto $7.00 NARODA A lisi slovenskih delavcev y Ameriki Hm largest Slovenian Daily in the United Stales« tsned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TKLKFOH: OHelsea S-124H Intend as Beoond Ohm Natter September H, 1903, at the Port Offiot at Mew Terk, Hv Y„ uder Art of Ooacren of March 3. 1879 TXU70H: OHelsea t-1341 No. 224. — Stev. 224. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1937-PETEK, 24. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLVg HULL OPOZARJA JAPONCE NA PLAČILO ŠKODE lSSSso i Predsednik v državah Srednjega Zapada JAPONCI USMRTILI 200« OSEBI J ° f««« Tac kaze, da protesti Združenih' držav ne bodo CTn 4**74 kaj prida zalegli. — Ameriški poslanik, ki »e je! M RAZA ZA bil začasno preselil na bojno ladjo "Luzon", se je vrnil v Nanking. — Japonski letalci so obstreljevali vsega skupaj dvajset mest. MUSSOLINIJA SANGHAJ, Kitajska, 23. septembra. — Japonski letalci so danes obstreljevali kakšnih dvajset mest v vzhodnem delu Kitajske ter povzročili povsod silno škodo in razdejanje. Ob avstrijski železnici bo na vsakih 50 jardov vojaška straža. — Mussolini jev obisk bo fašisti-čno-nazi jskega značaja. Najbolj je bila prizadeta južna metropola, Kan- _DTOAJ' 4vstrija' 22' sep' ton. Obstreljevanje je trajalo dva dni. Kot poročajo, je bilo usmrčenih v Kantona najmanj dva tisoč oseb. Značilno je, da se ni danes pojavilo nobeno japonsko letalo nad glavnim mestom Nankingom. Medtem se pripravljajo Japonci na severnem Kitajskem na veliko ofenzivo ter so že prodrli do Paotinfuja in Canghova. Zaenkrat se še ne ve, čemu so Japonci nehal' obstreljevati Nanking. Po mnenju nekaterih jih o-vira slabo vreme, drugi pa zopet zatrjujejo, da so se nekoliko ustrašili ameriških, angleških, francoskih in nemških protestov. Ameriški in drugi opazovalci poročajo o strašnih prizorih, ki so se završili v Kantonu. Po nekaterih delih mesta so ceste dobesedno pokrite z mrliči. Tuleče ženske in otroci iščejo med razvalinami svoje drage. Mnogo žensk je ob pogledu na razmesarjena trupla zblaznelo. 2rtve so večinoma le civilisti, ponajveč begunci, ki so si poiskali zavetja v zasilnih taboriščih. Neki visoki japonski monariški častnik je izjavil v Sanghaju, da bodo Japonci še nadalje obstreljevali kitajska mesta, kajti Japoncem je predvsem zato da vojno čimprej končajo ter onemogočijo Kitajcem še nadalje uganjati protijaponsko politiko. NANKING, Kitajska, 23. septembra. — Japonci so navzlic ameriškemu, angleškemu, francoskemu in nemškemu protestu, da naj ne bombar dirajo velikega mesta, izvedli svojo pretnjo ter so nad mesto poslali nad 50 aeroplanov. Dvakrat so prileteli aeroplani nad mesto in metali bombe, ki so ubile ali pa ranili nad 200 Kitajcev. Večinoma so bili ubiti taki, ki so bili slabi, 1 , , , . • i* 1 i . „ , . fdel sem tudi mnogo uniform jev, ko se se kitajski letalci spopadli z japonskimi, 'in vojakov in sem dobil globok Japonci so letali zelo visoko, da jih protizračni to-lutis. Čemur pa sem se najbolj čudil, je bila pozornost, s katero Nemci opazujejo Francijo. Na dan prif ,ja, vprašanje, ako bodo demokratske dežele toliko pogumne, da si bodo naložile disciplino, ki daje deželam, kot je Nemčija, tako 0-čitno moč." Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini se bo v soboto zveče ** na potu v Nemčijo peljal skozi Avstrijo. Ob 8 zvečer se bo z vlakom pripeljal na Brenner ter bo zapustil Avstrijo pri Kufsteinu. Avstrijska železnica bo močno zastražena in bo na vsakih 50 jardov stal 11a straži vojak. Posebno bodo zastraženi predori. Nameravani slovesni sprejem v Inomostu je bil odpuščen, ker so tirolski odličnjaki odklonili svojo udeležbo in sicer zaradi italijanskega zatiranja Nemcev na južnem Tirolskem. MONAKOVO, 22. septembra. — Četudi ni bil objavljen ves načrt za obisk italijanskega ministrskega predsednika Be-nita Mussolinija, je vendar toliko znano, da se bo il duee pripeljal z vlakom, mesto z aero-planom, kakor je bilo prej naznanjeno. Obisk v Buerger-braeu Keller, kjer je pred 14 leti Hitler vprizoril svoj puč, je bil opuščen. V svojem govoru na časnikarski konferenci je bavarski notranji minister Adolf Wagner rekel, da je Mussolinije* obisk fašistično - nazijskega značaja. Wagner je sporočil, da bo kancler Hitler sprejel Mussolinija na železniški postaji, pozneje pa bo svečan sprejem v Hitlerjevi hiši v Berchtesgardenu. NOVA ŽIVILA ZA NEMČIJO Ribiško brodovje bo v severnih morjih lovilo ribe. — Nemci bodo jedli svinjsko kri. — Vsa kostna maščoba bo porabljena. HERR10T ZOPET DOMA PARIZ, Francija, 22. septembra. — Bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot, ki se je ravnokar vrnil s svojega obiska v Avstriji, popisuje v listu "Progres de Lyon" svoje utise, ki jih je dobil na svojem potovanju.' Med drugim piše: "Nikdar ne govorite o bedi, lakoti in slabosti nemškega naroda. V mestih in vaseh sem videl samo zdravo in močno mladino. Narod sredi dela. Vi- povi niso mogli doseči WASHINGTON. D. C., 2. septembra. - Državni tajnik Cordell Hull je japonski vladi poslal ostro svarilo, ker so japonski letalci navzlic prejšnjemu protestu bombardirali Nanking. V svojem svarilu pravi Hull, da bo Japonska odgovorna za vsako škodo, katero bodo trpeli ameriški državljani. Skoro ob istem času, ko so letalci metali bombe na Nanking, je ame^ki poslanik Jos. C. Grew vnanjemu ministru Kold Hiroti izročil Hullov pro-lest, ki med drugim vsebuje "resno upanje*, da iranje mesta opuščeno. BERLIN, Nemčija, 23. sep. — Medtem ko se nemško časopisje še vedno hud nje na angleškega vnanjega ministra •Edena, ker je v Ženevi zavrgel nemške zahteve, da so Nemčiji vrnjene kolonije, nekateri listi z velikim ponosom nazna-nanjajo, da bo Nemčija navzlic temu dobivala dovolj živeža iz irugih virov. Nemčija je zgradila celo ribiško brodovje, ki bo v kratkem odplulo v severno morja. To brodovje obstoji iz 6 matičnih ladij in 44 manjših ladij. Največji matični ladji sta Unitas s 30,000 tonami in 8 lavs ki m i čolni ter Walter Rau z 22,000 tonami in petimi lovskimi čolni. Vsaka ladja ima posadko 400 mož in mora vsak dan vjeti 20 do 25 kitov, da se bo lov izplačeval. Na krovu so vse priprave, da je v eni uri raztelešen 100 ton težki kit. Pri kitu bo porabljeno vse: olje, meso, kri in kosti. Nemčija rabi kitovo olje za izdelovanje margarine in drugih maščob. Nemški kemiki so iznašli način predelovanja ki-tovega olja, da je izdelek brez vsakega duha po ribah in je poraben kot mast v kuhinji. Kitovo meso bo večinoma namenjeno za živež raznim živalim, toda že tudi izdelujejo poskuse, kako bi ga mogli vži-vati tudi ljudje. Na poseben način znajo tudi izvleči hrano iz živalske krvi, kosti in drugih delov, kar je prej šlo v odpadke. Do sedaj je bila svinjska kri porabljena samo za krvave klobase, toda vsako leto je bilo zavrženih o-koli 130,000,000 kvartov krvi. Iz krvi bodo pridelovali svetlo rnmeno, prijetno dišečo tvarino, ki jo bo mogoče vžir vati. S tem si bodo Nemci prihranili 10 odstotkov mesa. Ko* sti vsebujejo 16 odstotkov zelo dobre masti, ki so jo do sedaj zametavali. Samo s to mastjo si bodo Nemci na leto prihranili 100,000,000 mai*. HITLER IŠČE ANGLEŠKEGA PRIJATELJSTVA Razgovor med Hitlerjem in Mussolini jem bo imel za predmet prijateljstvo z Anglijo. — Berlin se je naveličal Španske. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ROMUNSKEM KLUG, Romunska, 23. sep. — Ko sta se trčila osebni in tovorni vlak, j bilo ubitih 10 oseb, 22 pa ranjertih. Med žrtvami so sami domačini TRGOVINSKA POGAJANJA MED FRANCIJO IN JB-COSLAVUO 13. septembra so se pričela med delegacijama Jugoslavije in Francije pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. RIM, Italija. 23, septembra. — Odnosa j i med rimsko-ber-linsko osjo in Anglijo bodo zelo važen predmet, o katerem bosta razpravljala kanci e r Hitler in ministrski predsednik Benito Mussolini, ko se bosta te dni sestala v Monako-vem. Oba diktatorja bosta pričela svoj razgovor pod vtisom, da je prijateljstvo Anglije neobhodno potrebno in bilo glavni vir nasprotstva med Rimom in LondonOm. — Hitler predvsem žeji, da je ta zadeva rešena v Berlinu. Nemčija ima mnogo manj interesov na Španskem kot pa Italija, kar je razvidno iz tega, da je dala mnogo manj pomoči generalu Francu kot pa Italija. Hitler bo skušal pridobiti Mussolinija, da se odpove interesom na Španskem, ki so v nasprotju z angleškimi interesi. Italija mora v prvi vrsti dati Angliji zagotovilo, da ne bo ogrožala angleškega Gibraltarja. Italija tudi mora opustiti vsako misel, da bi zaradi pomoči, ki jo daje generalu Francu, hotela imeti na Španskem kake gospodarske koristi ter zlasti ne sme biti na potu angleškim interesom v španskih rudnikih. VODITELJI MU ZAGOTAVLJAJO DA JE VES NAROD ZA NJIM NA PREDSEDNIKOVEM VLAKU, 23. sep. — Povsem nepričakovano je dal danes predsednik Roosevelt ustaviti svoj vlak v mestu Clinton v državi Iowa, kjer se je bila zbrala na postaji precejšnja ljudska množica in ga je navdušeno pozdravljala. FRANCIJA SVARI MUSSOLINIJA ŽENEVA, Švica, 23. sep.— Franc, vnanji minister Yvou Delbos je obvestil Italijo, da bo Francija odprla svojo mejo na Špansko, ako bo Mussolini še dalje pošiljal vojake generalu Francu. Del'bos je imel dolgo konferenco z italijanskim poslanikom v Švici Renatom Bova Scoppa. Delbos je italijanskemu poslaniku rekel, da je Francija zelo vznemirjena, ker prihajajo od več strani poročila. da namerava Mussolini poslati generalu Francu še več vojaštva. MUSSOLINI BO POSREDOVAL GRAD GANDOLFO, Italija, 23. septembra. — Papež Pij XI. je izdal spomenico o položaju katoliške cerkve v Nemčiji. To spomenico je izročil ministrskemu predsed. Musso-liniju, da jo ob priliki svojega obiska v Nemčiji vroči nemškemu kanclerju Hitlerju. Mussolini bo s tem postal posredovalec med papežem in Hitlerjem in bo skušal dovesti do boljšega položaja za katoliško cerkev v Nemčiji. NEPRIČAKOVANA KRIZA TURCUI NAROČITE SE NA 11 GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI- DNEVNIK V AMERIK Pred vsem imata Hitler in Mussolini pred očmi, da s tem, da dosežeta sporazum med štirimi poglavitnimi evropskimi državami, osamita Rusijo. Ob diktatorja hočeta tudi pustiti kitajsko-japonsko vojno popolnoma na strani, želita pa navzlic temu, da sta oba naklonjena Japonski, da bi se v to vojno tndi zapletla Rusija. ISTANBUL, Turčija, 23. 1 septembra. — Predsednik Ke-mal Ataturk je gospodarskega ministra M. C. Bayarja imenoval za ministrskega predsednika in je dosedanjemu ministrskemu predsedniku generalu Izmet Inonu dal daljši dopust. Govorice o veliki vladni krizi so se razširile, ko je bil nenadoma iz Ženeve poklican vnanji minister Tevfik Ruždi A ras. Razširjene so tudi govorice, da bo predsednik Ataturk razpustil parlament, ko se sestane 1. novembra in bo razpisal nove volitve. Predsednik je imel kratek govor, v katerem je rekel: — Koruza je letos bolje obrodila nego lani. Nahajam se na inšpekcijskem potovanju, da vidim. kako je z letino. Kolikor sem doslej videl, je vse v redu. Za njim je stopila na platformo njegova žena ter tudi spregovorila par besed. V CMiicagu so stopili v predsednikov vlak governor Ilenrv Horner iz Illinoisa, čikaški župan Ed. E. Kelly, zvezni senator W. H. Dietrich ter P. A. Nash, illinoiški zastopnik v demokratskem narodnem odboru. Par besed je spregovoril s predsednikom tudi demokratski kongresnik A. J. Sabath, ki je rekel pozneje časniškim poročevalcem: — Predsedniku sem sporočil dobro novico, namreč, da je vse prebivalstvo na njegovi strani. S predsednikom so razpravljali tudi o članu najvišjega sodišča Blacku,. kateremu očitajo nekateri zvezo z Kluklnks-klanom. Pozneje je župan Kelly smeje izjavil: — Če je kaj zadalo Kukluksklanu smrtni udarec, mu ga je zadala Blackova za deva. Klan je mrtev. Sabath je dostavil: — Prebivalstvo je prav dobro znano, da predsednik ni vedel, da je Black pripadal Klami. Governer Horner je razpravljal s predsednikom o nezaposlenosti in reliefu. SCHACHT SE JE VRNIL IZ ITALIJE BERLIN, Nemčija, 22. sep. — Dr. Hjalmar Schacht, ki se je nahajal v Italiji na počitnicah in o katerem je inozemsko časopisje pisalo, da bo takoj po svojem povratku v Berlin odložil svoje mesto kot gospodarski minister, se je vrnil v Berlin. Prihodnje dni bo odpotoval na velike nemške manevre v severni Nemčiji. Tekom Mussolinijevega obiska bo dr. Schacht tudi v Berlinu. Krogi, ki so blizu državne narodne banke, v nasprotju z inozemskimi poročili zanikuje- FRANCO NE RO PRIZNAL NY0NSHH SKLEPOV SEVILLE, Španska, 23. sep. — General Quipo de Liano je.jo, da bi imel dr. Schacht napo radiu izjavil, da zaključkov I men odstopiti kot predsednik nyonske konference ni mogoče .državne binke. Tudi glede sprejeti, ker na njej nista so- njegovega odstopa kot gospo-delovali niti Italija niti Nem-ldarski minister ni v uradnih ^i** . . i krogih ničesar slišati. "0L28 N'AROVA New York, Friday, September 24, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U3Z. "Glas Naroda 99 U run Frank Sakaer, President J. Lupsha, Sec. CMf, M.X. •LAB NAKODi (Vote* « tho PmpI») DM •••••»••••••••••••••A Ba psi Mi * i« torn uu...... U New Yoak m » » IMO Si pol teli •«..*••.mm** KM® 2i laoMWtn p edi take ...... JKjQO ti pol IMH br» podplat la wetaoatl m ne prloMojejo. Denar aa) ae bUfovotl ••■Matt po Money Order. Pri aptenaiM kraja naročnikov, proelmo, da aa tndl prejlaje MralUHa namaal. da hitreje najdeno nabornika. Teariy IMP •HUaa Naroda" tafeaje vapid dan nedelj la "GLAS NARODA". 21« W. 18th Telephone: CHelaea 3—1242 n. x. ANGLIJA IN VOJNA NA DALJ. VZHODU 160 kg težkega tuna $o ujeli. Znaua športna, ribiča na Su-šakn carinski posrednik Peter Barborič in bančnik Ivo Duj-movič sta. ujela pri otoku Pryič 160 kg težkega tuna. Pomagati jima je moral ribič, da so ga potegnili iz morja. Podarila sta ga ribiču. Orjaškega tu na je ubil Barborič z veslom. V jugoslov. morju so dobe tu-ni do 250 kg težki, ki so pa se-veida zelo redki. Pokol j zaradi cUHeta. V vasi Kuoari blizu Križev-cev je prišlo na Mali Šmaren do krvoprelitja zaradi dekleta. Trgovec Lovro Nikolič je otvarjal novo trgovino in priredil je veselico, na katero j prišlo sedem bratov Bartolovac in Gjure Sabolič iz sosedne vasi Tapolovca. Fantje so popivali in končno so se pa sprli in stepi i. zaradi dekleta. Dva lič pa zaboden,v srce. Berač ubil berača. # Ponoči je berač Luka Polja-kovič v predmestju Subotice s sekiro ubil svojega tovariša Mi-jo Btoiganova, starega 78 let Inje. Zakaj je Poljakovič svojega tovariša m dobrotnika ulbil ni zanno. V Londonu so se začeli bolj in bolj vznemirjati zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu, zlasti zaradi brezobzirnega uni-čevanja dobrin v Šanghaju, kje* si hočejo Japonci iia razva- j^Ba^v^slT' odšla linah svojih tekmecev zgraditi trdno postojanko za vojaško in ranjena, Gjuge Sabo-gospodarsko prodiranje v notranjost Kitajske. Tudi ob zasedbi Mandžurije in peterih severnih kitajskih pokrajin so bili močno prizadeti angleški gospodarski interesi, vendar so v Londonu to škodo mirno prenašali, vedoe, da je japonski udarec v glavnem naperjen le proti ruskemu prodiranju. V Sanghaju pa je ravno britanska svetovna trgovina ' ^a~ov7e bil Starejši od P<^ Daljnega vzhoda zadeta v svoj življenjski živec. Zato se že ijakoviča in slednji ga je vedno čujejo nejevoljni glasovi o usodnih pogrevškah angleške politi- J vodil po ulicah. V predmestju ke zadnjih let, ko je Anglija mirno gledala prodiranje japon- je imel Roganov hišico in več-skega imperializma. i krat je povabil Poljakoviča k Vendar pa vrsta pogreskov sega vsaj dobrih 30 let na-'sabi prenočevat. Končno se je zaj. V varni tišini japonsko-angleškega zavezništva je rasti d Poljak« vič ka* presehl ^^ sila otoškega carstva, ki so rim Britanci odkazali posel, da žene Ruse daleč nazaj na sever iz Koreje in Pečilskega zaliva • pijan sta se prepirala. Japonec je izvršil to svojo nalogo ob dobrohotni pomoči Angležev. S svojim napadam na Šanghaj Japonci razbijajo sijajni trgovski sistem, ki so ga v dolgish desetletjih zgradili angleški denarni in trgovski mogotci. Danes je gotovo, da je velika trdnjava angleškega gospodarstva na kitajskih tleh že padla, in ta gotovost je bridko ?poznrmje. Zato že tudi vladi naklonjeni del angleške javnosti začenja mrmrati in zahtevati, naj Velika Britanija vendar žc ukrene kaj učinkovitega v obrambo angleške trgovine na Kitajskem. Ko je iz Šanghaja prispela vest, da je britanska vlada odredila izpraznitev mesta in odvoz Angležev na vari*o, se je londonska City naravnost strahovito razjarila. Obtožila je vlado, da prostovoljno zapušča angleške položaje ter prepušča usodi in uničenju ogromno bogastvo, ki se ne da niti približno oceniti. Z eno potezo peresa se predaja vse, kar so zgradili deset in desettisoči Angležev v 30 letih trdega dela ter ogromnih naložb. V Londonu vlada prpričanje, da se bo morala Anglija tudi to pot umakniti in da ne more izvajati posledic proti japonskemu nasilju, saj je zamudila pravi trenutek že leta 193 L, ko so japonski imperialisti začeli prodirati v Mandžurijo. Tradicionalna angleška "politika sprave" zaradi tega bolj in bolj vznemirja angleško javnost, ki pravi, da utegnejo j udarci, ki jih doživlja Velika Britanija, porušiti nje ugled in I oblast ne samo v Aziji, marveč tudi v drugih delih sveta, celo v Evropi. Trenutno je Angliji najbolj nevaren nekdanji varovanec in učenec, ki kaže voljo, da nastopi z vso odločnostjo proti svojemu mojstru in nekdanjemu zaščitniku. Mož se je-že večkrat zagovarjal pred sodiščem zaradi zločinov. 'Grozen roparski umor. Te dni ponoči je bil v vasi Outiču pri Petrin j i umorjen kmet Nikola Voltuiič. Ljudje bo govorili, da je zelo bogat in d« je oni dan dvignil 100,000 din v hranilnici, da bi izplačal svojega sina. Opolnoči so vdr- hršo in jeli streljati s samokresi VoftttžiČ se, jjjh. je hotel u-braniti z vilami pa mu je eden pognal kroglo v.g)avo, da je obležal mrtev, Pfriqjn so zvezali njegovo 15-letno hčerko Marijo in jo mučili, dokler ni povedala;, kje ima oče spravljen denar. Toda, roparji so našli tam samo 20 din. Pretaknili so vso hišo, toda denarja niso našli. Tragedija matere in hčere. V Zemunu si je končala življenje gospa Matilda Holečko-va »soproga železniškega kontrolorja*. Pokojnica je bila mati nesrečne Matilde, uradnice Singerjeve podružnice v Po žareveu, ki je pred tremi mese. ci šla prostovoljno v smrt, ker je bila osumljena neke manjše poneverbe. Oibžaloščena mati ni mogla prenesti žalosti za Ijubljeno hčerko in je tri mesece čakala na ugoden trenutek, da pojde za hčerko v grcfo. To ji je zdaj uspelo. Usmrtila se je z navadnim žepnim robcem. Mož naj plača zdravniške stroške ljubimcu svoje žene. Nenavadno zadevo mora obravnavati sodišče v Somiboru. Gospa Uonka je na glasu lepotice. Žal pa njena lepota ni v skladu z značajem. Gospa Uonka je namreč že nekaj časa varala moža z nekim lepim mLa<-deničem. Poleg ljulbezni je mladi ljuibavnik pri gospej Ilonki dobil tudi bolezen. Ves okraj je že govoril o tem, edino mož je moral izvedeti tragikomično zadelo poslednji in še to — od odvetnika. Neidavno je namreč gal in razburjaj. Ko je zaloputnil vrata in hitel domov, da naibunka ženico, je odvetnik že sestavljal tožbo. In zdaj bo feomborsko sodišče imelo priliko obravnavati to zadevo, ki je v sodni kroniki paič edinstvena. Bes je mamikatera zakonska nevšečnost že prišla pred sodišče, ali da bi bil mož tožen že za zdravniške stroške hišnega prijatelja, tega sodna praksa Jugoslavije doslej ni poznala. Razume se, da se potek procesa pričakuje s precejšnjim zanimanjem. V par dneh je ubil štiri ljudi. dobil od njega opomin, naj plača 230 din, za adravniške stroške. Plačljivo v treh dneh. Nič hudega sluteč je gospov soprog stopil k odvetniku, kjer je na svoje zaiprepaščenje našel onega mladeniča, ki mu je skupno z odvetnikom pojasnil, da je od go-spe Donke dobil bolezen in da je torej mož odgovoren za ono, kar je povzročila Zakov&nega in ob močnem spremstvu so pripeljali v zapore v Mitrovicj pobeglega zločinca Dušana Ostojiča, Zločinec je pred dvema mesecema s štirimi tovariši kaeneuci pobegnil iz kaznilnice v Mitrovici. Štiri begunce so kmalu prijeli. O ^tojič pa se je spretno skrivaL V tem času je Obremenil svojo vest s štirimi strahovitimi raiz-bojnistvi. V Kupinovem je u-bil poštarico Boeiljko Budanči-čevo, nafto pa še čolnarja Matijo Viška, ker ga ni hotel prepeljati na dru^o stran SaVe. Nato je v Mihadjevcih ulbil gostilničarja Živojina Božinotfiča in njegovega sina. V Rumi je skušal ufbiti še neko služkinjo. Naposled je pobegnil proti Beo. gradu. Pri Zemunu so orožni-kfc streljali nanj. Precej ranjen se je doslej zdravil v bolnici v Beogradu, adaj pa- je bil prepeljan nazaj v Mitrovico. Vešala mu ne uidejo. 101 leto stara staika. \ V Dravskem Središču oddaljenem kakih 15 km od Ča-kovca so proslavili redek julbi-lej. Terezija Surin, rojena Ko-larič je praznovala svoj 101. rojstni dan. Starka se spominja mnogo važnih dogodkov tako tudi leta 1848, ko so Madžari korakali proti Dunaju.. Njen oče je umrl, ko mu je bilo 47 let, mati pa še v 32. letu. Starka je še vedno trdnega zdravja. KITAJSKO IN JAPONSKO LETALSTVO Strokovnjak za letalstvo pri listu 44Daily Telegraph", major Tunier, pravi, da imajo Japonci 2000 vojaških letal, Kitajci pa 1000. Kitajci imajo veliko izurjenih pilotov, a dokler ne bodo Kitajske opremile tuje veleisle z letali in tudi s osebjem, dotlej se Kitajska ne more uspešno. bojevati v zraku. Kitajska nima še nobene pomembne letalske industrije. Sicer so v Hankovu in Naučangu letalske delavnice, vendar je njih proizvodnja brezpomembna. Kitajsko glavno letalsko šolo v Hankovu je ustanovil in ji nekaj leta načel oval kolonel John Jouet, bivši častnik ameriške zvezne armade. Pomagalo mu • • i e t • • • Zgaga Nedavno, se je norudila v New Yorku Mrs. Mary UUe iz Co-netnaugha na obisku pri svoji hčeri. Povedala mi je, da je zares bnda, ker je poleti nisem obiskal. Pa prihodnje lato, Mrs. Ulle, če nam Bog zdravje da. In pozdravite vse tamkajšnje rojake. Kar se mi ni še nikdar pripetilo, se mi je prejšnji teden. Na busu, ki vozi iz Hoboke-na proti Passaicu, sem zaslišal za seboj slovensko govorico. Rad, bi se ozrl, da bi se pre- je 20 ameri-škrh rnženjerjev. i , , , Tudi v Kantouu in *fa>,8?d"a men0i P" .je letalska šola. Ameriški inštruktorji so zdaj večinoma od- ije bilo že prepozno. Dve domžalski rojakinji sta šli s Kitajskega, le nekaj jih je Is0, Pogovarjali o precej intim-še ostalo in se udejstvujejo kotj' 1 ^vareh 2ato sem se Svetovalci v kitajskem letalst^H?1!,111 P0s]lfaI\. . vu ali pa so inženjerji letalske po- li oboroženi tolovaji v njegovo njegova žena. Mož se je kre- Denarne posiljatve NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal nas novi potovalni zastopnik FRANK AHLPS Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda, ŽELIM IZVEDETI za sledeče rojake: <— Anton Stanič, doma iz Podnovi grad. Primorsko; Joe Ujčič, Veliko Brdo, Primorsko; Louis Kastelle z Dolenjskega. Nahajajo se v gozdovih v Pennsylvaniji ali New Yorku.; Anton Pisek z Cirknice; Anton Jenko iz Šem-bilj na Krasu, nahajata se v. West Virginiji. — Resno želim, da bi se oglasili. — MARY TJRBANOKJ, Box 54, CASS, W. VA. (2x) GEORGE tC APOSTLE, Inc. UNDERTAKER BMW JIMOSUW4N8U PQOBgHW \ N*»| YORKU fa POPOLNI jlOK IM wua Foam MM VIAJH MIONO ORCSTC KAM DWWAM, O BUM ITS SI DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JDbOSUVUO ▼ ITALIJO UktM---- $ &.M-- 9 7JM - $11.65-- Din. Iti 1» 1 I.M .... Ur Itt Din. m $ UM---- --Ur um Din. Dta. m m | M M 9 57.0f---- __Ur ___Lir m \m Din. MM lll&M_____ _____Ur Ml Dia. um 9VBM m KEK SE CENE SEDAJ HltUO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE srStEWEMUl GOBI ALI DOLI ' ___.i., t J L. •. .-.■ IvfaiUo v®4#h Vfkms kft igptl ntvedeife bodisi v dinarjih tU lirah J(M fa boUfa wJe. 'fir Izplačila v ameriških, dolar>ih ^ ________4 5.TO Za HBtaOl« $ 5.— morate podati nfc- ; ; utZ - - IZZIZ§u» |N.— * w _________________JHM Prejemnik doU v starem krajo Izplačilo t dolarjih. N4JMZI14. PO cablc Lrrrn u PRISTOJBINO $L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MG1»| Naroda^9 «1| WE8BT Hlh 8TWB5T NKW YORK, N. 1. SMRTNA KOSA indhistrije. Važnega pomena za mlado kitajsko zraono bm-dovje je Italija, ki je prav tako. kot Amerika vežlbala kitajske pilote. Italija je tudi poslala Kitajski letala tipa Caip-roni in Savoia. Mimo teli ima Kitajska tudi francoska letala znamke Breguet in ameriška Northrops in Vought Corai«. JsufiofDsko vojaško letalstvo je seveda brez primere ooljše ko kita.|sko in se more opirati na svojo lastno letalsko industrijo. Letala, ki so zgrajena na Japonskemi, seveda temeljijo an inozemlskih, zlasti nemškvh vzorcih. Jako imenitni so dvo-imotorni bombniki znamke Ka-vasaki in štirimotorni vzora Junker. Mimo tega uvjižajo Japonei številna letala iz ino-zemestva. Japortsko zračno brodovje vsetbuje razen 4 bombnih, 11 napadalnih in 11 izvid-ni^cih eetatskih polkov še 440 letal za mornariško letalstvo in dve ladji, nosilki letal. Že samo po številu letal je japonsko zračno brodovje močnejše ko kitajsko, le to je za japonsko Ietaltsvo slabo, ko je tako od-deljeno od domovine za zračne (boje nad kitajskim ozemljem. \ . Danes dopoldne je umrl t New Yorku apločno znani Ivan Adamič, ki je bil dolgo, vrsto lpt pevovodja pri "Slovanu" in blagajnik v pivovarni Piel Bros. Umrl je za boleznijo na jetrih.- Bfac mu ^oiain, njegovi rodbini naie apMUe. Moške sta obirali in sicer tako temeljito'kot jih znajo Samo ženske.. — Ah, saj tudi moj ni nič prida. S temi besedami je bil zaključen pogovor o moških. Malo pozneje zališim: — Tukaj je pa slovenski salon, kaj ne? — Ja, pa meni ni nič za pir. Posebno v tem času ne. Malo žganja se bolj prileze. Posebno zjutraj. Pira imam pa po večerji dosti, en kozarec ali pa dva,. Slednjič sta prešli na pse. — Kar šintarju ga bom dava, — se je pritožila prva. — Naj-levšo dekno mi je posvinjal. In vaja, kadar treba ni. Predno je bus zavozil preko železniške proge, je spustil motormaiL na streho električni vod, da je močno zaropotalo. — Ješč, krišč, kaj je pa to? — sem zaslišal za seboj preplašen gLas, ki ga je pa drugi glas pomiril z besedami: — Ah, nikar se ne boj, tist onga je dol spustu. . . Še dosti, dosti sta sta si i-meli povedati, česaj bi si nikdar ne, če bi, vedeli, da sedim pred njima. Na Central Avenup v Jersey City sta izstopili. Nista me poznali, pa tudi jaz jima imena ne vem. New York ima s svojo new- Albert via Wilkesbarre, Pa. (2x) POŠILJATELJE OPOZARJAMO, " mm Vaztm SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Twirf Bureau) 216 West lib Street New York, N. V. NAPRODAJ . KOVAČNICA z vso opremo m orodjem. Prodati moram da |jeiseyskV7koliw%koro" dva-uredim zapusemsko zadevo. prebivalcev< Za pojasnila in podrobnih pi- Slovencev je y tej ^ ^te na: Mrs^JOHN ZAKELJ, ijudski množioi dober tiso^ To je kot da bi vrgel v testo za kakor goro veliko potico pjest rozin. Skoro neverjetno je,, da bi se v New Yorku 4va Slovenca srečala. Včasi se pa 'le. Najraje se seveda takrat, ko se npčeta srečati. V Ameriko je dospel, Musso-linijev sin Vittorio. Tisti, ki je s takim navdušenjem metal bombe na Abqsinoe. Odpeljal se je v Hollywood kjer se namerava posvetiti kinematografski umetnosti. Če hoče postati režiser ali komedijant, mi ni znano, če žey, postati komedijant bi raje doma ostal in opazoval svojega očeta. Boljega učitelja bi se ne mogel izbrati. V New Yorfcu je več hotelov ea žensk«, posebno je pa znan Martha Washington Hotel for Won^en, kamojf nima no^en moški vstopa. Navzlic te^u se je pa o pri-Kki konvencije Ameriške legije blestel nad vrati hotela m-pia: "Weloomp Legionnaires." Nič se taka zelo nagb* ne ta «9ip «i m- Uato. viseja im m^ mtafjin nki vtejuhm, i m h WiiMhIiii pavratao Lua, da ji-škripali samo po<1 in da je nekje daleč dalee lajal pes. Toda čemu vse te krasne literarne podrobnosti f Sodobnik ji*h itak ne bo znal oceniti, potomci bi nas pa preklinjali za nje. Ošejnikova snov je bila su hoparna; napisal naj bi članek k nekakšnemu jubilejnemu zborovanju. Razpisati ^e na podlagi gradiva samega je bilo te-žko. Toda Osejnikov ni prišel v zadrego. — Nič ne de — je razmišljal — rade-vo zgrabim od tehnične strani. Pero mi hvala bogu ie dobro teče. Prve vrstice je napisal Osejnikov brez razmišljanja. Pomagala mu je tehnika in poznavanje urednikovega okrasa. "Ogromna dvorana mestnega- gledališča, dvorana, kjer je prostora za dvt«to petdftset ljudi, je kar valovila v morju glav. Zastopniki javnosti so prihajali v množicah v pritličje in napolnjevali z valovi radostnega *um& na£e ogromno gledališče." Osejnikov je prosil ženo, naj mu prinese čaja, potem pa je nadaljeval: "Morje glav utihne. Na odru se pojavi vsem prisotnim znana postava tajnrka s polkoma našega Antona Nikolajevima Gusilina. Dvorana zadoni v morju burnega ploskanja.'' Še deset podobnih vrstic je spravilo na papir Ošejnikovo pero. Pisati dalje je bilo že težje, ker je bilo treba opisati novo postwvo, postavo predsednika izvršnega odbora tovariša Čihajeva. Postava je bila nova, toda izraai na njen opis m bili stari. Pa tudi tu se je Osejnikov izmazal), kakor pravimo. "Za predsedniško mizo jubilejnega zborovanja prihaja e-nei^Čnih korakov tovariš Či- hajt-v. Po dvorani vihamo ploskanje. Toda buceče morje zborovalcev, valoveče in peneče se ml nepopisne radosti se pomiri cfo brtgovih osredotočene pozornosti." Osejnikov se je zamislil. — Pomiri se, pomiri se, toda kaj dalje? Vstal je in jel hoditi po sobi. Včasih to pomaga, to nekako nadomesti navdajanje. — Tega Cihajeva sem dokaj dobro opisal, — je razmišljal Osejnikov. Tudi Gusiliuo-va ju »stava y dokaj jasna, manjkalo samo ri H» l •'••v:- . w "Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI". Bjad bi jo pokazal, mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so ie o Poljski, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da sem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-ri kanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo «a slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nudili dosti, kar je materi jalnega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega... " * ' Najlepši Naši •ff ! 87 izbranih fotografij v finem bakrotialnt. KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. IjBtb Street New York Dobili smo iz starega kraja novo intltf)! delih teh prog elektrifrgacijska dela, sedaj elektrificirajo tudi srečnem naključju je padla v vodnjak na. domačem dvorišču in v njem utonila. Domači so jo pogrešali dva dni. Te dni je gospodinja našla njeno truplo, ko je črpala vodo iz vodnjaka. V Doblarjih blizu sv. Lucije, kjer grade novo električno centralo, se je pripetila velika nesreča. Skupina delavcev je baš postavljala leseno ogrodje v bližini predora, ki so ga pričeli tam graditi. Treba je bilo odstraniti neko skalovje, ki so ga morali za to podminirati. Ko je mina eksplodirala, so skale udarile v ogrodje in ga podrle. Več delavcev, ki so bili na njem, je bilo ubitih, ali težko poškodovanih. Tri žrtve nesreče so naslednjega dne pokopali, ostale so prepeljali v goriško bolnico. Delavci so bili po večini doma iz Furlanije. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJST^BEJS; SLOVENSKI DNEvUCi V AMERIK? ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju MRihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU l i IZ BAGDADA V STAMBCI; 4 knjige, • riftaal, H7 it(tri VMMBI: tart Mobuned Idubi; Karavana mirti; Na baga v Ooropa; Dražba En Nic Iidajalec; Na lom; Spet nn divjem sapadn; Befenl milijoni; Dediči JM »1M ffHfm N JUTBOVKM « knjiga, m M i Vsebina: Jeeero raartl; MoJ nau ob Nilu; kako v Mekko ronl ; Pri lamarlb; MM JcridI i PO DIV^M KUBD0TANU 4 knjlce. CM rinai, ■ Veeblnt: ▲nadlja; Beg (a Ječe; Krna« vreta; Med V GOBAH BALKANA 4 knjige, • ritkal, 674 Vaebina: Kovač dimen; Zaroka i aaprekami: S f0S*O-ajakn- Mohameda neki svetnik XI 1751 FO DlftEU SUFRAVKV 4 knjige, s aHtaL SIT Vsebina: Brata Aiadtija; Koča t Ob Vardaijn ; Mlrfdtt; AM WiNKVOV It knjig, a Vaebina. Prvikrat na divjem sapadn; Za flTlJeaj«; NBo-a, lepa Indijanka; Prokleetvo aUta; Za detektiva; Mad Komančl Jn Apafi; V* nevarnih potlb; Winnetovov roaaa; Saw Bar; Pri KomanOb; Winnetova amrt; Win-netova oporoke AM SATAN IN ISKABIOT IS knJk. s aMnai 1114 ?askiaa: UmUsmsI; lama tatu; Na tfedo; Nmr Almaden; V treh delih vveta; t O T 1 4 knjige, a sBkaari, H7 Vsebina: v Boj a medvedom; Jama draguljev; Ko* «no —; Bih, In njegova poslednja po« -LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 Weak Mkk Street htew^rk.N.Y. -'* 4 » • »«■ ' , -fct. -j J " .„ . X*''' , £ .-ti ■ ■ •-•x.Wr. 11 -te V ■ . . V .v <. "BLZS K O 2f 5T •• New York, Friday, September 24, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAX. * Rl MOREM TI RAZODETI... ROMAN IZ 2IVUEIUA ZA "SUSNAMDA" PRIREDIL: I. H. 3441 Stamenkovič in Sinkovčeva po 15 let jece. It ..... -1 1 • 1 * ^ W III AOIIIIIIIt I 1'iija. I rav nic ji m za to, , izpolnil vse raskošne želje, pri tem pa ji je postranska stvar, kdo je in kakšen je. Poglavitna stvar pri njej je, da se more /. njim na kak način postaviti. Kadar pa vidi vse te.želje izpolnjene, tedaj bo ravno tako nezadovoljna, kot je sedaj. V splošnem je je treba pomilovati. Do konca svojih dni bo trpela muke, ker sama v sebi ne more najti zadoščenja, titnve«" samo, j«« t roba pomiiovaii. \ as, gospica kentu elovefcu je nevolščljiva za vsako oste po-t^kiušali svojim sorodnikom pom-agati. ker vas k temu >ili vaše dobro srci«. In — ker si sama dopovedujete, da imate svoje "bvemoati do njih. T«nla to vas 1h> zadovoljilo in zato naj vas nikdo ne zadržuje, da jim izkazujete dobrote. Toda 11* vzlic temu smatram za svojo dolžnost, da vam povem, da so vam vaši sorodniki v srcu — sovražni." Garda se zgane. "Tudi na to »te prišli!" "Da, olx'utila sem. ne vem, na čem. Ležalo je )>od odejo p ji hove zunanjosti, ni govorilo niti s poglnlom — samo — bilo je tukaj.'* To pride Reni >koro proti njeni volji. Ganila zamišljena gleda pred s«*. Nekoliko je bila začudena. Pa vendar — ali ni sama občutila, da so ji sovražni, navzlic temu, da so se ji hlinili, kot da jo imajo radi! Ali bi ji bil mogel stric pokazati grozno strašilo poslovanja, ako hi jo imel rad! kSaj toliko časa naj bi jo pustili v miru in nevednosti, dokler ni bilo neobhodno potn-bno, da jo ]>osvn-an! Seveda ako hi sprejela Wernerjevo snubitev, tedaj bi jo Se mnogo bolj zadelo. Pa vseeno — čutila je, da ji stric ni iz ljultezni vzel zaveze raz oči. Naenkrat se strese in plaho zleti v Renatan objem "Trdno me držite — naj občutim, da je na svetu še eno srce, ki bije za mene; tako neizmerno sem revna in vredna vsega pomilovanja!" Sledeč neznani sili ovije Rena svoje roke okoli Gardine vitke postave in ji ljubeznivo gladi lase. "Samo ne obupajte, Garda, so še druga srca, ki gorko bijejo za vas, poleg mojega. Kdor seje ljubezen, l>o žel lju bežen. Sedaj pa ne hove več govorile o žalostnih stvareh. Rajše misli ve na to, kako je danes Klaus igral vloiro pridnega dečka." Obe se smejete in Rona skrbi, da ostanete pri tem veselem razpoloženju. ] JUKUAXA 10. sept. — Danes se je začel proces pro ti obtožencema 40-letnemu bivšemu graničarju Ivanu Sta-menkoviču, ki je pristojen v Dragovlje v moravski banovini in njegovi ljubici 44-letni Katarini Sinkovrevi iz Tabrač pri Škofji Jx>ki. Ozadje procesa je za vratni umor posestnika in mlinarja Janeza Šinkovca iz Cabrač, moža obtožen k e Katarine, ki je bil izvršen v večernih urah 2."). maja letos. Stamenkovič j«- obtožen, da j*1 izvršil ta umor po zrelem preudarku. Katarina pa, daje svojega priležnika k temu umoru nagovarjala, da bi spravila s |>oti moža, ki je bil v nadlego njunemu razmerju. Sta-menkoviča je zagovarjal odvetnik dr Schley, Katarino pa dr. Tavčar. Vsekakor zelo zanimivi so toženca Stamenkoviča na moža svoje ljubice Katarine. Katarin in zakon z umorjenim možem že od vsesra početka ni bil srečen. Obtožnica odkriva v razlogih zakonsko sožitje tako, da je bilo |x>dobno [K»kln. Kakor pravi obtožnica, so bili i sporov, ki so nastajali skozi le-Ita med pokojnim Janezom in dvema sinovoma Jankom in Mikom na eni strani in ženo in materjo Katarino na dragi strani pa tudi marsikaterih pretepov, krivi predvsem Katarini ni skoki preko zakonskega plotu. Bila1 je zelo živahna in je marsikdaj ol»šla meje zakonske zvestoW v zabavah, ki že na 0-ko niso bile več nedolžne. Popoln polom ]>a je doživel Janezov zakon s Katarino, ko je ta v 1. 19.11, prvič srečala današ njega soobtoženca Stamenkoviča, ki je takrat služil pri grn-ničarjih na Gorenjskem. Prav nič se nisva menila za domače. v # Cirn globlje sta se pogrezala v svoje radosti, tembolj jima je postajal v naipotje Katarinin mož. Ker je bil Stamenkovič itak ločen od svoje žene, sta že od vsega poeetika tehtala, da bi bilo najbolje, če Katarina zapusti neljubljenega moža in prične novo življenje s svojim izvoljencem. Ker pa od moža ni mogla dobiti na hiši ji zapisane dote 40.000 din, se ji je že po prvem letu razmerja s Stamenkovičem porodila misel, da bi moža nasilno spravila za vedno s poti, s tem da bi ga umorila. liila je celo tako neprevidna, da je to svojo namero, ki sprva morda ni bila več kakor vroča želja, izpovedala svoji služkinji. Ko pa se je s služkinjo sprla, je ta vse izdala. Na Šin-kovčevo prijavo je sledila disciplinska preiskava proti Sta-menkoviču, ki so ga zaradi dokazanega dogovarjanja k umoru takoj premestili v Srbijo. Nadalje omenja obtožnica, da je Katarinina divja narava dovolj izpričana z njenimi nastopi v domači hiši. Nihče si * ti I bil varen življenja. Ob naj-' nezmi-tnejši priliki, najmanj vrednem p ropi ni, je pograbila nož ali sekiro, kar ji je bilo pač pri roki. Nekoč je v prepiru napadla z nožem moža in hlapca Jožeta Platišo, ob neki drugi priliki je s sekiro ohlajala svojo neugmano jezo nad mizo in jo razbila. Drugič se je spet polotila spečega moža, ki ga je pričela daviti. "C'akaj, hudič, te bom že ubila!" je bil možu v prepirih vsakdanji kruh. Tako je šlo z dneva na; dan. Zaradi vedno hujših sj>o-rov sta z možem načela pogajanja za ločitev nemogočega zakona, v katerem zlasti Katarina ni kazala veselja, da bi z malo dobre volje jjoravnala težave, ki so rasle iz dneva v dan. fVprav je prišlo že do ločitvene pravde, vendar do ločitve same, ki bi bila utegnila rešiti Šinkovcu življenje, ni prišlo. Potem se je sožitje' zakoncem še zaostrilo, tembol j, ker je Katarina vedno bolj silila v moža, naj ji izplača doto, a se on za t*> ni mogel odločiti Kakor sta trdila oba obtoženca v preiskavi, sta drug drugega prigovarjala zaradi tega, naj bi se rešila moža. Nenadno je bil Stamenkovič premeščen v Pirot. Kmalu nato je bil zaradi nerednosti odpuščen iz službe in je ostal brez sredstev. Takoj je začel svojo ljubico Katarino pismeno terjati, na. oktobra: Conte til Saroia v Genoa 13. oktobra : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg!! 15. oktobra: Eur«pa v Bremen 1C. oktobra: Rei v Genoa 20. oktobra: Queen Mary v Cherbourg oktobra: VuUunia v Trst Champlain v Havre oktobra : Bremen t Bremen 27. oktobra: Aquitania v Cherbourg 2R. oktobra: I le de Franee v Havre 30. oktobra: Conte tli Savoia v Genoa >OOOOPOOOOOOUOOOOOOOOOOOti k mlinu. nastopil, je bilo v cirkusu toliko policistov, da ni prišlo do linčanja. Prireditelji rokoborb v fl. *xi1,11 <•",(«• I Mii-uunji [1>I da prestreže Smkovcevo n,t ^^^ sedaj oh(vmstv mi. z.vljen;*, prav, Stamenkovič, HH z razla^ami> fla je po pra_ da je takoj postfal pozoren na lopato. (Konec jutri.) vilih te vrste rokoborb dovoljeno pač tudi grizenje in celo brce . . . Naslednji dan o|>oldiie sta bila Sassenova brata gosta JUi Raneku in takoj skrbita za veselo zabavo. Po kosilu pijejo V sosedni sobi mokko in tedaj pride Garda s svojo zadevo. Brata vpraša, ako hi ji hotela napraviti veliko uslugo, kar oba naglo pritrdita. "Torej, prositi sem vaju hotela, da se poslučita svojih »ve® in mojemu bratrancu Hamsu preskrbi ta kako služl>o. pa naj bo tudi brezplačna. Bojim se, da se bo drugače popolnoma zanemaril in ho slednjič sploh neporaben za vsako stvar.' Nekoč sta mi pripovedovala, da je nek vajin prijatelj pri Frankobrodu kupil veliko posestvo. Ali ne bi mogla svojega prijatelja nagovoriti, da bi vzel Hansa v svojo službo brez plače! Toda moral bi ga vzeti strogo v roke, mu ne bi smel nič popustiti inl bi pa moral pred vsem trdno držati pri resničnem delu. Za njegove osebne izdatke bi mu prav rada kaj prispevala, toda o tem ne hi smel ničesar vedeti, da jaz kaj plačujem. To bo mogoče pomagalo, da se bo pričel zavedati, d* kruh, ki ga sam zasluži, najbolj tekne. Nikakor ne morem misliti, da bi mu vaš prijatelj kot tako nezmožnemu poljedelcu mojjel kaj plačati, toda se bo mogoče v sili kaj naučil, da bo kdaj kaj delal. To bo moj zadnji poskus." Werner naglo prime njeno roko ter se skloni čez njo in še je lahno dotakne z ustnicami. "To popolnoma odgovarja vašemu značaju. Garda, da se vedno zavzemate za svoje sorodnike. Že včeraj sem vam rekel, da bo vaša prošnja točno izpolnjena. Najin prijatelj bo takoj vstregel najini prošnji, vse drago pa prepustite na-Jtm. Tega pa ne storim za tega postopača — kaj dragega pač ni — toda vam hoče-m prinesii mir, in tako bo srtoril tudi Rlaus. Zadeva je že toliko kot n^ena." Hvaležno jn iskreno ga Garda pogleda. • 44Kako ste dobri, Werner.*' "0,— jaz pa ne?" zakliče Klaus ter'brata potisne vstran. Smejoč se med sobami, mu Garda boža roko. "Mri Klaius! Ko bi vaju ne imela in Rene--!" Klana ae ozre sa Reno, ki ginjeua gleda Gardo. 4 'Kaj ne, mi smo krasne tri zvezde, pa poleg vas ne more nobena iareti!" "Nt, Klana, prav gotovo ne. Nebesom sem hvaležna, tri dobre prijatelje/' (Dalje pnhndiy*.V Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd,, imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem h—mriji Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA ▼ platno vet..............M ▼ fino usnje ret..........1.56 ▼ naj finejie usnje vet____1JM t najfinejše uanje trda ret LM SKRBI ZA DUŠO v platno ves.......... T fino usnje ves...... v najfinejše usnje KVIŠKU SRCA . Ji .LM .LM ▼ im Iti rano uanje ret......JI t usnje ves ..............M ▼ fino usnje \et..........L— ▼ najfinej&e usnje res ....LM v najfinejše usnje trd« ves LM t bel celluloid res.........LM NEBKSA NAS DOM ▼ ponarejeno............. v najfinejše usnje res. .... t najfinejše usnje trda res. I Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina rm. .... I Slava Bogu, 1 Una vet. .. LM najfinejša Tea.............LM Zvaofee nebeški, ▼ platno......M fina res. .................L— Vksat, najfinejša Tea.........LM Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: ▼ barraste platnice rezano JI ▼ belo kost resano........Lil Csae Unte M« t platnice Tesano ........JI t belo kost Tesano........ J5 Kejr of BeaTca fino Tesano ..............J5 t usnje Tesano.............91 ▼ najfinejše nanje mano LM Angleški molitveniki: (ZA ODRAbLB) Ker ef t celluloid Tesano.........LM t celluloid najfinejša Tea. ..LM V fino usnje resano.......LM t fino nanj* Tesano......LM Ato MaHa: .LM • t fino usnja Tesana ......LM «/11 lAin n/vvv a 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA' SSS VA2NO ZA NAROČNIKE Polen naslova je iUcviilbo do tdaj Imate plačano naročnino. Prrr ta-rUka Domeni mesec, druga dan in tretja va .eto. Da nam prihr> uit* nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati. PoSljite naročnino aaravnost nam aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Va&em kraja aU pa kateremu izmed Mstopikuv, kojlb imena so tiskana s debelini črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naaeljenlb. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIKS; ČE NE JU PA ZA VAS NAROČK. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE flfiltf nam ca cene vosnlb U-itov. reservacljo kabin In pojasnila ta potovanj«. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th 84, New fork *OOOOOC0OC>OCQ IIOOOOOC 7EMLJEVIDI CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. 8aTtM Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, ft. ZnpaaM. ILLINOIS: Chicago, J. BevOč, J. Lnkanlcb Cicero, J. FaMan (Chicago, Cb w to DllnoU) JoUet, Mary Bambicb La SaUe, J. SpeUch Mascoutab, Frank Angoatia North Chicago in Waukegat, thias Wariek MARYLAND: KltzmiUer. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit, L. Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain. Louia Balant, John KiwM Yoongstown. Anton ElkslJ )RZGON: Oregon City, Ore- J. Koblar PENNSYLVANIA: Beswner, Jaka Jeraikaf Broughton, Anton IpaToe Conemangh, J. BressTes Coverdale in okolica, Mrs. Ivana STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirja • plat« nenimi pregibi ............7M POKRAJNI ROČNI ZEMUEVIDL' Jugoslavija_30 Dravska Banovina............30 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Goals Ely, Jos. J. Peshel Ereleth, Louis Goals Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLa PovSs Vlrgiaa, Frank Hrratleh MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodarlck NEW YORK: Gowanda, Kail Uttia Falls, Export, hmOa Fared, Jerry Okorn Forest City. Malh Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench Johnstown, John Polantx Krayn, Ant TauSelj Luaerne, Frank BaUoeh 9 Midway, John 2ust Pittsburgh In okoUca, Philip Prorw •hUlf Pregar Steelton, A. Hren Turtle Creek, ft. Sehlfrcr West Newton, Joseph Joraa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, ft. 81* Sheboygan, OHIO: Barbarton. ftaak CBmlaad, WYOMING: Rock Springs, Lsois Diamond vUle, Joe RoUeb Vsak tsri^nlk Itia potrdile sa n» •a, katere Js praJsL amn UMU* NOVA EVROPA .40 .40 .JS .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DR2AV: Arisen* r.i... j. VWVnMN. Montana, Mlsslppl, Washing-ten, Wysotiag ............26 Illinois, Peunaylranla, Minnesota, Michigan, Wiseonsin, Weat Virginia, Okie, New York. Virginia.............40 NareBlsa Jo prOsiM si t gotovini. Money Order aU poStne raaartro pa 1 ali t trato. Co poiljete gotovine, rek« rajte knjigarna "GLAS NARODA" 2ie W. 18 Street Hew York, H. T. -t&uldjt!'««» i . „«._,. f k Jb s"