1 J ril' 61 IfSK.1 WÉL^ * ''I, r ■■^•"«-f-ti institute for slovenian studies of victoria AN EXPLORATION OF THE CULTURAL LIFE OF SLOVENES IN GREATER MELBOURNE ALEXANDRA ALBINA CEFERIN an exploration of the cultural life of slovenes in greater melbourne institute for slovenian studies of victoria First published in Australia in 2009 by the Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. www.thezaurus.com All enquiries should be addressed to: The Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc 2/43 Stockdale Avenue, Clayton North Victoria 3168. Copyright 2009. All rights reserved. This book, or portions thereof, may not be reproduced in any form without permission. National Library of Australia Cataloguing in Publication data: Ceferin, Alexandra A. (Alexandra Albina) Slovenian Heritage Trail An e:q?loration of the cultural life of Slovenes in greater Melbourne. Bibliography. ISBN 978-0-9750453-1-2 Project consultant : Aleksandra L. Ceferin Design : Bojan Morfej Ažman, Zavod Neuropolis, Ljubljana. Photography : Aleksandra L. Ceferin Kit resources : ISSV Archives Cover photo: Tivoli Park, Boy with flute, by Aleksandra L. Ceferin Image : Sculpture by Zdenko Kalin, Boy with flute, 1942 positioned in Tivoli Park, Ljubljana. Back cover photo: Tivoli Park, Jakopič Promenade, by Aleksandra L. Ceferin Image : Urban design by Joze Plečnik, 1934. Printing: Zoom Digital Print, Melbourne Slovenian Heritage Trail id an education project oi the /nííiíuíe for Slovenian Studied oj Victoria Inc. Melbourne, Amtralia. The language kit waó developed by Alexandra Ceierin for Slovenian aó a óecond language and culture ótudieó. The project waó made poóóible through the deeding grantó fundi provided in 2009 by The Modern Languages Teachers' Aóóociation oj Victoria Inc. www.mltav.a0n.au MLTAV ió a pro^eóóional aóóociation oj language teacheró, the umbrella organióation íor about twenty óingle language aóóociatiom oj Victoria, and the repreóentative body hor teacheró oj languageó in Victoria. The óeeding grantó are intended to promote the teaching and learning oj languageó in Victoria. INDEX Section L Introduction Guide to the heritase traii Photoios - Viewâ, o]) Siovenia 1. The Country 2. Monuments Unit 1. Slovenian Presence Unit 2. Community Unit 3- Siovenian Lansuage Unit 4- Migrant Experience Unit g. Cuiturai Heritase Unit 6. Community Media Section II. Resources Section III. Source Documents: Unit i Source Documents: Unit 2 Source Documents: Unit 3 Source Documents: Unit 4 Source Documents: Unit 5 Source Documents: Unit 6 02 03 05 06 07 10 12 H 16 18 20 22 25 32 37 38 43 02 The trail structure is a series of units which contain reading notes and resources for extended study, and lead to deepening intercultural knowledge. The suggested tasks require evaluation or reflection on issues of language and communication, significance of culture and perspectives on cultural identity and diversity in contemporary Australia. introduction The Slovenian Language Kit and Heritage Trail focuses on the theme of "Exploration of the Cultural Life of Slovenes in Australia", Greater Melbourne, through a close study of primary documents. The study of Slovenian cultural heritage was selected as an interesting area within the overarching field of Slovenian migration and multicultural studies. The target audience is from the secondary to tertiary levels: the student at upper secondary level, the teacher, and the researcher. It is also aimed at the individual interested in the use of the Slovenian language around the world, and in Slovenes living in Australia, who have contributed to the cultural diversity and rich linguistic environment of Australia. Tasks in each of the units follow the interdisciplinary studies of Victorian schools curriculum guidelines reflected in the Victorian Essential Learning Standards that replaced the Curriculum Standards Framework from 2006. The VELS LOTE dimension of " developing intercultural awareness and language awareness" has continued CSF aims in the area of multiculturalism, of promoting greater cross-cultural understanding, communication, general knowledge, and a greater understanding of one's own culture and environment through the study of other cultures. Language resources designed for students contribute to effective development of language skills and act as a motivator in language and cultural studies. Intercultural studies and the experience of learning languages encourage dialogue and promote awareness of the diversity of societies and cultures. 03 Guide to the heritage trail The kit is organized in three sections: Section I. Series of six units Section II. Resources and materials for further study Section III. Key six source documents, one for each of the six units About the heritage trail The Slovenian heritage trail is a new open learning educational resource for a culture study program with the focus on "Slovenian Cultural Heritage in Australia", in the state of Victoria. The trail has been designed as an E-book, freely and directly available on the Web. As a multi-purpose program the trail is flexible, for use in different study environments. It may be either included or adapted as: part of the cultural component of a language course, as a unit in a multicultural or interdisciplinary studies, or in a community-based school or as private study. It is designed for two different areas of study: for learning Slovenian as a second language at varying levels of knowledge and for English speakers who study Slovenian migration and culture. The trail is intended for English speakers; instructions and primary informational reading texts are in English. For anyone who has some knowledge of Slovenian, there are primary resources in Slovenian language in each unit. Section i. the units The series of dix units are: Unit 1. .Slovenian Presence Unit 2. Community Unit 3. Slovenian Language Unit 4. Migrant Experience Unit 5. Cultural Heritage Unit 6. Community Media Each unit contains: 1. Background notes 2. Photo images 3. A primary source document in Slovenian 4. Description of the document 5. Phrases glossary - in Slovenian/English 6. Suggested tasks 7. Extended reading: texts and web sites Section ii. resources The selected resources detail relevant sources for further study: Online archive collections, Slovenian community directory, references, articles in Slovenian and English, online publications, video and audio resources, and websites. Section iii. source documents The key source study document for each of the six units is located in this section. 04 Description The heritage trail contains six units, which point to vital elements of Slovenian heritage maintained in Melbourne, and the continuing links with Slovenia. Facets of Slovenian cultural heritage are shown: preserving Slovenian language, maintaining customs and traditions, and the thriving, vibrant community life. Source material for the trail is taken from the online Archives of the Institute for Slovenian Studies of Victoria started in 1976. The content of the trail has been determined by primary sources available from the period of the first wave of immigration of Slovenes to Australia in the aftermath of World War 2. The six key documents were chosen for the breadth of historical content and relevance to the focus of each unit. Research papers on aspects of Slovenian migration and issues are published by the Institute for Slovenian Emigrant Studies in two international scientific journals "Dve Domovini/ Two Homelands" and the monograph series "Migracije/Migrations". The study of the role and significance of cultural activities of the Slovenian diaspora in maintaining identity and language is a challenge for the future. The focus of the units is "Slovenian presence" in Victoria. In Melbourne there is a significant concentration of Slovene migrants in view of the relatively large number of organisations, and activities. Unit 1. looks at the early history in the 1950's, and establishment of Slovenian organisations and activities. The Slovenian Catholic Mission, better known as the Slovenian Religious and Cultural Centre with the church of Ss. Cyril and Methodius, the Church Hall and Baraga House, is an important community centre in Melbourne. The Baraga House is the subject of Unit 2. It was selected for its significant role in the life of the community in Victoria. Since its establishment in 1960, it has linked newly arrived Slovenes and functions as a community and a cultural hub. Unit 3. reviews the history of Slovenian language in the Victorian secondary school system from 1976. Unit 4. outlines activities of Slovenian community and organisations, and presents the profile of an individual. Unit 5. is about a new virtual cultural heritage phenomenon, an Online Archive - a landmark photographic collection of Slovenian handicrafts in Victoria, launched in 2008. Unit 6. covers community media services, websites, and broadcasting programs produced in Slovenian and English since 1952. It presents a report written by the parliamentary Commission for Relations with Slovenes Across the Borders and around the World, after its visit to Australia in 2003. views of slovenia 1. Country 1. Village in the northern Gorenjska region 2. Commemorative sculpture of 16th century peasant uprisings 3. Soča River 4. J. V. Valvasor s castle Bogenšperk 5. VaUey in Gorenjska region 6. Štanjel, oldest fortified village south Slovenia 7. Ptuj city on Drava River 8. Casde Otočec on Krka River 9. View firom Ljubljana Casde 10. Deer at Olimje in eastern Slovenia views of slovenia 2. Monuments 1. Predjama Castle 2. Mali Castle and well at Planina 3. Stična Abbey corridor 4. View in Štanjel - oldest fortified village 5. Prešeren Trg (Square) Ljubljana 6. Križanke courtyard, Knights Templar monastery Ljubljana 7. Ljubljana Castle 8. Parliament House of Slovenia portal 9. Lake Bled and Bled casde 10. Interior of Hrastovlje Church Irena Bírsa SLOVENIANS IN AUSTRALIA edited by Keith Simkin unit 1 Slovenian Presence 1 1. Sloveniansin Australia, 1994 2. Slovenian Club Melbourne 3. Entrance to Slovenian Club Melbourne 4. Baraga House Kew 5. Planica Club Anniversary Celebrations 2005 6. Slovenian Easter Blessing ceremony at Lourdes Grotto Baraga Centre 7. GeelongClub 8. GeelongClub 9. Slovenian group performing at Christmas OZ Festival at Victoria Market 2001 10. Jadran Club 11. Planica Club 08 UNIT 1. Slovenian Presence key source document Article: Slovenci v Avstraliji, by Igor Maver, Slovenska književnost i, Ljubljana, 1999, 261-265. background notes See Document No.i. in Section III tasks 1. Interview Interview a member of a Slovenian organisation or group, about the activities of the organisation, provide a transcript for a Slovenian journal publication OR a community newspaper 2. Radio talk Write a report based on the article on the history of the Slovenian community in Australia, present it as a radio talk Extended reading Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia. Ceferin, Aleksandra L., (2003), Slovenian language in Australia, 25 Years of Slovenian language in Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc., Australia pp. 3-15, Arriving in Australia: the beginning. Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives Online resources Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. www. thezaurus. com Misli - Thoughts glasslovenije. com. au/verweb/Misli/misli_index. html Slovenian Network in Australia www. glasslovenije. com. au Slovenian Religious Centres of Australia glasslovenije. com. au/verska_index. htm Slovenes in Australia Slovenian organisations are highly active participants in multicultural events and festivals, with performances of ensembles, folk-dancing and craft exhibitions. The clubs celebrate traditional Slovenian festivities throughout the year, and foster popular youth ensembles, with traditional musical instruments. They participate in inter-club sporting competitions particularly in European bowls, and hunting associations. They host singers, choirs, ensembles and theatre groups from Slovenia. All the clubs have libraries, and have held Slovenian language classes, with the expressed aim of maintaining Slovenian language and culture. Slovenian community groups are dispersed in all the states of Australia, with largest concentration in Melbourne, followed by Sydney. There are active groups in and around all the capital cities, and the areas of Geelong, Albury, Gold Coast, Newcastle, and Wollongong. There are twenty-six Slovenian clubs and centres in Australia. Many have been formed by the first generation Slovenes as the place for: Slovenian community activities, festivals, cherished Slovenian traditions, and customs. The organisations with their achievements and activities, and individuals who have participated in the life of the Slovenian community show commitment and connection to the home country. The Slovenian population of Australia has been estimated to total about 25,000; figures vary from the Australian census statistical data of 15,000. This estimate excludes the second generation of Australians whose parents are of Slovenian origin. The census data of the Australian Bureau of Statistics has historically relied on official citizenship documents, which did not state people's ethnic identity. Slovenes have been identified in statistical data in terms of the country of former citizenship and domicile in neighbouring countries of Austria, Italy and former Jugoslavia. About the document The article refers to first known records of Slovenes in Australia dating from 1857. The main reasons for migration are discussed. More than twenty-five organisations are listed, the greatest number in Victoria. The Slovenian community is active in ethnic media, and has produced journals and publications. The Catholic Church has played an important role in preserving Slovenian ethnic identity by establishment of religious and cultural centres in Adelaide, Melbourne and Sydney. Slovenian language was first taught in Melbourne as a secondary school subject in 1977. Glossary slovensko popotništvo v Avstralijo - Slovenian travel to Australia glavni razlogi za slovensko izseljevanje - main reasons for Slovenian migration po drugi svetovni vojni - after second world war prvi priseljenci iz Slovenije so bili begunci - the first emigrants from Slovenia were refugees katoliška cerkev v družbenem in kulturnem življenju - catholic church in social and cultural life v sklopu nove politike multikulturnosti - in context of new politics of multiculturalism prvi slovenski časopis Misli je izšel - first Slovenian newspaper Misli was published dramske dejavnosti izseljencev - theatre activities of immigrants pri ohranjenju slovenske etnične identitete - in preservation of Slovenian ethnic identity pomembni stiki z domovino - important links with the homeland 09 unit 1 Slovenian Presence 2 1. Proteus Anguinus singers perform at Anniversary of Slovenian language 2003 2. Slovenian Festival at Geelong Club 2002 3. Slovenia Independence Day celebrations at Mother Romana Home courtyard 2001 4. Martin Krpan, sketch by former Slovenian students at Anniversary of Slovenian language 2003 5. Choir Planika at Ss. Cyril and Methodius Hall 6. Easter preparations "butarice"(Easter sheafs) Baraga House 2009 7. Slovenian language classroom Planica Club 2008 8. Slovenian folk ensemble Melodija at 25th Anniversary of Slovenian language 2003 10 UNIT 2. Community tasks 1. Field Trip and article Arrange a viiit to the Baraga Centre and interview one of the staff about the activities at the centre: i. The manager, 2. The librarian, 3. A member of the Cultural Committee 4. Manager of Mother Romana Hostel for the Aged, Write an article about the Centre for the local newspaper OR the local councils website 2. Video interview Write a script and video tape an interview of one of the staff at the centre, Prepare the interview for a television segment on SBS television Extended reading Biography of Father Bazilij Valentin MBE, pp. 7-112, in: Pax et Bonum, Mir in Dobro, The presence of Slovenian Franciscan priests and nuns in Australia from 1951 to 2001, Slovenian Religious and Cultural Centre, Ss. Cyril and Methodius, Melbourne, 2001. A collection of biographies in Slovenian and English languages. Birsa Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia. Ceferin, Aleksandra L., (2003), Slovenian language in Australia, 25Years of Slovenian language in Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc., Australia 5-9, Misli - the first Slovenian publication (1952-2002). Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives Online resources Misli - Thoughts www.glasslovenije. com. au/verweb/Misli/misli_index. html Slovenian network in Australia Slovenian network in Australia www. glasslovenije. com. au/index. html background notes Baraga house - Slovenian religious and Cultural centre Baraga House/Baragov Dom, is located in Kew, a prestigious suburb of inner Melbourne. It was named in honour of the famous Slovenian missionary Friderik Baraga (1797-1868) in USA. The religious and cultural centre is the great achievement of Fr. Bazilij Valentin (1924-1997) who arrived in Melbourne in 1956. It is a complex consisting of: - religious centre (church and pastoral work in Victoria and Tasmania) - cultural centre (the journal Misli, publication of books and school books, Baraga Library and bookshop, archives, national costumes, programs, exhibitions) - social care centre ( Mother Romana Home for the Aged, Baraga Hostel, St. Ema Association) - educational centre (Slomšek school, conversation class for adults) The Church of Ss. Cyril and Methodius was the first Slovenian church in Australia. The founding stone was laid by Melbourne Bishop James R. Knox on 21 June 1968 and blessed by the Bishop of Koper Dr. Janez Jenko on 20 October 1968. The mosaic of Ss. Cyril and Methodius is the work of Slovenian artist France Benko. The church hall is the venue for social gatherings, cultural events and celebrations. The first church services were initiated by Franciscan missionaries, who established Slovenian church communities across Australia, including spiritual, social and cultural assistance and activities. The Slovenian Franciscan Mission in Melbourne offered accommodation and board in the hostel Baraga House to individuals and families on arrival and assisted them in establishing themselves in Australia. Since 1975 Baraga Library has functioned as a Slovenian lending library and distributor of Slovenian books, magazines, video films and CDs. Mother Romana Home was established in 1992 for the care of the elderly. Sunday classes of Slovenian are offered fortnightly for primary school children and conversation classes for adults. The church hall is the venue for community cultural and social events. It is also the Head Office for the journal Misli-Thoughts, now also an online publication, delivered throughout Australia and internationally since 1952. key source document Article: Od Padua Hall do Baragovega doma, by Sasha Ceferin, Slovensko versko in kulturno središče Melbourne, Misli Spominska izdaja september 1998, Melbourne, 1998, 197-211. See Document No.2. in Section III About the document The article traces the history of Baraga House (Baragov dom), the religious and cultural centre from 1960. The centre was established gradually and evolved with the determined leadership of Father Bazilij Valentin, who single-handedly initiated and galvanized activities of the centre. The Church and Mother Romana Home were built and financed through fund raising and efforts of the Slovenian community. The institution continues as a vital centre in the religious, social and cultural life of the community. The article includes 37 archival photos of the history of Baraga House. Glossary mejniki slovenske prisotnosti - landmarks of Slovenian presence V majskih Mislih poroča p. Bazilij - In May Misli Father Bazilij reports Blagoslovitev cerkve sv. Cirila Metoda - Consecration-Church of Ss. Cyril and Methodius Prvi Slovenski škof na avstralskih tleh - first Slovenian Bishop on Australian soil Cerkev in dom - vera in kultura, delo in zabava - Church and home - religion and culture, work and play vse-avstralski koncert slovenske mladine - all-Australian concert of Slovenian youth Slovenski del pokopališča v Keilorju - Slovenian section of cemetery at Keilor zbirka knjig, revij, dokumentov - collection of books, journals, documents Otroci in mladina, zbori in folklora - children and youth, choirs and folklore Slovenske žene in Društvo sv. Eme - Slovenian women and Association of St. Ema 1. Solemn mass in Ss. Cyril and Methodius church front area 2. Interior of Ss. Cyril and Methodius Church 3. Baraga House A'Beckett Street 4. Baraga Library 5. Lourdes grotto (Lurška votlina) 6. Baraga Centre in Kew 7. Missionary Baraga statue at Baraga House 12 Tasks 1. Article Contact a member of ISSV and discuss the aims and activities of the Institute, Write an article about ISSV for a community OR multicultural publication 2. Review Read the book "Slovenian Language in Australia", and web sites promoting languages and cultural diversity in Australia, Write a review about the book for Education section of The Age newspaper OR send to web site www.Slovenci.si OR the Victoria Multicultural Magazine Extended reading Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia. Ceferin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language in Australia, 25 Years of Slovenian language in Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc., Australia. Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives Online resources Victorian Multicultural Commission www. multicultural. vic. gov. au Modern Languages Teachers' Association of Victoria www.mltav.asn.au UNIT 3. Slovenian language background notes Slovenian language education Slovenian language as a secondary school subject was introduced into the Australian school system in Victoria in 1976, in NSW in 1978, and taught formally until 2005. Its introduction was proposed and implemented by Aleksandra Ceferin with the support of parents in the Slovenian community. It was a landmark achievement for being the first occurrence of the formal provision of Slovenian language in the English-speaking world. The two teaching organisations, The Slovenian Teachers' Association of Victoria (1976), later incorporated into the Institute for Slovenian Studies of Victoria (1998), were formed to support the teaching of Slovenian as a second language and to provide language, curriculum and cultural study materials. The web site Thezaurus.com (1998) was funded by the Education Department of Victoria to support language learning. The web site was developed by ISSV as a web library of Slovenian language and cultural resources for electronic and open learning. ISSV initiates web language and cultural projects, promotes intra-cultural dialogue, supports Slovenian arts events in Australia and provides the online publication Webzine Sloveniana. Slovenian classes in centres and clubs Language classes for primary school aged children are currently held in the Baraga Centre and the Planica Club. The sessions include rehearsals for annual festive events on a fortnightly basis. Ss. Cyril and Methodius Mission in Melbourne offers a fortnightly conversation class for adults on Sundays after mass. The Mission runs the Slomšek School for children from pre-school to primary levels with two-hour lessons fortnightly. Similarly, .Slovenian Religious and Cultural Centres in Adelaide, and Sydney provide classes subject to interest and availability of teachers. In general, the classes are aimed at preparation for cultural events. In all centres there are annual celebrations and festivities. An important feature are the children's performances of Slovenian songs, plays, recitations and folk-dances. key source document Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Ceferin, Slovenščina v šoli, by Silvo Fatur, V111, 5/6, 2003. See Document No.3 in Section III About the document The article is in the educational journal of the Institute for Schools of Slovenia/ Zavod republike Slovenije za šolstvo. It is an interview of Aleksandra Ceferin with Silvo Fatur, discussing her many years of involvement with Slovenian language and her two exceptional personal achievements: the introduction of Slovenian as a matriculation subject for the first time in Australia; and the website Thezaurus, Archives of Slovenian language and cultural resources. They also spoke about the Institute for Slovenian Studies of Victoria, established to support language and cultural projects. Glossary uveljavitev slovenščine v Avstraliji -establishment of Slovenian in Australia Združenje slovenskih učiteljev Viktorije -Slovenian Teachers' Association of Victoria Slovenščina kot izbirni predmet -Slovenian language as an optional subject pobuda Ministrstva za izobražovanje -initiative of Department of Education Thezaurus je postal v prvi vrsti spletni arhiv -Thezaurus became primarily a web archive za študij slovenskega jezika in kulture -for study of Slovenian language and culture potomci ki jih imenujemo "izgubljena generacija" -descendants, we refer to as "lost generation" želja po spoznavanju svoje dediščine -the wish to know one's heritage Slovenijo odkrila skozi objektiv fotoaparata -discovered Slovenia through lens of camera Tečaj slovenskega jezika smo hoteli obogatiti -We sought to enrich the Slovenian course 13 Sloven fan Langiiags . Ja Aiistrlifta >'1 ^«ij-icl SirriVMii! r^ii^sjtQii jfi ^ilciBiisr Js^tciili íáSisá u*-M a" fm 'ifir^ ýpU J c:'- f , Í..5J i-ii iii»«' J 6 t * ' h n-lf I^L pT^ H J^ ié ř 31- to H Vř^ J!-- i- . ! í îii.1 -fi^ íi -'t- l-dHl SLOVENIAN LITERARY READER SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO unit 3 Slovenian Language 1. Slovenian Course Outlines 2003 2. Computer training for Slovenian class 1999 3. VCE Examination Disc 2003 4. Slovenian Choir Oktet Suha from Carinthia visit classes Princes Hill SC 1999 5. Slovenian classes Princes Hill SC 2001 6. Permanent exhibition Trubar Museum in Slovenia 7. New publications from Slovenia ISSV Library, 2002 8. Slovenian class Princes Hill SC 2005 9. Slovenian Literary Reader 1984 14 UNIT 4. Migrant experience tasks 1. Personal Profile Contact a person in the Slovenian community to interview for his/her life story and Slovenian heritage, Write a profile similar to the article "Stanko Prosenak" for a Slovenian community publication such as Misli, Glasslovenije or The-zaurus, OR Multicultural Victoria Magazine 2. Radio Interview Interview a member of the Slovenian living in Melbourne or Geelong, Record the interview for the Slovenian 3 ZZZ community radio program OR SBS Radio program Extended reading Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia. Ceferin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language in Australia, 25 Years of Slovenian language in Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc., Australia, 6-9, Maintaining Slovenian Identity - the first cultural activities. Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives Online resources Slovenian Community Directory www. thezaurus. com/community Slovenian Network in Australia www. glasslovenije. com. au/ Slovenian Religious Centres of Australia www. glasslovenije. com. au/verska_index. html background notes community life in Melbourne The major wave of migration from Slovenia to Australia occurred around 1950. The Slovenian community soon established social organisations, which functioned as centres for social, community and cultural activities. There are seven active Slovenian organisations in Melbourne: the Slovenian Catholic Mission, Institute for Slovenian Studies of Victoria, five social associations and the Slovenian Welfare and Information Office. Broadcasting services are at the 3ZZZ Slovenian Community Radio Program and SBS Slovenian Radio Program. Eli and Vinko Rizmal formally established the annual Old Vine Festival, in homage to the 400 year old vine of Maribor, "Stara trta" in 2001 at the McWilliams Estate in Lillydale. It is a natural monument from Slovenia, recorded as the oldest wine-producing vine in the world in the Guinness World Records in 2004. The first Slovenian club was the Slovenian Association Melbourne formed in 1954. In the following years other associations were established in various parts of Melbourne and Geelong, providing social, recreational and school facilities: Jadran, Ivan Cankar Geelong, Planica, Snežnik, and Veseli Lovci. In 1976 the Slovenian Teachers' Association of Victoria was founded to support the teaching and maintenance of Slovenian language in Victoria. It was the association responsible for the teaching and support of Slovenian language as a secondary school subject from 1977. The Council of Slovenian Organisations of Victoria, a body representing four Slovenian social associations, was established in 1984. Members meet regularly to make decisions, and undertake arrangements for visiting representatives of Slovenian government and other overseas visitors. The Slovenian National Council of Victoria formed in 1991 to represent the Slovenian community and supported Slovenian cultural activities and programs, till 2005. Associations hold a variety of cultural, recreational, sporting and social functions throughout the year, contributing to awareness of Slovenian cultural heritage in Australia. The activities encompass: cultural events with art and craft displays, participation in inter-club sporting events, with performances in music, drama, dancing, and hosting guest performers from Slovenia, Slovenian-speaking regions of Austria and Italy, Canada and other countries. key source document Article: Stanko Prosenak - Štirideset let uspešnega življenja na peti celini, by Sasha Ceferin, Misli - Thoughts, May 2008, Melbourne, 102-103. See Document No.4. in Section III About the document The article is a profile of Stanko Prosenak, a prominent and active member of the Slovenian community in Victoria, who had been president of Slovenian Association Melbourne and at the time of interview the Manager of Mother Romana Home for the Aged. He came to Australia in 1956, and led an interesting and successful life, attempting a diversity of jobs and business enterprises. S. Prosenak contributed to the representations for recognition of Slovenia as an independent state in 1991, and is proud of his Slovenian heritage. Glossary Slovenski naseljenci poznamo štetje let - Slovenian settlers know the counting of years stopil prvič na avstralska tla - first stepped on Australian soil človek bi rekel, pravi slovenski pionir - one might say, a true Slovenian pioneer malo spremembe, počitka in razvedrila - some change, rest and recreation kot upravnik Doma - as manager of the Home deloval pri slovenskem društvenem življenju - he participated in Slovenian social life osamosvojitev Slovenije je bila velik dogodek - independence of Slovenia was an important event priznanje Slovenije kot samostojne države - recognition of Slovenia as independent state se je zavedal svoje slovenske identitete - he was conscious of his Slovenian identity plodonosno življenje in mnogo dejavnosti - a productive life and many pursuits 15 unit 4 Migrant Experience 1. Thirty year Anniversary celebration Planica Club 2. Bowling at Eighth Slovenian Festival Geelong Club 2002 3. Performance 11th Slovenian Festival Jadran Club 2008 4. Slovenian ensemble Snežnik from Ilirska Bistrica Slovenia Planica Club 2008 5. Mother Romana Aged Care Facility 2004 6. Room Interior decorated with Slovenian symbols in home Meta and Peter Lenarčič 2006 16 UNIT 5. Cultural heritage tasks 1. Bícsraphícal account Visit one of the exhibitors on the Handicrafts Archives website www.rocnadela.ors and interview them about their craft work and life, Write a biographical sketch for the community journal "Misli - Thoughts" 2. Review Read the Handicrafts Archives of website www.rocnadela.org and assess its value for cultural identity, Write a review of the website and discuss the value of such projects for preservation of cultural diversity for the Multicultural Victoria Magazine OR local newspaper Extended reading DedíšCína slovenskih rcCnih del v Avstraliji / Slovenian handicrafts heritage in Australia, Ceferin, Aleksandra, Stnolog 18/2008, Bulletin of Slovene Ethnographie Museum, Ljubljana, 241-255. Located in ISSV Archives: www.thezauruss. com/archives Online resources Cultural Diversity in Victoria www. culturaldiversity. vic. gov. au Slovenian Community Guide www.thezaurus.com/community background notes online Archives of Slovenian handicrafts in Melbourne, victoria. The website rocnadela.org was launched at the iith Slovenian Festival at the club Jadran, on Saturday, 1st March 2008. The Archive of Slovenian emigrant handicrafts and the website www. rocnadela.org is a photographic collection of traditional handicrafts produced by Australian Slovenes in Victoria. In 2006, Daša Koprivec (Slovenian Ethnographic Museum - SEM) and Aleksandra Ceferin (Institute for Slovenian Studies of Victoria) with the support of the Slovenian community and handicrafts practitioners, researched, recorded, selected and photographed handicraft objects. This is the first online exhibition of the Slovenian Ethnographic Museum. Groundbreaking by world standards, it will provide the foundation for further research and archiving of Slovenian emigrant handicrafts around the world. The exhibition and the web site www.rocnadela.org are the result of collaboration between the Slovenian Ethnographic Museum in Ljubljana, and the Institute for Slovenian Studies of Victoria in Melbourne. It is the first co-production of its kind between Slovenia and Australia. The team of Daša Koprivec, Aleksandra Ceferin and Bojan Morfej Ažman, formally presented the website to the SEM staff in Ljubljana in October 2007. The site was conceptualized and produced by Zavod Neuropolis, as the first heritage archive of the craft activity by Slovenian emigrants around the world. The exhibition was funded by the Office for Slovenes Abroad (Urad za Slovence po svetu) and the website was made possible by funding from Ministry for Culture of the Republic Slovenia. The sponsor for the Australian launch of the online handicrafts exhibition was the Victorian Multicultural Commission. The exhibitors: Sonia Benčič, Lidija Bole, Ema Bole-Kosmina, Mimica Bole, Marija Brne, Ana Marija Thomas Brne, Slava Burlovic, Marija Horvat, Lojze Jerič, Anica Kodila, Anica Kodrič, Jože Kodrič, Ivanka Kontelj, Lojzka Kuhar, Julka Kure, Meta Lenarčič, Matilda Martinčič, Andrej Potočnik, Jože Ramuta, Lucija Srnec, Marija Uršič, Vida Vojvoda. key source document Article: Rocna dela iz Avstralije, Daša Koprivec, Etnolog, 18/2008, 2008, Ljubljana, Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum, 231-239. See Document Nc.5. in Section III About the document The article was written by Daša Koprivec, senior curator at the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana. The field research in Melbourne and in Geelong in 2006, forms a part of the broader research project of the Museum, with the name Tradition of Handicrafts - reflection of preservation and changing Slovenian identity in Australia. The result of the first part of research are the Web Archives of Handicrafts of Slovenes around the World, a collaborative project with the Institute for Slovenian Studies of Victoria. Glossary terenska raziskava v Melbournu -field research in Melbourne šest osrednjih motivov -six central motifs praznični, nabožni, cvetlični, in pravljični - festive, religious, floral, and mythical raznolike tehnike izdelovanja - varied techniques of manufacture klekljanje, vezenje, kvačkanje - bobbin-lace making, embroidery, crocheting potek terenske raziskave - course of the field research slovenski priseljenci prve generacije - first generation Slovenian immigrants spreminjanje slovenske identitete - changing of Slovenian identity prva spletna razstava - first web exhibition prvi spletni arhiv ročnih del - first web archives of handicrafts Source: Brochure, Launch of Archives of Slovenian Handicrafts in Melbourne, 1 March 2008. UNIT 5 Cultural Heritage Field trip for Slovenian handicrafts of Victoria in 2006 1. Embroidered tablecloth Geelong 2. Marija Uršič bobbin-lace maker Melbourne 3. Andrew Potočnik wood artist Melbourne 4. Painted children's table and chair set Geelong 5. Idrija lace Melbourne 6. Embroidered kitchen cloths Melbourne 7. DoUs Slovenian national costume Melbourne 8. Painting on porcelain Geelong 9. Idrija lace motif Swallow Geelong 10. Chess set and table Geelong 11. Idrija lace display Geelong 18 UNIT 6. Community Media tasks 1. Article Look at the websites: www. thezaurus. com www.slasslovenije.com.au Describe each website, evaluate their role in the community, what is the target group for each? Write an evaluative article on how they fulfill the role of mamtaming .Slovenian heritage 2. Radio talk Interview one of the key writers or editors of the three publications, about their work, activities, views on the question of preserving .Slovenian heritage in Australia, .Script and organize a radio interview with an editor about issues of .Slovenian heritage in Australia and the role of the media for a 3 ZZZ OR .SB.S radio program Extended reading Interview: Zavest o slovenskih koreninah, s Častnim generalnim konzulom RS Alfred Brežnikom, by Lucija Kavčič, Tednik Dem.okracija, 6 June 2008, www. demokracija.si, Nova obzorja d.o.o. Ljubljana Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia. Online resources Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. www.thezaurus.com Misli - Thoughts glasslovenije. com. au/verweb/Misli/misli_index. html Slovenian Network in Australia www. glasslovenije. com. au Slovenian Religious Centres of Australia glasslovenije. com. au/verska_index. htm background notes .Slovenian settlers have produced a number of print and electronic publications. The most enduring has been the monthly religious and cultural magazine Misli. Begun in 1952 by the Franciscan missionaries, it is published today from Baraga House in Melbourne, in print and online. .Slovenian Australian Network has provided a news and information service on the Web to .Slovenian communities in Australia since 1996. From 1999 Institute for .Slovenian Studies of Victoria has published Thezaurus. com, .Slovenian language and cultural archives, and Webzine Sloveniana. .Slovenian has had a weekly one-hour program in Melbourne and .Sydney since 1975 at SBS 1224 AM on Tuesdays and Sundays. In Melbourne there is also the local community weekly radio program 3 ZZZ, 92.3 FM in operation since 1988. It has been the responsibility of Meta Lenarcw since 1991. There are in addition a number of radio programs in country towns across Australia. .Slovenian community news is broadcast on the radio nationally since 1975. The .Special Broadcasting .Service provides the weekly .Slovenian radio program. On Channel 31 Community Television, "One World - .Slovenia" is shown weekly in Melbourne and Geelong from material sent by the .Slovenian Government; first sponsored by the .Slovenian National Council of Victoria, and private donations. In Australia there are three main .Slovenian Internet publishers; the first two publish mainly in .Slovenian language. The .Slovenian Franciscan friars publish the monthly journal "Misli - Thoughts". It is a religious and cultural journal with articles and detailed information about community activities and events. The editor and manager is Father Cyril A. Božic OFM. Misli is distributed throughout Australia and overseas, with online archives located on the web site of the Slovenian Australian Network, Glasslovenije.com. In .Sydney, the "Slovenian Australian Network" is the web publication managed by Florjan Auser. The web site provides news, community information, newsletters, and articles from Slovenia and Australia. It started as the Australian .Slovenian monthly news journal "Glas .Slovenije" (1993), and has been published on the Web as .Slovenian Media House from 1996. The Institute for .Slovenian .Studies of Victoria portal, Thezaurus.com, published since 1998, contains web and heritage projects. The President, Aleksandra Ce-ferin, leads a team developing web projects with a focus on the broader global audience. The ongoing projects are: Webzine Sloveniana, .Slovenian language and cultural resources, Careerlinx, Literator, Galeria .Sloveniana, I.S.SV Archives and Archive of .Slovene Migrant Handicrafts, www.rocnadela.org in 2008. key source document Report: Porocilo o obisku Komisije za odnose s .Slovenci zamejstvu in po svetu pri slovencih v Avstraliji od 6. do 17. februarja 2003, by Uroš Pirnat, Assistant .Secretary, Glasslovenije, Feb/April 2003, .Sydney, 6-8. See Document No.6. in Section III About the document This is a report of the Commission for Relations with .Slovenes Across the Borders and Around the World, following the visit to Australia from 6th to 17th February 2003. The delegation met representatives of .Slovenian associations and organisations, representatives of state governments and federal government of Australia. One of the key problems identified by delegates was the future of the second and third generation .Slovenes. They considered one of the most important tasks for maintaining .Slovenian identity, the preservation of a presence in print and electronic media. Glossary delegacija se je srečala s predstavniki -the delegation met with representatives najštevilnejši so v Melbournu in Sydneyu -most of them live in Melbourne and Sydney glavni vzroki izseljevanja so bili ekonomski -the main reasons of migration were economic zgradila 11 klubov in tri verska središča -built 11 clubs and three religious centres v razkošno opremljenih klubskih prostorih -in luxuriously appointed clubs staranje druge in tretje generacije -aging of the second and third generation eden ključnih problemov Slovencev -one of the key problems of Slovenes prihodnost druge in tretje generacije -future of the second and third generations za ohranjanje slovenske zavesti -for preservation of Slovenian identity prisotnost v tiskanih in elektronskih medijih -presence in printed and electronic media ID m mrnil 1993-lams) 1003 V Avstraliji ni toliko domačih naloj Uri:.-.. . i.,..:: i -. -D ovorï! î^d 19 UNIT 6 Community Media 1. Special issue of Glasslovenije 10th Anniversary Sydney April 2003 2. Article in Delo newspaper on Australian-Slovenian student exchange 2003 3. Moja Slovenija monthly journal from Slovenia May 2008 4. Svobodni razgovori journal Sydney June 1987 5. Commemorative issue, Misli - Thoughts, 1998 6. Interview at Radio station 3 ZZZ program 7. Display of Slovenian media publications in Austra ia at 25th Anniversary S ovenian Lan- - j guage in Australia, March 2003 8. Misli - Thoughts, January - February 2009 9. Rodna Gruda from Slovenia October 2001 20 RESOURCES The references are a selected guide for further study of Slovenian cultural heritage in Australia and Slovenia. They are held in the ISSV Library collection in Melbourne. Slovenian emigrant Archives in Australia Victoria and New South Wales have separately established the valuable community archives known as HASA, The Historical Archives of Slovenian Australians. Archival collections held by the associations are being prepared. HASA in New South Wales was established in 2003 to preserve historical records of the Slovenian community in NSW. In the same year the book "Sadovi slovenske dedišcine" - "The Fruits of our Slovenian Heritage" was published, highlighting the community's history. HASA Victoria, were the first Slovenian historical archives in Australia and the initiative of Milena Brgoc, at the Slovenian Association Melbourne, where they are located. They include all the publications of Australian Slovenes, containing the record of their activities following settlement in Australia. M. Brgoc compiled an annotated bibliography of Slovenian books and periodicals published in Australia in 1996. HASA Victoria forms part of the collection of the State Library of Victoria. The journal "Misli" in Melbourne is archived from 1952. It is located in the Archives of the Mission of Ss. Cyril and Methodius. Archives of the Institute for Slovenian Studies of Victoria begun in 1976, are in the process of being published online in their entirety, on the web site Thezaurus.com in 2009. In 2008, a new Online Archive of the Slovene Emigrants Handicrafts of Victoria, www.rocnadela.org was co-produced by Slovenian Ethnographic Museum of Ljubljana, Institute for Slovenian Studies of Victoria and Zavod Neuropolis, Ljubljana. There have been twelve Slovenian newspapers in circulation and over one hundred Slovenian books and periodicals published in Australia. Slovenes in Australia The publications listed are suitable resources for the specific themes of the units in the scope of a study of cultural heritage of Slovenes in Australia and in the context of multicultural Australia. English Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Education, La Trobe University, Australia Brgoč, Milena, (1996), An annotated bibliography of Slovenian books and periodicals published in Australia, Milena Brgoč, Melbourne, Australia Ceferin, Aleksandra, Dediščina slovenskih ročnih del v Avstraliji/Slovenian handicrafts heritage in Australia, Etnolog 18/2008, Bulletin of Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana, 241-255. Ceferin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language in Australia, 25 Years of Slovenian language in Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc., Melbourne, Australia Ceferin, Aleksandra, (2000), The Future of Slovenian Language in Australia, 31-32, Rodna Gruda, Slovenska Izseljenska Matica, Ljubljana Gelt, Draga, Ferfolja, Veronika, Pax et Bonum, (2001), The Presence of the Slovenian Franciscan priests and nuns in Australia from 1951 to 2001, Slovenian Religious and Cultural Centre, Ss Cyril and Methodius, Victoria, Australia HASA-NSW, (2004), The Fruits of our Slovenian Heritage, HASA, Merrylands, NSW Kobal, Ivan, (1982), Men who built the Snowy River, SCOPP, Sydney Pribac, Bert, Brooks, David, (2008), The Golden Boat, Selected Poems of Srečko Kosovel, Salt Publishing, Cambridge Prešeren, Jože, (1988), Anthology of Australian Slovenes - 1988. SALAC, Sydney, Slovenski šolski odbor za NSW, (1988), Rastemo iz Korenin, Zbornik ob-10 let slovenske mature, Sydney, NSW Slovenian Ceferin, Aleksandra, Dediščina slovenskih ročnih del v Avstraliji/Slovenian handicrafts heritage in Australia, Etnolog 18/2008, Bulletin of Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana, 241-255. Ceferin, Aleksandra, Slovenščina v avstralskem vzgojno-izobraževalnem sistemu dežele Viktorije, Slovenski Izseljenski Koledar, 2004-2005, Združenje Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, 138-146. Ceferin, Aleksandra, Prihodnost slovenščine v Avstraliji, Slovenščina v šoli, št.6/ 2000, ZRS, Ljubljana Ceferin, Saša (Aleksandra L), Od Padua Hall do Baragovega doma, 197-209, Misli; Spominska izdaja september 1998, Baraga House, Kew, Victoria Čebulj-Sajko, Breda, (1992), Med srečo in svobodo, Avstralski Slovenci o sebi, Breda Čebulj-Sajko, Ljubljana Fatur, Silvo, Intervju: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Čeferin, Slovenščina v šoli, 5-6/2003, ZRSS, Ljubljana Kavčič, Lucija, Intervju: Zavest o slovenskih koreninah, s častnim generalnim konzulom RS Alfred Brežnikom, 6 June 2008, Tednik Demokracija, Ljubljana Kobal, Ivan, (1993), Možje s Snowyja, Goriška Mohorjeva družba, Gorica Kokalj, Kočevar, Monika, et. al., (2001), Izseljenec: življenske zgodbe Slovencev po svetu, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana Koprivec, Daša, Ročna dela iz Avstralije, Etnolog, 18/2008, Ljubljana, Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum, 231-239. Mikola, Maša, (2005), Živeti med kulturami, Od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana Ogorevc, Metod, Ceferin, Saša (Aleksandra L), eds, Misli; Spominska izdaja september 1998, Baraga House, Kew, Victoria Pribac, Bert, (1962), Bronasti Tolkač, Slovenski klub Melbourne, Melbourne Toplak, Kristina, Slovenski likovni ustvarjalci v Avstraliji: vpliv izseljenske izkušnje na likovno umetnost. Etnolog 13/2002, Ljubljana, 2003, 469-484. Valentin OFM, Basil, Intervju o naših kulturnih dejavnostih, pogovor z mag. prof. Aleksandro Ceferin, Misli, januar, 1980, Baraga House, Kew, Victoria Zbornik Avstralskih Slovencev-1985, (1985), Slovenian-Australian Literary Circle, Sydney, (some articles in English) Zbornik Avstralskih Slovencev-1988, (1988), Slovenian-Australian Literary Circle, Sydney (some articles in English) Žitnik, Jana, Glušič, Helga, eds, (1999), Slovenska izseljenska književnost 1 Evropa, Avstralija, Azija, ZRC, Rokus, Ljubljana Cultural heritage in Slovenia Arns, I, (2003), Irwin Retroprincip 1983-2003, Inke Arns, Irwin, Ljubljana Bažato, M, Bogataj, J, (1994), Človek z maško, Didakta, Radovljica Bogataj, J, (1999), Handicrafts of Slovenia, Rokus, Ljubljana Bogataj, J, (1998), Smo kaj šegavi ? Mladinska knjiga, Ljubljana Bogataj, J, (1992), Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana Berk, Bogataj, Puksič, (1993), Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji, Domus, Ljubljana Cevc, E, (1992), Pripovedi s panjev, Čebelarski muzej, Radovljica Glavan, M, (2003), Treasures of the National and University Library Ljubljana, Narodna in Univerzitetna knjižnica, Ljubljana Granda, Stane, (2008), Slovenia:An Historical Overview, Government Communication Office, Ljubljana, Hrausky, A, et.al, (2007), Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana, Cankarjeva založba, Ljubljana Krečič, P, (1999), Jože Plečnik - moderni klasik, DZS Kropej, H, (1990), Poslikane panjske končnice, Mohorjeva založba, Celovec Gruden, J, (1992), Zgodovina slovenskega naroda, 1-2, Mohorjeva družba, Celje Jesenovec, A, Lenardič, (2001), Književnost na maturi 2002, ICO, Ljubljana Kuret, N, (1989), Praznično leto Slovencev 1-4, Družina, Ljubljana Ovsec, D, J, (1992), Velika knjiga o praznikih, Domus, Ljubljana Prek, S. Merharj, B, (1993), Tristo narodnih, Cankarjeva založba, Ljubljana Razboršek, I, (1993), Slovenska krasilna umetnost, Mohorjeva družba, Ljubljana Saksida, I, 1994),Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti, Trzin Sluga, M, (1979), Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana Šavli, J, (1994), Slovenska znamenja, Humar, Bilije Šavli, J, (2008), Zlati cveti: bajeslovje Slovencev: Duhovna dediščina Karantanije, Bilje, Studio RO - Humar Škofljanec, Andreja Klasinc, (2006), Vodnik po arhivskem gradivu Studia slo-venica, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana Štrekelj, K, (1980), Slovenske narodne pesmi, 1-4, Cankarjeva založba, Ljubljana 21 video Domače obrti na Slovenskem, (1993), (2 videos) RTV Slovenija En dan v Škofji Loki, (1996), Turistično društvo Škofja Loka Gorenski plesi-folklorna skupina Emona, (1997), Ljubljana Kamniti Pygmalion:Jože Plečnik, RTV (1992), Slovenija Košir, I. Zvoki - umetniški program, (1999), Ljubljana (6 television programmes on traditional Slovenian folk festivals) Lenarčič, (1998), Lenarčičeva zlata poroka, Brezje, Slovenija Vincec, M, (1994), Istra - Slovenski del, Videocenter Koper Vincec, M, (1996), Gradovi, Slovenia Audio Carmina Slovenica - Slovenian songs, (1997), Maribor, (CD) Ceferin, A, Slovenian Folk Songs, (1985), Ceferin, Melbourne, (AC and booklet) Grafenauer, N, Slovenske ljudske pravljice, (1992), Mladinska knjiga, Ljubljana (booklet of six Slovenian folktales with two AC) Laibach, Anthems, (2004), 2 CDS, 44 pages booklet, Mute Records Ltd, London Laibach, Volk, (2006), Mute Records Ltd. London (CD) Logar, T, Slovenska narečja, (1992) Mladinska knjiga, Ljubljana (textbook of selected Slovenian dialects with four AC) Pritrkavanje, Helidon, (1992), Obzorja, Maribor (CD) Slovenec sem, Branko, (1997), Nova Gorica (CD) Slovenske ljudske pesmi, (1996), ZRC SAZU Slovenia (CD) Slovene national and folk songs, (1995), SAZAS, Slovenia (CD) Archives collections Galeria Sloveniana www.thezaurus.com/gallery Institute for Slovenian Studies ofVictoria Inc. www.thezaurus.com/ Misli - Thoughts www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html Slovenian Network in Australia www.glasslovenije.com.au/index.html Slovenian Webclassro om www.thezaurus.com/webclassroom Webzine Sloveniana www.thezaurus.com/webzine Libraries National Library of Australia catalogue.nla.gov.au/ State Library of Victoria www.slv.vic.gov. au/ National and University Library, Ljubljana, Slovenia www.nuk.uni-lj.si/ Digital Library of Slovenia www.dlib.si/dlib_eng.asp The Archives of the Republic of Slovenia www.arhiv.gov.si/ websites Galeria Sloveniana www.thezaurus.com/gallery Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. www.thezaurus.com/ Misli - Thoughts www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html Slovenian Network in Australia www.glasslovenije.com.au/index.html Slovenian Webclassroom www.thezaurus.com/webclassroom Webzine Sloveniana www.thezaurus.com/webzine Slovenian organisations Centre for Slovene, Ljubljana University www.centerslo.net/ Gateway to information on Slovenia www.slovenia.si/ Government of the Republic of Slovenia www.vlada.si/ Institute for Ethnic Studies www.inv.si Institute for Slovenian Emigration Studies isi.zrc-sazu.si/ Ministry of Culture www.mk.gov.si/en/ Office of the Government for Slovenes Abroad www.uszs.gov.si/ Slovene Ethnographic Museum www.etno-muzej.si/en Web Portal for Slovenes Abroad www.slovenci.si/ Year of Trubar 2008 www.trubar2008.si/ Australian organisations Department of Planning and Community Development www.dvc.vic.gov.au/ Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. www.thezaurus.com/ Modern Languages Association of Victoria www.mltav.asn.au/ Slovenian Community Guide www.thezaurus.com/community Slovenian Network in Australia www.glasslovenije.com.au/ Slovenian Religious Centres of Australia-Adelaide, Melbourne, Sydney www.glasslovenije.com.au/verska_index.htm Victorian Multicultural Commission www.multicultural.vic.gov.au Victorian Curriculum and Assessment Authority www.vcaa.vic.edu.au/ Victorian School of Languages www.vsl.vic.edu.au/ radio and television Channel 31 Melbourne and Geelong www.c31.org.au/new/ Melbourne Ethnic Community Radio www.3zzz.com.au SBS Radio www.sbs.com.au/radio/ 22 SOURCE DOCUMENTS UNIT 1. Slovenci v Avstraliji Igor Mavfr Leta 1988 je Avstralija praznovala dvesto let naselitve belcev, saj je bila »odkrita« šele leta 1770, koje na njena lia stopil kapitan James Cook. Slovensko popotništvo v Avstralijo seje začelo že okoli leta 1860, če lahko za začetek štejemo obisk Matija Klinerja, kije prispel v Avstralijo nekje v letih 1857-59, koje dela! na avstrijski vojalki fregati, kije potovala okoli sveta, Rihard Pogačnik je tja připlul leta I860 kot eden izmed prvih Slovencev. Delal je kot navigacijski oficir na enem od parnikov v lasti tržaškega Lloyda. Anton Dolenc je v času od 1S90 do 1891 obiskal Avstralijo na avstrijski fregati na poti okoli sveta in pisal dnevnik o svojih doživetjih na poti. Nobeden od teh prvih Slovencev pa se ni odloČil za stalno naselitev v Av.straliji, čeprav je v tej deželi tedaj vladala zlata mrzlica. Po nekaterih podatkih so prvi Slovenci prišli za stalno v Avstralijo okrog leta 1910. Natančna določitev števila priseljenih Slovencev pred prvo svetovno vojno je težavna zato, ker so se priseljenci tedaj kot bivši prebivalci avstro-ogrske monarhije sami deklarirali kof Avstrijci. Zanimivo je, da so med prvo svetovno vojno v nasprotju z ZDA v Avstraliji izbuhnili rasni nemiri proti priseljencem iz jugovzhodne Evrope, torej tudi avstro-ogrske monarhije vključno S Slovenci, ki naj bi jih spričo nemških povezav nadzorovali. Prvi večji val priseljevanja v Avstralijo je povzročilo zakonsko omejevanje priseljevanja v ZDA v začetku dvajsetih let tega stoletja, ko so namesto v ZDA prispele v Avstralijo prve večje skupine priseljencev. V Avstralijo seje tako v dvajsetih letih priselilo nekaj manj kot deset tisoč Slovencev, med njimi je bilo predvsem veliko Primorcev, ki so se izselili s področij, ki so po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, s čimer so se poleg slabega ekonomskega položaja želeli izogniti tudi nasilni raznorodovalni politiki. Slovensko priseljevanje med obema vojnama je težko oceniti, saj so viri skopi. Po nekaterih podatkih je Frank Močilnik prispel v Avstralijo okrog leta 1917, nato so opisana potovanja in naselitev Jožeta Pluta in Matije Kohaniča ( 1926). Po ocenah Mirana Ogrina se je v Avstralijo do druge svetovne vojne priselilo okrog dvesto Slovencev, medtem ko letni koledar Rafaelove družbe iz leta 1937 omenja precej višjo številko. V tem obdobju je večina Slovencev prišla v Avstralijo z italijanskimi potnimi listi, kar zopet otežuje natančnejšo oceno. ^ Glavni razlogi za slovensko izseljevanje v Avstralijo pa so bile spremembe družbeno-pol i ličnega sistema po drugi svetovni vojni ter poslabšani ekonomski položaj in spremembe v Sloveniji, ki so bile posledica hitre industrializacije in AVSTRALIJA. AZIJA • Slovenci v Avstraliji deagrarizacije. Natančno današnje število slovenskih priseljencev v Avstraliji je težko ugotoviti: najbolj zanesljivi podatki omenjajo številko 25.000 {Klemenčič, Račič), čeprav bi le-ti vključno 7. drugo generacijo morda lahko dosegli številko 30.000 (Birsa). Po drogi svetovni vojni so bili prvi priseljenci iz Slovenije bcgunci, ki so zaradi političnih razlogov prispeli v Avstralijo iz begunskih taborišč v Italiji in Avstriji v poznih štiridesetih letih. Po prihodu so morali živeti v delovnih taboriščih in odslužiti enomesečno vožnjo z ladjo, npr. v taboriščih, kot so bila Bathurst, Greta. Liverpool ali Villawood v Novem južnem Walesu ali v Bonegilli v Viktoriji. V petdesetih letih, koje bilo ilegalno prestopanje meje najbolj pogost način odhoda iz države, so Slovenci začeli odhajati v Avstralijo tudi iz ekonomskih razlogov. Ti so ostali poglavitni vzrok priseljevanja do današnjega dne. Preden so prišli v Avstralijo, so često preživeli nekaj časa v Italiji ali v dnigih evropskih državah. Podobni ilegalni prebegi čez mejo so bili v petdesetih letih tudi v Avstrijo, vključno s priseljenci, ki so legalno emigrirali v Avstralijo prek Avstrije v šestdesetih letih: ti so bili s slovenske obale in Prekmurja. Tudi v šestdesetih letih opažamo nov val priseljevanja, ko seje odprla meja, v sedemdesetih letih (po letu 1978) pa seje začelo priseljevanje zmanjševati in govorimo lahko le o posameznikih ter skupinah in ne več o tokovih priseljevanja. Tudi povratnikov in repratriacije izseljencev v tedanjo Jugoslavijo je bile v sedemdesetih letih iz Avstralije relativno malo. Največ Slovencev živi v večjih mestih in industrijskih središčih. Sydneyju, Melboumu, Adciaidi, Canberri, Pcrthii, Wollongongu, Geelongu, nekaj pa tudi v Brisbanu. Darwinu in Hobartu na Tasmaniji. looR Maver Slovenski priseljenci so kmalu po prihodu začeli ustanavljati svoja društva v teh mestih, leta 1953 Slovensko društvo Danica v Wollongongu, leta 1955 Slovensko društvo Melbourne in društva po drugih večjih mestih ter leta 1957 Slovensko druSlvo Sydney v Sydneyu, kjer jih deluje celo več (Triglav, Slovensko društvo Sydney, Slovensko narodno društvo in Slovensko akademsko društvo), kakor tudi v Melbournu (Planica, Jadran, Slovensko društvo Melbourne in Slovenski športni klub St. Albans: trenutno je Avstraliji petindvajset klubov in organizacij slovenskih izseljencev). Kot povsod med slovenskimi izseljenci v tujini je pomembna vloga katoliške Cerkve v družbenem in kulturnem življenju, ki je ustanovila slovenske cerkve in kulturna središča ter šole: Slomškovo šolo v Sydneyju in Melbournu ter Dom matere Romane za ostarele v Melbournu, kakor tudi knjižnico v Baragovi hiši v Melbournu. Spričo velikih selitvenih tokov Slovencev v Avstralijo v petdesetih letih so kmalu začeli prihajati prvi duhovniki, ki so osnovali prvo slovensko knjižnico v Avstraliji, t.i. »Baraga House«, sicer uradno odprto šele leta 1977, pripravljali družbene, kulturne in religiozne dejavnosti ter skrbeli za ohranitev slovenščine med izseljenci in njihovimi otroki, kar delajo še sedaj. Čeprav so bile krajše radijske oddaje v slovenščini predvajane občasno že od šestdesetih let dalje,je avstralska vlada v sklopu nove politike multikulturnosti šele leta 1978 uradno ustanovila etnični radio (SBS - Special Broadcasting Service), ki vse odtlej oddaja tudi v slovenščini. Oddajanje v slovenščini seje sicer začelo leta 1975, leta 1976 so Slovenci zahtevali od radijskega vodstva neodvisno radijsko uro in jo tudi dobili na radijskih valovih v vseh večjih avstralskih mestih, Sydneyju, Melbournu, Adelaidi, Canberri, Brisbanu, Darwinu in Perthu. Kmalu po ustanovitvi prvih slovenskih društev so v Avstraliji vzniknili tudi prvi časopisi. Prvi slovenski časopis A/«//je izšel v Sydneyju v začetku petdesetih let. Nato so za krajši ali daljši čas izhajali; Slovenska kronika. Vestnih kot glasilo Slovenskega društva Melbourne, Žar, Slovenski obzornik, nato pa do danes še vsaj dvajset slovenskih časopisov. Po zbranih podatkih {Directory of Slovenian Acliviiies in Australia) trenutno izhaja v Avstraliji dvanajst časopisov (Misli, Rafael, Vesinik, Glas Slovenije, Svobodni razgovori, The Australian Slovenian Review, Novice, Oznanila, Glas planinke. Tedenske novice. Klubske novice Perth, Društvene novice). Obenem ne gre pozabiti dramske dejavnosti izseljencev, npr. igralske družine Triglav, igralske družine Merrylands in snemanja nikoli dokončanega filma »Vrnitev domov« z izseljensko tematiko. S pojavom literarne revije Svobodni razgovor/ostali izseljenski časopisi in revije v Avstraliji seveda niso povsem izgubili svojega literarnega poslanstva, saj poleg poročanja skrbijo tudi za življenje umetniške besede. Glede na to, daje tok slovenskih priseljencev v Avstralijo v devetdesetih letih bolj ali manj usahnil, se mora nov tisk, namenjen izseljencem, kar vključuje tudi literarno ustvarjanje, usmeriti na mlado drugo ali tretjo generacijo slovenskega rodu, ki slovensko ne AVSTRALIJA, AZIJA • Slovenci v Avstrauji zna več. zelo pa se zanima za ohranitev oz. odkrivanje svojih »korenin«. Tak uspeSen poskus je prvi časopis v Avstraliji s prispevki samo v angleščini The Australian Slovenian Review, ki ga od 1994 naprej ureja skupina mladih izobražencev slovenskega rodu. Četudi nima močne literarne note, vendarle v njem najdemo potopise o potovanjih po Sloveniji, reminiscence z literarno vrednostjo in druge populamejše prispevke, ki bi utegnili zanimati mlajše angleško govoreče gcncracije Avstralcev slovenskega rodu. Katoliška Cerkev je pomemben dejavnik pri ohranjanju slovenske etnične identitete tudi pri mlajših generacijah, na primer v okviru naslednjih ustanov: Tlie Slovenian Cultural and Religious Centre, St. Raphael's Centre. Slovenian Mission, Slovenski pastoralni svet, SlovenianTheatreGroup, Slovenian Youth Production, Slovenian Sisters, All Saints Church, SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga flousc. Obenem so v tem procesu pomembni stiki z domovino, obiskovanje Slovenske poletne jezikovne šole v Sloveniji, ki jo sponzorira Slovenska izseljenska matica, objavljanje v publikacijah, kot so, denimo. Rodna gruda, Slovenija ter občasni literarni zborniki, kijih izdajajo Slovenska izseljenska matica in posamezne slovenske založbe. Izredno pomembna za razvoj in ohranitev slovenskega jezika in slovenske kulture v bodoče je ustanovitev sklada The Slovenian Studies Foundation Trust, ki s pomočjo finančnih prispevkov samih izseljencev pomega ohranjati slovenski lektorat na univerzi Macquarie v Sydneyju. Poučevanje slovenščine na srednješolski ravni pa seje od leta 1976 močno razmahnilo in postalo del splošnega izobraževalnega sistema, kar je predvsem zasluga Aleksandre L. Ceferin in Drage Gelt. Slednja je za svoj prispevek k ohranjanju jezika in slovenske etnične identitete dobila najvišje avstralsko priznanje »Order of Australia«. Kljub prizadevanjem za ohranitev slovenskega jezika in kulture pa je asimilacija druge generacije očitna in seji ne da izogniti (Suša): mlajše generacije večinoma govorijo v angleščini in slovenskega jezika ne obvladajo aktivno. Literatura Birsa, Irena, The Development of a Slovenian Press - A Short History of Ve.stnik \95S-mi. Slovene Studies, 10(1988), 1,81-86. ---, Slovenski tisk v Avstraliji- Znansívena revija, 3 (1991), 2, 365-73. ---, Slovenians in Australia. Ur. Keith Simkin. Bundoora: Birsa in La Trobe University, 1994. Cebulj - Sajko, Breda, Med srečo in svobodo: Avstralski Slovenci o sebi. Ljubljana: samozaložba. 1992. Directory of Slovenian Activities in Australia. Sydney: The Slovenian Studies Foundation Trust, 1994. looR Maver Jurak, Mirko, Pesniško ustvarjanje slovenskih izseljencev v Avstraliji- Delo — Književni lisii, 14. oktober 1982. ---, Poetiy Written by the Slovene Immigrants in Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country. Australian Papers, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1983, S5-61. ---, Slovene Poetry in Australia: From Terra Incognita to Terra Felix. Ada Neophitologica , 19 (1997), 59-67. Klemenčič, Vladimir, in Račič, Mateja, Slovenes in Australia. Slovenski koledar 1990, 193-98. Košorok, Lojze, Kratek oris Slovcncev v Avstraliji od začetka priseljevanja do danes. Slovenski iseljenski kolčdar J997, 171-85. Kranjc, Cene, O prvih jugoslovanskih izseljencih v Avstraliji, Slovenski koledar 1973, 204. Lipa sumi med evkalipli. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1991. Maver, Igor, The Mediterranean in Mind: Bert Pribac, a Slovene Poet in Australia. fVeslerly (Nedlands; The University of Western Australia), 39 (1994), 4, 123-29. ---, Izseljenska književnost izziva posamezne nacionalne literature. Delo - Književni listi, 3i.marec 1994, 14. Ogrin, Miran, Naši v Avstraliji. Slovenski koledar 1966, 152-57. Petrič, Jerneja, Literature Written by the Slovenes in Australia. Auslralian Papers, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1983, 49-54. Prešeren, Jože, Izseljenci v Avstraliji. Enciklopedija Slovenije, 4, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, 221. Sel iger. Drago, Med našimi v Avstraliji. Slovenski koledar 1972, 59. Suša, Barbara, Tisk slovenskih književnikov v Avstraliji. Znanstvena revija, 3 (1991), 2, 357-63, ---, The Slovene Language Among the Slovenes in Australia. Ethnic Literature and Culture in the U.S.A., Canada, and Australia, ur. Igor Maver, Frankfurt am Main: Peter Lang, 1996, 295-98. ---, Terra australis incognita na slovenskem Parnasu. Upa šumí med evkalipli, Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1991, 16-21. ---, Bronasti tolkač in V kljunu golobice Berta Pri be a. Dve domovini/Two Homelands, 1 (1990), 291-99. Šmitek, Zmago,/T/jc rfđ//«;^ iveřov. Ljubljana: Borec, 1986 Zalokar, Jurij, Mavrična kača. Radovljica: Didakta, 1991. Zbornik avstralskih Slovencev/Anthology of Australian Slovenes. 1985, 1988, Ljubljana: Slovenska izseljenska mati e a, S A LUK/SA L AC, 1985, 1988. SOURCE DOCUMENTS UNIT 2. Article: Od Padua Hall do Baragovega doma, by Sasha Ceferin, Slovensko versko in kulturo središče Melbourne, Misli Spominska izdaja. September 1998, Melbourne, 1998, 197-211. 25 slovensko versko in kulturno središče sv* ciril in metod melbourne Saša Ceferin OdPaduaHall do Baragovega doma p, Bazilij seje takoj po prihodu naselil v frančiškansko hišo Padua Hali, kjer svojo pisarno in svoj Smec, Janez VidoviČ, Ivan Zupan, Franc Petelin, Martin Pire in Edi Molan. Dne 20. februarja so končali betoniranje za temenlj. Štefan je preskrbel pesek, Iskrov Rudi železno ogrodje, cement pa so kupili spotoma, l a dan so se pridružili delu Se brala Jože in Tone Gjorek, Tone Laznik in Miro Prajdiř, Celo film so posneli in ga kazali rojakom ob naslednjem srečanju Velik dogodek je bil tudi pridobitev Slovenske duhovniške pisarne v Padua Hali, P. Bazilij jo je dobil pod pogojem, da si priklopi svoj telefon. Svojim faranom e imel najprej stanovanje, pozneje telefon, na katerega ga je lahko poklical vsak Slovenec, HÍ5a je v tem času služila za poboljSevalnico mladim fantom, počasi pa prešla iz uporabe. Leta 1960 sojo avstralski frančiškanski bratje prepustili p. Baziliju, ki jo je namenil uporabi in potrebam slovenskih naseljencev. V Mislih (marec 1958) beremo, da si je dal p. Bazilij podaljšati potni list Se za dve leti in pa da je v odboru Slovenskega kluba Melbourne deloval kot socialni referent. V Mislih (maj 1958) seje začela r\ibrika PBazilij tipka. Tako seje začela njegova 40-letna kronika, ki nam toliko pove o našem življenju in delovanju, o rojstvih in smrtih na jugu Avstralije, zraven pa je nekakšno kramljanje med njim in njegovimi Slovenci, tako da človek kar prisluhne in s lahko živo predstavlja ta ireCanja, Oktobra 1959 je z veseljem poročal, da bo lahko tretjo nedeljo na vsak drugi mesec imel slovensko sv, mašo v cerkvi sv. Frančiška, Bumely, Posebno je vesel, ker ima cerkev kor in orgle. Kmalu so Slovenci lahko imeli maSo v tej cerkvi enkrat mesečno.. Na razpolago je bila tudi dvoranica,, kjer se je že po prvi maši zbrala kar lepa skupina na družabnem večeru. Leto 1960 - začetki in mejniki slovenske prisotnosti v Melbournu V majskih Mislih (1960) poroča p, Bazilij o svojih obiskih v Bonegilli in o fantih, ki jim je preskrbel hrano, stanovanje, pa tudi službo. Velik dogodekje bil slovensko pokopališče v Keilotju, po naCrtu Vladimiija Doriča. 6. februarja je bil skopan temelj za granitni okvir, ki naj bi obdajal 18 grobov. Štefiin Smec ir Janez VidoviČ sta postavila na temelje granitni okvir in zacementirala. Poleg g. Doriča so se lotili prostovoljnega dela: Štefan Misli, september 1998 je sporočil Številko, na katero so ga potem klicali vsa naslednja desetletja: 86 7787. Tako se je v Melbournu počasi gradila in sestajala skupnost: k obredom, praznovanjem in družabnim večerom; ves Čas brez lastnega poslopja. Maše so bile v Bumleyju, pri sv. FranČiSku. R Bazilij je v Bumleyu orgmiziral tudi fiaitovske popoldneve s šahom, namiznim tenisom in podobno. O pomenu slovenske maše v Bumleyju je ganljivo napisalJože Kap (Misli, julij 1960), ki jo 'je naSel polno - samih Slovencev', in se potem udeležil fantovskega popoldneva ob narodni pesmi, šahu, ping pongu, r^ovoni in vonju klobas, Slovenija onkra. morja! P. Bazilij je kmalu izposloval, da so Slovenci imel sv, mašo tudi pri sv, Frančišku v srediSču mesta, v najstarejši cerkvi Melbouma. Obisk je bil dober, tako da je za Slovence izprosil tudi uporabo cerkvene dvorane za družabnost in kulturne dogodke. Dne 4. septembraje bila mdi otvoritev Slovenskega doma v Melbournu, ki ^je p, Bazilij sveCano blagoslovil. Tako so imeli Slovenci svoj prvi dom, na naslovu: Slovenski dom - Slovene Centre, 371A Park Street, Princes Hill, Victoria, Septembra je p. Bazilij prvic obiskal Tasmanijo, najmanjšo deželo in otok na jugu Avstralije, Frančiškanski sobratje in duhovniki so ga lepo sprejeli ter mu razkazali lepote tasman ski h gora, jezer in Hali končno Na dan sv. Valentina, dne 14. februarja 1963, je Padua zgodovinskih krajev, naîel pa je samo enega Slovenca v karavani ob cesti), za katerega je slišal, da živi na Tasmaniji. Seveda se je ta Franee, katerega priimek je )ii isti kot p. Bazilija^ skoraj sesedel od presenečenja, 'menila sta se, da ga bo spet priSel obiskat v naslednjem etu, Vlelboumsko romanje na prvo nedeljo v novembru, lajprej na keilorsko pokopallSCe, potem pa v Sunbiir>, k procesiji Kristusa Kralja, je bilo v letu I960 že radicijonalno, z narodnimi nošami in vei kot 200 jdeleženci. ieptembra so avstralski frančiškani in gojenci zapustili Padua Hali in prepustili hiSo p, BaziMjtj, ki je kmalu potem nastanil v njej Jožeta Kapušina. prvega Baragovca. Kljub temu, da Se ni vedel, kaj bo s to hišo, je imel za božič v njej že šestnajst slovenskih fantov, tako da so îkupaj praínovali Božič, zjaslicami in drevescem. Imeli so tudi slovensko mater, gospo Kregarjcvo, ki jim je kuhala. tudi dovoljenje za krščevanje. Tako so s kapelico dobili Slovenci 'faro v malem'. Slikar France Benko, ki je prišel julija v Padua Hali na počitnice, je čas dobro izkoristil. Ceio steno bralne sobe je spremenil v krasen, živo barvan zemljevid Slovenije z večjimi mesti in kraji, gorami in rekami in drugimi posebnostmi. Naslednji razred slovenske Šole se je potem Padua Hali - natiheni ie Baragov dom - je počasi dobivala nov obraz. Maja meseea 1961 je poročal p. Bazilij, da stanuje v domu 27 fantov, ki se jim v prostem času pridružijo Se drugi, ki iivijo razkropljeni po Mciboumu. Pojejo, muzicirajo, igrajo odbojko, namizni tenis in biljard. Pripravljajo se tudi na nujna dela popravil in pleskanja hiše. Sedemnajstletni fant, Peter Fiscliinger iz Chichaga, piše p. Bazilij, izdeluje podobo brezjanske Marije Pomagaj za kapelico ob Padua Hali. Pater upa, da bo to začetek avstralskih Brezij. Junija 1961 pakarzavriska iz Misli: dobili smo avstralske Brezje, in sicer prav pred praznikom Marije Pomagaj, dne 24.maja.Takojo je pater lahko ustoličil v kapelici nad predvečer, v kotu na desni strani oltarja. Hitro pa je dobil tudi dovoljenje, da postavi sliko nad oltar inje pred njo maieval ie naslednji dan, na praznik Rešnjega Telesa. Iz kapelice so na praznik Antona Padovanskega, patrona hostela, prvič zadonele litanije Matere božje Rojaki so načeli obiskovati kapelico, kjer je bila od takrat naprej božja služba vsak dan, kadar je bil p. Bazilij doma. Od nadSkofije je v svoje.veliko veselje dobil 198 vršil kar pred tem zemljevidom, v veliko navduJenje učiteljice in učencev. Začetke je vtem času doživel cerkveni zbor. Med mašo se je oglasil tudi otroški pevski zborček, lep uspeh učiteljice Anice Smec, Obiski so že v tistih časih pomenili praznik in družabnost. Če je bil gost duhovnik, so se vrstile tudi obredne in kulturne svečanosti. Takšen je bil prihod p. Odila iz Amerike, Obednica seje 10. novembra napolnila z dvesto rojaki. Prišli so poslušat predavanje s skioptičnimi slikami o Sloveniji. Ta dober in Šaljiv govornik je potem pokazal slike Se v Geelongu, Pod vodstvom p. Odila je naš cerkveni zbor krasno pel med maSo in na pokopališču, skupaj s pevci iz ûeelonga. V novembrskih Mislih beremo, daje dala Škofija dovoljenje, da se lahko praznuje polnočna maša na prostem, na dvorišču slovenskega hostela Padua Hali, Spet en pomemben korak naprej, še en velik dogodek v življenju naših ljudi v Avstraliji, Kot je p. Bazilij upal, je bilo vreme naklonjeno, vernikov seje zbralo blizu tisoč in vzdušje je bilo izredno lepo in ganljivo. Zbrani rojaki so ob spremljanju obreda oživljali tople spomine iz mladih let in drugih časov. Poleg slovenske molitve, slovenske besede in pesmijih je preko zvočnikov razveselil tudi mili glas naših zvonov. Slovenske maSe so naSi duhovniki, bratje frančiškani tedaj že deset let redno, ali vsaj občasno obhajali v vseh krajih, kjer so se naselili Slovenci: v Geelongu, Morwellu, Ballaratu, Berriju, Wodongi,na Tasmaniji. Misii. seplemlKT 1998 dobila novo uradno ime: Baragov dom V načrtu pa je bil spet nov projekt: lurSka votlina V soboto, 31. avgusta so Sli fantje nabirat skale za luriko votlino, ki naj bi do Božiča zrasla za Baragovim domotn. Vodstvo projekta je prevzel Štefan Srtiec. Fantje so nabrali poln tovornjak skal. ki jih je Roman LfrSič pripeljal s svojim tovornjakom. Tako seje zaCelo. Kako zelo pomemben je bil p. Baziliju Baragov dom in njegovi fantje! Zelo je skrbel zanje, za njihovo zadovoljstvo, dobro poíutje, prijetno domatnost, razvedrilo. Vsako leto vse do svoje smrti je p, Ba^ilij 16. septembra s svojimi Baragovci praznoval Baragov večer, s pesmijo, glasbo, pogovori, spomini. Cerkev sv. Cirila in Metoda Gradnja Dne 16, septembra 1963, na tretjo obletnico Baragovega doma, je p. Bazilij pokazal nadškofijskemu ordinariatu prve naCrte in model (zahvala iníenirju Branku lavčarju in umetniku Vladu DoriĚu) za Slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda, ki naj bi zrasla na igriSču ob Baragovem domu: kol dokaz naše slovenske katoliške zavesii, v spomin 1100 letnice slovanskih Magovesiniko» in obenem kol spomenik vsem slovenskim Žrtvam svetovne vojne. Od cerkvenih oblasti je 3. oktobra dobil dovoljenje Ta /idavo. Oktober je bil tudi mesec, ko je prispel med nas p. Valerij an Jenko, ravno ob pravem Času, daje lahko delil z nami to veselo vest. Za gradnjo cerkve se je takoj zavzela cela slovenska skupnost, V novembrskih Mislih p. BazUj Že poroća, da je zabeležil 32 darovalcev in nabral skoraj tisoč dolarjev. Umetnik F. Benko je obljubil mozaik za steno velikega oltarja. Še več rojakov je obljubilo delo: J. Zemljič vsa kleparska dela, okrog petnajst rojakov svoje delovne sile ob gradnji, tiskar Simon Špacapan vsa tiskarska dela za cerkev. In tako seje začelo. Odslej je cela skupnost zbirala denar; oosmezniki, sloven ska skupnost v Melboumu in drugod. :)enarso zbirali učenci Slomškove Sole ob svojih igricah n drugih nastopih, starejši ob koncertih, fantje iz îaraeoveea doma, pevski zbor ŠkrjanCek u Sydneyja vfisli.septeniberlWS pod vodstvom g. Klakočerja in tako naprej. Vedno znova seje p, Bazilij zahvaljeval posameznikom, ki so pošiljali prispevke za gradnjo cerkve. Do decembra leta 1964 je bila obrana lepa vsota. 4390 funtov. Dovolj za začetek, posebno če verniki darujejo svoje delo, je pisal pater. Vodstvo zidave prevzela Alojz Markič in Rudi Koloini. Delo seje zaCelo s slovesnostjo zasajanja prve lopa;;, 7. marca 1965, Alojz in Rudi sta že počistila zemljiĚče, Karei Colnik pa je prevzel izkopavanje z buldožerjem. Veliko odkopavanje seje začelo 29, oktobra 1965 in se nadaljevalo do 2. junija 1966 okrog poldne. Tovornjaki so odvažali zemljo, kakSnih 2000 kvadramih yardov. Odpeljali so jo na Kew golf igriSie, kjer sojo odkupili, tako daje to skorajda krilo stroSke odkopavanja. Gradnja cerkvice je lepo napredovala. Zadovoljivo je tudi rastla vsota prispevkov in pridnih rok je bilo vse polno. Koje dal slovenski gradbenik Lojze KavaS na Za odkritje in blagoslovitev Baragove sobe in spominske ploSčejep. Bazilij izbral 2 L julij, slo letnico smrti Škofa razpolago svoje zid^je in delavce za tri dni, so zidovi kar vidno zrasli. Po malem zastanku je junija 1966 na zemljiSCu spel oživelo. Zalivali so cementno plo8Co- Na delo se je priglasilo kar 26 delavcev. Pod vešiim očesom mojstra Aniona Knajpa je bilo v sploSno zadovoljstvo veliko delo kaj hitro dokončano. Med tem so se vrstili še drugi dogodki. Avstralijo je po dveh letih zapustil p.Odilo. Bolezen in leta so ga poslala proć, čez morje, tako da ni utegnil dočakati sedemdeset iemice. Baragove i so praznovali peto obletnico doma ob zvokih domačega orkestra Bled. V domu je živelo 37 stanovalcev. Skozi hosiel je od svojih začetkov že šlo, po patrovém štetju. 500 fantov. Kolika pomoč, koliko dobrega dela! Anica Srnec je v začetku leta 1966 odpotovala na enoletni študij v Evropo.To je bila velika izguba za Melbourne, za šolo in kulturne programe. Zato je bil to res najboljši čas za prihod frančiškanskih sester Brezmadežne. P. Bazilij je kupil v bližini Slomškov dom, kije bil potem vsa leta del dogajanja našega verskega in kulturnega središča v Viktoriji. Prišle so 3.aprila 1966 in se takoj lotile dela. Prevzele so cerkveni zbor. skrb za cerkev, odgovornost za slovensko šolo in odprle otroški vrtec. Slomškova šola se je tako do nadaljnega preselila v Slomškov dom in sestre so takoj začele s pripravo malih učencev za nastope in s šivanjem kostumov in kulis. Nastala je Baragova knjižnica. Knjižničar Ivan Mihelj, 200 je prevzel skrb za lepo število zbranih slovenskih knjig. Medtem koje gradnja napredovala injecerkev dobivala najprej stene in železna rebra za streho, se je France Benko lotil dela na mozaiku sv. Cirila in Metoda. Poseben praznik je bil, ko je M. Romana Toplak, predstojnica sestrske družine Slomškovega doma 15. aprila 1967 praznovala 80 letnico. Priredili soji lepo jubilejno praznovanje, kateremu so se pridružili slovenski in avstralski duhovniki, redovnice in laiki. Pridružil se je tudi škof Stewart, kije rekel: 'Wrf/i, 10 je Cerkev: Skof, duhovniki, redovniki in redovnice 1er laiki - vsi kol ena druilna, pa ieludl lahko okrog na.ie mize naštejem kar sedem narodnosti... ' V iačetku leta 1968, 15. Januarja, je m. Romana preminula. Njej v spomin je p. Bazilij pozneje poimenoval dom za ostarele, Dom Matere Romane. Blagoslovitev cerkve sv. Cirila in Metoda Prvi slovenski škof na avstralskih tleh V junijski številki Misli p. Bazilij sporoči, da je za blagoslovitev cerkve v nedeljo, 20. oktobra vse potrebno dogovorjno. Škof dr. Janez Jenko ježe sprejel vabilo, da blagoslovi naSo cerkvico In nai obiiie'na drugem koncu sveta', je naš pater napisal v Mislih. Bil je trdno prepričan, da bo z b«žjo pomočjo in seveda s pridnim delom vse ob času dokončano malodu-šnežem navkljub, ki so majali z glavami. Želel pa jc tudi, da bi bilo to leto zaznamovano s čim večjo svečanostjo. Medtem je Baragov dom imel nekaj pomembnih obiskov. Aprila je obiskal naše središče pomožni škofCulIinane, ki mu je bila v nadškofiji dana posebna skrb za priseljence. Vse si je ogledal z velikim zanimanjem in dobil najlepše vtise. Meseca maja pa se je oglasil, na svojem kratkem obisku Australije, vrhovni predstojnik frančiškanskega reda, p. general Konstantin Koser. Rojen v Braziliji, je bil v preteklem letu izvoljen za 115. naslednika sv. Frančiška. Bitje tudi prvi frančiškanski general, ki je obiskal Avstralijo. Za odkritev in blagoslovitev Baragove sotie in spominslce ploSCe je p. Bazilij izbral 21. julij, sto letnico smiti Friderika Barage. Za ta svečani obredje naprosil melboumskega nadškofa Jakoba Knoxa. ki se ]e vabilu rad odzval. To je bila lepa priložnost, da Cerkev v Avstraliji zve nekaj vei o tem izrednem slovenskemu človeku. Praznovanje je bilo prekrasno, z nagovori, petjem, narodnimi noSami. Zbralo se je nad 400 ljudi, vreme pa ni bilo nič kaj prida. P. Bazilij se je pritožil patronu doma, da ne skrbi dovolj za svoje in naSe dobro ime. Ob kipu je spregovoril p. Ambrožič, ki je pred leti zaiel akcijo za Baragovo beatifikacijo. Oktober se je medtein približeval, treba pa je bilo še mnogo urediti in pripraviti. Skoraj nemogofie? Ne, po mislih p. Bazilija. Zvonove je že naroČil - iz livarne v Sloveniji ('čeprav ne bodo smeli preveč zvoniti') in prave orgle na piSčali, kakrSne so bile doma. Krstni kamenje podarilo Slovensko druStvo Melbourne. O delu v teh zadnjih mesecev pravi tole: i'inko Molanjff s pomočniki i^goiovil poteg velikega okna na pročelju tudi vwofro in kaj sitno okno nad pmhierijem. Atojz Kerec iz Baragovega doma pa se je s pomagači tout stropa. Sirofiskiti stopnic v cerkev m stopnic v zakristijo htm imeU brez potmovatnega Franca Purgerja m Petra Zorzuta. Maiija Cimerman in Joie Kosi sra napravita polSaste stopnice na kor, dočim siaJože in Franc /iozman oblekla veliko okno na pročelju v aluminij. Alojz Marktč in fiudi Koloini sta z Maksom Korzetom če začela na zidavi 'rvonika Marko Krievan bo prevzet tzdelavo odra v dvorani. Z električno napeljavo imata skrbi Jernej Podbeviek m lyegov mojster Stojan Kulitveovski Ferdo Toplak izdelava ograjo sa glavno stopnišče. Ivan Mihelj in Ivan ^alentič sta sprejela v delo ograje stranskih slopniič. Anton Brne. Alojz Kumar m Peter forieh so pripraviti ogrodje in ptoSče za mozaik, kt bo pokrival zadnjo steno. In £e hi lahko naiteval imena. Zlasu lesarskega deta nam te ledne ne bo zmanjkalo, saj nos £c čaka vzviienpodprezbiienjo m pa vhod v cerkev Čakata nas tudi Se stranska oltarja, dočim je glavna kamemta oltarna miza prav v teh dneh na poti iz Adelaide kot dar tamkajSnje&i gradbenega mojstra Slavka Kralja. V oktobrskih Mislih poroča p. Bazilij, daje zvonik dokončan, prav tako strop. Mozaik bratov, sv. Cirila in Metodaže od 28. septembra krasi steno nad oltarjem, Torej glavno je narejeno. Drugo delo pa bo seveda moralo počakali za pozneje. èkofa dr. Janeza Jenka, prvega slovenskega ikofa na avstralskih tleh je lepa skupina rojakov pozdravila na melboumskem letališču 4. oktobra. Sledil je lep večer v Baragovem domu, naslednji dan slovesna maia in pridiga v St. Albansu in potem z rojaki v dvorani. Potem pa so ga pozdravili še rojaki v Oeelongu. V soboto so Škota pozdravil učenci SlomSkove šole z domačo akademijo in igro Stati križ. Nedelja. 20 oktobra, je bil dan, ki ne bo nikoli pozabljen.. Čudovitpomladnidan.pa veliko število vernikov, prišlo jih je okrog 2000. Prišli so rojaki iz vseh dežel Avstralije, visoki avstralski cerkveni dostojanstveniki in predstavniki države. Po blagoslovu cerkve, tabemaklja, ot^el, ki so prvič slovesno zazvenele, je mladina v narodnih nošah prinesla v cerkev sliko Marije Pomagaj. Sledila je prva maša. Popoldne ob treh je bila cerkev spet prepolna. Tokrat so se zbrali birmanci in birmanke (103 po številu), z botri in starši. Ta danje bil v novi cerkvici krščen prvi • f-: 'v«^ '.v- novorojenček. MarkiCeva prvorojenka. hčerka Alojza Markiia in Anice roj. Cimerman. Se je bilo praznovanj. Na velikonočno nedeljo je leto pozneje škof J- Cullinane blagoslovil zvonove. Po slovesni maSi pred lurSko votlino se je množica zbrala pod stopniščem cerkve, sledila pa ji je procesija z narodnimi noSami in banderami. Lepo okrašeni crije zvonovi so čakali pod zvonikom na vrhu siopniSča. Po stari slovenski navadi je vsak zvon dobil botra ali botro. Ob velikem zvonu svetih bratov, Cirila in Metoda je stal arhitekt in gradbeni inienir Branko Tavčar, kije to čast zaslužil za brezplačno delo pri nastajanju cerkve. Ob zvonu Marije Pomagaj je siala Julka Mrčunova, kije prva darovala za novo cerkev. Ob zvon Vernih duš pa je Ivanka Urbasova nadomeščala pokojnega moža Ivana, vnetega delavca vrsto let. Cerkev in dom - vera in kultura delo in zabava v naslednjih mesecih in letih seje nadaljevalo delo v dvorani. Za vse tesarsko delo, parketni pod, so vedno priskočili pridni obrtniki in postopno dokončali delo. Dvorana je v naslednjih mesecih in letih postala sredISče razgibanega kulturnega in družabnega življenja. Vrstila so se razna praznovanja od materi nskege dneva do raznih priprav in vaj. Folklorna skupina vadi nove plese za nastope tudi pred avstralsko skupnostjo. Začnejo se vaje za igro Pri belem konjičku- Drugo igro, Razvalina življenja, pripravlja Slovensko društvo Melbourne. Fantje Baragovega doma sprašujejo, kdaj bo dvorana lahko tudi telovadnica in čc bi lahko uvedli odbojko in košarko. Predstava igre Pri belem konjičku julija meseca je tako dobro sprejela, da igralce povabijo še v Geelong. nato sledi ponovitev v Melboumu. t ObfisitferMinov. M. OmermaniJ. Kosi. A. Markii V nedeljo, 20. julija 1969, je bilo v cerkvi sv. Cirila In Metoda prvo žegnanje. Slovesnost je vodil ukrajinski ?kof Ivan Praško s staroslověnsko liturgijo. S sabo je pripeljal celo pevski zbor, daje bil obred Se lepši.Tako ie je svečano začelo praznovanje lemih žegnanj, ki je poslalo tradicionalno in bo ostala, dokler bo živela slovenska skupnost v Melboumu. Istega leta je prispel v Avstralijo frančiškanski novomašnik p. Stanko Zemljak, ki je imel v večjih slovesnkih središčih ponovitev nove maše. V cerkvi sv. Cirila in Metoda je maSeval 2). septembra, zatem pa še v Adelaidi, v BaJ}aratu in Berriju. Med nami je ostal deset let. Slovenski del pokopališča v Kellorju seje povečal še za štiri prazne grobove; prostor je namenjen družini sester frančiškank Brezmadežne. Zgrajenaje bila tudi kapelica iz sive opeke in postavljen okvir iz granita ter bela plošča z napisom. To lepo delo so opravili Štefan in Anica Smec ter Rudi Simu-nkovii in Janez Burgar. P. Bazilij se je 31. decembra 1969 odpravil v Sydney in se udeležil blagoslovitve nove cerkev sv. Rafaela, ki jo je zgradil p Valerijan skupaj s svojimi verniki. Septembra 1970 praznuje Baragov dom, na katerega je bil p. Bazilij tako zelo ponosen, svojo desetletnico. V tem Času si je Bar^ov dom pridobil ime dobrodelne ustanove pri avstralskih oblasteh, tako da Frank de Grood ni imena Baraga House 'izpustil še iz nobenega poročila Canberrf (Misli. 1970, str. 198) Praznovanja v cerkevnem letu dobijo svoje temelje. Dne 13. junija 1971, v nedeljo po deseti maši je bila prva Telovska procesija. 'Prav preprosto, z narodnomi noSami, banderi in zvonenjem', je napisal p. Bazilij. Nogometno društvo Kew-Slovene je kol Clan Viktorijske nogometne zveze odigralo že štiri tekme. Koncert klasične glasbe v nedeljo, 13.maja so si navzoči zapomnili kot izredno kulturno prireditev. Orkester s 25 člani je vodil Pavel Coppens, bivši Baragovec. Izkupiček je bil namenjen odplaCilu orgel v cerkvi. Dvorana seje ob tem koncertu izkazala za zelo akustično. Duhovna obnova za žene in matere v septembru leta 1972 v Slomškovem domu, ki je za vse udeleženke lepo doživetje, da tudi pobudo za ustanovitev Druilva sv. Eme. V letu 1972 je p. Bernard predal uredništvo Misli p. Baziliju: "Zdaj boš pa sebe Čakal na tipkarijo." Seveda je moral zdaj on druge čakati z njihovo tipkarijo. Uredništvo Misli seje s tem preselilo v Baragov dom in p. Bazilij urednik celih 25 let, kakor si je lo želel, torej do konca svojega življenja. V začetku leta 1973 avstralske Slovence obilCeta Skof Stanislav Lenii in franiiikanski provincial p. Marijan Valeniak. V središču jima pripravijo krasen Misli, september 1998 sprejem. Prijetna akademija z nastopi otrok SlomJkove šole, bratov Plesničar, bratov Pahor, pevskega zbora Triglav pod vodstvom V. Trampuža, kvarteta deklet (Metka in Janíka .Ikofič, ter Jožica in Cvetka Uršič) Posebno se postavijo s svojim nastopom piSCalkarji pod vodstvom Marka Plesničarja. Zalem je i^l orkester Bled, za zakusko pa je kot vedno poskrbelo Društvo sv. Eme. V naslednjih letih sledi še več visokih obiskov.Med njimi so školje Alojzij Šuštar, Alojz Uran, Jožef Kvas, Metod Pirih, tr^aSki škof Belloni in torontski Skof Alojzij Ambrožič (nečak p. Bernarda) ter provinciala p. Polikarp Brolih in p. Miha Vovk. Avstralski Slovenci so jih sprejemali stoplino in navdušenjem. Ob njihovih obiskih so vedno pripravljali slovesnosti, Škofje pa so navadno tudi birmali slovenske otroke. Eden od obiskov je bil posebno pomemben za naše rojake na Tasmaniji. NadSkof Alojz Šuštarje šel ob svojem obisku Avstralije leta 1983 pogledal tudi rojake v Hobart. Maloštevilna slovenska skupnost je Škofa Se posebno toplo sprejela. Novoustanovljeno slovensko druSivo (predsednik Jože Mavrič)Je pripravilo izredno lep sprejem v ukrajinski dvorani. Dogovorili so se tudi za redne obiske slovenskega duhovnika iz Melbouma. V tistih letih smo imeli še dtruge zelo ljube obiske. Leta 1974 je imela veliko turnejo po Avstraliji vokalna instrumentalna skupina minoritskih bogoslovcev Minores. Predstavili so čudovite glasbene koncerte duhovnih, narodnih in umetnih pesmimi, pa tudi za poskoCno glasbo so poskrbeli. Za vsakega nekaj. Za Slovence v Avstraliji, duševna hrana, ki jim je bila tako potrebna. Slovenski Oktet je dvakrat nastopil v dvorani v Kewju. Večkrac nas je obiskal Oktet bratov Pirnat. koroSki zbor Gallus in cela vrsta drugih glasbenih skupin. Tudi sami smo si znali pripraviti lepe kulturne dneve in večere. Vsa leta je prepeval na koru cerkveni zbor. Mladinski zbor Glasniki, kije zadnja leta prepeval pod vodstvom glasbene učiteljice Katarine Vrisk Največji lemi dogodek, ki so ga prirejala verska središča, pa so bili vsakoletni mladinski koncerti, kjer seje srečevala mladina iz vse Avstralije. Prvi vse-avsiralski koncert slovenske mladine je bil 13. decembra 1975. Začelo se jc v verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda na pobudo p. Stanka Zemljaka. Sprva so bili koncerti le v Melboumu, zatem pa še v Sydneyju, Canberri, Adelaidi in Wollongongu -oolmh 24 let. V njih so se predstavljali talenti naše .nladine, skrb scarSev in trud požrtvovalnih kulturnih ■ i .VJ.,- I Koncert je bil izredno glasbeno doživetje, v katerem je skupina pokazala svojo spretnost z modernimi in tradicionalnimi melodijami. ViSek pa je bilo mojstrsko igranje sodobne skladbe Fables, s katero si je Branko pridobil naslov avstralskoazijskega prvaka. V istem času so nam na odru redno zapeli in zaigrali igrali bratjePlesničar. V zadnjih letih slanam ob svečanih priložnostih zapela in zaigrala Alenka in Paul Paddle. Kdo ju ne pozna? Pa 5e mnogo, mnogo drugih, ki so v svoji ljubki mladosti razveseljevali s pesmijo, plesom in igro naša srca. Velik kulturni dogodek je bila slovenska razstava delavcev. Koncerti so 5e danes lep primer povezovanja in družabnostiv okviru celome slovenske skupnosti v Avstraliji. Imeli smo še druge zbore, ki so ob svečanih priložnostih nastopili z lepo slovensko pesmijo, mladinske orkestralne skupine, pa tudi številni posamezniki so n^topali s svojim glasom in inštrumenti. Koncert harmonikaSev v dvorani cerkve Sv. Cirila in Metoda, 30. avgusta. Je bil prav poseben glasbeni dogodek. Nastopili so: Branko Smec-Tomažič, trikratni avstralazijski prvak v klavirski harmoniki in še dva druga Slovenca Lydia Lah in Peter Pimai. To je bil poslovilni večer za mladega prvaka, ki se odpravljal na nadaljni glasbeni Studij v Kanado. avgusta 1973 v Baragovi dvorani. Društvo sv. Emejepri družinah nabralo veliko število predmetov, oljnih slik, ročnih del. Posebno pokornost so zbujale idrijske čipke, gospa UrSičeva pa je praktično pokazala, kako naslajajo. Razstavljeni so bili tudi slovenski časopisi, ki izhajajo v zdomstvu in zamejstvu; kar34 jih je bilo skupaj z Mislimi. Rapolčeva slika Mati z otrokom je zbujala največ zanimanja. Pa tudi zbirka izdelkov iz črne gline. Mojster, kijih izdeluje, naš rojak F. Kukoweiz. Razvozljalje2000 let staro egipčansko formulo za 'terro nigro', ki je zdaj njegova skrivnost in njegov patent. Od prvih začetkov skupnosti in kulturno družabnega delovanja so imele igre važno vlogo. Velikojebilo učenja in dela, toda tudi vneme in energije je bilo dosti več v prvih desetletjih. Z igricami so se predstavljali najmlajši in mladinci. V prvih letih smo imeli igralske družine. Leto za letom so prirejale igre, ki jih je občinstvo nadvse rado gledalo. Krstnim uprizoritvam so ponavadi sledile ponovitve. Cela vrsta jih je bila: Pri beletn konjiiku. Prisegam, Slehernik, Špeka v Ljubljani, Oh, le zadrege! in tako naprej. Baragova knjižnica je ponovno oživela leta 1977, ko }e prevzela skrb zanjo Marija Opelt. Preselila se je iz razreda v sedanjo, bolj primemo sobo. Dobila je nove police. Knjig je bilo kakih 950. Država je data denar za nabavo novih knjig, Se veC pa so jih darovali rojaki. Danes ima knjižnica 3,350 knjig, prav lepa zbirk zbranih del, prevodov, referenčnih knjig in podobnih izdaj. Knjižničarka prodaja tudi knjige, kasete, video-kasete in zgoščenke. Izborna zbirka, na katero smo Slovenci ponosni. V Baragovem domu je tudi arhivska soba. z dragoceno zbirko knjig, revij in dokumentov naše prisotnosti v Avstraliji. Vrednost knjižnice in arhiva se bo morda Sele po dolgih letih polno izkazala. Slomškova šola Otroci in mladina, zbori in folklora Pomemben del delovanja slovenskega verskega in kulturnega srediSča je bila Sola, in z njo povezani nastopi manjših otrok in mladine. Delo učiteljic, učiteljev in sester fřančiškank Brezmadežne je igralo pomembno vlogo pri ohranitvi naše slovenske identitete, skupnosti in je osnova tudi za nadaljne življenje skupnosti. Po maši, 4. septembra 1960, se je začela Slovenska Sola pod vodstvom Jožeta Kapucina. Prijavilo seje štirinajst otrok. Pouk je bil sprva napovedan za vsako prvo nedeljo v mesecu. Sola se je začela v velikem navdušenju učencev, ki so hoteli prihajati kar vsak teden. NavduSen je bil tudi učitelj, ki je tako začel delati načrte za prvi otroSki odrski nastop. V juniju 1961 je prevzela Solo Anica Srnec, ki se je s Mtlbeurnt,o dvorani Sv.FranilSluiMaleriiaU dan 1963 presledkom enega leta požrtvovalno posvetila učenju slovenskega jezika in slovenskim otrokom vse do leta 1974. Pridružila se ji je potem Se Dragica Setnikar (pozneje por. Gelt), s poučevanjem folklornih plesov. Koje Anica odpotovala na Studij v Evropo, je Dragica prevzela tudi učenje. Ob svojem prihodu v Melbourne so sestre v prvih letih prevzele velik delež poučevanja in priprav na nastope. Baragerú tnJIMca Pripravafowgrafij la arhiv Kew odlive Milena Brgoč, Marija Oppell in Ludja Srnec Misli, seplembcT 1998 S/omStiova Ma 205 ; ^ 4\i. OirodSIemilumitiUiuàu^icogospo MkiMmk. OčamUdm I9g6 Otrokje bilo vedno več, tako dajih je bilo vrsto let dovolj za dva velika razreda, tako da je bilo potrebnih več učiteljic. Delo Smečeve Anice, posebno prvih šest let je bilo neprecenljive vrednosti. Predano In sistematično je učila otroke brati in pisati, poleg tega pa jih je pripravljala na vsakoletne nastope: za Materinski in Očetovski dan ter za Miklavževajije. Prihod sester aprila 1966 je pomenil novo obdobje ludi za SlomSkovo Solo, kakor smo jo imenovali. Imele so izreden smisel za vzgojo otrok in oi^nizacijo raznih prireditve. Poleg učenja so v tistih prvih letih pripravile kulise in zavese za oder (er Šivale kostume. Sestra Silvestra je prevzela odgovornost za te priprave in tudi izbrala igre, pesmi in razne druge prispevke za nastope. Tako so bili nastopi zanimivi in otroci so radi nastopali. Mladinska folklorna skupina pod vodstvom Dragice Setnikar je nastopala ne samo med Slovenci, temveč tudi na mednarodnih koncertih in žela veliko priznanj. Med drugim je folklorna skupina zaplesala prekmurske narodne plese v prekmurskih narodnih nošah ki jih je sešila 5. Ksaverija. Občinstvo je bilo lako navdušeno, da so predstavo ponovili. Glasniki in razne druge skupine so nastopale na domačem odru ob raznih prireditvah in se tudi udeleževale vse-avstralskih koncertov. Nekateri nastopi so bili izredni, TakSno je bilo Miklavževanje leta 1969. Prirejeno je bilo izredno lepo, z novimi zavesami, lepimi kostumi in velikim Številom nastopajočih otrok. Slovensko druStvo je ob tej priložnosti pripravilo nad 250 darov. Opereta Miklavž prihaja, ki je bila del programa je potem gostovala še pri Slovenskem društvu v Geelongu, v veliko zadovoljstvo mladih in starih.Začela so se tudi srečanja mladine na drugo in četrto nedeljo v mesecu, pod vodstvom Sonje Potočnikove. Ta srečanja so se nadaljevala več let. Vsako leto so se srečavali mladi kasneje pa tudi stari na poletnih počitnicah v Mt. Elizi, tradicija, kije Se danes živa. 206 Mladi so s p. Stankom odhajali na 'bushwalking' in v zadnjih letih s p. Tonetom začeli oživljati slovensko tradicijo hribolazništva. Leta 1975 je štela SlomSkovašola nad 40 otrok. Učili sta jih s. Pavla in s. Silvestra. Dragica Gelt roj. Setnikar je učila folklorno skupino in mlade z novimi plesi pripravljala za različne nastope. Lucija Smec je bila naprošena da poučuje mladince, potem so sestre prosile Viki Mrak, naj priskoči na pomoč. Viki je vrsto let učila folkoro v Kewju. Zatem je nekaj let vodila skupino Rožmarin Ivanka Kropich, Folklorne plese je nekaj časa učila tudi Majda Špacapan. Vrsta je prišla spet na Viki, ki je učila folklorne plese tudi maturante. Kasneje je njema skupina Lipov cvet nastopila na vse-avslralskem mladinskem koncertu v Sydneyju in na maturantskem plesu leta 1993. Viki je začela s poučevanjem folklore, pozneje je poučevala slovenščino, pripravljata učence na odrske nastope, naročala učno gradivo. To je bila verjetno najdaljSa doba neprekinjenega vzgojno-kultumega dela med našimi učiteljicami. Do leta 1997 je poleg tega Viki učila tudi maturante v državni šoli. Z Viki je več let poučevala Pavlina Pahor, potem pa so se pridružile mlade, v Avstraliji rojene učiteljice. Barbara Smrdel, Mary Petelin in zdaj že več let leta Veronika Smrdel. Ulal99Sjebil tvan Mejač 35 let naš IHItM. Dom Matere Romane Zadnji veliki projekt p. Bazilija je bil Dom Matere Romane- Preko Misli je slovenski skupnosti odkril svojo lamisel, potem pa je s polno paro za£el zbirati denar. Organiziral je Walkathone, ki so se jih udeleževali mladi in stari ter zbirali sponzorje. Letna srečanja ostarelih v mesecu septembru so bila posveCena tudi nabiralni akcij i in hoji mladih. Ves Irud Društva sv, Eme je odslej šel v ta namen. Mladi so hodili in prirejali koncerte pod geslom MLADINA SPOŠTUJE STAROST. Pri hoji in nastopih so sodelovali tudi najmlajši uienci Slomškove Sole. To sla bili desetletji, ko je p. Bazilij napel vse sile za dosego svojep zadnjega velikega cilja. Kupljeno je bilo zemljišče. Ustanovljenje bil pripravljalni odbor. Odslej Srari upravirelj u faja novega. Sfanko Prosenak in Me Vulka Predloženje bil nairt za enonadstopno poslopje, ki gaje izdelal Paul Archibald, priznani arhitekt za domove te vrste. Državaje obljubila, da bo ta projekt podprla z vsoto S660 000, čim bo skupnost dokazala, da ima dovolj svojih sredstev. Načrt je bilo treba spremeniti v pritlično poslopje, ker so sosedje protestirali.'Pa bo manj stalo', je rekel p. Bazilij. Slovo oJAmit Marku. Odle^: Slavica Kolone, Ena Tomtín Majila Sok. Kamica SaaUr in Itíe (bft« Tik pred zakljuCkom novemberske številke Misli jeprišla odobritev za Dom matere Romane in obljubljena vsota za gradnjo. Odobrili so tudi gradbenika, Jožeta Colenka. Z gradnjo seje seveda začelo lakoj, tako daje bilojunija 1991 že precej zgrajenega. Dom počitka pa je bil dokončan v začetku leta 1992. Sodelavci in iodeiûvke sepoilevt^ajo Anice Marku po iesiih letih poSnvovalite sMbe ^ < VOipfeajus. Ema. gospa ^dnjalin Ljubica Hdč- Kosanovif je Sel ves denar, ki gaje zbrala SlomSkova Sola s svojimi priredita vami. Društvo sv. Eme, razni koncerti in seveda letni Walkathoni in dnevi upokojencev, v ta namen. IV aprilu leta 1988 p, Bazilij poroča, I da je načrt za Dom narejen. Marko I Zitterschlager je s s svojo dobro [pripravljeno prošnjo dosegel, da so I vsi darovi za Dom priznani kot izdatki, ki se smejo odbiti od Matija Homa obdavčenih dohodkov darovalca. Misli, september l»98 "■J F Dom počitka je v začetku upravljala Anica Markič. Pozneje je vodstvo prevzel Stanko Prosenak in upravljal 5 let. Letos je prevzel vodstvo Jože Vučko. Dom je znan kot eden najboljših ustanov te vrste na vzhodu Melbounia. Slovenske žene in Društvo sv. Eme Leia 1997 je praznovalo Društvo sv. Eme petindvajseto obletnico svojega obstoja in nepretrganega delovanja. Od vsega zaietkaje bila postavljena osnovna struktura društva; nekaj odbornic oziroma £ I an ic, ki so vzele nase odgovornost za delovanje druStva in poklicale na pomoC druge Jene, kadar je bilo treba pripravili kai^o vefje cerkveno praznovanj e. Bilo je ustanovljeno 27.avgusta 1972 ob priložnosti duhovne obnove za žene in matere v SlomSkovem domu pri sestrah. Tam se je takrat zbralo osem žena. Članice naj bi bile v vsestransko pomoć apostolatu med naâinti izseljenci. Za prvo predsednico je bila izbrana Tonika Plesničar. Vsaka katoliška žena, ki bi želela pomagati slovenskemu črnemu občestvu, je dobrodošla. Članice naj bi se sestajale od Casa do časa, pomagale pri raznih cerkvenih prireditvah, obiskovale t>olnike. nudile pomoč v siJi in podobno. Zazavetn/cojebila izbrana sv.Ema, slovenska svetnica, ki je s svojimi dobrimi deli storila toliko dotň^p med našimi pradedi. zahvaljuje p. sreColov' na ■podjetnost in moške'- Že v decembrski številki Misli se Bazilij za 'izredno uspelo zakusko in zadnjo novembrsko nedeljo in hvali požrtvovalnost žena. ki dostikrat prekaša Tako se je izkazala kot glavna naloga in nadvse važna nalop Društva sv. Eme, da poskrbi za okrepCilo in zraven za prijetno družabno vzdušje po cerkvenem obredu ali kulturnem programu v dvorani- 'V i f Povedala je, da ima društvo v sedanjem odboru štiri ilanice; Olgo Bogovič (predsednica) Zoro Kira, Jelko Burger in Marto Kim. Te žene so organizacijsko jedro, ki odloča, načrtuje, oskrbuje in pripravlja. Njitrava glavna naloga je, da pripravijo vsako tretjo nedeljo kosilo za upokojence. Ravno tako kosilo ali zakuska za materinski dan, za očetovski dan, za miklavževanje, za žegnanje. Ob teh priložnostih pokličejo na pomoč štiri ali pet žena iz cerkvenega občestva, ki so vedno pripravljene pomagati. Druge pomagajo tako, da prinesejo obilo peciva. Vse potrebno za zakuske in kosila nakupijo članice iz društvenega fonda, dobiček pa gre za razne potrebe cerkvenega občestva: za Baragov dom in cerkev, Slomškovo Jolo, vrl in podobno. Težko je presoditi, koliko ljudi bo prišlo na kosilo. Največ jih pride na posebne dneve, kot je materinski dan. Ob obisku koroškega zbora pred nekaj leti, je društvo pripravilo 240 polnih kosil. Zora je rekla, da je bila organizacija brezhibna. Bolj običajno je kakšnih 120 kosil, ki jih postrežejo s pomočjo štirih ali petih žena. Zgodi se tudi, pravi Zora, da ne pride dosti Jjudi. Potem je druStvo na zgubi. Največ ljudi, kar so jih imeli, je bilo ob po^ebu p. Baz i lija. Bi loj ih 400, Postregli so jih v dvorani, polne mize pa so bile pripravljene tudi na dvorišču pred lurško votlino. Takrat je streglo goste kar dvajset žena inje šlo vse zelo gladko, S tem se delo še ne konča. Ko so sestre odlJe, se je ponudila Fani Šajn, da prevzame odgovornost za čiščenje cerkve. Zdaj vsak teden čistijo cerkev delovne skupine žen, ki so razdeljene v štiri skupine, tako da pride vsaka na vrsto enkrat na mesec. Fani in Zora sta odgovorni za menjavo prtov in cvetje. Cvetje prispevajo člani slovenske skupnosti ali pa podarijo prispevek za nabavo. Prav poseben prispevek podari Marija Grij, s krasnimi orhidejami z njenega vrta. AnU'Toi'a Francka več lei pridstdnlca drusrvů Kako deluje Društvo sv. Eme danes? Povprašala sem Zoro Kim, ki je zelo aktivna in delavna članica društva že štiri leta. 208 ur - Ot posebnih priloinostik pasireUM ihivenske Uit t dobro hrmo Misli, september 199S Farti Sajn in Zora Klrn pripravljajo cvetje za cerkev Pomagajo tudi možje. SreSko že vsa leta oskrtuje dmSfvo z domačimi klobasami in potem se dva ali (rije prijavijo za pripravo piknika. Takrat prav lepo diSi po dvorišču. Odhod sester 12. Marca 1992, je pomenil konec prav posebne dobe: skoraj 25 letih delovanja med nami. 26. julija 1997 nenadna smrt p. Bazilija in konec tega izrednega in živega iasa, dobe našega prihajanja, naseljevanj« ia ukoreninjenja. Po letu 1998 v Melboumu smo sedaj na začetku nove dobe. V «nem letu. kar je med nami p. Metod, kot naj dulni pastir in voditelj Slovenskega verskega in kulturnega sredi$ča,Je ogromno napravil. V enem letu nas je spoznal in začel veliko delo obnavljanja. Skupnost se mu je odzvala z navdušenjem in predvsem Baragov dom se kar bieiči v svoji novi obJeki. Kaj je z naSo skoraj polstoletno dediščino danes? Kako bo Slo naprej? Druitvo sv. Eme dela naprej zelo uspešno, in s polno paro, cako da so gostje in verniki vedno lepo postreženi, kadar se srečajo po bogoslužju in ob posebnih priložnostih. Na pomoč lahko tudi pokličejo Širši krog žena in mož, kadar je to potrebno. Skrbijo za to, da se vsi dobro imamo, kadar pridemo skupaj. Posebej se potrudijo za to, da se ohrani dan upokojencev. S Slomškovo šolo nadaljuje mlada, tukaj rojena učiteljica -- naš up za bodočnost slovenstva - Veronika Smrdelj, Mladinske ure na radijski postaji 3 ZZZsenaduljejo, v glavnem po zgledu Veronike in s podporo Mete Lenarřň;, voditeljice 3 ZZZ programov. Obiski slovenskega pokopališča novembra za Vse svete na Keilorju so tudi postali tradicija, ki seje trdno držimo. Dneva Baragovcev, kije po letu 1992 nekako zaspal, morda po smrti p. Bazilja ne bo več. Saj so ftntje k njemu prihajali kot k očetu, v spomin na pretekle dni.Toda kdo ve? Baragova knjižnica in Arhiv slovenske prisotnosti v Avstraliji morda zdaj na drugačen način služijo skupnosti kot so včasih. Prihaja druga in tre^a generacija, ki ne razume več dobro slovensko. Vendar želi vedeti Cim več o svojih slovenskih koreninah. Oom Matere Romane stoji in se dobro drži, vendar ne služi samo Slovencem, kakor je to želel p. Bazilij. Služi pa, kakor je služil Baragov dom različnim narodnostim naše mulikultume dežele. Kaj je lepšega, kol da dobi pri Slovencih streho in prijazno besedo ter toplino človek, ki vse to potrebuje? Zato ker je človek? Uredništvo Misli, ki ga je vodil p. Bazilij preko 25 let, ostaja še naprej živo. Misli izpolnjujejo svoje osnovno poslanstvo; so to. kar so bile, glasilo, ki povezuje Slovence v Avstraliji, jim da je svoj glas, in jim nudi duševno vodilo za življenje. 32 SOURCE DOCUMENTS UNIT 3. Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Ceferin, Slovenščina v šoli, by Silvo Fatur, VI11, letnik 5/6. 2003, Ljubljana. Sîtvo Fatur, Lucija - Portorož Slovenski jezik v Avstraliji Pogovor z mag. Aleksandro Čeferin Currikulum vitne avstralske SU>i>mke pfof. maji. Aiiksntidu Čeferin Vadnjal izpričuje nenavadno veliko íteviío pobud in dejanj, ki začrtujejo njette nenehne in že dolgoletne ahrivnosti v zvezi s sioven/iina. Kdor majistricofňzna, bo pritrdil, daje v vseh svojih prizadevanjih neverjetno vztrajna^ polna izjemne enii^ijc^ ki se zdi neuniitjivu, kot enej^ija v naravi sami. A o vseh njenih pobudah in aktiv}iostih ob tejpriloinosti ni tnočspregovoriti, zato bi izdvojili le dve reci, kise zdita prvovrstna dosevka: tosta stoveníčina kot maturieettti predmet na avstralski maturi in medmrežni projekt Thezaurus. 1. FrofisùrU» Ćeferinovu, atrostpo ste preživljali v družini, kije morala cb koncM 2. svetovne vojne zapustiti domovina. Bi hoteli za bralce Sloveníčine v šoli obuditi spomin na tistt dni? Morda bi ob tem kaj rekli tudi o va^em rodu in domu? Rjodila sem se v Ljubljani, prvih sedem let svojega življenja pa sem preživela v Kamruku, z ozadjem nepozabnih, mogoinih kulis Kamniikih planin, nekaj let v Novem mestu, vojna leta pa v Ljubljani. Rod mojih stariev izvira s Krasa - oie Adolf Vadnjal iz Zagorja pri Pivki, mati iz Dolenje vasi pri Senožečah. Moje kraiko poreklo je bilo vedno izredno pomemben in močen vpliv v mojem iivljtnju, Kamnik je bil pravljična kulisa mojega otroškega doživljanja, Dolenja vas, kjer je gospodaril in uspeval rod moje matere, pa jc bila pravljica sama - z živalmi, cvetjem, poljem in otroško igro. Konec te idile jc zaznamovala v mojem življenju 2. svetovna vojna, z zrainim napadom na Novo mesto, s kljukastimi križi po hiSah itï motoriziranim prihodom nemške vojske. V živem spominu mi je ostalo žvižganje letal, ko so se obračala nad našo hišo, eksplozije, ogenj, ogromne luknje na cesti in mrtvi konji. In povsod množice ljudi, ki so bežali in na vozičkih vlekli svoje imetje. Vojna leta smo prebili v Ljubljani. To so bila leta strahu - ali bodo očeta obdržali v raciji in ga odpeljali v italijansko taborišče. Ali bo dovolj jesti? Kako se preživljati? Kaj je s sorodniki? Kaj je z očetom? Kot državni uradnik je bil poslan v oblegano Novo mesto, pozneje pa v Idrijo, kamor se je vozil po miniranih cestah. Bil je čas hudih konfliktov in i;sodnih osebnili odločitev. Ob koncu vojne je naia družina zapustila Slovenijo. Naslednjih pet let smo preživeli v Trstu, kjer sem obiskovala slover^o gimnazij» in redno nastopala v radijskih igrah. Pred odhodom v Avstralijo sem se udeležUa še odrske realizacije Divjega lovca v vlogi Majde, Angleščina, ki sem se jo naučUa v slovenski tržaški gimnaziji mi je dala dobro osnovo za moje hitro prilagajanje novemu življenju v Avstraliji ,,, 2. Kako in kje je v naslednjih letih potekalo Paie iolanje? Bi ob tem morda kaj povedali tudi o različnih iolski ustrojih, ki ste jih doiivtjali, morda predvsem o pedfigaiki klimi v njih? Svojega osnovnošalskega obdobja, osnovne šole v Kamniku, Novem mestu in Ljubljani, se ne spomnim mnogo. V spominu so mi ostale predvsem dobre učitcijicc. Bile so prijazne, pravične, niso delale razlik med ućenei iz premožnih in revnih družin. Moja zadnja šola v Sloveniji je bila pri UrSulinkah v Ljubljani- Spomnim se, da so bile stroge in izredne učiteljice - žene, kot to gledam danes, popolnoma predane svojemu poklicu. V Trstu sem obiskovala slovensko gimnazijo, ki se ni v ničemer razlikovala od slovenskih iol. Učili so nas profesorji iz Slovenije, iz Trsta in Gorice, vsi so Slovenci. VzduSjeje bilo izredno dobro in kolegialno. Sošolci smo si med sabo radi pomagali. Profesorje smo spoštovali. V posebno živem spominu mi je ostala Laura Abram, Vinko Beličič, Franc Goršc in Roza áturm. Ob prihodu v Avstralijo ni bilo sprva opaziti nobenih večjih razlik. Vse osnovnošolske otroke so takoj poslali v šolo. Tudi za starejše je bilo poskrbljeno. S petnajstimi dekleti srednješolske starosti sem se udeležila prvovrstenega enomesečnega tečaja angleščine in priprave za bolniško službo. Avstralija je bila velikodušna do prišlecev, in je storila vse, da so nas čim prej pripravili in razporedili za delovna mesta. Po enem letu v družinskem taborišču in v bolniški službi, sem se začela zanimati za nadaljnji študij. Odkrila sem trdno izdelan srednješolski učni sistem na daljavo, v katerega sem se lahko takoj vpisala. Za vstop na univerzo sem potrebovala maturo iz štirih predmetov. Vpisala sem v angleščino, nemščino, italijanščino in latinščino. To so bili dobri in sistematični tečaji, z utrjevalnimi vajami in testi. Po končanem študiju sem se prijavil» na maturitetnc izpite (pisne in ustne) in jih dobro opravila. Vstop na univerzo je bil zagotovljen. Ko sem v lem 1966 nastopila univerzitetni študij - medtem sem se poročila in odpravila v šolo dve hčerki - je bil to veliko večji kulturni šok. Znanje, ki si ga je študent pridobil, je bilo v glavnem sad samostojnega raziskavanja, argumentiranja, premišljevanja. Vse to pa je bilo treba predstaviti pisno. Za nemško literaturo, klasično zgodovino, antropologijo in sociologijo je bilo treba pisati dolge argumentativnc eseje, podprte z raziskovanjem, obširnim gradivom in referencami. Prav tako na izpitu ob koncu leta, kjer je bilo treba odgovoriti v treh urah s krajšimi eseji na 4 vprašanja. Potrebna je bila prilagoditev, ki je trajala celo prvo leto. 3. Po izobrazbi stegermanistka, a vse življenje je v srediiiu vale pozornosti in vaiih prizadevanjsloveničina. Kako to? Verjetno bi bila vaia strokevna pot^ermanistke v Avstraliji la£odnejU in laija, mar ne? Ne vem, če bi bila ta pot lažja- Prav gotovo ne bi bila tako zanimiva, bogata z izkušnjami in uspehi. Nemščino sem v prvi vrsti študirala, da se usposobim za poučevanje na srednji šoli. Nadaljevala sem, ker me je cel nemški literarno-filozoŘko-sociološko-politično-zgodovinski kontekst, kot so ga predavali na univerzi Monash izredno zanimal. Mojc veliko odkritje je bQ Goethejev genij. Mojc magistrska naloga Funkcija novele v (ioethejem delu, je predstavljala vrhunec moje študijske dobe. S tem delom sem želela približali današnjemu človeku Gocthcjcvo misel, pogled na svet, na človeka in naravo. Takrat so v mojem življenju nastopile družinske razmere, ki so efektivno zaustavile moj univerzitetni študij in akademsko pot. Obenem sem začutila, da si moram poiskati novo področje delovanja in sveža obzotja. Našla sem jih v poklicu srednješolske profesorice. Kot profesorica in kasneje ravnateljica Victorian School of Languages sem se z vsem srccm posvetila projektu uvajanja siovcnSčine kot drugega jezika. OkoliiSčinc za uveljavljanje slovenščine v ćasu od 1980 do 2000 so bile idealne: od iiradnc definicije Avstralije kot multikulturne dežele, do z njo povezanih srednješolskih reform, na podlagi katerih sem v državni Šolski sistem uvedla slovenski jezik, pripravila učni program in dokumentacijo za maturo. Nadaljeval sc je z udejstvovanjetn v dveh Šolskih prenovah, s koordiniranjem jezikovnih tečajev in razvijanjem uinih programov za nemSćino in slovenščino. Nenazadnje ustanovitev Insiute for Slovenian Studies of Victoria in spletnega stiůšťa Thezaurus. Ravno s slovenščino sem se odzvala izzivom in priložnostim Interneta za ohranjanje jezika in povezovanja med Slovenci v svetu. Zadala sem si nalogo, da s Thezaurusom predstavljam Slovenijo in njeno enkratnost Avstraliji in sveru ter obenem izkoristim možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, za povezovanje naSe, po vsem svetu raztresene skupnosti. Morda bi bila pot germanistkc lažja, a gotovo me ne bi pripeljala k plodnem in ustvarjalnem delu Thczaurusa, ki oživlja, spodbuja in zadovoljuje. Tako sem lahko združila strokovno delo z osebnim zanimanjem in ljubeznijo do svoje kulturne dediščine. 4. Sloveniiina v iolije v prejinji ftevilki pa tudi ie kdaj prej, pisal o prizadevanjih : ohranjanje sloven/iSine kot tnateriniiine «< raznih koncih ypeta. A kaže, da je med fsen dragocenimi dosežki s tem v zvezi najpomembnejii - uveljavitev sloveničine kot maturitetnesa predmeta v Avstraliji-Pred nedavnim ste avstralski Slovenci tveiano in strokovno poglohljeno proslavili 25-letnico tega dosežka. Povejte nam, prosimo, kako jt do te pobude priilo in do kod ste priili t leh petindvajsetih letih. Prvi in najvažnejši dosežek je bil vzpostavitev pouka slovcnSiine kot akreditiranega maturitemega predmeta v viktorijskem Šolskem sistemu. Pobudo za maturo iz slovenskega jezika je dal p- Stanko Zemljak, ko me je nekega dne vprašal, će bi se dalo kaj narediti zi slovensko maturo. NaSim dijakom, ki so sc ućili slovensko - takrat še v Baragovem domu, smo hoteli ćimprcj preskrbeti akreditiran šolski predmet. Kot profesorica nemSčine in angleščine na gimnaziji Monash, sem se takoj zagnala v priprave in raziskavo. Pripravila sem v$o potrebno dokumentacijo in vložila prošnjo, ki je bila odobrena. Za maturitetne predmete je v Viktoriji odgovorna neodvisna ustanova, ki administrira vsebino, izvajanje in ocenjevanje maruritetrúh izpitov za vse predmete. Za odobritev so zahtevali utemeljitev slovenske mature, opis načrtovanega tečaja in njegovih pedagošluh ciljev, opis slovenskega jezika s slovničrdmi elementi, seznam predpisanih in predlaganih učnih knjig in slovarjev, ter gradiva - knjig, kaset, plošč, diapozitivov. Ravno tako tudi vzorec pisnega izpita po zgledu obstoječih maturitetnih jezikov. Naslednji korak je bila institucionalizacija sloveničine v okviru Victorian School of Languages, v okviru katere smo novembra leta 1976 ustanovili Združenje slovenskih učiteljev Viktorije (Slovenian Teachers Association of Victoria). VSL je bila ustanovljena leta 1934 po iniciativi profesorja, ki je menil, da šolski učni programi ne nudijo dovolj jezikov. V jezikovni program so se lahko vpisovali tudi dijaki iz drugih šol. VSL se je po 2. svetovni vojni obdržala in s prihodom novih priseljencev različnih narodnosti, začela uvajati nove jezike. Tako je z uvedbo slovenščine VSL imela že 23 jezikov. Drugi dosežek je bil vzdrževanje slovenščine kot izbirnega predmeta v šolskem sistemu celih 25 let. To je pomenilo ves ta čas nositi strokovno in administrativno odgovornost za predmet in njegovo ponudbo. Imetí v rezervi učitelje. Vsako leto poskrbeti za dovoljšno število učencev, oglaševati prek radia in v tisku. Pripravljati učne načrte in učno gradivo za celoten šolski program in maturo in ob dveh temeljnih šolskih prenovah. Pomenilo je tudi močno podporo slovenskih staršev, ki so bili v nekem smislu partnerji v tem podvigu. O pomenu našega delovanja priča vrsta publikacij pod sponzorstvom Ministrstva za šolstvo Viktorije, kot je moje leta 1984 izciano Slovensko slorstro — beňlo, v naslednjem letu pa še knjižica z zvočno kaseto, Shvemki narodne pesmi. V zadnjih 15 letih je bila izdana vrsta slovenskih učnih programov, ki so služili za vzgled v procesu razvijanja novih učnih programov, posebno slovanskim jezikom. Od leta 1992, ko sem nastopila upraviteljsko mesto pri VSL, sem pripravila z učitelji slovenščine: Slovenian Course Outlines 7-10 Sr VCE11 -12 (VSL 1992), Slovenian CSF MultilevelSyllahus(1995), Slovenian CSF Course Guidelines (1996), Slovtnian CSFeS-VCE Course Outline (2003). V \cm 2001 sva s Sandi Ceferin izdelali za maturitetne ustanovo Victorian Curriculum & Assessment Authority (VCAA) Slovenian VCE Study Design (2Q02). Naš tretji in največji dosežek je spletno stičišče Thczaurus.com in projekti, ki smo jih razvili v njegovem okviru. Podpora za ta podvig je prišla tako iz Ministrstva za šolstvo Viktorije, kot tudi od s!over>skega ministrstva za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve. 5. Kako je bile in je pri vsem tem z ućbeniki i» drugimi tUnimi gradivi, saj slovenskih ni bilo mogoče aplicirati neposredno, mar ne? Povezali smo se s Slovenci v ZDA, v Trstu in v Sloveniji, naročili primerne učne pripomočke in gradivo, tako za učitelje, kot tudi za učence. V šoli je bilo namreč strogo prepovedano uporabljali knjige in besedila s Icomimističnimi simboL in vsebino. Tako smo za uiicncc naročili berila za osnovno šolo in prva tri leta gimnazije iz Trsta, iz ZDA pa knjigo prof. Gobca Slovenian Lan^ua^c Manual lin //, ki je bila prirejena za učcncc v angleškem govornem področju- Vse ostale knjige smo v obilju dobili iz Slovenije: slovnico, slovar, berila za višje razrede srednje šole, kniige za učenje slovenščine, kot je bila Toporiíičeva Zakaj ne po slovensko?, zgodovine, antologije in preglede slovenske književnosti. Imeli smo adise, zgodovinske delovne zvezke, diapozitive, zvočne kasete in ploSče. Vse to je bilo potrebno prilagoditi našim učencem. Pripravili smo zgodovinska in literarna besedila, slovnične vaje in slovarčke. Primernega učnega teksta za učenje skjvenščine, ki bi ga lahko uporabljali v celoti za srednjo šolo, še nimamo. Uporabljamo najnovejše áolsko gradivo in povzemamo in prirejamo vse primerne vsebine. Dijake vzpodbujamo k branju z izbori avtentičnih sodobnih besedil iz Slovenije, iz revij, časopisov ali svetovnega spleta. Na tak način jih spodbujamo, da si vsak teden preberejo raznovrstne slovenske publikacije in o njih diskutirajo ali pišejo, ter na tak način vzdržujejo stik s sodobnim kulturnim življenjem Slovenije. Za maturante in dijake z dobrim znanjem slovenskega jezika uporabljamo izbrane lekcije v knjigah Stoveničina za tujce in Ulimo a stovenSíino, in izvrstno slovnico, Slovene. A Comprehensive (jramnutr(V. Herrity). 6. Zdaj pa k Thesaurusu. Zdi se, daje pobuda sanjsrasla iz istih prizadevanj kot sloveniiina pri maturi, U da jo je izzvala in omojroćila nora, raiunalnUlm tehnologija. Prosimo, ie opiiete zamisel in dosedanja rtalitéKtjo. Odločilna pobuda je prišla od viktorijskega Ministrstva za izobraževanje, ki je finančno in strokovno podprlo jezikovna združenja LOTE (Languages Other Than English) pri uvajanju informacijske tehnologije v srednje šole. Osnovna zamisel je bila načrtovanje spletne strani, ki bi jo predstavniki učiteljskih združenj oblikovali kot učno in komunikacijsko orodje pri poučevanju jezika. Za nas je bila to idealna priložnost, da premislimo naše delovanje in za prihodnost določimo ciljc in naloge v okviru spremenjenih pogojev, ki jih prinaša privatizacija šolstva, ter vključitev novih in pluralnih tehnologij, med njimi intcrneta in multimedijev. V tem procesu smo kot svojo ciljno skupino odkrili drugo in tretjo generacijo slovenskega rodu, ki smo jo poimenovali "izgubljena generacija", saj jo je zanimanje uradne izseljenske kulturne politike in izseljenskih društev, prvenstveno namenjeno prvi generaciji izseljencev, zaobšlo in zapisalo asimilaciji. To je generacija, ki je izpostavljena kulturni asimilaciji sodobnosti in globalizacije, začela ponovno odkrivati svoje poreklo, vendar ne z vračanjem v idilo preteklosti, kot to počnejo njihovi starši, temveč prek stikov s sodobnim slovenskim življenjem, ki jim je vrednostno bližji in bolj domač. Rezultat naše izhodiščne raziskave in njene analize, je bila temeljna preusmeritev delovanja in ciljev društva, ter razširjena definicija njegovega članstva. Na tej osnovi je nastal Institute for Slovenian Studies of \^ictoria in vzporedno, kot njegov osrednji projekt, spletno stičišče Thezaurus- Thezaurus je po petih letih obstoja postal v prvi vrsti spletni arhiv za študij slovenskega jezika in kulture: z izbranimi spletnimi povezavami, s spletno revijo, jezikovnim delom in podatki o slovenskih tečajih, spletno učilnico, z diskusijskimi forumi in spletno galerijo. Jezikovni sklop - Slovenian Language Resources, je nastal na iniciativo viktorijskega ministrstva za izobraževanje, je spletni arhiv slovenskega jezika, z informacijami o maturi. Sdpcndijah in tciajih po svetu. Razširili smo ga s spletno učilnico - Webclassroûm, ki povezuje metodo spletnega raziskovanja in tematskim učenjem jezika s pomočjo slovenskih kulturnih virov na svetovnem spletu. Tu je še izbor kakovostnih medmrežnih povezav -Thezaurus Unks. Zeio priljubljena je spletna revija - Sloveniana Webâne s podnaslovom Uniqueness in the heart of Europe, ki predstavlja Slovenijo s članki o posebnosti slovenske kulturne dediščine. Projekt CareerUnx\c nastal na pobudo viktorijske vlade. Njegov namen je promovirali znanje slovenščine kot raaturitetnega jezika in prednosti, pri štipendiranju, zaposlitvi in poklicni karieri. Vsebuje osebne izjave maturantov slovenščine v Viktoriji, splošne predstavitve Slovenije in slovenskega jezika, šolskih izmenjav in štipendij. Spletna galerija Galeria Sloveniana predstavlja dela na tujem delujočih slovenskih umetnikov. Začeli smo s skupinsko razstavo Slovenski umetniki v Avstraliji, ki je nastala sočasno z njeno razstavo v Baragovem Domu v Melbournu. V pripravi je samostojna razstava umetnika v lesu Andrewa Potočnika Li razstava fotografij Currents/Tokovi Saše Ceffcrin. Trenutno so deležni največ pozornosti prenovljeni Thezaurusovi Forumi, diskusijske skupine, ki predstavljajo interaktivni in povezovalni del Thezaurusa. Tu je še projekt Litcrator.net, ki smo ga leta 2001 predstavili najprej avstralsla javnosti y okviru avstralske turneje 5 slovenskih avtorjev, ki smo jo pripravili skupaj z Društvom slovenskih pisateljev. Slovenski javnosti smo ga predstavili jeseni istega leta. Gre za kartografijo slovenske knjiicvnosti za angleško govorno področje, ki bi na enem mestu izbrala in kontekstualiziiala slovenske avtorje in njihova dela. Literator je veijetno naš najbolj odmevni projekt, ki pa ga kljub moralrxi podpori Društva slovenskih pisateljev, slovensko Ministrstvo za kulturo ni vzelo dovolj resno in ga primerno podprlo, zato Literator še vedno ostaja v računalniku čakajoč na svojo javno realizacijo. Prav tako ostaja v predalih naš projekt slovenskega spletnega tečaja, ki smo ga razvijali in pripravljali več let. Lahko rečem, da je Thezaurus najlepši primer slovensko-avstralskega sodelovanja, saj z nami od samega začetka sodeluje slovenski spletni in grafični oblikovalec Bojan Ažman (aka Chiron Morpheus). V prispodobi bi lahko rekli, da smo s Thezaurusom postavili kulturno ambasado, ki s svojimi spletnimi publikacijami in komunikacijskimi orodji predstavlja slovensko skupnost in njeno kulturo angleško govorečim javnostim. 7. Kako pa jez odmevnostjo, z odzivanjem na to ponudbo? In s čim bi se v projekt lahko vključili slovenski slavisti, nemara tudi s svojimi HŽenci in dijaki, saj je res, da bi se ob tej živahno razvijajoči se zamisli lahko tvorno povezalo slovenstvo na vseh petih celinah? Odmevnost je izredna. Thezaurusova publika je narasla v 4 letih na 167.000 zadetkov mesečno, in sicer iz 53 držav. Najbolj so obiskani prenovljeni Thezaurusovi diskusijski forumi, kjct obiskovalci lahko prebirajo in pišejo o novostih na kulturno jezikovnem področju v Sloveniji in med Slovenci po svetu. Večino naših iniciativ prevedemo v spletne projekte, ki so odprti za sodelovanje in udeležbo. V Forume se vsakdo lahko prijavi in vključi v dialog. Za spletno revijo Sloveniana imamo sodclavce v Avstraliji, Sloveniji in Argentini. Z mnogimi drugimi se povezujemo prek spletnih povezav. Razširitev baze sodelavcev, njihovo vključevanje in konstruktivno sodelovanje je aspekt, ki se mu posvečamo že nekaj časa, saj bomo le s širokim krogom sodelavcev zagotovili Thezaurusovo obstajanje skozi čas, saj le-ti zagotavljajo kakovostne vsebine. razširjanje kroga bralstva in nenazadnje, razbremenitev naše uredniške skupine. Sodelovanje slavistov in njihovili dijakov bi bilo izjemno dobrodošlo na jezikovni sckci/i Thczaurusa, posebej pri projektu spletne uiiitiicc. 8. Opora in podpora vseh teh prizadevanj je oz. naj bi bil Institut za slovenske ftudije Viktorije (InstituU for Slovenian Studies of Victoria). Povejte nam nekaj besed ie o tem. S čim bi vam »strežne institucije v Sloveniji lahko najbolj pomagale, saj je zamisel tako velika in dragocena, da bi jo morali prav v domovini vseti zelo zares. Leto 1998 jc bilo odločilno. Naši razredi so se znatno skrdii, istoiasno pa se jc začela prijavljati na pouk odrasla, druga in tretja generacija dijakov, z zanimanjem za slovenski jezik. Tako smo si si zastavili nove cilje in preusmerili naše delovanje. Za sabo imamo sedaj pet let ustvarjalnosti in izrednih dosežkov. Slovenija nas je finančno podprla, vpraSanje formalnega sodelovanja, ki se mi zdi osrednje vprašanje prihodnosti, pa je zaenkrat še odprto. Največji problem vidimo v tem, da za področje spletmh projektov ni enotnih in jasnih kriterijev, tako vsebinskih kot tudi tehničnih. Narava spletnih projektov je interdisciplinarna in žal se naši projekti pogosto zataknejo v problematiki medresorske pristojnosti, in so na koncu deležne le simbolične podpore. Dosedaj se je naš dialog s Slovenijo dogajal izključno v zvezi z razpisi in prošnjami za finančno podporo projektov. Ob priložnosti našega srebrnega jubileja smo imeli nekaj pogovorov glede sodelovanja, predvsem z dr. Lucijo čok. Vrsto predlogov smo izročili parlamentarni delegaciji in Uradu za Slovence. Glede sodelovanja in podpore naših projektov smo se pogovarjali tudi z Ministrstvom za kulturo. Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, s SIM, SAZU, ZRS Koper, z Društvom slovenskih pisateljev. Rezultate sodelovanja bo, upam, prinesel čas. Vendar to ne pomeni, da na tem področju ni napredka. Urad za Slovence po svetu jc letos omogočil, da smo poslali v slovensko šolo štiri srednješolce. Ob tej pomembni iniciativi za ohranjanje slovenskosti v poizseljenskem rodu gre srčna zahvala še ravnatelju ŠKG Jožem Mlakarju, ki je v pogovorih med nama že pred tremi leti načel vprašanje srednješolskih študijskih izmenjav. Če se vrnem k vprašanju o možnostih sodelovanja: upam, da sem Vam deloma odgovorila. Kot Institut vzpostavljamo povezave in se trudimo za plodne izmenjave na kulturno-izobraževalnem področju. Za sodelovanje se trudimo in ogromno energije porabimo za to, da bi institucije in posameznike zainteresirali za sodelovanje. V tem trenutku vidimo predvsem potrebo po formalnem in integriranem programu za ohranjanje slovenskosti med drugo in tretjo generacijo in enotno institucijo, ki bi ji lahko predložili program proaktivnih in izvedljivih predlogov. P. V sklopu proslavljanja te omenjenega srebrnega jubileja sloven^ine ste v svojem referatu poudarjeno razmiiljali o temi: slovenski jezik in kultura - izgubljena generacija in prihodnost. Bi se dah v okviru uga pogovora iereti kako misel tudi o tem, s tem da bi temo rajSi Hrie razvili v kakem samostojnem ilankuf To je ena izmed glavnih nalog, ki si jo je zadal Institut za prihodnost. Prav kot društva in središča je šolski pouk služil potrebam izseljencev. V domu so starši govorili večinoma slovensko in so želeli, da se otroci učijo slovensko. Pripravljeni so bili vložiti v to svoj čas in trud, in jih voziti vsako soboto v šolo. Danes je to drugače. V domovih druge gcneracije večinoma ne govorijo več slovensko, in otroci se sami odločijo za pouk, morda po obisku v Sloveniji ali po pripovedovanju sovrstnikov, ki obiskujejo «MOřš-s^S šolo. In teh je seveda vedno manj. Kot skupnost smo dosegli prelomnico. Potomci, ki jih imenujemo 'izgubljena generacija' so predvsem izgubljeni za veselićne oblike kulturnega življenja, ki so jih razvili prvi izseljenci. Vendar pa v tej generaciji obstaja želja po spoznavanju svojega rodu in $vojc dediščine. Kot ic odrasli, in v svojih izbranih poklicih, obiskujejo sorodnike v Sloveniji, se zanimajo za sodobno slovensko kulturo in jezik-Zavedajo se namreč, da je slovenski jezik bistven za povezave s Slovenijo in polno prepoznavanje slovenskega duha. Glavna naloga, ki si jo je zadal Institute for Slovenian Studies of Victoria, je bila povezati te potomce Slovcncev po svetu s svojimi slovenskimi izviri in tako oživljati in utrjevati slovensko identiteto. StićiSče Thezaurus.com je idealno orodje uresničevanja te nalogc. 10. In za mehkejH konec pogovora: Velikakrat ste zadnja leta še obiskali domovino in se tu mudili tudi po nekaj tednov, zmeraj v nenehni dinamiki in h s fotoaparatom eraven. Vemo, da se vam marsikakina fotografija tudi imenitno posrtii. Zaupajte nam, kako fotografijo is domačih krajev doéivlja izseljenec ali zdomec? Lahko rečem, da sem Slovenijo odkrila skozi objektiv fotoaparata. Nedvomno je bilo moje odkrivanje Slovenije najmočnejši vzgib za prebujanje mojega fotografskega talenta. Takoj ko sem po pol stoletja zagledala z belim pajćoianom pokrito, v spominu tako drago, pokrajino vasi, zvonikov, polj in gozdov, sem videla očarljivo kompozicijo. Ko je sneg skopnel, je na mesto pravljične beline in zastrtih oblik, stopilo razkošje barv in elementov - v mestu in na dežeE. Po dolgem času sem imela čas, da zrem, občudujem in snemam. K naravni in arhitekturni raznolikosti slovenske dežele so se pridružili še letni časi, od zelenega pomladnega kiitja in cvetja do bogatih barv, v katerih žarijo řro^skwíhm?^— gozdovi v zgodnji jeseni. Ob svojem drugem in tretjem obisltu sem imela še druge cilje. Tečaj slovenskega jezika smo hoteli obogatiti s fotografijami utripa sodobne Slovenije in tako sem začela snemati tipične prizore: prodajalke na Ljubljanskem trgu, stojnice s sadjem in zelenjavo, mladino pod Prešernovim spomenikom, kraSke hiie, shod na šmarni gori, množico na Kongresnem ti^, in podobno. Zbirala sem tudi ilustracije za spletno revijo Sloveniana in Thezaurusov Newsletter Zanj sem posnela tudi predstavitev Slovenskega pravopisa in promocijo Liceratorja. Festival 400-letne trte v Mariboru in Plečnikove zgradbe so bile zame veliko odkritje, in obenem gradivo za članke v spletni reviji Sloveniana. Pozneje sem snemala z digitalno kamero in imam sedaj preko 4000 tematsko urejenih posnetkov iz Slovenije. Iz tega fotografskega gradiva sem pripravila razstavo, ki bo v kratkem, pod naslovom Tokovi-Currents, objavljena v spletni galeriji Sloveniana. Hvala! In nasvidenje na domaćih tleh! štirideset let uspešnega življenja na peti cehni Saia Ceferin Slovenski naseljenci v Avstraliji poznamo Štetje Set, odkar smo prisil v to daljno defelo: dve leti, tri leta, pet let. Potem pa smo pozabili na lo, dokler ni bilo kar naenkrat trideset in Se več let za nami inje ta zemlja, kije bila nekoC tako tuja, postata naša, posebno Če imamo za sabo uspehe in dobro življenje. Stanko Prosenak šteje že 40 let, pa Se malo čez, odkar je stopil decembra 1956 prviC na avstralska tla. Za sabo ima izredno razgibano, uspešno, poájemo in raznoliko življenje. Človek bi reke!; pravi slovenski pionir. Zdaj, v letu Í99S, ima za sabo eno najdaljših obdobij delovanja, pet let upravniStva Doma počitka matere Romane. Je priSel Cas iz pokoj in brezdelje? "Kaj Se! Malo spremembe, poCitka in razvedrila, potem se bo Se pokazalo. Človek mora nekaj delati." Najprej govori Stanko o svojem delu kot upravnik Doma. Zadnjih pet let je bilo morda najbolj pomembno obdobje v njegovem poslovnem, in osebnem življenju: življenska izkušnja. "Služba, kjer si potreben; narediš nekaj dobrega -opravljaš koristno delo". Ime! je najvažnejšo osnovo za to delo: poslovno ozadje, (n vendar ga je bilo strah pred nalogo. Stari ljudje te potrebujejo. Lahko so težavni, imajo svoj ponos, svoje želje, svoje spomine, pa so nebogljeni in potrebujejo nekoga, da se nanj naslonijo. Moraš jim biti oče. Odgovoren si zanje. Razumeti jih moraš. Tudi strog moraš biti v pravem trenutku; odločen, kadar pride do konfliktov. Do teh vedno pride v skupini 30 stanovalcev, lahko tudi med stanovalci in uslužbenci. Nadvse pomembnoje ozračje, dase počutijo doma. Dober odnos do ljudi je vse, in pa dobra komunikacija. Z ljudmi moras govoriti. Razumeti moraš tudi sorodnike. Gotovi morajo biti, dase bo njihova mati dobro počutila, da bo z očetom vse v redu. Stanko mi je pravil o Grkinji, ki se je tako dobro počutila v Domu, da ni hotela nikamor drugam, kljub temu, daje razumela samo grSko. Stanko je pripravil spisek grških besed, da so lahko vpraSali najvažnejše in dobili od nje odgovor, pa so se izvrstno razumeli, Stanko je bil od prihoda v Avstraliji v celi vrsti podjetij. Začel je kot trgovski pomočnik - za Avstralce so bile njegove kvalifikacije deveto čudo - potem pa zelo hitro kot poslovodja. Večkrat je kupil in pozneje prodal lastno podjetje, V življenju se je lotil vsega, se oprijel vsake stvari. Enkrat je bil celo "landscape garderer". V vseh svojih podvigih je tudi uspel, razen povsem na začetku, koje kupil poceni tovornjak v slabem stanju in vse izgubil Dragocen nauk, ki ga ni nikdar pozabi). Od vsega začetka je Stanko deloval pri slovenskem dniStvenem življenju. Pri dniStvu je opravljal vrsto služb, od blagajnka do dolgoletnega predesedntka in podpredsednika Slovenskega društva Melbourne. Osamosvojitev Slovenije je bila zanj velik dogodek. Kot član Narodnega sveta se je z vnemo vrgel v delo za priznanje Slovenije kot samostojne države. Vedno seje zavedal svoje slovenske identitete. Njegovi otroci so znali povedati, da so Slovenci in da govorijo slovensko v času, ko so naši ljudje največkrat rekli: "1 speak Yugoslav", Stanko Prosenak je zadovoljen človek. Ima Ženo, ki je zavedna Slovenka, čeprav je rojena v Avstraliji, dva sinova in hčerko, na katere je ponosen. Nazaj gleda na razgibano in plodonosno življenje in mnogo dejavnosti v slovenski skupnosti. "Največ truda je vložil v svojo zadnjo službo kot upravnik Doma počitka matere Romane in tudi gieda nanj s ponosom in zadoSčenjem nad dobro opravljeno težko nalogo. Tudi mi smo lahko veseli in ponosni, da imamo v naSi sredi tega delavnega in sposobnega Človeka. 102 Misli, maj 1998 37 SOURCE DOCUMENTS UNIT 4. Article: Stanko Prosenak - Štirideset let uspešnega življenja na peti celini, by Sasha Ceferin, Misli - Hioughts, May, 2008, Melbourne, 102-103. 38 SOURCE DOCUMENTS UNIT 5. Article: Ročna dela iz Avstralije, by Daša Koprivec, Etnolog, 18/2008, 2008, Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana, 231-239. Etnolog 18 (2008) ROGNA DELA IZ AVSTRALIJE 231 Room dela iz Avstralce, tako smo v Slovenskem etnografekem muzeju poimenovali terensko raziskavo v Melbournu in v Geelongu v letu 2006, ki je bila del širšega raziskovalnega projekta muzeja, z nazivom Tradiàja ročnih del - odraz ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstraliji. Rezultat prvega dela raziskave je spletna razstava ali spletni arhiv z naslovom Spletni arhiv ročnih del Slovencev po svetu, ki jo lahko spremljate na samostojnem spletnem naslovu www.rocnadela.org. Je rezultat dela in strokovnih prizadevanj treh ustanov. Slovenskega etnografskega muzeja (zanj mag. Daša Koprivec, kustodinja za slovenske izseljence in zamejce), Viktorijskega inštituta za slovenistiko, Avstralija (zanj prof. Aleksandra Ceferin, direktorica) in Zavoda Neuropolis iz Ljubljane, ki ima zasluge za oblikovanje in izdelavo samostojne spletne strani. Raziskavo je v letu 2006 financiral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdelavo spletne strani pa v letu 2007 Slovenski etnografski muzej iz svojega rednega programskega financiranja, sicer v okviru Ministrstva za kulturo RS. Pomemben delež je prispeval še Viktorijski inštitut za slovenistiko (v nadaljevanju ISSV), ki je prof. Aleksandri Ceferin v letih 2006 in 2007 financiral pot iz Melbourna v Ljubljano ter bivanje pri nas, saj smo v jesenskih mesecih 2006 in 2007 nadaljevali s pomembnim delom na sami raziskavi ter pri postavljanju in prezentaciji spletnega arhiva. Plodno sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2008, tako v Melbournu, kjer je prof. Ceferin poskrbela za javno predstavitev spletne strani v marcu 2008 v okviru izredno pomembnega Slovenskega festivala v Melbournu, kot tudi ponovno v Ljubljani jeseni 2008, česar rezultat sta nenazadnje tudi pričujoča prispevka v tem Etnologu. Izdelki ročnih del Izdelkom ročnih del, ki smo jih uvrstili v spletno razstavo in raziskavo, smo določili status muzejskih predmetov, zato smo jih tako tudi podatkovno obdelali. Vsem predmetom smo določili devet temeljnih podatkov: ime predmeta, avtorja izdelka, čas in kraj izdelave, material in tehniko izdelave, motiv, mere in kdo je predmet za spletno razstavo fotografiral. Vsi izdelki na spletni razstavi so fotografirani dvakrat, na Izdelki iz porcelana, kijih je izdelala in ročno poslikala Julijana Kure. Foto: Daša Koprivec, Geelong, maj 2006. Božični zvončki iz tekstila, ki jih je izdelala Anica Kodila. Foto: Daša Koprivec, Melbourne, maj 2006. Lepa notranjost doma s slovenskimi simboli pri Metki Lenarčič. Foto: Daša Koprivec, Melbourne, maj 2006. dva načina: na terenu samem (posnetke sta naredili prof. Ceferin in mag. Koprivec) in studijsko (posnetke je naredil muzejski fotograf Marko Habič). Po temeljitem strokovnem razmisleku smo se odločili za razvrstitev predmetov v šest osrednjih motivov: simbolni, praznični, nabožni, cvetlični, geometrijski in pravljični. Kot materiali nastopajo: tekstil, les, glina, kamen, steklo, papir in porcelan. Ročno narejeni izdelki naših izdelovalcev so iz vseh naštetih materialov. Poleg tovrstne raznolikosti pa so še bolj raznolike tehnike izdelovanja teh predmetov. Našteli smo jih več kot petnajst: klekljanje, vezenje, šivanje, kvačkanje in pletenje, posebni tehniki "pergamana"hi krpanka; pa brušenje in struženje, nanašanje oljnih barv na les, slikanje na porcelan ... ; vse si lahko ogledate na naši spletni strani. Vse zgoraj naštete kategorije imajo možnost filtrirnega iskanja, ki smo mu dodali še četrti sklop - izdelovalci. Medsebojno spoznavanje in razvrščanje 46 predmetov daje zelo zanimive rezultate za spoznavanje z vsebino ročnih del in tudi širšega identitetnega konteksta med slovenskimi izdelovalci v Avstraliji, kar je bil tudi namen te raziskave. Med simbolnimi motivi najdemo na primer nagelj, planiko, lipov Ust, lastovico itd. Isti simbolni motiv je lahko izdelan v več materialih, kar izvemo prav s pomočjo filtrirnega iskanja po spletni razstavi. Motiv planike se pojavlja na primer kot čipka in kot keramična broška. Prav tako je motiv sv. Marije moč najti na iz različnih materialov izdelanih predmetih kot na primer: mozaikih, čipkah, vezenih prtičkih itd; in spet, če izhajamo iz materiala samega, vidimo, da se na čipkastih izdelkih pojavlja zelo veliko motivov, ki deloma izhajajo iz tradicionalne slovenske motivike, kot sta nageljček ali planika. 234 najdemo pa tudi povsem nove, avstralske, na primer kenguruja, koalo itd. Menim, daje prav možnost razvrščanja predmetov v posamezne skupine pomembna baza za nadaljnje raziskave, ko bomo spletni arhiv razširili tudi na druge države, kjer živijo slovenski izseljenci, vsekakor v Argentino, Kanado, ZDA in v evropske dežele. Takrat bo mogoče primerjati med seboj, kateri motivi se v posameznih deželah najpogosteje pojavljajo in kateri so za posamezna izseljenska okolja specifični; kako se izdelki ločijo po materialih, barvah, tehnikah izdelave; koliko se ohranjajo tradicionalna znanja in v kolikšni meri jih v posameznih deželah presegajo. Nastali spletni arhiv nudi veliko možnosti za nadaljnja raziskovanja in povezovanja na osnovi izdelkov ročnih del Slovencev po svetu, raziskava v Avstraliji pa predstvalja prvi bazični del širšega projekta. Izdelovalci ročnih del Na spletni razstavi so predstavljeni trije sklopi: izdelki, potek terenske raziskave ter izdelovalci in izdelovalke ročnih del iz Melbourna in Geelonga v Avstraliji. Ce v prvem pogla\ju lahko govorimo o biografiji predmetov (izdelkov), saj so opremljeni z ustreznimi podatki, potem vsekakor nismo smeli (niti hoteli) pozabiti na ljudi, na izdelovalke in izdelovalce, na njihovo dušo, njihovo srce. Prav slednje je odločilno, kar jih vodi pri izdelovanju, saj so vsi neprofesionalni izdelovalci, se pravi, da se s svojimi izdelki ne preživljajo, temveč jih izdelujejo iz notranjega nagiba, v krogu svoje družine in prijateljev. Tekom raziskave smo obiskali 20 izdelovalcev in izdelovalk, v Melbournu in v Geelongu. V Melbournu sva s prof. Ceferin vse izdelovalke in izdelovalce obiskali na njihovih domovih, kjer sva nastanek ročnih del lahko spremljali v njihovih domačih prostorih. Le pri redkih tudi v priročnih delovnih kotičkih ali manjših delavnicah, ki pa so bolj zasebni prostori izdelovalcev znotraj družinske skupnosti kot pa prave delavnice {"Vsakdo potrebuje nekaj prostora samo zase," je dejala ena izmed izdelovalk.). Tudi izdelki so začeli nastajati tako spontano, v določenem življenjskem trenutku posameznega izdelovalca ali izdelovalke. Pri večini gre za slovenske priseljence prve generacije v Avstralijo, ki so bib rojeni v Sloveniji v dvajsetih ali tridesetih letih 20. stoletja ter so se v Avstralijo priselili večinoma v petdesetih letih 20. stoletja. Vsi so bili takoj zajeti v neumorni delovni tempo avstralskega vsakdana, kije tedaj od vsakega priseljenca zahteval in pričakoval polnih delovnih moči in zagnanosti. Tudi slovenski priseljenci so se temu morali podrediti, poleg tega pa poskrbeti še za osnovne potrebe: družino, stanovanje. Casa za sprostitev, za konjičke tedaj skorajda ni bilo, čeprav so izdelovalci in izdelovalke ugotavljali, da je vsakdo od njih marsikaj od tega prinesel od doma, ne samo znanje izdelovanja ročnih del (vezenje, pletenje, klekljanje, šivanje, risanje, slikanje, izdelovanje mozaikov itd), ampak tudi nadarjenost in veselje do izdelovanja. Vendar so njihovi talenti ostajali dolgo časa, tudi dvajset, petindvajset ali trideset let, globoko zakopani. Lidija Bole iz Geelonga nam je povedala: "Leta 1961 sem prišla v Avstralijo. In takrat sem tudi opustila klekljanje. Imela sem družino in službo. Po dvajsetih letih sem zopet začela in tako nadaljujem še sedaj, ker to je moje najbolj priljubljeno ročno delo." In Lojze Jerič iz Melbourna, kije znan po svojih krasnih mozaikih, je dejal: "V Avstralijo sem prišel leta 1954. Petdeset let je minilo, da sem se zopet začel ukvarjati z mozaikom. Danes, če mije le mogoče, zlagam kamenčke pri kamenSai, ki se imenuje mozaik. "Prav zaradi navedenega socialnega konteksta pri ročnih delih v zajeti raziskavi danes (še) ne moremo govoriti o njihovi veliki historični vrednosti, saj gre pretežno za ročna dela, ki so nastala v zadnjem desetletju. Vendar so pomembna in povedna prav v kontekstu svojega nastajanja, zato smo jih vključili v kontekst življenjskih zgodb naših izseljencev v novem, priseljenskem avstralskem okolju; ter spremljali, kako so se okoliščine njihovega življenja s priselitvijo v socialnem, ekonomskem in kulturnem smislu spremenile in koliko energije so potrebovali, da so si ustvarili pogoje za življenje, kakršnega živijo danes. S prof. Ceferin sva vsakemu izdelovalcu in izdelovalki dali možnost in priložnost, da sam/sama pove, kdaj in kako je ponovno začel/začela izdelovati ročna dela. Tako je nastalo dvajset kratkih biografskih pripovedi, ki so večinoma lastnoročno napisane in so že same po sebi pomembna pridobitev za Slovenski etnografeki muzej. Za spletno ^ stran smo o vsakem izdelovalcu/izdelovalki povzeli temeljne podatke: o kraju, iz katerega je prišel/prišla, in kdaj je prispel/prispela v Avstralijo, kje se je naučil/naučila izdelovanja in kakšen odnos ima sam/sama do slednjega. Kot celotna spletna stran so tudi biografije pripravljene v slovenskem in v angleškem jeziku. Tako iz biografij izdelovalcev, še bolj pa iz neposrednih osebnih kontaktov in medsebojnih vezi, ki so se spletle tekom druženja v Avstraliji, smo lahko spoznali, da je bil pogosto povod za vrnitev k izdelovanju ročnih del globoko osebne in psihološke narave. Danes, ko so se izdelovalci in izdelovalke ročnih del že upokojili in uredili svoje temeljne obveznosti, ki so jih imeli do družinskih članov, se je njihovo življenje umirilo; toda lahko se je pojavil tudi občutek praznine, osamljenosti in samote, predvsem v primerih, ko so ostali brez svojega življenjskega sopotnika. Tedaj so se vrnili k veseljem, ki so jih poznali v mladosti, in k dejavnosti, ki jih je tudi notranje polnila in bogatila. V avstralski družbi, kjer je tudi za majhen denar mogoče kupiti prav vse izdelke, ročna dela danes nko ekonomska nuja, nasprotno, mnoge izdelovalke so poudarile, da jih izdelovanje stane več, kot če se s tem ne bi ukvarjale, saj ves material za izdelavo kupijo, izdelke pa potem podarjajo in ne prodajajo. Prav to je ena od velikih razlik med njihovim izdelovanjem v otroštvu in danes. Kot je razvidno iz nekaterih biografij, so tam, kje so v Sloveniji sami pletK rokavice, nogavice in tople pulovarje, tudi sami doma redili ovce in sami predli volno; v družini so sami poskrbeli za celoten delovni postopek in za material. Del izdelkov so prodali, del pa imeli za lastno uporabo: kot potrebno toplo zimsko obutev in obleko; kot del celotne opreme gospodinje, skupaj z vezenimi vzglavniki, prti, prtički, rjuhami in posteljnimi pregrinjali itd. V njihovem otroštvu v Sloveniji so bili domači izdelki v funkciji prepotrebne domače uporabe. In če je bilo potrebno, je dejala ena od informatork, so doma pletli tudi hratd. Da pa so vsekakor čipke klekljali tudi fantje in jih odprodajah v različne odkupne zadruge, je povedal informator, doma iz Cerknega, ki se spominja svojega klekljanja iz otroških let, ko je še živel v Cerknem; danes živi v Melbournu, klekljanje čipk pa je v celoti prevzela njegova žena. Danes, ko izdelovanje ročnih del ni več ekonomska nuja, je privzelo druge, bolj psihološke dimenzije. Izdelovanje in podarjanje izdelkov izdelovalcem pomeni dodatno veselje, zadoščenje, razvedrilo in počitek, pa tudi zadovoljstvo v komuniciranju z drugimi. Hkrati pa tudi v komuniciranju s samim seboj, saj so prav vsi poudarili, da se 236 tv M r % Marija Uršič pri klekljanju idrijske čipke. Foto: Aleksandra Ceferin, Melbourne, maj 2006. Idrijska čipka, motiv kenguruja, izdelala Marija Uršič v Melbournu. Foto: Marko Habič, SEM, september 2007. a A DÍJÍ^ft trt cokiťrk íSf Aft. n, IJ^ i-HOfViAí. 237 Kratka biografija izdelovalke Ane Marije Thomas, rojene slovenskim staršem v Melbournu. (Dokumentacija SEM) med izdelovanjem umirijo, daje to čas, ko so sami s seboj, saj se takrat umaknejo tudi pred družinskimi člani, ne gledajo televizije; tovrstno delo jim tudi v poznih večernih in nočnih urah, vse tja do polnoči ali dveh zjutraj, pomeni sprostitev in ne izčrpavanje. Delajo, da se zamotyo, razvedrijo in bolje počutijo, so dejali. Več kot sedemdesetletni gospod, ki se je v mladosti v Sloveniji izučil kamnoseštva in izdelovanja mozaikov, a tega poklica ni nikoli opravljal, je pred štirimi leti začel izdelovati umetniške mozaike. Na vrtu svojega avstralskega domovanja ima majhno uto, priročno delavnico. Po pripovedovanju članov njegove družine je to prostor, kjer ga ne sme nihče motiti, in tudi edini prostor, kjer ni telefona, kamor se torej popolnoma umakne od zunanjega sveta. Vse življenje v Avstraliji ni imel časa za ta svoj talent in veselje, saj je bil kmetovalec, potem uspešen podjetnik, v zadnjih petih letih pa je naredil toliko mozaikov, da krasijo pomembne dvorane Slovencev in tudi drugih ustanov v Avstraliji. Gospa iz Geelonga izdeluje krasne lesene posKkave s pravljičnimi motivi, ki jih nanaša na otroške mizice, stolčke, krožnike in tudi slike. "Ze ko sem bila majhna, sem rada slikala, vendar mi v mladosti ni bih dano, da pokažem svoje znanje," dejala. Toda pravi vzgib in razcvet svojega slikarskega talenta je doživela ob srečanju dveh pomembnih dejavnikov v njenem življenju: ko se ji je rodil vnuček, so v obdobju njene menopavze v njej izbruhnili vsi spomini na težko otroštvo, ki gaje imela, in sama pravi: "Odprli so se spomini na moje otroštvo, ki ga ni bilo. Tako sem v risanju otroških zgodbicprebyala svoje menopauzal deprešen. Z veseljem vzamem čopič, in otroške fantazije se začno. " Kolikor izdelovalcev, toliko različnih življenjskih zgodb in toliko raznovrstnih izdelkov, bi lahko rekli. Vsakdo od naših izdelovalcev je tekom let našel svoj izraz. Mnogi med njimi so svoje domače znanje iz Slovenije nadgradili in dopolnili. Ostali so zvesti tistemu, česar so se naučili; kljekljanju, vezenju, šivanju, pletenju, kvačkanju. Samo motivi in barve so lahko nove in drugačne. Izdelke podaijajo ali pa jih hranijo v lastno veselje; zdi se, da se danes še "najslabše godi" raznovrstnim prtom in prtičkom, saj jih njihove hčere in vnukinje ne polagajo na mize in police. "They want it to be only flat, " so se pritoževale naše izdelovalke. Enako velja tudi za t. i. poštirkMneprte, ki jih v Melbournu po "receptu" svoje mame izdeluje Metka Lenarčič, in so nekaj posebnega ter v avstralskem okolju prava zanimivost. Spet druge izdelovalke so se šele v Avstraliji naučile nekaterih tradicionalnih "slovenskih" ročnih spretnosti. Tako se je gospa Marija Brne iz Melbourna šele pri sedemdesetih naučila klekljanja v slovenskem verskem središču v mestu Kew, danes pa ima eno najlepših in najbogatejših zbirk klekljanih prtov in prtičkov, kar sva jih s prof. Ceferin imeli priložnost videti. Spet druge so našle popolnoma nove izraze in se "osvobodile" tradicionalnih tehnik in znanj ter zaživele v popolnoma novih izrazih, kot so barvanje porcelana, kaKgrafija in izdelovanje voščilnic iz pergamenta, pa tehnika krpanke, slikanje lesa in keramike z oljnimi barvami itd. Slovenski motivi se prelivajo z avstralskimi: nagelj, planika, lipov list z evkaKptusi, koalami in kenguruji, s specifičnimi avstralskimi drevesi, rastlinjem in barvami. Dejansko gre za proces ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstralije, ki ga lahko opazujemo tudi skozi ročna dela, ki nastajajo v Avstraliji v rokah naših priseljencev prve generacije, ki pa vsi živijo v novem priseljenjskem okolju že preko štirideset ali celo petdeset let. Pomen spletnega arhiva in raziskave za muzej Vsekakor je potrebno na prvem mestu poudariti, da je spletni naslov www. rocnadela.org prva spletna razstava Slovenskega etnografekega muzeja in prvi spletni arhiv ročnih del Slovencev po svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju pa smo pridobili tudi 31 izdelkov ročnih del v trajno last in tako še obogatili nastajajočo zbirko kulturne dediščine slovenskih izseljencev, ki jo tudi sicer zbiramo in hranimo v muzejskem fondu. Izdelki so zelo raznoliki, saj nam jih je podarilo dvanajst izdelovalcev in izdelovalk, ki izdelujejo v različnih tehnikah in motivih. Pridobili smo vezene, kvačkane, pletene, šivane in klekljane izdelke, z motivi planike, nageljna, lastovice, vrtnic; pa mozaik z motivom kenguruja, ki ga je izdelovalec izdelal prav posebej za Slovenski etnografeki muzej; nadalje čudovite voščilnice v tehniki pergamana, tudi z motivom šmarnic; pa- stenski aranžma iz avstralskega suhega cvetja; poslikan lesen krožnik s pravljičnim motivom ter nekaj izdelkov, ki se podaijajo ob posebnih priložnostih: božični in novoletni okraski, uhančki in nekaj povsem praktičnih šalov in copat, ki jih je iz svoje izredno bogate zbirke izbrala izdelovalka Ivanka Kontelj iz Geelonga. Del raznovrstnosti se torej tudi v materialni obliki hrani v Slovenskem etnografskem muzeju. Zbirko dopolnjujejo, kot rečeno, osebne, ročno napisane biografije izdelovalcev in izdelovalk ter bogata dokumentacija fotografskega gradiva, kije dokumentirala potek raziskave v Melbournu in v Geelongu v Avstraliji. Neprecenljive pa so tudi vezi, ki so se stkale tekom bivanja in raziskovanja v Avstraliji. Izdelovalci in izdelovalke so nama s prof Ceferin na široko odprli vrata svojih domov, da smo se v njih lahko sproščeno pogovarjali in opazovali tako nastajanje ročnih del kot njihovo neposredno uporabo v domačem okolju. Spoznati življenje in domove naših izseljencev v Avstraliji je bilo osebno lepo in strokovno bogato doživetje. Daša Koprive POROEILO O OBISKU KOMISIJE ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAME JSTVU IN PO SVETU PRI SLOVENCIH V AVSTRALIJI OD 6. DO 17. FEBRUARJA 2003 Delegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v sestavi:predsednik Franc Pukšié, ter èlana Janez Podobnik m Ivan Kebriè, ki jo je spremljal podsekretar DZ Uroš Pimat,jevdnehod6. do 17. februarja obiskala slovenske izseljence v Avstraliji, kjer seje sreěala s predstavniki slovenskih društev in organizacij, predstavniki oblasti zveznih držav ter države Avstralije. Delegacijo Komisije je spremljala predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Barbara Sušnik, med obiskom pa sta delegacijo izmeniěno spremljala odpravnik poslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Avstraliji Bojan Bertoncelj m uslužbenec veleposlaništva Andrej Rode. V Sydneyu je delegacijo spremljal tudi èastni generalni konzul Republike Slovenije Alfred Brežnik. V Avstraliji naj bi po razlièmh ocenah živelo med 15.000 m 30.000 Slovencev Na lanskem popisu prebivalstva se je za slovenski narodni izvor opredelilo okoli 13.000 oseb, okoh 5.000 oseb pa je navedlo, da so se v Avstralijo priselile iz Slovenije. Slovenci, ki so prihajali iz razliěnih delov svoje domovine (najveě s Primorske, nekaj manj pa še iz Gorenjske, Prekmurja m Dolenjske) so najštevilnejši v Melbournu m e slovenskih izseljencev živ" lu m Canberri, manjše organiz Igu, Newcastlu, na Gold Co gi, skupinice in posamezniki pa še v li vzroki izseljevanja v Avstralijo so ij pa pohtièm. Prvi Slovenci, veèina m zaradi ekonomskih vzrokov) v drugo svetovno vojno. Nekaj ;posredno po drugi svetovni 50. in 60. ipohtièno skupu njo stu )dne na posamezne n; Slovenski zgradila 11 klub( Adelaide). Te institue iskih tradicij ir Sydneyu m v izacij Avstralij iskih društev ^ ih klubskih pi veliko d ete azdeljena 'Avstraliji slov' sta T orga sloV' opremljen jedilnico, manjših pi m podobr veèinoma staro, veèi kakršnih znotraj dn življenjske veliko, zat. prireditev domov ter vsa tri verska m kulturna središéa (v Melbournu, Adelaidi m Sydneyu). Sreèala seje tudi s predstavniki slovenskih glasil ter slovenskih radijskih m TV oddaj. Delegacija je imela v èasu obiska: - 14 sestankov m sreèanj s predstavniki slovenskih društev m organizacij; - sestanek z vodstvom Avstralsko-slovenske konference; - 3 sreèanja v slovenskih verskih središéih; - 3 sreèanja z uredniki slovenskih radijskih programov; - sestanek s predstavnikoma Veleposlaništva Republike Slovenije v Avstraliji; - sestanek s èastnim generalnim konzulom Alfredom Breàiikom IZ Sydneya; Sydneyu. Veèje in strnje še v Adelaidi, Perthu, Brisba skupine pa še v Wollongo Geelongu ter Albury-Wodo mnogih drugih krajih. Gla\ bili predvsem ekonomski ma s Primorske, so se (predvst Avstralijo naselili v èasu med prve veèje bilo politiène emigracije v èi vojni. Obdobje najveèjega vala priseljencev je bilo letih, glavni vzrok pa so bile slabe ekonomske razmer nezadovoljstvo v tedanji SFRJ. Tretji izseljenski val po"60. letih seje kljub odprtim jugoslovanskim mejam bistveno zmanjšal. V tem obdobju se je tudi spremenila socialna struktura slovenskih izseljencev v Avstraliji, predvsem pa se je dvignila stopnja izobrazbe. Slovenci so v Avstraliji organizirali številna kulturna društva, ki obstajajo & nekaj desetletij. Ob osamosvajanju je bila ustanovljena še Avstralsko slovenska konferenca, ki je ;kupnost je v èasu svojega bivanja • m tri verska središéa (Sydney, Melboume m ucije so glavna osnova za dru&nje in ohranjanje in slovenskega jezika. Veèji del klubov (izjemi v Canberri) je vèlanjenih v Svet slovenskih , ki koordinira njihovo delo. Velika veèina Avstraliji domuje v bolj ali manj razkošno torih, ki imajo praviloma lastno kuhii ' o z odrom za veèje prireditv ostorov, namenjenih (nekoè) za slovensko šolo, sesta o, skoraj vsako društvo pa ima tudi balinišée - ta veèstezna in tudi pokrita. Èlanstvo v društvih je 7& z loma nad 60 let. Ohranjajo vzorce društvenega življenja ;o bili vajeni od samega zaèetka med seboj oziromi ištva se obièajno kar dobro razumejo, saj imajo podobnt ! zgodbe in tešve. Druga generacija z vsem tem nimi o se udeležuje zgolj najveèjih in najbolj privlaènil njo, ekaj nke ,elo Delegacija seje sreèala s predsta in organizacij slovenskih izseljencev Canberri m Sydneyu, si ogledala veèi niki vseh veèjih društev Melbournu, Adelaidi, o slovenskih kulturnih - pogovor s predsednico Inštituta za slovenski jezik Viktorije Aleksandro Ceferin; - ogled kulturnega programa ob Prešernovem dnevu v verskem središéu Kew; - pogovor s Florjanom Auserjem, direktorjem Slovenian Media House; - pogovor z vodstvom Slovensko-avstralskega inštituta; - sestanek s predsednikom parlamenta Zvezne dršve Viktorija Alexom Andrianopoulosom; - sestanek z zveznim ministrom za državljanske zadeve in multikulturo Garyem Hardyrareom; - sestanek z zveznim ministrom za imigracije, multikultume in zadeve prvobitnih prebivalcev Philipom Ruddockom; - sprejem pri predsedniku skupine prijateljstva Avstralija -Republika Slovenija, poslancu Paulu Nevillu; - sprejem pri predsednici zgornjega doma parlamenta Zvezne dršve Novega južiega Walesa Meredith Burgmann; - sprejem za delegacijo zveznih poslancev in èlanov parlamentame skupine prijateljstva Avstralija - Republika Slovenija. Predstavniki Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so slovenska društva in organizacije na pogovorih seznanili z: - delovanjem Komisije ter pri tem poudarili, da je ustanovitev Komisije dokaz, da se v Sloveniji spreminja odnos do Slovencev izven Slovenije, ki se jim namenja veè pozornosti; - interesom Slovenije za vzdr&vanj e stikov z izseljenci ter tesnejše odnose na kulturnem in drugih podroèjih; - namenom obiska, ki je predvsem v tem, da se ugotovi stanje na podroèju življenja in potreb izseljencev ter da se na podlagi ugotovitev predlagajo in sprejmejo ustrezni ukrepi; - sestavo komisije (iz vsake poslanske skupine po en élan), ki se odraža v prizadevanjih za soglasno sprejemanje odloèitev v zvezi z izseljenci in zamejci ne glede na strankarsko pripadnost; - spremembo Zakona o volilni evidenci, na podlagi katere se bodo morali vsi Slovenci, ki prviè volijo, le tokrat sami vpisati v volilni register; 43 SOURCE DOCUMENTS UNIT 6. Report: Poročilo o obisku Komisije za odnose s Slovenci zamejstvu in po svetu pri slovencih v Avstraliji od 6. do 17. februarja 2003, by Uroš Pirnat, Assistant Secretary, Glasslovenije, Feb/ April 2003, Sydney 6-8. - spremembami Zakona o državljanstvu, olajšave za pridobitev slovenskega državlji - sprejetjem Resolucije o donosih s Slovene - pripravo zakona o odnosih Republike SL avijo zunaj njenih meja; - predlogom Zakona o ratifikaciji Sporazuma o so med Vlado Republike Slovenije m Vlado Avstralije; - povabilom na vseslovensko sreèanje Slovencev iz vsega s ki bo v Dršvnem zboru Republike Slovenije, 8. julija 2003; - referendumom za vstop Slovenije v EU m NATO ter v zvezi tem razloge za vstop v ti dve organizaciji. ohranja . kot tudi vei Slovencev ii Kot najveèj društva in organizacij svojim delovanjem, ki se o; slovenskega jezika, kulture ii rska središéa so v preteklosti n na podlagi prostovoljnega del problem so izpostavili star; predstavnike K )sredotoèa predvsem n. m obièajev Vsa društv na podlagi prispevko-a zgradila svoje domove mje in s tem povezan^ ;a m tretja generacij, pa ne ka& ustrezneg. tiskih društev m klubo\ .cev iz Avstralije^ Ena od pomemb: la na praktièno i iskih državljano-razpisuje Republiki predpisi za izvedbo \ zelo oddaljeni od SL je na slovenskem v razdalij do mesta bi\ onemogoèeno. Tisti, le-te dobijo prepozn gi nforma . Delegacija v Avstraliji. Ž3k. ij Slov. organe o teh problemih obvestila spremembe na podroěju volilne zak. Slovenci v Avstraliji tud m dopolnitvami Zakona o di Menijo, da je na novo doloěei 36 leta prenizka za pridobitev si. ki so rojeni v tujini in katerega rojstvu državljan Republike Slov tako doloèbo naj bi bile kratene pi Delegacija Komisije za o ovenci se je sodelovanja mih, ki jih , da sedanji fsko ovenije. Voliti je možno le na enem mestu, to eleposlaništvu v Canberri, zaradi ogromnih anja pa je to mnogim fiziěno in tudi finaněno ki pa prejemajo glasovnice po pošti, obiěajno ' primerov takrat, ko je preštevanje Komisije jen ibljubila, dabc a podlagi takšnih pristojne dršvne rživlja stat L kljuèmh pi rihodnost druge in tretje gener 1 vkljuèih mlade v delo društev /oj ih korenin bi bilo potrebno p. èenju slovenskega jezika tudi; pomagal, to je prs izmenjavo dijako^ izmenjavo kulturr ohranjanje slove prisotnosti v tiska tudi na drživni ra MultmacK alija, sicer progran ev zelo t e. Sloven sm v Avs dvsem prekc m študentov ih prireditev iske zavesti Lih m elektro roblemov Slovencev v Avstraliji acije. Da bi zajezili osip ělanstva , ki sicer imajo ustrezen odnos do 3svetiti veějo pozornost predvsem 5 pomoějo sodobnih elektronskih Interneta. Pospešiti bi bilo treba sodelovanje med univerzami ter Med najpomembnejše naloge za pa spada ohranjanje medijske iskih medijih, tako na lokalni kot .biskuv sdnikom Sle združuje tri 1 p< Avstr, obè Slove progri Slove lalna omag ; tudi isluša a bi ■alij m mo iltikulturna majo nekatt venskem je; . velja tudi pri dodeljt država, kakrš re radijske p. ,iku, ki so s :a lokal: iju finan iiti, katera je tista pomo la je .staje s strani radijske : pomoěi kl bi na po svetu se J. Auserjem, ur Sydneyu, ki èasopis), mt (prenehala z negovanje sL v Avstraliji arhiviranje podatk. institucijami v SI slovenske zgodovii običajev ter kultur( Avstraliji m Slov Sloveniji in po sví svetumvAvstaliji. TV) otežíoéeno, si doma. ■t iddajanjem venskega j Avstraliji p. venske medijske h medije: Glas SL la za ustr. lodaje. zadovoljni s spremembami stvu Republike Slovenije, istna meja do dopolnjenega ikega drživljanstva za tiste, od staršev je ob njegovem , drugi pa je tuj dršvljan. S 3 vsem starej šimSlovencem. 3 s Slovenci v zamejstvu in igovarjala tudi s Florjanom Glas Slovenije v ije (informativni etu Slovenska medijska hiša sic. Slovence v zamejstvu in po : dovolj za ambicije, ki jih ii slovenske m avstralske javno itrani m Slovenska TV31 Sydney v oktobru 2001). Namen teh medijev je !zika m kulture, informiranje Slovencev preko tiskanega medija in Interneta, sodelovanje z znanstveno raziskovlnimi 5niji, usklajevanje pristopa do ohranitve v Avstraliji, promocija Slovenije, slovenski eznanitev avstralske javnosti o Slovencih v iji, povezovanje Slovencev v Avstraliji, ter povezovanje slovenskih novinarjev po ;nutno je financiranje teh medijev (predvsem s sodelovanje z RTV Slovenija prekinjeno, pa le steâca pokriva stroške za izdajanje. dobiva nekaj denarja od Urada za etu in redkih sponzorjev, kar pa ni a ta hiša na podroěju obvešěanja i. Delegacija Komisije je pozitivno 'aj ;enila prizadevanja te medijske hiše, eko nje ohraniti obvešéanje slovenske i sedanji ravni. Zato se bo zavzela za dodatr dej a Vikt - sti kom gener. iStl. menila, da je treba tralskejavnostivsaj o financiranje njene slo ski jezik ;iln V razgovoru z direktorico Inštituta ije Aleksandro Cefermje bila predstavljena spletn šce Thezaurus - za študij slovenskega jezika v dobi likacijske tehnologije in je namenjena predvsem tretji iciji, to je za otroke staršev, ki sicer še znajo slovensko, ne rahljajo pa veě slovenskega jezika v vsakodr tiéišce Thezaurus je v štirih letih postalo lovence po svetu, za takoimenovano "izgublje I Ž3li vedeti odkod izhaja, pa tudi za širšo ja\ nju za :m življt itopna toèk D generacijo", kl ost, za katero je neke vrste virtualna slovenska kulturna ambasada. Tako so lani v novembru preko Interneta dosegli 125.000 zadetkov, z obiskovalci iz53 držav. Direktorica inštitutaježe pripravila program za uěenje slovenskega jezika preko Interneta, ki pa bi ga rada uradno verificirala tako, da bi bil sprejemljiv in uporaben za uěenje tudi v drugih državah kjer živijo Slovenci, žslela bi, da jo v njenih prizadevanjih finaněno podpre tudi Slovenija. Poleg tega bi bilo po njenem mnenju potrebno ponovno odpreti lektorat sl( jezika v Avstraliji, ki je pred leti Ťe deloval v Sydneyu Milena Bergoè je predstavila zgodovino in dele Historiènega arhiva Slovencev v Avstraliji, ki je tud registriran pri Državni knjižnici Avstralije. V arhivu sc zbrani vsi slovenski ěasopisi, ki so izhajali v Avstraliji vse knjige, ki so jih napisali tu živeěi Slovenci in knjige ki so jih pisali drugi o njih. Arhivirano je tudi ostale gradivo posameznikov in društev, ki ga dobijo. Elani delegacije so imeli pogovore tudi s ěastnin generalnim konzulom Republike Slovenije v Nov Zelandiji Dušanom Lajovicem. Le ta jih je seznanil c njegovem videnju pološja Slovencev v Avstraliji ter \ zvezi s tem predlagal nekatere rešitve za boljšf sodelovanje z matiěno domovino. V letu 2000 je bil v Sydneyu ustanovljer Slovensko-Avstralski inštitut z namenom pospeševanje izmenjave med Slovenijo in Avstralijo na podroěju umetnosti, kulture, turizma, trgovine in izobraževanja. Namenjen je predvsem drugi in tretji generacij i Slovencev, ki še goji pripadnost domovini njihovih prednikov Glavna skrb inštituta je, da bi se "izgubljena generacija" povrnila, saj je ta generacija premalo vkljuěena v delo S to generacijo komunicirajo predvsem preko ilektoronskih medijev (Email - internet), obèasno pa tudi organizirajo kulturne prireditve in druga ■eěanja. So eden od prvih ištitutov ..... takšnim i nom delov; pripadni 3dov, ki Jih posnemajo. Glede na t( organizacija, bodo za finaněno pomoc zapr do, kakor tudi avstralsko ministrstvo. Deleg; ■ Avstraliji injatE r zgled stalih slo eprofitni msko vi Komisije je izredi ter pri tem menil, podpreti. Delegaciji predstavniki av parlamenta Zvezi zveznim m Garyem H D ugodne , da JO je ocenila pome treba fmanèn delo injate iStltl icija Komisije je opravila tudi avstralskih oblasti m sicer vezne države Viktorije AL istrstvom za državljanski dgraveom, zveznim m: sicer s: predsednik xom Andrianopoulasc zadeve m multikultu: listrom za imigracij ■m, multikulturne zadeve in zadeve prvobitnih prebivalcev Philipi Ruddockom, zveznim poslancem in predsednikom skupine prijateljstva Avstralija - Republika Slovenija Paulom Nevillom, predsednico zgornjega doma parlamenta Novega južiega Walesa Meredith Burgmann ter nekaterimi zveznimi poslanci. Na teh pogovorih so bile obravnavane predvsem naslednje teme: Vlado Republike Slovenije m Vlado Avř - potreba po pripravi zdravstvenega spo - finanèna pomoè Avstralije slovenskim di ter slovenskim medijem v Avstraliji; - omogoèanje volitev slovenskim dršvlj Avstralije; - uvedba elektronske vize m ukinitev vpri prosilcev viz v vojni po razpadu Jugosla itrahje; razuma med dršvama; •uštvom in organizacijam anom na širšem obmoèju išalnika o možii udeležbi vije. Po mnenju avstralskih uradnih sogovornikov so Slovenci izredno delovni ljudje, njihova izobrazba pa je v primerjavi z izseljenci iz ostalih držav nadpovpreèna, zato z njimi nimajo nikakršnih težav Po njihovi statistiki živi v Avstraliji 6640 Slovencev, ki so rojeni v Sloveniji, 5000 jih govori slovensko, 14000 pa se jih priznava kot Slovence. Od tega je 2505 zaposlenih, povpreèje nezaposlenih pa je nige od avstralskega povpreèj a. Vletu 2001 je Avstralijo obiskalo 3346 Slovencev tam pa jih je ostalo le 1,7% kar je manj od povpreèja. Pri pristojnih organih se bodo zavzeli za éimprejšnjo ratifikacijo socialnega sporazuma obeh vlad. Predlog delegacije, da bi bilo potrebno med državama skleniti tudi sporazum na podroèju zdravstva bodo prouèili, pobudo pa posredovali ministrstvu za zdravstvo, ki je pristojno za te zadeve. Glede predloga o uvedbi elektronskih viz so menili, da bi bila uvedba tega sistema draga in zapletena, zato ne velja hiteti s takšnim naèinom podeljevanja viz. Glede vprašalnika o moàii udeleŽDi prosilcev viz v vojni po razpadu Jugoslavije so menili, da to vprašanje ni možio rešiti na bilateralni ravni, saj ta postopek od njih zahteva sodišée za vojne zloèine v Haagu. Ko bo to vprašanje rešeno na multilateralni ravni bo tudi Avstralija odstopila od zahteve za izpolnjevanje teh vprašalnikov Po vstopu Slovenije v EU pa bodo tudi prouèili možiosti za poenastavitev izdajanja viz slovenskim državljanom. Zagotovili so, da se finanèna pomoè Avstralije slovenskim društvom in organizacijam ne bo zmanjšala, saj misli multinacionalna dršva kot je Avstralija tudi v bodoèe nameniti precej sredstev za ohranitev identitete posameznih narodov, ki živijo v tej državi. Elani delegacije Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu m po svetu na podlagi obiskov m razgovorov s Slovenci m avstralskimi oblastmi ugotavljajo, daje: potrebno èimprej sprejeti predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije m Vlado Avstralije (objavljen v Poroèevalcu, št. 5, z dne 5. marca 2003); èimprej pristopiti k pripravi zdravstvenega sporazuma med državama; pripraviti ustrezne programe finanène pomoèi za slovenska društva in organizacije, vkljuèno za medije, ki delujejo v slovenskem jeziku; potrebno prouèiti ustreznost veljavne volilne zakonodaje, ki bi omogoèala vsem našim državljanom v Avstraliji možnost sodelovanja na volitvah; potrebno prouèiti možiosti za izvedbo in financiranje pouka slovenskega jezika predvsem za Slovence druge m tretje generacije. Uroš Pirnat, podsekretar i JI i ■'tl' > INSTITUTE FOR SLOVENIAN STUDIES OF VICTORIA AN EXPLORATION OF THE CULTURAL LIFE OF SLOVENES IN GREATER MELBOURNE