THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
AMERIKANSKI
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 197.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 10, 1929.
LETNIK XXXIII.
MacDonaldov por pred senatorji. - Nesreča na morju
MacDONALDOV OBISK IMA ZNAČAJ MIROVNEGA POSLANSTVA. — NAJTI SE MORA NAČIN, PO KATEREM BI SE SPRIJATLJILI VSI NARODI SVETA.
Washington, D. C. — "Vojne ne more biti; da, vojna je absolutno nemogoča, ako dva taka naroda, kakor je ameriški in angleški, resno poprime-ta vzajemno za delo za mir," tako se je angleški min. predsednik, MacDonald, izrazil v svojem krasnem govoru, ki ga je imel pred zbranim ameri-riškim senatom pretekli ponedeljek, in katerega odlomke podajamo v naslednjem.
"Moj obisk v Zed. države je posledica velikega trenotka, ko so države sveta podpisale Kelloggov mirovni pakt; moj obisk je poslanstvo miru; in mir si želi narod, ki me je semkaj poslal. Nikdar pa bi se ne mogla ta želja in volja do miry tako slovesri manifestirati in tako dostojanstveno proglasiti, kakor se more ravno zdaj, ko ste izjavili dve mogočni sili svoje medsebojno sodelovanje, da se ta želja privede do dejstva. Enakost v orožju, za katero se trudimo zdaj, da jo bomo dosegli, j'e edino pogoj, da se zaustavi konkurenca v oboroževanju in da se smoter našega delovanja išče v drugi, bolj plodonosni smeri, ki bo donesla narodom blagostanje. Zavist med narodi, strah drugega pred drugim mora prenehati.
"Drugi uspeh, ki, upam, da ga bo imel moj obisk, je, da se bomo bolje razumeli med seboj. Pogajanja samo z dopisovanjem, med tem, ko smo na tisoče milj oddaljeni drug od drugega, ne morejo nikakor roditi takega sadu, kakor pogovor iz oči v oči, kadar govori srce k srcu, kadar se lahko na mestu izmenjajo misli. In naši pogovori se ne bodo sukali samo, kako bi ustvarili prijateljske odnošaje med našo in vašo deželo, ampak, dogovarjali se bomo, kako bi intimno sprijatljili vašo deželo, našo deželo in vse ostale ciivlizira-ne in poštene dežele, kar jih obseva solnce."
-o-—
SVETOVNI REKORD V LETANJU NA DALJAVO
Pariz, Francija. — Včeraj smo poročali, da so za francoskim letalcem Coste, ki je s svojim aeroplanom nastopil polet okrog sveta, izgubili vsako sled. Zdaj pa, ravno po enotedenskem brezuspešnem poizvedovanju, se je letalec sam oglasil," in sicer je brzojavil francoskemu poslaniku na Kita.l-skem, da se nahaja v Tsitsi-har, Mandžurija, kjer Čaka na gasolin, da bo lahko nadaljeval svojo pot proti Japonski. Mesto, kjer se zdaj nahaja, je oddaljeno od Pariza 4846 mili, in ker je letalec napravil to pot z enim samim' poletom, je dosegel svetovni rekord v letanju na daljavo. Do zdaj sta rekord držala Italijana A. Ferra-rin in C. Prete, ki sta poletela iz Rima v Natal, Brazilijo. -o--
— Borlin, Nemčija. — Nemška vlada ostro obsoja zahtevo nemških nacijonalistov po ta-kozvanem izrazu "ljudske vo-
PARNI K
SE RAZBIL
Vihar treščil parnik ob čeri.— Parnik se potopil in z njim je izgubilo življenje 35 potnikov.
Bergen, Norveška. — V temni noči od nedelje na ponedeljek je norveški parnik Haakon VII zajel silovit vihar in ga treščil ob čeri blizu mesta Floroe. V par minutah po nesreči se je že začel potapljati, tako, da je 35 potnikov izgubilo v valovih življenje. Te minute so bile tako strahovite, da mnogo rešenih potnikov več ur po rešitvi ni moglo priti do besede, da bi mogli opisati, kako se je nesreča pripetila. Kapitan sam' je bil tako zmešan, da ni mogel dati natančnejšega pojasnila.
Kolikor se je doznalo, je prišlo do katastrofe že, ko so se vsi potniki podali k počitku. Kapitana je sunek vrgel preko krova v morje in je nato plaval do neke skale, od koder je bil pozneje rešen. Največjega junaka se je izkazal vrhovni mornar. V prvi vrsti je gledal, da bo rešil čim največ potnikov, in posrečilo se mu je tudi s tem, da je pritrdil med krov in skalo vrv, po katerem so potniki splezali na varno. 12 potnikov pa je bilo zaprtih v osrčju ladje in niso si mogli pomagati, dokler ni prispel parnik San Lukar in jih rešil iz smrtne nevarnosti. Vsega skupaj je bilo rešenih 69 oseb.
Mesto, kjer se je pripetila nfesreča, je zelo nevarno, in že več parnikov je zadela ista usoda.
MESTO, KI JE BILO PRIZADETO PO VIHARJIH.
Slika nam daje pogled na Nassau, glavno mesto Bahamskega otočja, ki je bilo nedavno občutno prizadete po viharjih, v katerih je več ljudi izgubilo življenje, in ki so povzročili na milijone škode.
DIVJASTVA
SOVJETSKEGA VOJAŠTVA
Z VOZA PADLA IN SE UBILA
Chicago, 111. — "Oldfashio-ned' način smrti je zadel Mrs. E. Lukas, ženo nekega farmarja. S hlapcem njenega moža sta na Fox Lake Rd. vozila seno in oba sedela na vozu. Hlapec, J. Louch, ki je vodil konje, je med potjo zadremal in zdrsnil z voza med konje in pod kolesa, ki so mu prizadejala težke notranje poškodbe. Konji so se splašili, začeli v divjem begu dirjati, dokler se ni pol milje daleč nato voz preobrnil. Mrs. Lukas si je pri padcu zlomila vrat in hrbet in na mestu izdihnila.
Moške šestih vasi so izvlekli iz vasi in jih postreljali. — Po mnenju sovjetov je vsak konzul tuje države vohun.
Harbin. — Neverjetne gro-zovitpsti pripovedujejo begunci iz obmejnih krajev na kitaj-sko-ruski meji o počenjanju sovjetskega -vojaštva. Ob zori, dne 1. oktobra, so pridrveli ruski konjeniki v vas Jakaša, iz-: vlekli vse moške prebivalce na' rob vasi, jih postavili v vrsto in jih postreljali s strojno puško. Nato so se vrnili v vas ter odpeljali seboj več žensk, kakor tudi živine in ovac. Od tukaj so se podali v sosedno vas, kjer so izvršili enako zverinsko dejanje. Na ta način so pobili moške šesterih vasi. V vseh slučajih so sovjeti izjavili, da jim je bilo to dejanje naročeno, češ, da so prebivalci vasi sovražni sovjetski Rusiji.
Kakega mišljenja proti drugim' državam so sovjeti, najbolje kaže pismo, ki so ga Kitajci zaplenili, ko so napravili preiskavo pri ruskem konzulatu, in ki se glasi:
"Vsak konzularni uradnik, brez ozira na narodnost, bodi-Ri na Kitajskem ali kje drugje, je zakoniti vohun v deželi, kjer je štacijoniran. Vsi tuji konzuli, nameščeni na Kitajskem. imajo tajne listine, katere se brez kazni lahko uničijo."
tx
Iz Jugoslaviji
KAKO TRPIJO IN UMIRAJO PONESREČENE ŽRTVE V ŽEDNIKU, PRI RAZSTRELBI VAGONOV. — DRUGE NEZGODE IN NESREČE. — RAZNE KRATKE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE.
Grozne muke ponesrečencev v Žedniku.
S Subotice poročajo. V sredo popoldne 18. septembra je podlegel težkim poškodbam Stevan Ličinac, ki se je ponesrečil ob priliki katastrofalne eksplozije vagonov v Žedniku. To je že druga žrtev. V trenutku nesreče je bil Ličinac v neposredni bližini vagona ter sta ga plamen in kislina po celem životu grozno opekla. Ponoči ni spal in se sploh ni mogel vleči. Privezan za strop je tri noči prebdel v sedečem položaju. V enakem groznem položaju se nahaja še šest drugih ponesrečencev, ki se zaradi silnih opeklin ne morejo vleči.
POGAJANJA 0 SAARSKEM OZEMLJU
Saarsko ozemlje je eno izmed najbogatejših na premogu v Evropi. — Do leta 1935 se nahaja pod nadzorstvom zveze narodov.
Pariz, Francija. — Tekom tega meseca se bo med nemškimi in francoskimi delegati reševal še en problem, ki ima svoj izvor v svetovni vojni, namreč kam naj pripada tako-zvano Saarsko ozemlje. To o-zemlje, ki je bilo pred vojno | nemško, je eno izmed najbogatejših premogarskih okrožij v
TATVINA IZ POTREBE NI KAZ NJIVA
Mexico City, Mehika. — Kakor poroča tukajšnje vladno u-radno glasilo, stoji v novem« mehikanskem zakoniku, da o-seba, ki krade le zato, da bi si potolažila glad, ali pa da bi nasitila svojo družino, se ne sme kaznovati. — Ta zakon je precej prožen in se lahko poljubno razteg/ie, tako da se bo lahko tudi večji tat izgovarjal s potrebo.
KRIŽEMjSVETA
—	Dunaj, Avstrija; — Dve veliki dunajski banki, namreč "Oesterreichische Kreditans-talt" in pa "Allgemeine Boden-kreditanstalt" so se zedinile v eno banko. Baje je bila druga tik pred bankrotom in je nje delnice prevzela prva na podlagi 20% vrednosti.
—	Berlin, Nemčija. — TVei linski župan, Dr. G. Boess, ki se nahaja na obisku v Zed. državah, in ki je pred kratkim obiskal tudi Chicago, bo najbrž odpoklican domov. Odkrili so namreč veliko goljufijo, ki znaša do 10 milj. mark, za kar je osleparila neka tvrdka berlinsko mesto. Mesto je namreč | pri njej blago naročalo, a ga ni prejelo; mestni uradniki so bili namreč podkupljeni.
—	Wallace, Idaho. — Prava strast po zlatu se je polastila prebivalce tukajšnjega okraja. Eden izmed njih je namreč našel bogato zlato žilo v zemlji, j
in na tisoče mož in žensk se je'
i
že podalo na tisti kraj, da bi i bili deležni enake sreče.
—	Philadelphia, Pa. — Žr-
Evropi. Po mirovni pogodbi pripada to ozemlje do leta 1935 pod nadzorstvo zveze na-r6dov. V tem letu naj se potom ljudskega glasovanja odloči njega nadaljnje pripadni-
jel ga je naglo in odhitel iz ognja pri čemer je tudi sam dobil precejšnje opekline. Jermana in njegovega sinčka so morali prepeljati v tržaško bolnico, kjer je umrl.
-o-
Smttna kosa.
— V- Mariboru je umrla po-sestnikova soproga Neža Va-land, stara 52 let in Ana Mo-iič, vdova po ključavničarju stara 72 let. — V Kranju je preminul Ivan Jenko, sedlar in jermenar, star 60 let. — Na Viču je umrla Marija Dolni-čar, stara 45 let. — V Ljubljani -je umrla gospa Franja Eržen. — V Celju pa je umrl g. Viljem Schunko. — V Rušah pri Mariboru je preminul Roman Belgot, pek in posestnik. — V celjski bolnici je preminul 51-letni Štefan Hrabovšek.
-o-
Ustreljen zaupnik orožnikov.
V bližini Poreča so našli truplo 31-letnega Blaža Legovi-ča. Orožniki so takoj aretirali Antona in Josipa Stipaniča ter Ivana Rakovca. Legovič je pred mesecem dni menil napram orožniškemu brigadirju,
Motociklist težko ponesrečil.
Mariborska rešilna postaja je bila v noči od četrtka na petek 20. septembra ob 1. obveščena, da leži na cesti Sv. Lovrenc na Dr. polju — Ptuj težko ponesrečeni motociklist. Rešilni avto je takoj pohitel na lice mesta in odpeljal ponesrečenca v bolnico. Ponesrečeni je 24-1 etni mehanik Fra-
tev negometne igre je bil postal E. Massa. Pri spopadu je p&del tako nesrečno, da si ie zlomil vrat in je na poti v bolnico izdihnil.
— Warsava, Poljska. — Neki zarotnik proti maršalu Pil-sudskijemu je v letu 1921 ušel pred kaznijo v Ameriko. Zdai se je čez 8 let vrnil pod izmišljenim imenom v domovino, n ie bil kljub temu spoznan in a-'•etiran.
—-o-
štvo, ali se želi priklopiti Franciji, ali Nemčiji. Zdaj je v francoski upravi, da z dobički iz rudnikov poravna škoda, ki so jo Nemci napravili med vojno v severni Franciii.
Francozi ne upajo dosti, da bi ljudsko glasovanje poteklo njim v prid; Nemci računajo na to. in zat<^ skušajo Francoze pridobiti, da bi jim že zdaj prepustili ozemlje proti pi-i-merni odškodnini. Francozi niso nič kaj naklonjeni, da bi sprejeli samo enkratno plačilo,
njo Širec, ki se je pred kratkim poročil in otvoril na Bregu pri Ptuju mehanično delavnico. Vozil je pozno ponoči proti domu, in v temi zavozil v kotanjo na cesti in padel tako silno, da si je razbil glavo in tudi levo peto mu je raztrgalo. Njegovo stanje je brezupno.
-o-
Dve nesreči,
V Zapogah pri Smledniku je prišel v četrtek 19. septembra po neprevidnosti pod voz : 9-letni posestnikov sin Štefan Kopač. Mladi dečko je dobil pri tem hude notranje poškodbe ter so ga včeraj "pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Še hujšo nesrečo je doživel v četrtek delavec Janez Slamber-ger iz Ivanjega sela pri Rake-
proti plačevanju reparacij in da bi se proglasilo za veleizda-jalce vse tiste, ki so reparacij-
lje'1, da bi namnjč ge glasovalo sko pogodbo podpisali.
VOLSTEADOVO POSTAVO
ŽELIJO ŠE POOSTRITI
Washington, D. C. — V besedilu prohibicijske postave stoji, da je kaznjiv vsakdo, ki izdeluje in prodaja opojne pijače. Suhaškim fanatikom se to vse preveč milo zdi. Senator M. Sheppard je zdaj predlagal, naj se med besedama "izdeluje" in "prodaja" vtakne še beseda "kupuje". Na ta način bi tisti, ki si ga kupi "štamperl" stal pod ravno isto kazensko postavo, kakor tisti, ki razpe-čava pijačo po cele truke. U-pajmo, da bo v Washingtonu zmagala pamet nad omejenostjo in da bo predlog zavrnjen.
,nač pa, kakor se sliši, bodo zahtevali, da se med Francijo in tem ozemljem uvede prosta carina za večje število let, tako, da bi lahko nemoteno izvažali nremog in uvažali svoje izdelke. •— Na obeh straneh upajo, da bodo pogajanja privedla do ugodnih uspehov.
-o-
USTAVITE AVTOMOBIL PR".
LUČKAH
Chicago, 111. — Chicaška po licija je uvidela, da so se nekateri avtomobillsti že tako navadili rdečih lučk na križiščih cest, da jih sploh več ne opazijo in se tudi ne ustavijo pri njih. Obrnila bo torej prihodnja dva tedna posebno pozornost1 na taka križišča in je postavila na vsakem po enega policista. Ti imajo nalogo, naj "slepe" le posvare in samo tiste aretirajo, ki očividno namenoma drve brezobzirno mimo varnostnih znamenj. Aretacij teh zadnjih kršiteljev se pričakuje dnevno od 600 do
SOLZE SO GA IZDALE
Cumberland. R. I. — Ko je policist aretiral nekega avto-mobilista, ker se na križišču ni ustavil, so tega hipoma zalile solze in začel je glasno plakati. Na policistovo vprašanje, kaj ga je tako ganilo, je neumno odgovoril, da vozi 50 ga-lonov pijače seboj, za katero ve, da mu jo bodo zdaj gotovo uzeli. Policist je nato preiskal avtomobil, in tepček je izgubil pijačo, poleg tega pa mora še $75 kazni plačati.
češ, če ga najdejo umorjenega, naj primejo one tri prej navedene, ki ga smatrajo za zaupnika orožnikov in ga zato sovražijo.
-o-
Električni tok ubil delavca.
V Splitu se je smrtno ponesrečil 54 let stari delavec Josip P:lač. Nameraval je pre-nest' električno žico, a ni poprej izklopil električnega toka. Žico si je omotal okoli roke. Takoj se je začel tresti in preden so mu priskočili na pomoč, je bil nesrečnik že mrtev.
-o-
Z jablane je padel pri obiranju sadja 55-letni posestnik Martin Damiš iz Sp. Kungote na Štajerskem. Spodrsnilo mu je na veji. Pri padcu si je težko poškodoval hrb-
ku. Slamberger je v kamnolomu razstreljeval veliko skalo. Po navrtanju skale je položil tja mino, ki pa ni hotela eksplodirati. Nesrečnik je stopil zatorej ponovno k skali, da pogleda kaj je z mino, ki pa je tisti hip razstrelila ogromne skalo. Drobci kamenja so podrli ubogega delavca na tla kjer je obležal ves okrvavljen Hudo poškodovanega Slam-bergerja so prepeljali v bolnico in je njegovo stanje skoro brezupno.
-o-
Očetovska ljubezen.
V Pomjanu pri Kopru je nastal ogenj v hlevu Josipa Jermana. Ker je bila burja se je ogenj hitro razširil na Jer-manovo hišo. Gasili so domačini in gasilci iz Kopra. Jerman je s strahom opazil, da ni med svojci njegovega petletnega sinčka Josipa. Skočil je v gorečo hišo po stopnicah v drugo nadstropje in reš dobil tam jokajočega otroka, po ognju nekoliko poškodovanega. Pri-
tenico in dobil hude notranje poškodbe. Orožništvo je tele-fonično pozvalo mariborski rešilni avto ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je nevarno.
-o-
Z avtomobilom v motorno žago.
Na Tržaški cesti se je zaletel neki osebni avtomobil v motorno žago, katero je vozil 26-letni Anton Valentan iz Po-čehova. Karambol je bil zelo silen. Vendar pa je Valentan ,'odnesel razen rane na prstih leve roke zdravo kožo. Zadostovala je pomoč na rešilni postaji-
-o-
Nesreča v Hrastniku.
Otroci so še igrali na hribu nad orožniško stanico. Mali 4-letni Rudolf, sinček orožni-škega narednika gosp. Stroh-maierja je skočil z nekega drevesa tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik.
j AMERIKANSKI SLOVENEC
i Prvi in najstarejši slovenski
list t Ameriki.
Ustanovljen leta 1S9X.
aflteaJ:
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-Beljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in sprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. , _ Telefon: CANAL 0098 .—— .. .
Naročnina]
Za celo leto Za pol leta
_$5.00
_ 2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto	____$6.00
Za pol leta_________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
Tisued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year_______
For half a year------
_$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year ____________________ 3.00
znaci.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu »ne«, »o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker I tem veliko pomagat« listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Se čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	_______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	_
J. M. Trunk:
Svobodna Amerika
Z označbo Amerika menimo v prvi vrsti Zedinjene ame-rikanske države, dalje pa razumemo pod to označbo tudi vso zapadno poloblo, toraj vso geografično Ameriko.
Svoboda obsega mnogo strani. Ako govorimo o svobodni Ameriki, razumemo pod to svobodo neko prostost in neodvisnost od drugih dežel pri zasledovanju lastnih načrtov in stremljenj na raznih poljih javnega udejstvovanja.
Zgodovina pokazuje mnogo slučajev, da so prišle vlade v zagate, iz kakršnih so se le z mnogimi težavami in junaškimi žrtvami mogle izvleči in se jih otresti. Prav v sedanji dobi imamo svarilen vzgled v homatijah med Kitajsko in Rusijo radi Vzhodne železnice. Rusija je prišla do posesti te železnice, in Sovjeti so se oklenili tega, kar je dobila caristična Rusija, in zdi se, da vse meri na to, da Kitajska pri tem izgubi svojo svobodo, svojo neodvisnost. Kitajska nima nobene pravice, da zasači železnico in vrže Ruse z železnice ter reklamira železnico kot svojo last. Pravim, da nima nobene zakonite pravice, ker vsako svetovno razsodišče bi utegnilo odločiti proti Kitajski in razsoditi zadevo v prk' tudi sedanje Rusije in v prid rdečih zarotnikov.
Pri nas v Ameriki, v Novem sveta, se vsi spori in vsa vprašanja, ki bi utegnila nastati, sučejo okoli Monroeve doktrine, in pri Zedinjenih državah je, da odločuje v vseh zadevah naša Unija neodvisno in svobodno brez vsakega driigega vmešavanja. Nobena amerikanska zadeva se ne more prinesti pred sodišče kake lige, najmanj Lige Narodov, in če bi se to poskusilo, bi bila vojna pred durmi, resen konflikt podan. Stari svet se ne sme vmešavati v zadeve političnega značaja Novega sveta. To stoji. Ampak Novi svet, Amerika, se ubrani takega vmešavanja edinole na ta način, da se Amerika sama ne meša v zapletke in homatije političnega značaja Starega sveta. Amerika more ostati svobodna le tako dolgo, dokler se sama vzdrži vsakega vmešavanja v zadeve Starega sveta.
Ves svet je potreben miru, in mir mora imeti v prvi vrsti Amerika, ako hoče ostati na sedanjem mestu. Pot do miru v Ameriki in na vsem svetu pa ne vodi skozi kako Ligo Narodov, namreč, da bi se amerikanske zadeve spravljale pred forum te Lige. Naj kdo misli o stališču Zedinjenih dr žel v, kar rnu drago, a stališče naše Unije je prav posebne vrste. Zedinjene države so varuh Zapadne poloble, ne morda iz namena, da držijo ta Novi svet v svojem imperializmu, temveč varuh so radi svoje lastne svobode, pr-ostosti in varnosti. Ako gre za resnične pravice Zedinjenih držav, teh pravic prav nihče ne more razlagati in tolmačiti tako1, kakor jih morejo Zedinjene države same, prav nihče, nobena Liga Narodov in nobena iz-venamerikanska vlada. Morda so tu mnenja malo razdeljena, ampak Unija še ni napadla nobene druge države ali drugega naroda v Novem svetu, in je prisilila tudi evropejske sile, da so morale odnehati od vsakega poskusa, da napadejo kako amerikansko državo ali zasužnijo kak amerikanski narod.
Novi svet je ostal prost in svoboden in v miru, ko se je Stari svet valjal v lastni krvi. Svetovni mir mora biti vsakemu pri srcu: Na napačnem potu pa so mnogi mirovni entuaziasti, ki hočejo delati za svetovni mir na ta način, da spodkopavajo načrt in sistem, pod katerim je Novi svet dozdaj imel mir. prostost in svobodo.
Stari svet mora prej priti do enakega sistema, kakršnega ima Novi svet. Kadar doseže vse to, potem bi bil morda čas, da si Stari in Novi svet podasta roki in delata po tem sistemu skupno in vzajemno za svetovni mir, za prostost in svobodo vseh narodov. Dozdaj pa se je pokazalo, da Stari svet ne more uravnati svojih lastnih zadev in težkoč. Stoji še vse preveč pod podedovano mržnjo drug do drugega in pod mislijo na maščevanje. Mnogi državniki se zelo prizadevajo, da preprečijo nove vojne in zapletljaje, a so v manjšini in razmere so proti njim, ker je vse preveč drugih mož, ki mislijo le na vojno in maščevanje.
Kakor zdaj razmere v Evropi kažejo, bi bila pravcata budalost, ako bi s^ Zedinjene države odpovedale svojemu va-ruštvu v Novem svetu in se podale v okrilje kakega evropej-skega varuštva za svobodo, ali se podvrgle za svoje zadeve kakemu sodišču evropejske lige ali evropejskega razsodišča. Svoboden naš rod na svoji zemlji svoj gospod — to mora veljati za svobodno Ameriko, če hoče res svobodna ostati.
TO IN ONO IZ CHICAGE.
Chicago, III.
Pred nedoigim je Amer. Slovenec omenil ljudsko štetje, ki pride prihodnje leto, 1930. Mislil bi človek, saj to ne zanima naše ljudi, pa jih. Več se jih je o tem že izrazilo, osebno in povedalo svoje mnenje, kako naj bi se spravilo v tem oziru kolikor ogoče natančen pregled,' da bi se dobilo vsaj približno število naših ljudi v tem babilonskem mestu Chicago. Eni pravijo, v to so poklicana društva in organizacije, tu bi se najlažje izvršilo to delo. To je deloma res. A končno pa tudi t;u ni tako, lahko, kakor izgleda. Vzemimo povprečnega našega človeka; ta j<* danes zavarovan pri dveh, treh, in mnogi tudi pri več društvih. Take bi šteli po dvakrat, trikrat in več. Da bi pa preiskavali posamezne slučaje, pri kolikih društvih je kdo, je zopet taka obilica dela, pri kateri bi vsak obupal. Nekateri zopet pravijo, časopisje naj bi objavilo poziv v več številkah in pozivalo naše ljudi, da se prijavi jo.
kadar jih na konzularnem u-radu pošljejo, da pridejo k slovenskemu notarju ali pa kaj sličnega. Veliko jih je, ki so oženjeni s tujkami, in zopet žene omožene^s tujci. Kdo naj najde vse te in doseže, koliko je Slovencev v Chicagi. Težek posel je to in ga najbrže točno ne bo nih,če izvedel. Edino kar je mogoče, bi bilo, da bi vsa slovenska društva brez razlike, h kaki ol-ganizaciji ali skupini kdo pripada po prepričanju, sklicala enkrat skupno posvetovanje in na to poslala svoje zastopnike. Posvetovanje naj bi se vršilo v kaki taki dvorani, proti kateri ni nobenega ugovora. Tu bi se moral sestaviti centralni svet vseh društev in organizacij in ta svet bi rnoral prijeti stvar v ro-
zacijah, t. j. vseh skupaj, resnično, tedaj brojijo vse slov. podporne organizacije v Ameriki le nekaj nad 90,000 udov v aktivnem oddelku in nekaj nad 45,000 v mladinskem oddelku. Tu se pa ne sme pozabiti, da je mnogo izmed teh včlanjenih v dveh in nekateri morda v treh organizacijah. Ce kdo temeljito premisli in pi-emotri to število, se ga prime misel, da skoro najmanj ena tretjina naših ljudi, če ne več, še ni pri naših podpornih organizacijah. Polje za naša društva, za njihove agitatorje, je še veliko. Tak pregled bi bil torej za naša društva naravnost koristen. Dovolj za zdaj, pa še o priliki kako besedo o tem.
Tridnevnica v cerkvi .sv. Šte-jfana je dosegla najlepši u-speh. Cerkev je bila tekom teh dni obilno obiskana, v katero so prihajali farani častit Pre-sv. Rešnje Telo, ki je bilo izpostavljeno. v češčenje in molitev. Pridige vse tri večere je imel sedanji prvi pomožni župnik pri sv. Štefanu, č. g. Bernard Ambrožič. Gospod je izboren govornik. Njegovi govori so globoko zamišljeni in zato prepričevalni. Vse tri večere je bila cerkev polna ljudstva. Višek pa je bil ob sklepu v torek večer, ko se je tridnevnica zaključila s slovesno procesijo v cerkvi. Bilo je to res nekaj lepega.
Bunco Party v soboto večer je izpadel prilično dobro in cerkev je s tem zopet prišla do nad $200.00 čistega prebitka, ki se je naredil pri prireditvi.
Na farnih kegljiščih v šolski dvorani je te dni zopet vse oživelo. Zopet so na dnevnem redu tekme, kdo bo izmed dru-
ke in proučiti, kako in katera pot bi bila najboljša, da bi prišli do kolikor mogoče točnega števila naših ljudi v Chicagi. To delo^bi.pa. seveda stalo in za stroške bi morala prispevati enako po fproporciji vsa društva. Treba bi bilo veliko tiskovin, katere bi morali poslati in dostaviti vsem članom društev in tem potoni njih odgovarjati in poročati centralnemu uradu, h katerim društvom spadajo, koliko jih je v družini, odkod so in druge take podatke, kateri bi se smatrali za potrebne in praktične. Vsak, ki bi dobil v roke prošnjo, da se prijavi, naj bi bil naprošen, da prijavi še take, ki bi slučajno v roke ne dobili prošenj za prijavo, pa jih pozna.
jo. Tudi tu ne bomo dosegli vseh. Kajti nihče bi ne verjel in verjeti ne more, kako so naši ljudje razkropljeni širom Chicage. Povsod najdeš Slovenca, družino ali samca, ki sploh med naše društveno življenje malo in pa sploh nikdar ne pridejo. Ni še dolgo tega, ko je pisec teh vrst našel v mestu v velikem chicaškem hotelu rojaka, kjer je na stanova-
jnju že tri leta, pa nič ne ve za t Ta načrt, .oziroma ta način
Slovence, ne pri sv. Štefanu, ne na Lawndale, in nobene druge. Kar čudno se mu je zdelo, ko sva skupaj prišla. Bil je v Kaliforniji nad 30 let, zdaj je v Chicagi že par let. Slovenskega lista nima nobenega. In koliko je takih slučajev. Po Hal-sted Street najdete Kočevarje, ki se izdajajo za Nemce seveda, a so doma od Črmošnjic in okolice na Dolenjskem in znajo in razumejo slovensko. K Slovencem pridejo le tedaj,
se bo zdel marsikomu zelo ne roden, pa tudi čemu žrtvovati za to denar in delo. Res je, da bi precej stalo, pa vendar jaz vidim v tem korist za naša društva. S takih prijav bi dobila naša društva in organizacije šele približno natančno sliko, koliko še našega naroda ni včlanjenega v društvih m
organizacijah .To bi bilo društvom v veliko korist. Kajti resnica je, ako je poročilo o tlovenskih podpornih organi-
štev in posameznih skupin prvi. Kegljanje nudi zelo dobro in zanimivo zabavo. Je to šport, ki je priljubljen vsem narodom.
Več naših naročnikov nas vprašuje glede grozdja, če ga že kateri izmed naših rojakov prodaja. Zadnji teden sta imela oglas, v našem listu rojak John Kočevar s 23 ceste in Mr. Lotrič z 22 ceste. V današnji številki pa je Mr. Lotrič objavil ponovni oglas. Zveza kalifornijskih vinogradnikov je tudi objavila oglas zadnji torek in v oglasu je navedeno, kje se grozdje dobi.
-o-
VOLIVNA KAMPANJA V CLEVELANDU.
Cleveland - Collinwood, O.
Cleveland je razdeljen v štiri volivne okraje; v tretjem in četrtem smo si postavili tudi mi Slovenci svoje kandidate. Naš Collinwood se nahaja v četrtem okraju, zategadelj je umestno, da se izpregovori par nesnih besed v tem oziru. Nahajamo se v vrtincu volivne kampanje; težko stališče imajo letos vsi slovanski kan-didatje, ne toliko zaradi števila volivcev, ampak radi nesloge, ki se je pojavila mod nami. To je naš narodni greh,
da se ne moremo zediniti niti ob času, ko se gre za narodno pridobitev. Pred dvemi leti smo se znašli v volivni borbi z velikim upanjem na zmago, ker sta pa bila dva kandidata, in ker so se naši glasovi cepili, smo tudi slavno pogoreli in našo usodo smo morali prepustiti milostnim rokam Italijana. Prestali smo trdo politično šolo, iz katere bi bilo za pričakovati, da smo izšli trdni in neomajani v slogi in edinstvu za narodno zmago; nam pa se dozdeva, da nas ta izkušnja še ni izučila, kajti mesto dveh kandidatov so se pojavili v četrtem okraju kar štiri; to se pravi, da smo mi Slovenci da-ritveni kozel za Italijana. Dokler bomo tako brezbrižni in lahkomiselni, se ta narodni greh ne da nikakor opravičiti. Še je čas, še lahko popravimo, kar smo zamudili in kar je zagrešila naša politična Lahkomiselnost; zedinimo se, zberimo, vse naše moči in podprimo samo enega kandidata, ki je najbolj zmožen in najbolj sposoben zastopati naše interese v mestnem svetu in ta mož je Frank J. Turk, trdna slovenska korenina. Mi moramo voliti takega moža, katerega spoštuje tudi ameriški narod in Mr. F. J. Turk je že mnogo let dobro poznan v mestnih krogih. Nič tveganja, nobenih pomislekov, še danes se odločimo, da bomo vsi volili za njega. Od Addisona do mestne meje naj se razlega le en glas Frank J. Turk je naš edini kandidat, le njega bodemo volili, da si priborimo slovensko zmago dne 5. novembra pri volitvah.
Karol Skebe.
-o-
KAJ JE NOVEGA V PUEBLO?
Pueblo, Colo.
Zopet par vrstic iz naše zapadne metropole. Novic posebnih ravno ni, kakor da me ženske spet pridno agitiramo za nabožni mesečnik Ave Mai'ia-, ki je res lep list in potreben vsaki slovenski družini. Katoliški Slovenci bi ne smeli biti brez dveh slovenskih listov in to sta naš dnevnik "Amerikanski Slovenec" in nabožni mesečnik "Ave Maria".
Sporočila bi rada tudi nekaj novic. Tukaj se pridno pripravljamo na lepo igro društva Kršč. žena in mater. Vsi ste povabljeni na 20. oktobra v dvorano.sv. Jožefa. Pa dobre močne pasove si opasajte, ker igra bo zelo šaljiva in bo smeha na koše, torej nevarnost, da se kdo ne razpoči od smeha. Igra se imenuje "Gospa Kordula", ker bo to ulogo imela naša znana Mrs. Kastelic, katero vsi dobro paznamo, da je ena najboljših igralk takih ulog, zato vemo že vnaprej, da bo vse najboljše izpadlo. Zra •ven tega bo še ena angleška igra, tako da bo preskrbljene za naše mlade in stare. Po i-gri pa bo prosta zabava. Vljudno so vabljeni vsi, kajti čisti dobiček je namenjen za cer-(Dalje na 4. strani.)

Kristan in paprika. — Zirta-šena paprika Sheboygan-Milwaukee je povzročila splošno nezadovoljnost in neslogo med članstvom za časa konvencije J.P.Z.S. Mestni župan je pa-prikarjem priporočal na banketu večerno šolo, da postanejo državljani U.S.A. Glavni slovenski govornik je bil Kristan, znan Slovencem izza časa akcije za milijonski fond. Sramota za vse! Paprikarji niso vpoštevali zmožnih članov iz Sheboygana, da bi domačin predstavil vsaj mestne zastopnike, kateri je zmožen v angleščini bolj, kakor' kateri drugi od delegatov in kateri je mestnim zastopnikom bolje poznan, kakor vsi paprikarji na svetu. Domači paprikarji so se sami smatrali za nezmožne za ta posel, zato so najeli sto-loravnatelja iste baže iz druge naselbine. — Debatiralo se je na petdnevni konvenciji od 35 delegatov na dolgo in široko, da sedanje glasilo zveze ni pisano v duhu Sloge,' ker ni pisano v duhu paprike. Za u-rednika bi bil najbolj zmožen paprikarski Novak. Paprika je njegov zagrizen list popari-la, da je moral svoje .podjetje prodati. Zahtevate več paprike ! Posledica bo", da pride, od Sloge do nesloge s tem, ker boste povzročili boj v lastnih vrstah. Da ne . pride do tega, se poslužite Blaževega žegna, ki zna prav dobro paprikarju pete nabrusiti. Ako . je vam vsem paprika večjega pomena, kakor zavarovalnina vdov in sirot, to je vaša zadeva. To zna biti preveč, draga šola. Samo poskusite, modrijani! Debatiralo se je na dolgo-in :širo-»kft,.aU se .guvernerju pošljo' telegram.. Kolektaji stg za baro v ta ubogi namen, kar se vam zdi častno!—J. Č.
Milwauski Obzor še vedno šušmari o dolarski bolezni. Njegov zadnji članek je bil izvrsten. Manjkalo je le podpisa : Greenhorn! Bil bi še boljši. To zna zvedeti od tistih, za katere se po nespametnosti poteguje . . .—J. Č.
fl: * !|s
Plačilo za smeh. Devetletni Karliček priteče jokaje k'materi v kuhinjo.
"Čemu pa jočeš, dragec?"
"Očetu je padla velika tabla na noge."
"Radi tega se ti ni potreba jokati, smeji se raje."
"Saj sem so sprva smejal!"
.1: * *
Ljubezniva ženica. Mož:
Oh, kadar se spomnim, da bom moral do smrti s teboj živeti, bi kar iz kože skočil!
Žena: Skoči — saj ravno rabim kožo da jo položim pred posteljo.
^"wiiinnii'iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiM
* PODLISTEK *
Dr. Ožboit Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT. i.
P.eherško žegnatije.
Prišel je v grad mlad lep kancelir, sto zlatih je služil dvakrat štir.
Od nekdaj že je stara navada naroda, da obhaja žegnanje pri farnih cerkvah na Koroškem na prav slovesen način. To je poseben praznik, ki se slavi nič manj ve* ličastno kakor največji prazniki v letu, da, se bolj sijajno, ker takrat je prangunje in streljanje s topipi, da se sliši daleč okrog po gorah in ravninah.
Na to se veseli staro ifi mlado, to pa še najbolj, ker tedaj je tudi godba in ples. Marsikaterega srbi že davno v p<?tah in marsikatero dekle podari vasovalcu najlepši šopek duhtečih cvetlic v ufninju, da
jo popelje na dan žegnanja h godcem, kjer se more naplesati za celo leto; zakaj takih prilik je bilo le malo v časih, ko se vrši naša povest.
Tako je bilo tudi z žegnanjem na Reberci leta 1785.
God sv. Jerneja, farnega patrona na Re-berci, je bil ravno na nedeljo. Bilo je krasno jutro v največje veselje vseh župlja-nov; pretekli teden je že marsikateri obu-paval, zakaj od juga sem je tiščal silen veter črne oblake; grmelo je in bliskalo ter lilo kakor ob vesoljnem potopu. A potegnil je sever in silno prodiranje oblakov od juga je bilo ustavljeno. V soboto je pogledalo zlato solnce skozi raztrgane oblake in poljubljalo s svojimi žarki ohlajeno naravo in jo vzbujalo k noremu življenju.
Na Reberci je bilo že zgodaj vse po koncu. .Ko je odzvonil mežnar Kolar ju-ternieo, zagrmeli so že prvi streli iz topi-čev, postavljenih nekoliko nad cerkvijo pod razvalinami nekdanjega pustega grada. Varčiti s smodnikom pač ni bilo treba, kajti Bukovnikov Pavlej, ki je bil poveljnik strelcev, je nabral skupno s Pevcarje-vim Lukejem po celi župniji in tudi v so-
sednih toliko denarja, da bi lahko kupil smodnika za razstrelbo cele trdnjave. — Vsak je rad podaril nekaj, in če naprošeni tudi ni ravno lahko dal, vendar je našel še kakšen zeksej, saj za čast božjo se mora vse storiti, in če je tudi bil nekdo bolj trd pii izdajanju petice, eno je vendar le dal; še celo Adamov Francej je spustil celo cvancgarco v svinjski mehur, obrobljen z zelenim trakom, ki ga je držal šaljivi Lu-kej. Pavlej ter Lukej sta bila vesela, saj za trud bosta plačala cerkvena ključarja Mihevc in Ofnar nekaj meric vina, za prigrizek pa prijazna Grajnarca. Zato sta začela streljati z vso vnemo že rta vse zgodaj, da je grmelo po podjunski dolini in naznanjalo, da je danes na Reberci žegnanje. Imela sta bele predpasnike, suknji sta obesila na bližnjo smreko. Za pomaga-če sta imela še nekaj odraslih fantov, — Pavlej je gledal na to, da.nihče ni pil, ker on bi bil odgovoren za vse. Ce bi se pripetila nesreča, bi moral za nekaj časa iti pihat kašo v Ženek v temno luknjo, in pri prihodnjem žegnanju bi določila stroga ključarja drugega poveljnika. Zato pa bi bilo škoda; »večer je vendar le prijetno,
ko sedi pri Kovaču ali Grajnarju in tolaži utrujeno telo s sladko kapljico in mastno pečenko.
Doli na vasi pa se je tudi že začelo veselo življenje. Treba je bilo saditi mlade smreke in breze pri cerkvi in tam, kjer se je bral sv. evangelij.
Ze od nekdaj je bila navada, da je bil prvi evangelij za komendovsko pristavo, drugi pri Baštinovem križu, tretji sredi vasi pred Grajnarjevo, zadnji pa pod košato lipo, staro več sto let, na dvorišču veličastne komende tik pred vhodom na pokopališče.
2e nekaj dni prej so pletla vaška dekleta velike vence za okras dreves in križa, kjer se ustavi procesija. Fantje so zusajali na vse zgodaj drevesa, dekleta pa so razprostirala vence in skrbele, da je bilo vse kolikor mogoče lepo. Vse je bilo veselo, zakaj vreme je bilo lepo; in cela slavnost* obeta se izvršiti kar najbolj slovesno. . Zgodnjo mašo je imel komendator Pavel Rohrmei.ster že ob šestih, da je imel potem proste roke, ker dosti skrbi ga danes še čaka.
Pri cerkvenih vratih v mali veži sta se-
dela cerkvena ključarja Mihevc in Ofnar ter pobirala žito in surovo maslo, ki so ga darovali ljudje, in sicer žito, da se ne pripeti nesreča pri živini, maslo pa za večno luč, zakaj tako je bilo od nekdaj, da je gorelo pred glavnim oltarjem vedno maslo •kot večna luč. In stare navade se ne smejo odpraviti, pravijo stari župljani.
Po maši je sla večina ljudi domov, posebno gospodinje, ki morajo danes'skuhati že kaj boljšega. Posebnost je goveja juha, v katero je narezan suh domač kruh, dobro popoprana in rumena od žafrana, nato pa govedina, narezana na krompirjev močnik.
Skoro vsaka hiša ima danes gosta, ker sorodniki, prijatelji in znanci pridejo iz sosednih župnij in te je treba pogostiti, ker se to prihodnjič vrne, ko obhajajo žegnanje v drugi župniji.
Le nekaj ljudi je šlo h Grajnarju in Kovaču v gostilno. Tam se dobi dobra običajna kisla juha, ki je dobra podlaga, da pijača prehitro ne. škoduje.
(Dalje prih.)
Širite amer. slovencai
9
ORLI VABIJO
Jugoslovanska Orlovska Zveza, v kateri so včlanjena vsa slovenska in hrvatska orlovska društva in katere sedež je Ljubljana, priredi v dneh od 20. do 30. junija 1931 v Ljubljani velik telovadni izlet. Or-lovstvo namreč obhaja to leto svojo 251etnico in jo proslavi na ta način, da skupaj z mednarodno zvezo katoliških telovadnih organizacij priredi v Ljubljani telovadne tekme in javne nastope. Udeležili se bodo tega izleta torej ne samo Slovenci in Hrvatje, ampak tudi vsi, katoliški slovanski narodi: Cehi, Slovaki, Poljaki in Rusini, poleg njih pa Francozi, Nemci, Angleži, Švicarji, Belgijci itd. Prireditev bo zavzela isti obseg kakor letošnje prireditve v Pragi in prireditve prihodnje leto v Antwerpnu na Belgijskem.
Tudi nekatera društva ame-rikanskih Slovencev so že napravila sklep, da se teh slovesnosti v središču Slovenije v Ljubljani udele .e po čim močnejšem zastopstvu. Ti sklepi nas silno vesele. Iskrena želja katoliških Slovencev v stari domovini je, da bi prišlo na ta obisk res kar največ naših rojakov iz nove domovine. Prosimo in vabimo vse, da si že danes skušajo čas tako urediti,
da jim bo mogoče v juniju 1931 potovati v Ljubljano. Trdno smo prepričani, da nikomur ne bo žal, kdor bo ob teh prireditvah prišel pogledat svojo staro domovino.
Glavni dnevi prireditev so kot rečeno od 26. do 30. junija. Poprej so še dnevi naraščaja in mladcev. 26. in 27. junija so predvsem razne tekme jugoslovanskih orlovskih društev, češkoslovaških in drugih slovanskih društev, zlasti pa mednarodne tekme med raznimi narodi, ki prihite na to prireditev. 28. in 29. junija pa so zunanje slovesnosti, sprevodi, manifestacije , javni nastopi itd. Pri javnih nastopih nastopijo kot že rečeno poleg Jugoslovanov in drugih slovanskih narodov tudi ostali katoliški j narodi po svojih najboljših te lovadcih.. 30. junija so potem razni izleti po Sloveniji.
Morda se bo komu zdelo, da je zgodaj že 1. 1929 vabiti na slovesnosti v 1. 1931, vendar si dovoljujemo radi tega že sedaj opozarjati na te prireditve, da si more vsakdo vse prav urediti in se pravočasno odločiti za to potovanje. Še enkrat prosimo vse. ameriške rojake, da mislijo na gornje slavnosti in nas počaste s svojim obiskom.
v
POUK 0 TEM IN ONEM.
t-
VPRAŠANJE ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDSTVA
Angleški kralj je bolan. Njegova krepka konstitucija in pa zdravniška umetnost sta ga že dvakrat rešili smrti. Z ozi-rom na njegovo starost pa ni izključena nenadna katastrofa ,če se bolezen ponovi. Zato je zanimivo, kako je s presto-lonasledstvom na Angleškem.
Prestolonasledstvo na Angleškem je urejeno z zakoni, ki so bili izdani pred več kot 200 leti. Kralj Henrik VIII., ki je vladal v prvi polovici 16. sto^ letja, se je posebno brigal za vprašanje prestolonasledstva, kar je bila posledica njegovih zakonskih izkušenj; oženil se je namreč šestkrat. Vprašanje nasledstva je uredil po svoji volji in parlament je njegove predloge sprejel ter jih razglasil kot zakon o nasledstvu. — Kraljeva dinastija Tudorovcev je pa izumrla, zadnja je bila Ilenrikova hčerka Elizabeta. Tedaj je bila Škotska pozvana, da da kralje. Nastopili so Stu-artovci in z njihovim« prihodom se je začel b'oj med dvema silama — med monarhijo in parlamentom. Zmagal je parlament in si prilastil pravico odločeva-nja pri izbiranju kralja.
Leta 1689 je parlament imenoval za kralja Viljema III. in pri tem postavil dve zahtevi: kraljeva oblast je omejena po parlamentu, nevarnost rimskega katolicizma ne sme nikdar ogrožati Angleške. To sta bili dve temeljni načeli in na podlagi teh načel sta bila izdana dva zakona, p katerima se urejuje prestolonasledstvo na Angleškem in ki sta v veljavi še danes: "Zakon o pravicah" iz leta 1689 in "Zakon o presto-lonasledstvu" iz leta 1702.
Po prvem zakonu mora biti angleški vladar član anglikanske cerkve; če se oženi, mora biti tudi njegova žena članica anglikanske cerkve. Da bi bilr»
"Old Beechwood" se imenuje poslopje, ki ga vidimo na sliki. Stoji v Jacksonville, 111., m je last Illinois College-a. Zidano je bilo v letu 1929, in v itjem se je izšolala ze vec znamenitih mož. Vanj je pohajal tudi Wm. Herndon, tovariš Abrahama Lmcolna.
KAJ SE SLISI PO SVETU? ^
nasledstvo protestantov na pre stolu še bolj zavarovano, je zakon določil, da preide prestol v slučaju, če Stuartovci izumro, na protestantsko nemško dinastijo Hanoveransko, ki je bila nekoliko v sorodu s Stuartovci, Od tedaj je preteklo 200 let in zakona se nista prav nič izpre-menila. Prestolonasledstvo je bilo urejeno in je ostalo v rokah protestantske dinastije, in sicer v direktni črti Hanove-ranci. Od leta 1714 ,ko je zasedla prestol hanoverska dinastija, je vladal angleški kralj v Veliki Britaniji in v Hn-noverju. Kraljica Viktorija, ki je zasedla prestol 1. 1837, se je morala odpovedati Hanover-ju, ker je tamkajšnji zakon izključeval žene od prestolonasledstva.
Angleške dinastije so bile iz raznih dežel. Tudorovci so bili iz Walesa, Viljem III. je prišel iz Holandske, Hanoveranci pa iz Nemčije. Nastala je navada, da je angleški prestol zasedal najstarejši moški potomec in njegovi potomci, če jih je imel, in šele nato je prešlo prestolonasledstvo na najbližje moške člane dinastije.
Najstarejši sin sedanjega kralja Jurija V., princ Wale-ski, je prestolonaslednik. Njegova ženitev je zato predmet javnega zanimanja. V Evropi je ostalo le malo kraljevskih domov, še manj pa princezinj, posebno princezinj protestantske vere. Zakon s kako katoliško princezinjo bi bil v nasprotju z angleškimi postavami o prestolonasledstvu in bi izzval komplikacije, čet.di bi princezinja spremenila vero in postala članica anglikanske cerkve. V podobnem slučaju bi bilo treba sklicati parlament v svrho spremembe odredb sedanje ustave. Parlament je edini, (Dalje na 5. strani.)
SOVJETSKE OBLASTI VZGAJAJO OTROKE ZA ŠPIJONE
Riga, Latvija. — Tukajšnjim judovskim šolskim otrokom je bilo naročeno, da morajo opazovati svoje starše, in ako bi opazili, da se ti udeležujejo verskih slavnosti ob priliki judovskega novega leta, jih morajo naznaniti. Taki starši bodo seveda kaznovani. Umevno je, da je tudi otrokom strogo orepovedanoj prisostvovati kaki verski prireditvi. Pri njih sovraštvu do vere in nje preganjanja, se sovjeti no sramujejo niti najbolj gnusnega sredstva — učiti otroke špijonira-nja proti lastnim staršem.
-:0-
TUDI V JEČI JE SREČA NI ZAPUSTILA New York, N. Y. — Svoje enoletno bivanje v ječi, kamor je bila obsojena, ker je streljala na svojega soproga in ga težko ranila, je Mrs. E: E. Wilson, dobro znana v washing-tonski visoki družbi, porabila v to, da je pridno študirala in zasledovala dogodke na new-yorški borzi, in je tako tekom svojega zapora pomnožila svo je premoženje za 300 tisoč dolarjev. Mrs. Wilson je tudi dru gače zelo podjetna; ona je prva ženska ,ki je vodila večjo lovsko ekspedicijo v divjo o-srednjo Afriko, in je tudi višje prodrla proti severu, kakor katerakoli druga ženska, namreč 10 stopinj od severnega tečaja.
-o-
24 UR NA VRVI NAD PRE-PADOM
Prav slab doživljaj sta imela te dni dva planinca, ki sta splezala na visoko pečino nad dolino Rodana. Bila sta prive zana skupaj, pa je enemu spodrsnilo in je v padcu potegnil tovariša za seboj. Z neverjetno muko se je temu posrečilo, da se je ujel za neko skalo; ovil je hitro vrv okoli nje, se osvobodil in splezal v dolino po pomoč, dočim je njegov tovariš visel na vrvi nad strašnim prepadom. Šele po 24 u-rah so ga rešili iz tega položaja čisto onemoglega in vsega potolčenega.
UMETNI ZOBJE NISO OVIRA ZA MOŽITEV.
Neka mlada gospodična v Frankfurtu je po krivdi zobozdravnika izgubila dva prednja zoba. Gospodična je zobozdravnika '.ožila na znatno odškodnino ter med drugim navedla kot razlog posebno tudi dejstvo, da ima sedaj manj nade na možitev. Sodišče je priznalo tožiteljiči odškodnino za napravo umetnih zob z mostičkom, odškodnino glede zmanjšanih nad na možitev pa je odklonilo, češ da sta nova zoba čisto kakor naravna in ne delata nosilke niti malo odvratne tudi tistemu, ki ve, da sta zoba umetna. Pač pa je priznalo sodišče tožiteljiči odškodnino 2500 mark za duševne bolečine, ker je gotovo, da ji je izguba dveh zob trajno skalila veselo zavest neokrnjenega zdravja.
-o-
EN OTROK IN SEDEM BABIC.
V Maillyju department Mar-ne na Francoskem, živi gospa Chandelotova, ki je nedavno povila dete. To samo na sebi bi bila zelo vsakdanja stvar, ki postane neobičajna šele če povemo, da ima novorojenec sedem babic. Dete ima namreč med svojimi predniki dve babici, štiri prababice in eno praprababico. In vseh sedem babic živi in vse so čile. in zdrave in se veselijo svojega najmlajšega potomca.
-o-
POHLEVNI UJETNIKI
Sing Sing jetnišnica, N. Y. — V nedeljo ponoči se je v tukajšnji jetnišnici pokvarila naprava za električno luč in skozi štiri ure je vladala popolna tema. Jetniki so dobili pozneje posebno pohvalo, kajti 200 jih je bilo zunaj na delu, nič vklenjenih, in niti eden ni poskušal izrabiti te prilike in u-bežati.
skakale in na nenavaden način klokale. Petelin je štorkljal sem in tje, slednjič pa se je zvrnil postrani in klavrno ki-kerikikal. Družina si vsega tega ni znala drugače pojasniti, kakor da je živali obsedel hudič. — Sklenili so, da jih pobijejo, toda nihče se jih ni upal lotiti. Slednjič so se odločili, da spravijo kokoši v vrečo in .i h potope v reki. To ?o tudi storili. Ko je bilo vse končano, se je šele domačemu sinu posvetilo: Mati je bila stresla na gnoj jagode, ki so se bile namakale v žganju. Kokoši so te jagode hlastno žrle in se z njimi — opijanile. To svoje prvo in zadnje pijanstvo so drago plačale!
-o-
DRUGI POGREB GENERALA WRANGLA
ZDRAVSTVO Živčne bolezni.
Nekdaj so bile živčne bolezni nekaka predpravica visokih plemenitaških krogov, ki so živeli po večini le zabavi in pili v polnih požirkih vse naslade življenja. Ko se je pa začela posebno v zadnjih petdesetih letih širiti civilizacija (omikanost) v širše plasti človeštva, je postala tudi ta šiba celo med našim kmečkim ljudstvom dokaj poznana. In povsem naravno ,saj nam je prav civilizacija prinesla glavne povzročitelje živčne razrvanosti: kavo, čaj, alkohol in razne zablode.
Kavo smo dobili od Turkov kjer so jo uporabljali njihovi duhovniki kot sredstvo prot spancu, da so mogli prebedeti po predpisih noči in se nikakor ne smemo čuditi, če beži tudi od naših kofetarjev in kofeta ric spanec. Poglejte rodbine kjer vživajo dnevno čaj: Sami bleskavci, ki jih vsaka malen kost vznemirja, ker jim draži čajev strup živčevje. Človek bi mislil da so pač nevedni. Kaj še, saj jih slišiš tožiti: Če pijem kavo ali čaj, ne morem spati, tako sem nervozen. Dobro vedo, da jim to škodi, vendar ne morejo opustiti svoje razvade in iščejo pomoči pri zdravnikih. Prav podobni so tistemu bolniku, ki je tožil zdravniku: Če tečem, mi prične srce silno tolči. Zdravnik mu je dal edin pameten nasvet : Pa ne tecite! Kako enostavno je vendar pomagati bolniku, ki ve sam za vzrok svoje bolezni, samo če hoče vpošteva-ti zdravnikove nasvete. Žal, pa je večina gluha, posebno takrat, če je treba opustiti to ali ono škodljivo navado in ni je večje zamere za zdravnika, kor prepoved tega ali onega pri jedi in pijači. Bolniki bi radi dalje uživali vse naslade življenja in veseljačili po zakajenih krčmah, ti, zdravnik, jim pa dajaj cele zelenke sa-
Belgrad, Jugoslavija. — Takega pogreba, kakor se je vršil preteklo nedeljo, Belgrad ne pomni kmalu. Pred kratkim so namreč prepeljali v to mesto truplo bivšega ruskega generala Wrangla, ' ki je umrl pred dvema letoma v Bruselju. Dve milji dolga vrsta ruskih e-migrantov, vsi v ruskih vojaških uniformah, ki so prispeli semkaj iz vseh delov Evrope, je korakala za krsto.
da prijadra v norišnico, kjer trpi za vse pijane ure svojega življenja strašno pokoro v gnusnih prividih podgan, ki ga gonijo iz postelje in mu zagnu-sijo najboljšo jed, če jih vidi celo na krožniku ?
Starši, pazite na deco takoj, <o prekorači deseto let6! Res, zelo žalostno je, da je dobršen del mladine gnil, in to prav zaradi malomarne vzgoje staršev, ki se jim še niti ne sanja, kako propadli so njihovi otroci.
Ne govoril bi o vseh teh stvareh, ker je res težko govoriti o tem, vendar ne morem molčati, prestrašne so šibe, s katerimi tepe mati narava te zablode. Domalega vsa neryoznost otrok ima tu svoj vzrok, tu se zida temelj težkih živčnih bolezni (histerije), ki bodo spremenile srečen zakon v pekel, tu je gnezdo nemorale, ko se zamorijo s polnimi zablodami v kali vsi krepostni (moralni) pomisleki.
Poglejte v norišnice, kaj je privedlo ljudi v to nesrečno hišo! Nezmernost vživanja živ-ljenskih naslad: alkohol, ples, zabave in spolne zablode. Od dela še ni nihče znorel. Pa boš ugovarjal: "Ta in ta je živel pošteno, a se mu je vendar zbledlo." Prijatelj, počasi! Nisi nič videl v skrito kamrico njegove duše, kjer so zakopane čudne skrivnosti.
Kako se branimo pred to šibo živčnih in duševnih bolezni? Prav tako kakor otrok pred šibo pod stropom. Drži se prave poti! Izpolnuj nauke svoje vere. Ta je temelj, ki druži v sebi vse zakone narave in tisočletna izkustva blodečega človeštva.
Za naslade življenja velja isto pravilo kakor za žejo. Če si žejen, pij v malih požirkih, ki. te bolj utešijo žeje kakor obilni. Zmotno je geslo današnje dobe: Tisoč ur življenja za eno samo uro veselja. Saj sreče ni v brezumnem rajanju, sreča je le v zdravem življenju.
mega zdravja, da bi ga jemalilpolnem dela. Tisočletja je star
po tri velike žlice na dan in bi tako dočakali vsaj devetdeset let. Tisočletja že išče človeštvo ta čudotvorni življenski eliksir (pijačo), a ga ne bo našlo nikoli. Tak je pač red narave!
Ste videli pijanca, kako se zjutraj ves trese, dokler ne dobi spet pijače, ki mu omami razdraženo živčevje vse dotlej,
izrek grškega modrijana, ki naj vam bo v vsem za vodilo: Vživajte življenje ,toda vživaj-te ga previdno, da ga boste mogli čimdalje uživati.
-o-
Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške,
OBSEDENE KOKOŠI.
Pri nekem kmetu ob vasi Vezri so nedavno doživeli velik strah. Domači so opazili, kako so se začele kokoši pre-čudno obnašati: plesale ?o in
V JOLIETU
se bo kazal film Vseslov. katoliškega shoda in proslave 351etnice K.S.K.J. v nedeljo, dne 13. oktobra in v ponde-ljek dnd 14. oktobra.
Na tem filmu se nahaja nad 20 tisoč ljudi. Zelo zanimive in pestre slike. Vsak Slovenec, kjerkoli se prikazujejo, bi jih moral videti. S teh slik dobite šele pravi pojm, kaj je Vseslovenski katoliški shod in proslava 351etnice K.S.K.J. v resnici bilo. Jolietčani, na dan in plan prihodnjo nedeljo in pondeljek. Kaj takega se ne vidi vsak dan! Mnogi bote videli same sebe na tej sliki.
(Ta oglas priobčamo na željo gl. predsednika.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom?
DO YOU KNOW WHY-- - They Don't Print Bills of Fare In ^gSishr
for this paper By fisfier
\ 'L^SŠ )	,	(--\	VWHAT DOE* ft". I ' \ fCSMftU.70?) \ SAN.fXMOf«, '-,	-
I	-A,	^J^aoLND	/N	WrtfcT }	L	TW', *JHK	L O' COFFEE. OTKEfc TH^S.	, / VvfLUL.ymY
U. Ml- '.TIONAI Car TOOK Co.. w. Y. 145	^jSKfcw-.
MI RAČUNAMO:
Za ameriške dolarje:
Za dinarje:
5.00 .....	...$ 6.15	200 Din ...	4.45
10.00 .....	11.25	500 Din ...	9.80
15.00 .....	16.35	1000 Din ...	18.90
20.00 .....	... 21.45	1500 Din ...	... 28.00
25.00 .....	... 26.55	2000 Din ...	... 37.00
35.00 .....	... 36.70	3000 Din ...	... 55.40
50.00 .....	... 51.90	4000 Din ...	.. 73.50
75.00 .....	... 77.50	5000 Din ...	.. 91.60
100.00 .....	... 103.00	10000 Din ...	... 182.00
200.00 .....	... 204.00	15000 Din ...	... 273.00
300.00 .....	... 306.00	20000 Din ...	... 363.00
400.00 .....	... 407.50	30000 Din ...	... 543.00
500.00 .....	... 509.00	40000 Din ...	... 724.00
600.00 .....	... 610.50	50000 Din ...	... 902.00
700.00 .....	... 712.00	60000 Din ...	... 1082.00
800.00 .....	... 813.00	70000 Din ...	... 1260.00
900.00 .....	... 914.00	80000 Din ...	... 1441.00
1000.00 .....	... 1015.00	90000 Din ...	1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, aH pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popolčne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$..300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
STO LET STARO POSLOPJE.
NASLOVI
poslaništva in konzularnih ju goslovanskih uradov v Ameriki.
KANADSKI VESTNIK
Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada.
Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na-njegov
naslov.
—	Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C.
—	Consulate General of the S.H.S.,
840 North Michigan avenue, Chicago, Illinois.
—	Consulate General of the S.H.S.,
1819 Broadway, New York, N. Y.
—	Consulate of the S. H. S., 2413 Russ Bldg., San Francisco, Calif.
—	Emigration Commissioner of the S. H. S., 1819 Broadway, New York, N. Y.
—	Consulate General of the S.H.S.,
Iveefer Building, Montreal, Quebec, Canada.
—	Consulat General du Royaume des Serbes, Croates et Slovens, Victoria 1453, Buenos A.ires, Republica Ar-
prišli na vinsko trgatev, se nekoliko z nami razvedrili in s tem nekoliko pomagali do.iz-'v.Sitve naših skromnih načrtov.
Pozdravljeni, in na svidenje n trgatvi.	A. B. C.
-o-
NAZNANILO VSEM ČLANOM DR. NAJSV. IMENA.
So. Chicago, III.
V soboto večer imajo člani dr. Najsv. Imena skupno sv. spoved, in v nedeljo zjutraj ob osmi uri skupno sv. obhajilo. Člani izpolnite svojo dolžnost.
Seja je zvečer po večernicah v mali dvorani. Pridite vsi na sejo, ker je važna. Tajnik.
PALACZEV POGREBNISKI DOM f
Naša postrežba je brezplačna, kar sc tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz v&eh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje.
1 FRANK E. PALACZ	^J ' Jmm^
a*	l^^nHMk
Registrovani embalmer f	< jt"**T*
Ǥ!- 1916 W. 22nd St. near Lincoln,^	f
v- CHICAGO, ILL.	,
""" t	^
Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882	^mm^^ammr
Jh
\ % tjjj* ty <$> ^ fy <$> ty .ifr v(i> t$> <$>	ty fy
Zavod kvalitete in postrežbe cd leta 1912.
ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV
za gotovino ali na lahke obroke
Gavorimo tujezemske jezike. 2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
jih en avtomobil, ki bi bil več kot kak prezent za nevesto? Vselej stavimo najbolji avtomobil tja. Če se kaj pokvari pri kaki mašini na polju, avtomobil sfrčne v najbližnje mesto ter pripelje kosce, ki so se pokvarili ali pa celo kakega in-ženerja tako, da delo ne zaostane. Delo mora iti najhitreje kajti posebno ob žetnem času je dostikrat odvisno le od par ur. Če pride dež, je nevarno, da se nam žito pokvari, kakor se je že dostikrat zgodilo. Tako ima farmer vedno dosti dela in tudi skrbi, posebno v poletju za njega ni počitka, tako da so se father Mlinar le vrezali, ko so menili, da jaz ta-' ko lahko razsajam na farmi kot oni sami doma, ko so mislili, da je moje glavno načelo "Let George do it". Vsaj tako me je ta estonski fajmošter na-hrulil v štev. 163. Resnica pa je, da sem povsod zraven pri delu, seve večinoma pri avtomobilu, na katerega sem bolj navajen pa tudi to ni resnica, da me morajo v jedilnico klicati ker na šunke se sam dobro spoznam, razun tega imam še dva štuka enega spodaj enega zgoraj in oba je estonski fajmošter žegnal, ko je bil tukaj in sedaj namigava na ta dva, ker jih sam doma nima!
Naša naselbina se je skrčila malo, ko je Mr. Joe Marti-nac preminul. Bil je naročnik na A. S. Umrl je .v bolnišnici Sv. Družine v Princ Albert. Pogreb pa je bil tukaj doma v cerkvi Sv. Henrika.
Sedaj pa lep pozdrav vsem sodelovalcem K. V., kakor tudi vsem čitateljem,
John Rejc.
-o—-•
ZDRAVNIK MED OPERACIJO ZBLAZNEL.
Košice imajo vzorno urejeno moderno bolnico, eno najboljših v Češkoslovaški republiki. Poseben sloves ji je pridobil prvi zdravnik na kirur-gičnem oddelku, kateremu s< se zaupali bolniki od daleč naokoli. Tega zdravnika je bolnica izgubila na tragičen način. Na operacijski mizi je ležal te dni neki bolnik, kateremu je imel kirurg izrezati iz črev nenevaren tvor. Odprl je bolniku trebuh, nato pa mu s par bliskovitimi potezami razrezal vsa čreva! Skrajno presenečeni asistenti so zgrabili svojega šefa in ga odvedli iz dvorane; na hodniku je začel kirurg besneti, nakar so ga oddali v blaznico. Drugi zdravniki so se trudili z bolnikom na operacijski mizi, da bi ga rešili smrti. Toda ves trud je bil zaman ter je bolnik kmalu izdihnil. Zanimivo je, da na pobesnelem operaterju niso bili dotlej nikdar opazili najmanjših znakov blaznosti.
Da nam bo mogoče nuditi našim cenj. odje malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila.
Velika izbira ."Zof in stolov" za vaše parlorje.
Vseh vrst, najlepše sestave za parlorje kot na sliki prodajo v tej razprodaji od
$79.50
NAPREJ
Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki,
od $29.50višje
Jeweler	<5
On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis.	§
<>000<X>00<Hr/000<>0<><>0<H><>CK>^
SPALNIČNA OPREMA.
obstoječa iz treh kosov, oreho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimo za OTVORITVENI DAN.
Samo $98.00
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče!
He Becomes a Show Man.
ITS GOT A KICK SAM
hovjdVa.Uke
"THIS OME, PATTV? »CALL IT »MV
babv-bloe-eVed
BLUES"
novo,TOBBV, I HOPE VOU V0VLL OBE.V VoOR MOTHER AMD STAV color THE PARLOR. T^'jL EVČMIMG " \OVA\LE SAM. \WlLSOM IS WERE VWH hrJ BAM4PJ A
' DOM'T WOP RV
ABOUT ME. ' COUSIM PATRICIA. iWpM'T BOTHER Vou, I'M PIGGERIM
OM MAKIW 1 I SOME MOMEV i THIS EVEMIMG
' Qthw
GoHOwt
■ASWlOH SCetyt?
tuBfcY BA*Te«S ^KWSo'ClPCKif
I	i
——————---—^
IT'LL COST \ 9J
You A MECKEL FOQ. AGRAMD-STAMD SEAT TO THE CONCERT, $ VoD GOTTA PAY V;
cash.or vou /-;>:
stm' om the V GtaouMO j^
NA FARMAH NI PARNE PI-
ŠČALKE NE BOSA . . .
Leask, Sask.
Ker je ta dopis konec mojih i sedanjih misli, bi v resnici rad ] kaj bolj veselega poročal. Pa i nič ne morem najti. Ko smo . nazadnje prišli domu, začelo i se je staro vsakdanje delo. : Hvala Bogu, piščalka nas ne < budi zjutraj, "boss" nas ne ; komandira in čeravno bi radi i šli po zaslužene "čeke," jih ] vseeno ne pogrešamo. Če far- i mar že ima svoje skrbi, pa i- ! ma tudi svojo prostost, ki je dosti več vredna kot suh de- < nar. Hvala Bogu nobeden od ; i as slovanskih farmerjev tu- s kaj ni na beraški palici. Delo na farmi je zmiraj zanimivo, tako da se ga človek nikdar ne naveliča.
Če drage čitatelje zanima, jira hočem opisati naše vsak- : danje življenje. Če je vreme rcF, izvrstno, že koncem apri- , ,la začnemo sejati, kar pa je le redkoma. Po sejatvi pa se začne spravljanje krme za živi- : no. Senožet je tukaj precej < zanimiv. Vstanemo ob petih i zjutraj. Prvo delo je nakrmiti i tiste konje, ki bodo ta dan de- i lali. Drugi so na paši noč in : dan. Potem pomolzemo krave, posnamemo smetano in ostalo mlelfo razdelimo med teleta in svinje. Potem pride zajterk na vrsto; pri katerem še vsak lahko pove, kaj se mu je sanja- : lo. Potem pa gresta najmanj dva stroja kosit, drugi pa gra- ! bit, kar se je že posušilo prejšnji dan. Pri nas vozimo seno navadno z dvemi vozmi in skladamo seno na en kup, ki obsega okol petindvajset težkih voz. To delo je letos šlo precej hitro, ker smo imeli vse skozi si\ho vreme. (Say John, da ne pozabim, samo zavoljo metreologije bi Vas rad vprašal kedaj je v Leask res suho vreme? Op. ured. K. V.) Ob času žetve je enako. Dela se naprej brez premaha. Samo stroje spremenimo. Vsak stroj za žetev vzame po štiri konje in enega moža. Požanje in skupiči v red snopovje okol petnajst akrov na dan, to je okol dvanajst johov po staro-krajfkem. Snope potem spravimo v kope in sicer po deset snopov v eno kopo s klasjem navzgor. Seve, ko pridemo domov se ne vležemo na medvedovo kožo, ampak zopet je dela dosti. Pomolzemo krave, os-krbimo teleta in svinje in na konje gotovo ne pozabimo. Pri vsej mašineriji je konj najbolj zanesljiv pomagač farmerja. Seve vse to se ne vrši tako gladko kot se čita tukaj na papirju. Dostikrat pridejo zamude. Eden mojih strojev je že 18 let star. (Gotovo častitamo starosti, dear John, kaj tacega še nisem čital v zgodovini far-merstva v Kanadi Op. ured K. V.) Zategadelj najdete tudi na vsakem kanadskem polju en dober avtomobil pripravljen za oskrbo mašinerije. To je zelo zanimiva prikazen. Kaj dela tak izvrsten avto na polju? Dosti ljudi si ne more raz-tolmačiti, da stoji ob takih metalnih in skoro nesnažnih stro-
u LISTE ft i M M.
Ili TNROAT
. || m^i^^l
IraSSSSSSSSSMSE^^m
«rrti r-rf------nnw---r*-r- -r	1 t 81
j.!... * t?.*!'. ■ ------—---
člfcic b't
Limbu; Pha.-macal Co., £J« Louli, V. S. A.
12 SLOV. NASFLBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani).
kev Matere Božje.
Mrs. John Novak, je bila operirana te dni in je operacijo srečno prestala. Stanje se ji že boljša in upamo, da se bo kmalu vrnila med svoje drage. — Na bolniški postelji se nahaja tudi Mrs. Pire, kateri tudi želimo, da bi kmalu prišla domov. — Miss Vovk je bila te dni operirana na slepiču v Corvin bolnišnici. Dal Bog, da bi kmalu okrevala, kakor tudi vsi ostali bolniki!
Pozdrav vsem!
J. Meglen.
-o-
VABILO NA SEJO.
Pueblo, Colo.
Iz urada dr. Kršč. mater in žena se naznanja vsem članicam da se gotovo udeleže posebne seje, katera se vrši v nedeljo dne 13. oktobra. Naša seja je vsako tretjo nedeljo v mesecu, ali sedaj moramo imeti 13. okt., da se razgovorimo r idi igre, ki se bo igrala 20. oklobra. Torej prosimo, da pridete vse, da vidimo, koliko vstopnic je že prodanih. Igre bodo dve, ena v slovenskem, druga v angleškem. Slovenska se imenuje: "Gospa Kordula," angleška "Hans Von Smash". Igri sti zelo zabavni. Zatorej pridite vsi. Videli bote ljubljanske "frajle" in še marsikaj drugega. Torej na svidenje dne 20. oktobra.
Mary Germ, predsednica,
Frances Raspet, tajnica,
Mary Kolbezera, blagajnica.
--o-
O TEM IN ONEM IZ MESTA ZLATIH VRAT. San Francisco, Calif.
V zadnjem dopisu sem poročala, da bomo imeli v Slovenskem domu bazar. In imeli smo ga od 7. do 15. septembra. Vsi smo delali z vsemi močmi zanj in uspeh je bil, da je bazar prinesel čistega dobička $2300.00 Pač lepa svota za malo slovensko naselbino. »Najlepša hvala vsem, ki ste bazar posečali in podpirali prireditev po svojih močeh. Resnično za čas bazarja so bili prostori premajhni in potrebovali bi Ribničane, da bi jih bili nam razrinili.
Še nekaj imam za povedati, namreč, da nisem bila kraljica bazarja, kakor sem mislila da bom. Prekosila me je Miss Annie Fabjan, hčerka Mr. in Mr. Fabjan, katera držina je zelo aktivna na društvenih poljih in posebno za Slovenski dom tukaj v naselbini. Mr.
Fabjan se bori z vso svojo močjo za korist slovenske našel-, i bine. Miss Fabjan je tudi iz- ! bcina pevka in nastopa s slo- J venskimi in angleškimi pesmi- : mi. In ker je Miss Fabjan v ■ resnici zaslužila, da je bila kraljica bazarja in je naju • mene in Miss Matjašič prekosila pri bazarju, ji želimo vso srečo in ji čestitamo na uspehu. Ampak mislim, da bomo spet kmalu kako vojsko proglasili in tedaj se bomo udarili za prvenstvo, da vidimo, kdo bo prihodnjič zmagal.
I i e 13. oktobra bomo imeli Vinsko trgatev, ki jo prire,di Klub Slovenija in Slovenski Dom skupaj, v Eagle dvorani na Golden Gate avenue, kakor i vsako leto.
Dne 26. oktobra pa priredi ; veselico podružnica Slovenske Ženske Zveze, v Slovenskem \ domu, kamor vas vse vabimo, j da se v najobilnejšem številu udeležite te naše veselice.
Tudi sem opazila v "Ameri-kanskem Slovencu," da bo šel Tone s hriba v stari kraj. Jaz bi mu svetovala, da bi bilo boljše, da bi prišel semkaj v zlato Kalifornijo. Hej Tone, a-li si še samec. Ako tako Ti svetujem, da ne hodiš v stari kraj, tam Te ne bodo punce ljubile, ker tam hočejo najpr-vo vedeti, koliko ima kdo ameriških tolarjev in če ji zagotoviš pot v Ameriko. Ako mi tega ne verjameš, pa vprašaj Jureta iz Collinwooda in Ti bo vse razložil, kaj se je njemu dogodilo 1926. Tone, pa piši kaj predno odrineš in povej, kje boš "parkal" v starem kraju, da Te bomo lažje našle z naslovom. Veš Tone, pri nas v Kaliforniji si zdaj pridno zalagamo spodnje štuke, za katerimi je Tebi tako rado dolgčas, če so prazni. Pri nas jc sedaj grozdje tona, črno $30.00, $40.00 in $50.00 ta najboljši. Belo pa po $20.00 vseh vrst.
Pozdrav vsem čitateljem A. Slovenca.
Bara Kramer.
--o-
GLAS OD SV. JURIJA V SO.
CHICAGI.
So. Chicago, 111.
Da ostanem mož - beseda, kakor sem čitateljem že zadnjič obljubil, da kadar bo grozdje zrelo jim bom pravočasno naznanil. Grozdje je torej dozorelo. Pri nas v So. Chicagi, pričnemo s trgatvijo že v nedeljo. Cerkveno pevsko društvo "Zarja" se je namreč domenilo, da priredi za v nedeljo večer vinsko trgatev. O-i gradili so iji priredili del naše I cerkvene dvorane v krasen
vinograd. Tako izgleda vise, prav kakor v starem kraju, če se vležeš pod trtje. Grozd pri grozdu prijazno binglja in ti zapeljivo kliče: Pridi in poglej me. Tak sem letos dozorel. Bolj ko ga gledaš lepši postaja. Nehote stegneš roko in ga utrgaš. Oh kako je sladak. To bo kapljica. Vsi farani ste prav prijazno povabljeni, da se ta večer udeležite naše vinske trgatve. Ves čisti dobiček bo šel v korist in potrebe društva. Ne za kakšno zabavo članov, ampak za koristne potrebne reči. Not (pesmi) nimamo posebno dosti; in še te, ki imamo, nimamo kam spraviti. Po kotih in oknih ležijo vsevprek razmetane in zaprašene po dvorani. Vsakokrat, ko je kakšna prireditev v dvorani jih moramo potem, ko imamo vajo skupaj spravljati, ko otroci, fpa tudi morda drugi brskajo' po njih. Zato smo se zmenili in naročili primerno omaro, da jih bomo (namreč note, ne o-troke) notri zapirali in zaklepali. Druga velika potreba je na orgiah. Te so tudi že tako razglašene, bolj kakor vsake pastirske piščalke. Marsikdo to opazi. Pa najbolj organist in pevci. Torej dragi farani mi "Cčrkveno pevsko društvo "Zarja" vas kličemo, če bi!
TUBBY
H Iz življenja in sveta« 1
Bp ................................. f
_&___
MOŽ BREZ SMEHA. ji
! j
Ena najzanimivejših osebno- i sti Daljnega Vzhoda je danes;^ japonski ministrski predsednik Yuko Hamaguhi, ki so ga r Japonci poklicali na krmilo v ( trenotku, ko je prejšnji min. ^ predsednik baron Tanaka pre- j napel strune proti Kitajski. .
Yuko Hamaguhi je še bolj ^ molčeč nego Coolidge in jo sam sebi najljubša družba. ( Ko je bil imenovan za krmar- . ja državne politike in so pri- j ha j ali nešteti častilci in častit-ke, je bilo v njegovem stano- j vanju vse pripravljeno za j . sprejem časnikarjev in drugih! osebnosti: cele gore sandvvi-
i i
chev, polki steklenic s pivom i in vinom in cela tona riževca. i A Toda gostitelja nihče ni videl.
Hamaguhi ni pravo ime mi- | nisterskega predsednika; pre- . jel ga je od družine, ki ga je ^ kot majhnega dečka vzela za . svojega. Sicer pa ga ljudstvo ( zove le s priimkom, ki mu ga . je samo dalo, to je "Mož brez < smeha." Japonci so veder na- ^ rod, ki zelo ljubi smeh; Ja-ponke svoje otroke naravnost j uče umetnosti smeha. Zato . mora človek, ki se nikdar ne smeje, bosti v oči. Toda ta res-noba ni nikaka slabost ali za- ' grenjenost, marveč je Hama- ^ guhi znan po svoji energiji in i svojem vrlem značaju. Njego- j va beseda je vedno jasna in 1 logična, razumnik je v najbolj- ] šem zmislu besede. Na Japon- i skem je gledališka umetnost ; silno priljubljena, toda 59-let- J ni Hamaguhi še ni nikdar pre- < stopil gledališkega praga. Ne- s koč je rekel: "Ne potrebujem zgledov, sam sem svoj zgled". : Živi le delu, prijateljskega ob- i čevanja ne pozna. Preje je bil f Hamaguhi strasten kadilec, J potem pa je odločil, da ne bo is več kadil in z nepojmljivo c- ] nergijo je popolnoma prema- i gal svojo strast — danes je po- 1 poln nekadilec.
Da tak mož ne more biti pri- 1 jatelj propadlega, mehkužne- ' ga življenja po čajamah, kjer 1 imajo svoj sedež gejše, je či- 1 sto naravno. Njegov cilj je, < da starodavnemu sistemu napravi konec. Zato so lastniki čajarn v Jošivari edini z nevo-ljo in strahom pozdravili njegovo imenovanje za minister-skega predsednika.
Dasi Hamaguhi nima prija-j teljev in zaupnikov v ožjem zmislu, ga Japonci obožujejo.
-o-
PRINC IN ŠOFER.
Le Touquet v Franciji je i-mel nedavno med svojimi gosti moža, ki na najsrečnejši način vtelešuje pojm modernega princa, angleškega prestolonaslednika princa Valeškega. jO njem se pripoveduje že toliko zgodbic in anekdot kakor o kakem vladarju. Tudi Le, Touquet je bil prizorišče za ( eno tako zgodbico, ki bo prin- J cu vsikdar na čast.
Med letouquetskimi šoferji; je bil eden, ki je imel silno boren taksi — grdo, staro škat-ljo. Uboga" para .je ostal običajno ves dan na mestu; nihče ga ni najel, z zaničljivim posmehom so hodili gostje mimo njega. Tako jo stal zopet nekega dne pri igrišču za goli ob strani, brez vsake nacie, do bi ga kdo najel. In dejansko bo gostjo zasedli vse ostale avtomobile, za njegovega se ni nihče niti zmenil. Tedaj l»'i se je približal posebno elegantno oblečen mlad mož, se ravnodušno ozrl po sijajnih zasebnih avtomobilih in avtotaksi-jih, pri čemer mu je oko obtičalo na bornem starem vozilu in njegovem skromnem šoferju. Krenil je naravnost k njemu in mu zaklical: "Hermitage!" Šofer, ki si ni mogel
: misliti, da bi se hotel z njim j peljati tako odličen mož, je bil i tako presenečen, da se niti ganil ni, da bi gostu odprl vrata ali se sploh pripravil na odhod.' Toda princ Valeški — nihče drugi ni bil mladi mož — je že sedel v vozu in se ponovno bodreče, smehljaje nagnil k šoferju: "Peljite v Hermitage, toda ne prehitro!"
Vozilo je bilo odprto, tako da je mogel princa vsak videti in spoznati. Ljudje so se ustavljali in se čudom čudili. Kaj pa je to? Princ Valeški v ta-;kem starem zaboju? Princ se j je pa po vsej priliki v /vozilu j zelo dobro počutil in niti sence I ironije ni bilo opaziti na nje; c-j vem obrazu. Ko je avtotakvsi ; dospel do "Hermitage", si je princ sam odprl vrata in kot vsak drug gost stopil k šofer-, ju, da poravna račun. Izro.H mu je bankovec za sto frr.n-kov, a ko je š,ofe.v segel v ž. da bi izmenjal, je princ odn. >' jal z glavo in rekel vvjazr. : "Že dobro . . . vse v redu"! Predno je šofer od začudenja prišel do sape in se začel jec-ljaje zahvaljevati, je princ že izginil.
Razume se, da je dogodek vzbudil najživahnejše razprave. Eni so princa povzdigovali v nebesa, drugi pa so kosmi-gali z rameni, češ: Princ Valeški si lahko privošči vsajco posebnost; lahko si pod smoking obleče volneno športno jopo in lahko se tudi vozi v najslabšem avtotaksiju — vedno je in ostane princ Valeški.
Za vse te govorice se \e zmenita dva: princ in srečni šofer. Le-ta je prinčev stotak shranil kot dragocen, čuUotvo-ren spomenik, ki mu je prinesel nepričakovano srečo. Za njegov voz se sedaj gostje kar trgajo, tako d^a za kake pogo-i vore nima nobenega časa. Ko-j maj pripelje enega gosta na! določeno mesto, stopa že drug v vozilo. In kako plačujejo! Za najkrajše vožnje frfotajo dvajsetaki, petdesetaki in tudi stotaki in če seže mož. v žep, da bi izmenjal, mu zvene na! uho prinčevske besede; "Že j dobro . . . vse v redu!" Mož za-j služi, da sam ne ve koliko, na srcu pa hvaležno stiska prinčev stotak.
-o-
SMRTNI PLES V SREČEN ZAKON.
Skandinavije izvažajo dober les širom sveta. Po zimi sekajo Škandinavci les v svo-i jih samotnih gozdovih', ga ob-i delanega vlačijo do rek ter po i zmrznjenih in strmo padajočih
■	rečnih strugah spuščajo bliže . proti morju. Tu se les zbira v - širokih zalivih. Tu ga splavar-
■	ji sortirajo, vežejo v splave in i spuščajo naprej proti morju, t ko solnce odtaja ledeno skor--1 jo. V takih zalivih plava na
|nemirni vodi dostikrat velikan-
i i	■--..	—.j---
f Kalifornijskega
GROZDJA j ŠE DVE KARI
. boste 12. OKTOBRA 1929
prispeli naravnost iz Ka-_ Iifornije
in boste stali i- na Blue Island in Paulina n	Street, Chicago.
LAWRENCE LOTRICH,
1S37 So. Trumbull Ave. 'j Tel. Rockwell 8126
ska množina splavov. Zgodi j lb se večkrat, da ^e v teh vodah's naenkrat pojavi vodni vrtinec, z ki premetava splave, jih suče k v krogu in nazadnje trešči da- n lje po vodnem strmcu. Mnogo ; splavov se tako razbije, če jih I j 'spretni splavarji ne rešijo s pravočasno v mirno tekočo vo- n do, kar pa je težko delo. c Pri vasi Naesoker ob Ongei ■ p manaeloi se večkrat javlja tak p vrtinec. Nekega nedeljskega j večera sta se tod ob bregu s sprehajala mladi spiar OIoj! j Sjoedin in njegova zaročenka g Linea. Deklica je razigrano t skakala na splave in nazaj na t breg. Naenkrat pa je splav, na č katerim se je pravkar vrtela prešerna Linea, zagrabil vrti- v nec in zaplesal ž njim neva- ^ ren ples. In že je bil splav z ^ Lineo več metrov stran od bre- j ga. Dekle je zakričalo; kajti ' ni igrača stati na takem vrte-! čem se splavu. To zmore le iz-' • urjen splavar.
Olof, videč nevarnost, ki je j. pretila zaročenki, je zagrabil dolg kol ter se zavihtel z njim ^ na splav. S kolom je hotel vo- ^ diti splav nazaj. Toda rok ni imel prostih. Z eno roko je moral venomer držati dekle, ki je pri vsakem sunku omah- r !nilo nad vodo. Vsakokrat, ko C je Olaf pritiral splav nazaj do^ brega, ga je vedno iznovki0 zgrabil vrtinec. Ples je trajal 11 dalje in je grozil postati smrtni ples obeh. Kmalu je bila na bregu zbrana cela vas. Metali so jima rešilne vrvi, toda no- r bena ni dosegla splava. Med j tem se splav vedno srditeje vr- c ti in pleše, vedno pogosteje je z omahnila Linea s splava, da jo j, je Olaf komaj še rešil. Groza j r pa se je polastila gledalcev, ko je za Lieno, ki je strmoglavila j v vodo, za njo izginil tudi O- c laf. Toda fant ni bil znan za- ^ man kot najbolj spreten spla- j. vač. Kmalu je bil Olaf zopet1 g na splavu, držeč v roki Lineo. t Dve uri je trajal ples mlade j j dvojice - s smetjo - ob strani. Končno se je plešoči in divja-rj joči splav približal neki skali, j Olaf je z dekletom v naročju j skočil v enem skoku s splava j na skalo in tako rešil oba. 1 Da je tem dogodku kmalu j [sledil srečen zakon, se razu- j : me.	A
—o-
ALI JE ČLOVEK KOT ZLO- , ČINEC ROJEN?	,
To je staro vprašanje, ki ga { I je sprožil menih in moarosio- 1 I vec Tomaž Campanella že v j j 16. stoletju. V svoji knjigi o 1 izmišljeni "Solnem Jržavi" pripoveduje, da se v Cej državi kazenske preiskave vrše tako, da se preišče kri vsakega zločinca in dožene, če mu ni zlo- ; činstvo prirojeno.
Kar se je zdelo takrat utopija, izmišljotina, je danes resnica. Danes se mnogi učenja-■jki pečajo z raziskovanjem kr-• j vi in danes že vemo, da je več , > skupin krvi in da pripada vsak i človek po svoji krvi eni teh skupin. Ako se bolniku vbriz-' ga kri, ki pripada drugi sku-■ pini, mora to bolnik plačati o-i__________
, REVMATIZEM
' želim, dn li: vsakdo, ki trpi bolečinah in nadlegah iniiiičnegn in hudeija (otel{lost okle-;>->v) revmr.t izra;*, preizkusil moje "Domače jsdravljcnjc". Ne pošiljajte denarja; onostav-no pošljite svojo ime in naslov in poslal vam bam prosto uporaba. Ko jo boste preiskusili in prepričali, da jo to doUto iskano sredstvo .i olajšavo, boste poslali, kar slane, cn dolar; toda ponavljam, n- maram vašega denarja, dokler K« ne boste poslali sami s popolnim zadovoljstvom. Ali ni to pravično. Zakaj bi trpeli še nadalje, ko se vam to zdravljenje l>onuJ». Ne odlašajte. Pišite danes.
mark h. jackson, N "la«-. St., 112-1'. Syracuse. N. V.
bičajno s smrtjo. Taki slučaji so danes bolj redki, ker že poznamo razliko med krvjo in krvjo, a preje so bili na dnev- I nem redu.
Sedaj je pa zanimivo, kaj r je dognal prof. Gundel, ki je v ž schleswig-hollsteinskih kaznil- 1 nicah preiskal kri 884 kaznjen-\v cev. Ugotovil je, da se nahaja v pri zločincih najčešče kri sku- £ pine B, in sicer tem pogoste- s je, čim večji so zločinci. Do i- i ste ugotovitve je prišel v svo- 1 jih raziskavah tudi prof. Gior- c gio Cannto v turinskem insti- r tutu za sedno medicino. Po- r temtakem bi bil človek kot zlo- s
činec že rojen.	j
g
Temu nasproti pa stoji poročilo dr. Adama Sehmidta iz ,
t
državnega higienskega zavo- ^ da v Somboru. Schmidt je preiskal kri severnega prebival- , stva Jugoslavije in kaznjencev v dveh kaznilnicah. Ugotovil), je, da je krvno skupino B pri srbskih, nemških in ciganskih . kaznjencih redkeje najti nego ; pri šolski mladini istih narodnosti. Čim težji so zločinci, j tem redkeje je najti pri njih skupine B.
Schmidtove ugotovitve so to- i rej ugotovitvam Gundala in I Canuta popolnoma nasprotne. Potemtakem ostane vprašanje \ o "zločinski krvi" slejkoprej nerešeno.	i
-o--j
S KAČO JE SPALA. s
Iz Strassburga javljajo o E nenavadnem doživljaju v Muehlhausenu. Neka ondotna 1 deklica se je ponoči naenkrat c zbudila, ker je čutila, da se ne- f kaj hladnega ovija okolu njenega života. Prižgala je luč in j zakričala tako glasno, da je T prihitela skupaj vsa hiša. Ro- 'jj ditelji skoro niso hoteli verje- ; ti lastnim očem, da se nahaja hči v objemu kače. Vsi posku- ! si, da bi žival popustila in se s odstranila, so izpodleteli. Sele ko je prišlo nekomu na um, da bi bilo dobro narediti zanko, jo potegniti kači za Vrat in jo potem zadrgniti, so to storili in oslabili žival, d^ je popusti- ; la in spustila svojo žrtev iz ob- ; jema. Deklica, ki je vsa bleda jecljala od razburjenja in stra-j. hu, je nato povedala, da je že-l; več dni nekaj šumelo v njeni sobi. Gotovo se je kača skrivala kje pod posteljo. Prebivalstvo, kjer se je to zgodilo, stoji tembolj pred zagonetko, ker niso videli tam še nikoli tako velike kače.
-o--
NAJBOLJ RAZŠIRJENA KNJIGA.
Najbolj razširjena' knjiga na celem svetu je sv. pismo, ki je prevedeno skoro v vse jezike, ki so danes poznani. Za razširjanje sv. pTsma je bila 1. 1804. ustanovljena v Londonu posebna Britanska sv. pisemska družba, ki je sama razpe-čala do konca lanskega leta 385,838.255 izvodov svetega pisma, prestavljenega v 630 jezikov.
SLOVENCEM V ELY, MINN.
Vljudno naznanjam, da sem ravnokar prejel več novih slovenskih plošč, jako izvrstnih, ki jih dobite lahko pri meni vsak čas. Obenem javljam, da bom obiskal ta mesec naročnike Amer. Slovenca. — Se Vam toplo priporočam
Jos. J. Peshel.
IZ DOMOVINE. |
In je zopet brizgnila kri . . .
Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je zopet padla nedolžna žrtev fantovskih pobojev. 17-letni posestniški sin Josip Ko-vačec se je v pozni večerni uri vračal od košnje proti domu. Spotoma se je ustavil na domu svojih sorodnikov, kjer je bilo pri prenavljalnih delih zaposlenih več izvenžupnijskih zidarjev. Nenadoma je prišlo med zidarji in nekaterimi domačini do prepira in nato do spopada. V splošnem ruvanju je padel kot nedolžna žrtev s smrtnonevarno rano Janez Ko-vačec, ki je težkim poškodbam podlegel. Z nesrečno uso-,do pokojnikovo sočustvujejo vsi, ki so ga poznali. Blagi pokojnik je bil miren, marljiv in vzgleden mladenič in vzoren član naših prosvetnih organi-1 zacij.
-?~7—
Na vislice!
Maribor, 17. septembra. — Danes se je pred mariborskim porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti Ivanu Ropotcu. ki je bil obtožen, da je umoril Ivana Veronika.
Obtoženi je svoje dejanje venomer tajil.
Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje, če je Ivan Re-potec zakrivil zavratni roparski umor. Porotniki so to vprašanje potrdili z 11 glasovi.
Na podlagi tega krivdoreka porotnikov je sodišče Ropotca obsodilo na smrt na vešalih.
-o-
1 Šmihel pri Žužemberku, I Naša šola je dograjena. Pra-jvijo, da sliči gradičku ter da lje do sedaj najlepša v Suhi j Krajini., Dne 2. septembra 1929. je bila kolavdacija. V nedeljo, dne 22. septembra, pa slovesno blagoslovljena in ot-vorjena.
-o——
Iz Celja.
Dne 18. septembra je prišel v tukajšnjo bolnico 17-letni sin posestnice Rudolf Imperl iz: Ledine pri Sevnici. Domač i konj ga je brcnil tako močno | v spodnjo čeljust, da mu je iz-jbil tri zobe. Poleg tega je do-bil Rudolf tudi nevaren udarec v levo sence.
-o-
Težka nesreča pri delu.
Delavci pri spedicjjskem podjetju Koschir v Celju Maks Kranjc je v pondeljek dne 16. septembra opoldne na dvorišču lesnega podjetja "Silva" v Gaber ju nalagal hlode skupno z delavcem Obrezo. Delavec Obreza je pa prehitro spustil hlod, ki je Kranjca podrl na tla in mu zmečkal trebuh tako, da ima težko poškodovan, želodec in čreva. Prepeljati so ga morali takoj v bolnico.
o-
Vas pogorela.
V nedeljo popoldne 15. septembra je pogorela Dolga vas pri Dolnji Lendavi. Ogenj je
! nastal ob 3 popoldne, v 10 mi- t jnutah je bilo v plamenih že 10 i hiš. Ker so hiše lesene in s sla- t mo krite ter je manjkalo vo- ; de, gasiti ni bilo niti mogoče. Vojaštvo in združene požarne brambe so rešile tri hiše, drugo je vse pogorelo. Vzrok požara ni znan.
-o——
Smrtno ponesrečeni vinski voznik.
Dne 18. septembra popoldne je voznik vinskega trgovca Kovačiča iz Jezdarske ulice vozil težko natovorjer. voz vina po kamniškem klancu. Ko je hotel voz zavreti, je zdrsnil z voza in padel pod kolesa, ki so ga tako močno poškodovala, da je med prevozom v bolnico umrl.
-o——
VPRAŠANJE ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDSTVA. CNadaljevanje s 3. strani.)
j
I ki more spremeniti odredbe sedanje ustave, ki se nanašajo na prestolonasledstvo. Ker so se-1 danji zakoni silno stari in so | bili izdani samo za to, da so za-, dovoljili takratne zahteve, ni j izključeno, da bodo sklenili no-! ve zakone, če jih bodo zahte-; vale novo razmere in javno mišljenje.
Po sedaj veljavnih zakonih, bo sledil princu Waleskemu na prestolu drugi sin kralja Jurija V., vojvoda Yorški, ako bi princ Waleški ostal brez potomcev. Vojvoda Yorški se je poročil leta 1923 in je s svojo
PARNI KI
Rojakom, ki so namenjeni v stari kraj pred Novim letom, se nudijo sledeči najboljši parniki za potovanje: 16. okt. Saturnia ................................Trst
18.	" lie de France..................Havre
19.	" Deutschland ..............Hamburg
23. " Aquitania ................Cherbourg
25.	" Bremen ..........................Bremen
26.	" Milwaukee ................Hamburg
26.	" Majestic ....................Cherbourg
'30. " Berengaria ..............Cherbourg
30. " Degrasse ..........................Havre
1.	nov. Olympic ..................Cherbourg
2.	" Vulcania ..............................Trst
2. " Leviathan ................Cherbourg
6.	" Mauretania ..............Cherbourg
8.	"	lie de France....................Havre
9.	"	St. Louis ....................Hamburg
I 13.	"	Aquitania ................Cherbourg
! 15.	"	Bremen ..........................Bremen
J 16.	"	Majestic ..................Cherbourg
! 16.	"	New York'................Hamburg
' 16.	"	Belgeland ................Antwerpen
• 17.	"	Rotterdam ..............Rotterdam
, 20.	"	Saturnia ..............................Trst
20.	"	Bejengaria ..............Cherbourg
21.	"	Leviathan ................Cherbourg
23.	"	Olympic .................Cherbourg
27.	" Mauretania ..............Cherbourg
30. " Milwaukee ...............Hamburg
! 6. dec. se vrši naše božično skupno 5 potovanje na priljubljenem francoskem brzeparniku ILE DE FRANCE.
7.	dec. Vulcania .............................Trst
7. " Leviathan ..............Cherbourg
' 12. " St. Louis ..................Hamburg
>	13. " Berengaria ..............Cherbourg
15. " Bremen ..........................Bremen
' 28. " Deutschland ..........Hamburg i
I V Vašem interesu, da se čim prej L odločite za parnik in na njem prostor rezervirate: kajti čim ore i se priglasite, tem boliši prostor bodete imeli. 1 Z a vsa nadaljna pojasnila o parnik; h,
>	potnih listih in drugih pbtniških zadevah se obrnite na
l PWJBENTUl BANK
(Prej — ZARAJŠEK & ČESARK)
3 622 Ninth Ave., cor. 44th St., .	New York, N. Y.
soprogo prepotoval že razne 3ele sveta, kakor je to običajno storil princ Waleški. Zanimivo je, da ima vojvoda Yorški svoj lasten dvorni cirkular. Prva številka je izšla 2. novembra 1927 v glavni rezidenci vojvode. To je prvi slučaj, da ima drugi sin kralja svoj lasten cirkular; doslej so dvorni cirkular izdajali samo za kralja in princa Waleskega.
Za vojvodo Yorškim ima pravico, da zasede prestol njegova hčerka, princezinja Elizabeta, t. j. princezinja Bett5r, kakor ji pravijo Angleži. Rodila se je 1. 1926. Če bi zasedla prestol, bi bila kraljica Elizabeta II. (Kraljica Elizabeta I. je zasedla prestol 1. 1558.) ' Nadaljnja sinova kralja Jurija V., princ Henrik in princ Jurij, bi prišla v poštev šele za princezinjo Elizabeto. Za princem Jurijem bi zasedla prestoJ njegova sestra, princezinja Marija, ki je sicer tretji otrok kralja Jurija V., pa pride v poštev š-ele zadnja od vseh kraljevih otrok.
V NAJEM
2 stanovanji, vsako s 3 sobami. Plin, elektrika; zelo nizka cena. 1801 So. Racine Avenue Chicago.	(2913)
Iz stare domovine "PLANINKA" čaj za zdravljenje.
V zalogi imamo zdaj iz stare domovine naš poznani zdravilni čaj "Pla-ninka", od znanega lekarnarja v Ljubljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. ''Planinka'-^ čaj pomaga v vsakem slučaju bolezni. Ženske, moški in otroci, vsi danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekarnarji kot naravno in sigurno sredstvo v vsakem slučaju bolezni. Ako Vam vaš zdravnik ni pomogcl, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o njegovi moči. Sestavljen je iz trave, zelišč in korenin, ki so nabrane ob pravem času. Naravno zdravilo za vse. 1 velika škatlja stane,samo....$1.00 Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..............................$1.25
"Bojokosa", pripomoček proti sivini lasem, vrača lasem pravo barvo. Odstranjuje lišaj in varuje pred izpadanjem las. Ne vsebuje nič sirupa, ampak je čisto naravni zeliščni proizvod,
Garantirano. 1 steklenica................$2.00
Ne pošiljajte denarja; plačajte, ka-lar boste prejeli. Adresirajte pisma in naročila na sledeči naslov: V. S. Vla-hovič, I mporter, P. O. Box 185-W, Union City, N. J.
j PRIPOROČILO IN NAZNANILO.
Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-.venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S.,— Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, lire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko področje. Prodajam Viktro-ie, radij o in vse. slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost.
FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, 111.
ROJAKOM V VEDNOST.
Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam', da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canai 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, III.	(2897)
PREVOZ - DRVA . KOLN
#
jCOALjf
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
j 2018 vV. 21st Place, Chicago, JJJ.
Postna hranilnica
KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
sprejema hranilne vloge
z 6% obresti
ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA.
Denar se pošilja z poštno nakaznico "nroney order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka.
Zahtevajte brezplačna navodila!
POŠTANSKA ŠTEDIONICA,
BEOGRAD, EUROPA.
Ml
izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-IJ orači j ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET
Premoženje čez $5,000,000.
^llTn^lTrnm^^^^m^l^^^M^^^v^TnTTlm^llllm»n^l^ulI^^lTHTTl^Trr'^'^"''''''''''''''''''''^'''■''''''"^"'''''''"'^'"................'—H
»OOOOOOOOOOOOO / »OOOOOOOOOOOOO < •OOOOOOOOOOOOO ( > OOOOOOOOOOOOO /
I ■ooooooooooooo,
[ OOOOOOOOOCKKK) , [ OOOOOOOOOOOOO j J OOOOOOOOOOOOO < ' OOOOOOOOOOOOO < l OOOOOOOOOOOOO (
r ooooooooooooo <
[ OOOOOOOOOOOOO < : OOOOOOOOOOOOO- < : ooooooooooooo <
! OOOOOOOOOOOOO i [ OOOOOOOOOOOOO < I OOOOOOOOOOOOO <
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
►	ooooooooooooo;
►	OOOOOOOOOOOOO J
►	OOOOOOOOOOOOO ] » OOOOOOOOOOOOO J
►	OOOOOOOOOOOOO
f >00000000ooooc!
►	OOOOOOOOOOOOO* j » OOOOOOOOOOOOOH
»ooooooooooooo«;
•	ooooooooooooo< ]
•	ooooooooooooo;
•	ooooooooooooo:
►	OOOOOOOOOOOOO J 1 OOOOOOOOOOOOO
►	OOOOOOOOOOOOO I
►	OOOOOOOOOOOOO
•	OOOOOOOOOOOOOf:
.unm.ii.Tn.milium
rr.iiii.ii.uiiiiiiii..iiiiiii.iii.uiiiuimijiiiij.ii...i.iiiih.j...iiiiiiii
Jim je kar žarel od veselja. Pozabil je Gadsdena in kar mu je bil on rekel in zdaj začel sam izpraševati. Kmalu se je uveril, da je njegov sosed prava zlata jama znanja o elektriki in bilo je kakor da se je prebudil iz lepih sanj, ko se je avto ustavil pred nekim hotelom ter je Greg nakratko sporočil, da je Bude (Bjud) in da bi se po njegovem mnenju kosilo dobro prileglo.
"Upam, da vas nisem nadlegoval," se opravičuje Jim.
"Nadlegoval!" zagrmi profesor. "Ne vem, da bi bil še kdaj katero vožnjo tako zelo užival!"
Prav temeljito so se nakosili, tudi niso preveč hiteli in tako je bila ura tri, preden so zopet zdirjali naprej.
"Radoveden sem, kaj bo rekla tvoja teta Sara, ko naju bo videla, kako imenitno se vračava," pravil Jim proti Samu obrnjen, ko so odhajali.
"Naj reče, kar hoče," ga zavrne Sam. "Sploh pa: posestvo je tvoje, ne?"
"Ali je v vaši vasi kak hotel?" vpraša Greg.
Sam se namuzne. "Polcapple ne dere v hotele, pač pa ima Mrs. Capper gostilno 'Ribičeve roke' in vaju lahko spravi v postelje. Zna pa tudi prvovrstno peči ribe."
"To se nam bo pa dobro prileglo," se zasmeje Greg.
Proti koncu vožnje je profesor Thorold pripovedoval Jimu o Alanu Uptonu, rekoč:
"To je sin moje sestre, ki pa je umrla, ko je bil deset let star in je potem živel pri meni ter bil kakor moj sin. Je izvrsten pilot (letalec), vedno pa je bil tudi kar nor na potovanje in raziskovanje. Pred letom dni je odšel v Brazilijo, kamor ga je poslala neka tovarna za letala po opravkih. Ko se je tam mudil, ic pa v mestni knjižnici v Riu (Rio je Rio de Janeiro (Riu de Žanejru), glavno mesto Združenih držav Brazilije v Južni Ameriki, šteje 1,400,000 prebivalcev.) zasledil spomine, ki govorijo o nekem pozabljenem' belem plemenu, ki baje še živi v osrednjem višavju Brazilije. Poprosil me je, naj mu preskrbim denarja, da opremi ekspedicijo in jih poišče, no in jaz sem to tudi storil. Sporočil mi je, da namerava potovati z letalom in da ima prijatelja, ki je pripravljen iti z njim. Pisal pem mu, naj bi se prepričal, ali more vzeti seboj bencina za obojno vožnjo, toda preden je prejel moje pismo, je že odšel. Ne morem 3i torej drugega misliti kakor da mu je pošel bencin in da se zato ne more vrniti."
Preden je pa Jim mogel zastaviti vprašanja, ki jih je imel polno pripravljenih, ga prekine Samov glas: "Polcapple je tamle, Greg. Vozi na desno pa bomo prišli naravnost v vas."
"Ali je to Gadsdenov dom ?" vpraša profesor Thorold in pokaže na obširno, pusto hišo z visoko streho iz modrega škrilja, stoječo v velikem obzidanem vrtu.
"Da, gospod," odgovori Jim. "Tukaj so vrtna vrata in — kar sapa mu je zastala — tu je on sam."
Gadsdenova visoka postava se je baš tedaj obrnila proti železnim vrtnim vratom, ko pa je pripeljal avto mimo, se je ustavil in si ga ogledoval. Nič ni pokazal, da je Jima prepoznal, samo stal je kot kip in pozorno ogledoval avto in ljudi v njem.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naroiiilo drugam!1
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street. CHICAGO,
S an. mrko pogleda in zamrmra: "Stavim, da pripravlja kako novo lopovščino."
Profesor Thorold pa je gledal dolgo anteno, napeljano med streho Gadsdenove hiše in med štirideset čevljev (13 m) visokim drogom, ki je bil skrbno pritrjen z jeklenimi vrvmi. "Selby, ali ti je znano, kakšno ima inštalacijo ?"
Jim zmaje z glavo. "Nikoli še nisem videl njegove hiše odznotraj in mislim, da je tudi nikoli ne bom. Pravijo pa, da ima radio na sedem elektronk in vem tudi, da ima dovoljenje za oddajanje."
Profesor Thorold zagode: "Biti moramo previdni, da ne dobi našega gesla."
Ko sta se pri "Ribičevih rokah" poslovila od Thoroldovih, sta Jim in Selby hitela domov; šla sta naravnost v sobo za radio, ki jo Jim odklene ter vstopi.
"Vse je v redu," pravi in si kar. oddahne. "Nobenega znaka ni videti, da bi bil kdo stopil sem noter."
Sam se zareži: "Mene pa to niti malo ne skrbi, dokler je teta Sara v bližini."
Tu se vrata za njegovim hrbtom sunkoma odpro in njegova teta zavpije : "Sem že v bližini, Sam Lusty in na to boš moral še dolgo misliti, ti dolgi in zanikarni tepec! Te bom že naučila, kaj se pravi, kar takole se potepsti, mene pa pustiti samo za vse delo! Takoj mi imaš iti naravnost na njivo krompir kopat in tudi kapljice juhe ne dobiš prej, dokler vso-ga ne izkoplješ!"
Sam ne reče nič, kajti dolga izkušnja ga je izučila, da je najbolje molčati, kadar teta stresa svoje sitnosti. Jima, ki je bil navadno jako miroljuben, pa je naenkrat popadla huda nejevolja.
"Krompir bo moral počakati do jutri, Mrs. Traut," reče nakratko. "Sama to popoldne jaz potrebujem, da mi pomaga."
Mrs. Traut je bila, kakor da se ji je nekaj zaletelo. Buljila je v Jima kakor da ne verjame lastnim ušesom. Nato pa je začela:
"Kaj! Jim Selby, ti se drzneš z menoj tako govoriti? Taka beraška zalega kakršna si, ki si odvisen od mene pri vsakem grižljaju"!
Jim pa ji seže v besedo. "Pozabljiva ste, Mrs. Traut! Hiša, ki v njej živite, je moja; kar se hrane tiče, vam pa povem, da je to prav skopa najemnina ki mi je dajete; o delu, ki ga opravim, niti ne govorim ne! Če 'torej ne morete biti dostojna, bom prosil svojega advokata, da mi poišče drugo najemnico ali pa bom posestvo prodal."
Mrs. Traut je zazijala kakor da je kdo pljusknil vanjo vedro mrzle vode. Strahovala je oba fanta toliko časa, da je čisto pozabila na to, da je Jim pravzaprav njen gospodar. Prav hudo neprijazen je bil izraz njenega trdega obraza, ko je strmela v Jima. Nato pa se mahoma obrne in zdirja proč, ne da bi še kaj spregovorila.
"Izvrstno, Jim!" pravi Sam. "Prav si je povedal, čisto prav!"
Jim pa zmaje z glavo. "Sam nase sem jezen," pravi nejevoljno. "Kajti od danes naprej me bo sovražila, Sam."
"Stavim, da sovraži sploh vse ljudi razven sebe," odvrne Sam resno. "Zdaj pa rajši postaviva anteno!"
(Dalje prih.)
--o——-
ŠIRITE AMFR. SLOVENCA»
A '	■	BB
St
JfF IZVRŠUJEMO^! I
jWj&r točno in po najnižjih cenah vsa v	§1
jSayr tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlabtš ^HKr se priporočamo slavnim društvam za tiskanje ^JL ^Kv "'seh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, TH^. obrtnikom in posameznikom, Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. ^Ks. Nobeno naročilo preveliko, nobeno -^flj ■ premalo.	^fl
3SL ^^ I
PLOSCE NAJNOVEJŠE IZDAJE
23011—Pozdrav	od doma.
Zbirka valčkov, slovenski orkester............................75c
Pristno slovenska komada; ne harmonika, ampak orkester igra; dajeta torej nekoliko izpremembe.
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, orkester .............................75c
Kakor zgornja dva, je tudi ta komada izdelal orkester, in sicer v prav prijetni melodiji.
23013—Kar	imam, to ti dam, polka
Vesela dekleta, valček, Hoyer trio...........................75c
Na tej plošči pa srečamo zopet svoje stare znance, Hojerjeve brate. Dosti plošč so že izdelali in vse so priljubljene; tudi ta se Vam' bo dopadla.
V-15—Gozdni koncert, 1. in 2. del ........................................75c
Ta plošča je izrednost. Peli so za njo pravi živi slavčki. Njih petje pa je umetno prepleteno z ljubkimi godbenimi melodijami, da v celoti prav prijetno vpliva na uho.
73001—Zlata poroka. 1. in 2. del........................................$1.25
S to ploščo smo Slovenci zopet mnogo pridobili Kdor ima "Romanje" in "Ženitovanje", naj si na vsak način še to ploščo nabavi. Krasen proizvod. Izdelali so jo pevci Adrije, s sodelovanjem bratov Hojer, in pa — še ena posebnost — na njej slišimo govore našega Rev. Hugo Brena.
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE.
78198— Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester.............................75
78406—Vojaški nabor, polka — Poročnik valček, harmonika.......................75
V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje.....................75
79483—Nagajivka,	mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester...................75
79484—Korajža	velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest..................75
80183—Oj,	ta zakonski stan — Nova st^ra pesem, moški kvartet.................75
80184—Radi	kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet ...............».....75
80331—Zgubljena	pesem, polka — Jolietska Slovenka, polka, Dajčman.....75
80332—Amerikanec	na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija.............75
80333—V	krčmi, 1. in 2. del, pevci Adrije ...........................................................75
80334—France,	polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman sodba...............75
80481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................7o
80482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................75
80526	Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
81250 Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije ...................................................75
81413	Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75
81414	Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75
81454	Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo.....................................75
81455	Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre.................75
81204 Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko...................75
81519	Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ............................................75c
81520	Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko............75c
•59086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................ 1-25
81713 Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio.......75
68923—Ženitovanje, 1. in 2. del. petje Adrije.................................................... 1.25
V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahačič.....75
V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio.............75
V-7300—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro,
Cigani, mešani zbor, petje, Adrija...................................................... 1.25
V-l—Resnično petje kanarčka,
Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov .............................75
V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio.........75
V-23004—Jofeetske deklice, polka; — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush.. .75
V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del. petje Adrije.....................................75
V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, petje Adrije.............................75
NABOŽNE PLOŠČE.
T*-----^ll
3 i oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo I X U
m PISANO POLJE j||
j .. \J "ooooooooocoo ^ M. Trunk oooooooooooo J^ 5
Balkanske republike.
Baje so te edina rešitev
so
zmed na Balkanu, odkoder preti nova svetovna vojna, ako se — republike takoj ne ustanovijo in baje zmede za vedno ne odpravijo. He, he. Republike, republike . . . Koliko naj jih bo? Ako se da Balkancem prosta roka, jih bo toliko, k^-kor vasi in še nekaj povrhu. In baje bo mir, ko ga zdaj ni. He, he.
nakrat iznajde v hipni nevarnosti; na to nedoslednost so pokazovali /že apologetje prvih krščanskih časov napram tedanjnm paganskim nedo-sledkom, in znani kapital-bo-gotajec Huxley je pred staro babico skrušeno celo molil a-postolsko vero, ko je tičal v močvirju in mu je tekla hudo nevarno čmokla v usta.
Znan mi je samole en slučaj, ko so hudo radikalni svo-
Iz Hercegovine poroča ca- bodomisleči hoteli izpremeniti sopisje, da je tam prišlo medjv nagrobni pesmi izraz "da prebivalci vasi Radišiči in: Humzi do strahovitega poko-!
lja, pri katerem je obležalo po "bitki" na licu mesta 16 mrtvih in do 7-0 težko ranjenih. In v vasi Humzi je celo franjevački samostan, so toraj prebivalci katoliki, morda tudi v vasi Radišičj, in franjevci so hoteli odpraviti sovraštvo med vaščani in ravni pri tej "spravi" je prišlo do pokola.
Ali ni opravičen strah, da bi res zavladal na Balkanu—mir, pravim, ker balkanske republike bi se utegnile v kratkem izpremeniti v — balkansko grobišče, in na mirodvorih je — mir.
,, Na Balkanu nikakor ni do bro, a dobro je, da ne bo nikoli prišlo do balkanskih republik, in naj se berlinski Zidje še tako potegujejo za te balkanske republike! i
Kaj je to?
Vem, dobro vem, kaj mi kdo utegne odgovoriti, ako eno črhnem. Konvencionelne fraze, navada, kakršna pač je. Ampak.
Naj črhnem Bivši urednik Prosvete, Joža Zavertnik, je umrl in so ga pokopali. Naj bo, ako so bile razne govorance tudi — konvencionelne. Am-
5275—Vstajenje,
Velika noč, pevski zbor Adrija .................................................................... 1.25
5276—Slovesne	litanije Matere božje,
• Šmarnice, pevski zbor Adrija ................................................................... 1.25
5277—Nova	m$ša,
Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ....................................................1.25
5319—Našim	najdražjim,
Momento, mori, petje Adrija ...........................................-...................1.25
5320—Slov.	polnočnica, 1. in 2. del, Adrija ....................................................... 1.25
5321—Pri	božičnem drevescu,
Šopek božičnih pesmi, petje Adrija ....................................................... 1.25
68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija............................ 1.25
59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija.................................................. 1.25
SLOVENSKE PIANO ROLE.
WF 7780—Hej Slovani ......................................................$1.00
WF 7247—Jaz pa za eno dekle vem.................................... 1.00
WF 6725—Kaj ne bila bi vcsgIa ■•.••>•••»•••>•■■■<■*■■•■■...■.■■■.•■■■•■ 1*00
WF 9214—Kje je moja ljubica, valček................................ 1.00
WF 7795—Lepa naša domovina ........................................ 1.00 j
WF 9282—Ljubeči spev ...................................................... 1.00
WF 9386—Mati zakliče ...................................................... 1.00
F 7239—Miramare ...............................................................75
WF 6716—Mladi vojaki .................................................... 1.00
WF 8994—Moj očka so mi rekli ........................................ 1.00 j
F 7238—Na jadranski obali ...............................................75
F 7232—Ohajska krasotica ................................................ .75
F 6730—Oj Hrvati, oj junaci .............................................75
WF 9374—Pojmo na štajersko ........................................ 1.00
WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00
WF 7781—Pomladni dihi .................................................. 1.00
WF 7233—Pozdrav .......................................................... l.oo,'
WF 9330—Rože je na vrtu plela ...........................1.......... 1.00
WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce .......................................... 1.00
F 8728—Sladke vijolice ,valček .........................................75
F 9213—Slovenski poročni ples ........................................ .75
WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja ............................ 1.00
WF 9272—V davnih starih časih ...................................... 1.00!
WF 7730—Venec slov. narod, pesmi ................................ 1.00'
WF 7731—Venec slov. nar. pesmi, št. 3...................Z!Z 1.00 j
pak kaj, ko bi gospoda postala malo dosledna, konse-kventna in se otresla fraz, saj
fraziranje najmanj spada h kakem pogrebu?
Čitam: "Jože, zadnji pozdrav na tem mestu. Jože, spočij se. Danes, glej, Jože, prinesli so ti rož. Poslavljam se od tebe, Jože Zavertnik . . . itd." Eden izmed govornikov je menil: "Mi v svojem ubo-gčm jeziku pravimo, da je Jože Zavertnik umrl, nihče iz-
wir uns einstens wiedersehen' v njih "veri" dosledno verzijo "da wir uns nicht mebr sehen," pa so jih temeljito "zaštapali". lastni rdeči bratci, in posledica je bila, da so morali vgrizniti v kislo jabolko ter na shodih kričati, da ni svidenja, na grobeh pa so morali celo peti, da se zopet vidimo! To so klaverni vitezi ža-; lostnih pOstav.
Tudi med Slovenci je nekaj takih žalostnih vitezov.
Da se povrnem na prvo, se je g. Molek tako-le poslavljal:
Jože! — V svojem življenju nisi dosti maral za ceremonije in druge take reči, zato je pravilno, da se danes poslovimo od tebe brez kakih posebnih ceremonij, običajnih fraz, formul in jokavih sentimentalnosti. Poslavljamo se od tebe, Jože, z isto iskrenostjo, s katero smo drug drugemu vedno govorili iz obraza v obraz, ko si še delal z nami vred za' stvar, ki je nam vsem skupil^ in draga."	•
Ceremonije. He, he. Brez posebnih ceremonij. He, he. Brez običajnih fraz! He, he, he, he. Good - bye, draga doslednost.	, * * *
Četvorčki.
Zelo redek slučaj se je zgodil v Ljubljani, kjer je žena Terezija Gorenčeva porodila četvorčke. Mož je priprost ključavničar in oče že šestih otrok. Umevno je, da pomeni porod četvorčkov za tako družino neko breme, in lepo je, da so se drugi ljudje zavzel} za trenotno odpomoČ, in;je "Jutro" dalo materi 600, otrokom pa vsakemu po 100 dir narjev. Običajno je, da se go? vori o družinskem blagoslovu,
F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75
F 8144—Za gospe, valček ............................................75
WF 6727—Bleški valovčki ....................................."""""" 1.00
WF 7895—Kje so moje rožice? ..................................................1.0O
WF 7690—U boj ......................................................... j.oo
F 8749—Za jedan časak .....................................................75
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
184» WEST 22nd STREET	CHICAGO. ILL.
med nas pa ne ve, kaj je smrt.' Pa bi vprašali morda kakega fantička, ki ima v torbi mali I katekizem in pohaja kako ka I toliško šolo! He? I Nihče ne ve. Ampak tako sc I glasi, ko stojijo pred veličanstvom smrti, prej pa se kriči 1 na vsa usta, da za grmom, j
I	smrtjo, ni prav ničesar, da jei popolni taboo, nirvana, pač;
II	goli konec.
j Dilema. Ako je po smrti j vsega konec, čemu niste dosledni svoji "veri", da je konec, in ne govorite tako, da bii bilo po "veri", in se ne izne-j bite konvencionelnih fraz, ko j 'je v takih frazah precejšen I kos neke hinavščine, da se na-suje ljudem peska v oči? Ako pa pri smrti niste gotovi svoje "vere", in se zvijate, da ni piš j ne miš, čemu pa kričite pred smrtjo, da nije ništa po smrti? Kdo naj se spočije, kdo naj ! spi, kdo naj sliši, ko baje ni ničesar?
j Nam kristjanom predbaci-vate, da baje ničesar ne vemo o tem, kar je za smrtjo, vse samo le verujemo. Dobro, če mislite tako, dasi ni tako. Ampak vsaj dosledni smo pred in po smrti. Vi, svobodomiselci, pa se zaklinjate ne vse prete-ge, da veste in ste popolnoma prepričani, da po smrti ni ničesar, ampak pri in po smrti pa frazirate tako, da ne veste, ali je kaj, ali ni.
Vsak bogatajec kliče bogove ali. Boga na pomoč, ko se
j družinski sreči itd., kar je pač i običajno. Dogodek je izreden, in kakor čestokrat pri dvoj« . čkih ali trojčkih, se pojavlja 1 tudi kaka nedolžna šala. Pa ne gre za to. Ko se govori o "blagoslovu", o "sreči", se namiga-va tudi pogostoma na stran, ki razodeva nazore o potomstvu sploh, in ta stran je taka, da bi se najraje iznebili vsakega potomstva, kar se pravi z drugimi besedami, da smo prišli ne samo na neko pagansko stališče, temveč že na neko podživalsko stališče. Na eni strani se hudo poudarja pravica do potomstva za vsakogar, in po vsej pravici, ako ee sam tej pravici iz kakega tehtnega razloga ne odreče, na drugi strani pa bi radi to pravico do potomstva imeli, najraje — brez potomstva, kar hudo kriči v sedanji družbi.
-o-
TRGOVSKA POGODBA ZED.
DRŽAV S TURČIJO
Angora, Turčija. — Ameriška trgovina s Turčijo, ki je že zdaj znatna in znaša več milijonov dolarjev, je dobila zdaj še lepše izglede, ko se je med obema državama sklenila posebna trgovska pogodba, ki znatno olajšuje uvoz ameriškega blaga v Turčijo. Podobno pogodbo je neposredno prej sklenila Turčija tudi s Francijo in Anglijo.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec 1"