St. 2*9 mm pracana v frhaja (zvzcmli pondetjek. vuk dan zjutraj. Ajiškega 51 20, L nadstropje Dopisi naj se pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vrs Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost.7 ns&a za mese L % mesece L 19.50, po! leta Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon urednJItvT la uprave 8t 11-57 in oni mu v irsr- Posamezna številka 21) cent. Letnik ^LVIK ulica *v. Franetfk« liftvu. Ner?-1 (f X odgov -a Edinos: in celo leto L ta.—, w aiaft Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računalo f girokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije ae pošiljalo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikeg? Štev. 20, L nadstropje. — Telefon jiedniStvt in uprave 11-87. Državno gospodarstvo In manlJinska politiku da | ški zbornici?! Odgovor, ki si ga dajemo na pa,to vprašanje, nam daje zadoščenje, ki ga Že star je rek o nemškem narodu, obiluje na inteligenci uma, da nedostaje kulture sicer, če ne bi hoteli priznati, da so nekaterih delih tega naroda tudi izjeme tega pravila. Na sploh pa je le ugotovitev znane resnice, da Nemec ni nikdar poznal sentimentalnosti, čustvenosti v svojem razmerju do drugih narodov, najmanj pa do šibkejših. Odkar se je dvignil iz nekdanje svoje državne razkosanosti in politične srca. Krivično bi bilo! pozdravljamo. Menda se ne motimo, da je ■42 J- — 'prišel tozadeven migljaj z Dunaja. Zopet vprašanje: mari se je pri osrednji vladi vzbudil čut pravičnosti, spoznanje, da se je s slovenskim prebivalstvom postopalo doslej grdo, krivično in nekulturno? Tudi te vere nimamo. Naše uverjenje govori, da se notranje duševno življenje, razpoloženje napram slovenskim državljanom, ni spre- obnemoglosti, je nemški narod, kjer in menilo, da je marveč vzrok vnanji, v dejstvu, da je bodočnost republike in nje interesov v odvisnosti od sosednjih držav * v nemali meri od Jugoslavije, države kadar je le mogel, uveljavljal svojo moč z železno pestjo, nezlomljivo voljo in vstraj-nosijo, kakršna ni dana nobenemu drugemu narodu. Za šibkejše narode, ki jih je mogla doseči njegova roka, ni bilo usmiljenja, ni bilo sočutja, ni bilo nikakih obzirov. S kruto brezobzirnostjo je hotel, naj gredo kolesa njegove nacijonalne in politične ekspanzivnosti preko vsega, kar ji jc na poti. Poznal je le svoj pohlep in nikoli ni spoštoval pravico drugih. Tak je bil Nemec do svetovne vojne — in soplemenjakov naših koroških bratov. Stvari so na dlani. Avstrija potrebuje dovoza iz Jugoslavije in izvoza tjakaj. Potrebuje uvoza iz bogatega naravnega zaklada Jugoslavije in istotako potrebuje izvoznega razmaha tjakaj za svojo trgovino in izdelke svoje industrije. Potrebuje gospodarskih dogovorov in čim ugodnejših trgovskih pogodb. Ali ni verjetno, da so ki jo je ravno on izzval s svojimi nagoni! se na Dunaju začeli bati, da bi obupni klici nebrzdane agresivnosti in svojega pohlepa 1 naših koroških bratov mogli kvariti v Ju- po podjarmljenju vseh drugih narodov po svetovnem gospodstvu. Tak je bil, k?r ni bilo v njem kulture srca, čustvenosti. In lak je tudi danes, kjer more; in bo tudi v bodoče, če in kjer bo le mogel. Da je temu res tako, to občutijo na svoji koži naši nesrečni bratje na Koroškem, ki so ostali v železnih nemških pesteh. Dogodki v dobi plebiscita in vse poznejše postopanje z našimi brati do nedavnih volitev v narodno skupščino in koroški deželni zbor govorijo s plamenečimi besedami o suženjstvu prebivalstva v slovenskem delu Koroške, priključenem k Avstriji. Tem večje presenečenje je prinesla otvoritvena seja novega deželnega zbora v pozdravnem govoru deželnega glavarja. Naslovil je na zbornico besede treznosti in čustvenosti, < Merodajni krogi in osebe — je dejal — naj potisnejo nacijonalni boj v ozadje in naj ga kolikor le možno omilijo, kajti le na temelju sporazuma med obema narodoma je možen skupen napredek. — Dalje je izvajal, da je samo ob sebi umevno, da zakonodaja in uprava ne bosta postopali s Slovenci drugače, nego napram Nemcem v deželi, v kolikor se bodo prvi gibali na tleh danih razmer, enotnosti dežele in ohranjali zvestobo do nje. Te lepe besede bi pomenile evangelij novih srečnejših časov za naše koroške brate, če bi bile iskrene. Ali odkrito bodi povedano: te vere mi nimamo. Je ne moremo imeti po vsem, kar je naš rod doslej doživel kjer in kadar je bil njegov položaj odvisen od nemške volje in moči. Preveč hudega je naš rod doživel, da bi se mogel nadejati dobrega od teh lepih in dozdevno čustvenih besed. Kljub temu pa nam je izjava koroškega deželnega zbora prinesla presenečenje, ki ga pozdravljamo z zadoščenjem. Vprašanje je tu: kaj je sklonilo g. dežel-nega glavarja, da je govoril tako temeljito drugače, nego so vedno doslej govorili deželanom slovenske narodnosti v celov- goslaviji razpoloženje za gospodarske dogovore, ki jih Avstrija potrebuje za svoje življenje kakor riba vode?! Ta železna in nespemenljiva resničnost je menda sklonila oblastnike na Dunaju, da so poslali v Celovec migljaj: ne prilivajte olja v ogenj — mirite in gasite! Ta vnanja sila je narekovala koroškemu deželnemu glavarju besede, da le na podlagi sporazuma med obema narodoma, na podlagi pravičnega in dobrohotnega postopanja s slovensk" ni državljani je možen skupen napredek! Tu se je pač zopet uveljavila st-\ra resnica, da so dejanske razmere močnejše nego dobra ali zla volja ljudi Resnica »e, da nobena država — ne samo mala, ampak tudi velika — ne more uspevati in srečno živeti le od sebe in iz sebe, brez vsakega ozira na interese drugih držav in čustvovanja naroda v njih. Večen in nesprejemljiv zakon je, da posamezne države s svojimi dobrinami tvorijo gospodarsko skupnost in da država, ki bi se domišljavo hotela izločati iz te skupnosti, ne more imeti plodnega gospodarskega življenja v notranjem. Zato pa je potrebna tudi pametna in smotrena politika v ožjem smislu, ki naj potom dobrega prijateljskega političnega razmerja do drugih držav in njih narodov odpira poti za ugodno gospodarsko politiko, za plodne m negibne gospodarske stike! Izjava koroškega deželnega glavarja o potrebi sporazuma med nemško večino in slovensko manjšino v deželi za skupni napredek naj bi bila glasen memento tudi za naše gospodarje. Avstrijska republika ni velika. Vendar je število njenega prebivalstva toliko, da tvorijo koroški Slovenci le malo manjšino. A vendar morajo raču- Reško vpraianje •BEOGRAD, 11. Včeraj je bil minister zunanjih poslov dr. Ninčič v avdijenci pri kralju in mu poročal o splošnem položaju v zunanji politiki. Popoldne je dr. Ninčič sprejel italijanskega opravnika poslov v Beogradu Sum-monteja, ki je prišel k njemu, da se informira o vzpostavljenem prometu na železniški progi Sušak-Brajdica ter o "stanju reškega vprašanja. Italija neomajno vztraja na svojem stališču glede Reke. Vzpostava prometa med Sušakom in Brajdico se je zato pod utisom pisanja rimske «Tribune» v nekaterih političnih krogih v prvem hipu cenila kot pripravljalni korak jugo-slovenske vlade za Italiji ugodno rešitev reškega spora. To tolmačenje minister Ninčič odločno odklanja ter poudarja, da gre le za gospodarsko StlajSavo prometnih težkoč v gornjem Primorju. IZ DEMOKRATSKE STRANKE BEOGRAD, 11. Včeraj dopoldne je ožji odbor glavnega odbora demokratske stranke izdelal besedilo sklepov sprejetih na prejšnjih sejah glavnega odbora. Popoldne je bil izdan komunike, ki pravi: 1. Statuti omladinske organizacije se izpremenijo tako, da bodo organizacije služile celokup-nosti demokratske stranke, a ne posameznim pokretom. Omladinci ostanejo člani teh organizacij samo do 25. leta, potem pa prestopijo v redno članstvo stranke. 2. V Beogradu se skliče kongres demokratske omladine. 3. Na znanje se sprejme predlog o izključitvi Milana Rajiča. 4. O zadevi M. Pavlovića, dr. Tomljeno-viča-in Jurija Kučića se ne sprejmejo nikakršni novi sklepi, ker je bilo v tem vprašanju že definitivno razpravljano in jih glavni odbor več ne smatra za člane demokratske stranke. Odlikovanje cerkvenih veledostojoikov t Jugoslaviji BEOGRAD, 11. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se odlikuje z redom sv. Save I. razreda: dr. Ivan Šarič, nadškof v Sarajevu, franjevac Joso Garič, škof v Banjaluki; Aleksander Nišič, škof v Mostaru; dr. Izak Alkalaj, ki je imenovan za vrhovnega rabina za vso državo, in Meh-med Zaki, ki je imenovan za vrhovnega muftija v državi. BIVŠI BOLGARSKI MINISTER USTRELJEN SOFIJA, 12. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj ob 15. je bivši minister za poljedelstvo Duparinov, ki je bil pred kratkim obsojen na 6 let ječe, skočil iz vlaka ter skušal uiti straži, ki ga je spremljala v Sofijo. Vlak je bil takoj ustavljen; člani straže in številni potniki so izstopili ter zasledovali ubežnika. Na povelje straže se Duparinov ni hotel ustaviti, radi česar je straža izstrelila nati ž njo, ker morajo računati z narodno j proti njemu več strelov ter ga težko ra- državo nje soplemenjakov, ker bi si sicer zasipali velike vire gospodarskega življenja. Ta resničnost velja tudi za našo državo. To tem bolj, ker tukajšnja narodna manjšina tvori zanjo, nacijonalno in teritorijalno, most do teh virov. v notranjosti družine. Med vsemi razkoli je bil Diplomati na proslavitvi kraljevega rojstnega dne RIM, 12. Sinoči se je vršil o priliki rojstnega dne obed diplomatov v palači Venezia. Obeda so se udeležili ves diplomatski zbor, ministrski predsednik Mus-solini z vsemi člani vlade, podtajnik na ministrskem predsedništvu, več drugih osebnosti in veliko števiio gospa. Dekan diplomatskega zbora, francoski poslanik Bar-rere je nazdravil kralju, nakar je Mussolini napil na zdravje vladarjev in načelnikov prijateljskih držav in zaveznikov Italije. Ob^du je sledil koncert. Kralj spet v Rimu EORDIGHERA, 12. Nj. V. kralj je obiskal kraljico ter odpotoval ob 14*30 s prestolonaslednikom proti Rimu. PriHoiinje zasedanje ministrskega sveta in stuoritsu poslanske zbornice RIM, 12. Ministrski predsednik Mussolini je odredil, da se bo začelo november-sko zasedanje ministrskega sveta 26. t. m. V tem zasedanju se bo razpravljalo tudi o načrtu za preuredbo občinskega in pokrajinskega zakona, katerega je izdelal podtajnik v ministrskem predsedništvu on. Acerbo in ki je bil že odobren od posebnega medministrskega odbora. V pogovoru med MusSolinijem in predsednikom poslanske zbornice De Nicolo je bilo določeno, da se bo poslanska zbornica □tvorila 29. novembra. P ml za združite? prestavne cerkve s katoliiko RIM, 12. Papež je poslal ob priliki tristoletnice smrti sv. Jozafata, nadškofa v Polocku, vsem škofom, nadškofom in patriarhom encikliko, ki je posvečena izključno vprašanju združitve pravoslavne cerkve s katolišk.o Takoj v začetku pravi enciklika, kako je Kristus hotel dati cerkvi značaj edinstvenosti, da bi nudila v očeh . „ . . . . , , ostalega sveta sliko velike božje družine, m?4nc*a min»st«tva v soboto iK>poldne poduki je določena za to, da se pod njenim salJ*orazum, ki ure, u,e_ obratovanje zelezme nila. Malo na to je Duparinov podlegel dobljenim ranam. ZA ZBLIŽANJE MED FRANCIJO IN RUSIJO MOSKVA, 12. Predstavnik francoskih industrijskih krogov gosp. Delagrange se je te dni vrnil iz Rusije, kjer je proučeval najbolj žalosten oni, ki je povzročil \ gospodarski položaj sovjetske Rusije. Izjav-odcepitev velikega dela vzhoda od zahoda,! Ija. da je prepričan, da je njegovo potova-razkol, ki ga ni bilo mogoče poravnati na!nje imelo dobre uspehe. Francija bo še cerkvenih koncilih v Lyonu in Firenzah. Ta razkol je potegnil za seboj mnogo vzhodnih Slovanov, dasi so nekateri izmed teh še precej časa potem ohranili prijateljske odnošaje s sv. stolico. Nato omenja papež prizadevanja naslednikov sv. Petra, katerim se je končno posrečilo vsaj deloma poravnati razkol in to pod papežem Klementom VIII. Ta sporazum je zapečatil Jozafat Kunezewicz, nadškof v Polocku, s svojo smrtjo dne 12. novembra 1623. In ravno proslavo tristoletnice njegove smrti uporablja papež, da pokaže svoje poesbno očetovsko nagnjenje, kot najvišji pastir napram vzhodnim Slovanom ter da slavi tega velikega apostola in mučenika, ki je ponos Slovanov. Dalje je orisal papež v encicliki delovanje sv. Jozafata in njegovo smrt med službo božjo. Toda iz krvi je vzklilo seme edinstvenosti; morilci sami so se kmalu izpreobrnili. Tu omenja papež moralne in gmotne nesreče, ki so zadele toliko milijonov vzhodnih Slovanov; mnogo je žrtvoval (papež), da bi mogel lajšati njihovo bedo, a njihova potreba prekaša to žrtev. Nato \rabi papež odpadnike naj pristopijo spet h katoliški cerkvi ter poživlja katoličane, naj delajo na to z vsemi svojimi močmi ne toliko z razpravljanjem, ampak z dobrim zgldeom. Pred Bogom so vsi narodi enaki, vsi imajo pravico biti člani cerkve, naj govorijo ta ali oni jezik. Katoliška cerkev je vedno spoštovala vzhodne obrede ter jih tudi branila. Ker je treba za združitev vzhodnih Slovanov s' katoliško cerkvijo, božje pomoči, poživlja papež vernike, naj prosijo te pomoči potom molitve. Ureditev prometa v zasedenih pokrajinah Nemčije* infi PARIZ, 12. Dopisnik Journala poroča iz očeh ^"sseldorfa, da je predstavnik nemškega pro- okriijem združi ves svet. In ta edinstve nost, ta vidni znak, se zrcali ravno v Petru in njegovih rimskih naslednikih. 9 V Toda proti tej edinstvenosti je vstal sovražen človek, ki je potem vedno rovaril v Porurju in Porenju. Glasom sporazuma ,e Nemčija dolžna dati francosko-belgijski železniški režiji na razpolago vse vrednosti ii lokomotive, ki so potrebne, da se vzpostavi v popoln obrat vsa industrija porurske kotline. pred volitvami zastopana v Moskvi. WILSON OBSOJA EGOIZEM ZEDINJENIH DRŽAV \VASHINGTON, 12. Bivši predsednik Wilson je potom brezžičnega brzojava iz svoje hiše obsodil egoizem Zedinjenih držav, ki zanemarjajo svoje zaveznike ter se branijo prevzeti svoj delež na odgovornosti pri reorganizaciji miru in trajni vzpostavi njega uspehov. Po njegovem mnenju so Zedinjene države s takim zadržanjem občutno oškodovale civilizacijo v najbolj kritični dobi zgodovine človeštva, medtem ko je bilo njih sodelovanje vedno bolj nujno, kakor se je od dne do dne slabšal položaj, ki bi ga Amerika mogla nadzirati. Wilson je na koncu izrazil željo, da bodo Zedinjene države postavile nad svoje posebne interese velike ideale, po katerih mora stremeti današnja mednarodna politika. _ VPRAŠANJE AMERIŠKIH IZSELJENCEV NEW YORK, 12. S poslednjimi prihodi, ki so bili verificirani iz raznih držav, ni bila dovoljena kvota samo dosežena, marveč je prišlo 3000 oseb preveč. Usoda teh izseljencev je negotova, kajti odposlani bodo v svojo domovino. Časopisje pri tem ostro kritizira in pravi, da bi bilo pri tem potrebno sodelovanje vseh držav, kajti tako trpijo samo revni izseljenci, ki niso sami ničesar zakrivili. RIM, 12. Ameriška vlada je dosedaj dopustila prihod preko kvote samo ženam onih ameriških državljanov, ki so se poročili pred 22. sept. 1922. Sedaj pa je dovoljen prihod vsem ženam ameriških državljanov, ne oziraje se na čas sklenitve zakona. t Položitev venca na grob neznanega francoskega vojaka PARIZ, 12. Italijanski poslanik baron Romano Avezzana v Parizu je naročil vojaškemu atašeju polkov. Martinu Franklinu, da položi v imenu italijanske vlade venec na grob neznanega francoskega vo-1 jaka. . Izjnue Kobra h Lossova 0 wfa MONAKOVO, 12. Čeravno vlada po ulicah živahno vrvenje, ni bilo zaznamovati nikakega pomembnejšega dogodka. Policija je morala često nastopiti proti demonstrantom, pripadnikom Hitlerja, ki so bili povsod razpršeni. Von Kahr je izjavil novinarjem, da je bil globoko uverjen, da se bo puč vprizorjen po Hitlerju in Luden-dorffu temeljito ponesrečil tako iz političnih kot gospodarskih razlogov. Nato je obrazložil politične, gospodarske in vojaške načrte Hitlerja in Ludendorffa, ki so bili fantastični in že vnaprej zapisani gotovi propasti. Pohod na Berlin se je moral ustaviti na bavarski meji. Slično se je izrazil tudi von Lossow, ki je dodal, da bi pohod takozvane narodne armade končal na isti način kot 1856. — V svojem proglasu se generalni komisar v. Kahr ponovno obrača proti skrajni skupini Hitlerjevih pristašev in pravi, da se zaveda svoje odgovornosti in nevarnosti, vendar pa bo nadaljeval na svojem potu in se ne bo strašil utopij. Vsekakor pa bo obranil narodno idejo čisto. SEPARATISTI ZASEDLI SPEYER BERLIN, 12. Wolfov dopisni urad poroča iz Speyerja, da so separatisti zasedli vladno palačo pri čemur so uporabljali strojne puške in bombe. Zaznamovati je bilo obojestranske izgube. Od raznih središč zasedenih pokrajin prihajajo vesti, da so bile v zadnjem času zbrane v Diissel-dorfu, Krefeldu in v Koblenzu, čete, ki so se napotile v Speyer. Speyerski prefekt je naslovil na francoskega gen. Demraetra protestno noto proti postopanju z ljudstvom od strani tujih tolp, ki so bile brezplačno prevažane po francosko-belgijski železniški režiji. Spopad med separatisti in delavci BERLIN, 12. Pri zavzetju Speyerja po separatistih je bilo 72 orožnikov razorože-nih in interniranih po separatistih. Separatisti so imeli dva mrtva, policija samo enega ranjenca. Prebivalci Neustadta so napadli separatiste, ki so hoteli iti na pomoč svojim pristašem v Speyer. Na cesti med Neustadtom in Speyerjem je prišlo do spopada med separatisti in delavci, ki so jim pomagala tudi kmetje. Separatisti so izgubili 8 mož. Državni kaacler o najnovejših dogodkih. BERLIN, 12. Wolfov dopisni urad poroča, da je državni kancler v svojem odgovoru na interpelacijo francoskega poslanika glede poslednjih političnih dogodkov izjavil, da leži njihoy vzrok v obupnem položaju in da je krivda francoske politike, ako bodo skrajni separatisti pridobili na terenu. Kancler je omenil ogromne materijelne težave in moralno trplenje nemškega naroda, osobito sedaj, ko ga povzroČujejo tolpe separatistov sestavljenih iz sumljivih elementov. Nadalje je pov-daril, da se je gospodarsko življenje v zasedenih pokrajinah kljub opustitvi pasivnega odpora v zadnjem času zelo poslabšalo. Tudi finančno stanje Nemčije je postalo v zadnjem času katastrozno. Končno je kancler naglasil, da je vlada dovolj močna, da prepreči vsako državi nevarno agitacijo in da ne bi prišlo tudi do najnovejših dogodkov, ako se ne bi stavile po sklenitvi miru vsaki nemški vladi ovire v zunanji politiki. Stališče nizozemske glede povratka kronprinza HAAG, 12. Zunanji minister je izdal k medzavezniški noti glede povratka kron-princa poročilo, ki pravi med drugim: Minister v. Kernebeck je obrazložil ministrom Belgije, Italije in Angleje stališče vlade, ki je sledeče: Po prihodu prestolonaslednika mu je vlada odkazala določeno bivališče, vendar pa se nizozemska vlada ni mogla zoperstaviti prostosti kronprinza glede zapustitve države in tudi ne preprečiti njegovega potovanja. Položaj bivšega kronprinza je urejen po zakonodaji, ki velja na Nizozemskem in po mednarodnem pravu ne obstoja nikaka obveznost, ki bi se dala uporabiti v sedanjem slučaju. HAAG, 12. Izjava, ki je bila izročena dopisnikom inozemskega tiska glede povratka kronprinza zaključuje: Nizozemska vlada ne more dopustiti, da bi se kakemu tujcu, ki ni jetnik branilo zapustiti državo, da se izseli kam drugam. Vlada ni spregledala niti koraka lorda Grewa pri Poin-careju, niti sklepov poslaniške konference, objavljenih 8. novembra. Nemška vlada in povratek kronprinza BERLIN, 12. Nemški odpravnik poslov v Parizu je izročil v imenu berlinske vlade odgovor poslaniški konferenci, ki pravi, da ni mogla nemška vlada, kljub vsestranskemu razmotrivanju vprašanja najti nikakega razloga, ki bi opravičeval prepoved povratka kronprinza k svoji družini. K temu pripominja «Vorwaerts», da je dobil bivši kronprinz dovoljenje, ko je obljubil, se ne bo vmešaval v politiko. Podrobnosti o povratku kronprinza PARIZ, 12. O povratku kronprinza poročajo sledeče podrobnosti: Kronprinz je zapustil svoj otok s parnikom, ki ga je odpeljal na breg, kjer sta ga pričakovala dva velika avtomobila, pripravljena za daljše potovanje. Kronprinz se je vsedel v prvega, medtem, ko je bil drugi določen za prtljago. Kronprinz je izdal na prebivalstvo Wieringena proglas v katerem pravi med drugim: Težko mi je, da moram odpotovati tiho. Ljubše bi mi bilo, ko bi mogel osebno vsakomur podati roko. Nadalje se zahvaljuje za gostoljubnost, ki jo je užival in pravi, da je tam preživel lepe dneve pri-iatelistva. Anglija za konferenco Izvedencev brez sodelovanja Amerike LONDON, 12. V govoru, ki ga je imel sinoči na banketu v čast novemu županu londonskemu ministrski predsednik Bald-win, se nahaja več točk, ki lahko služijo za pojasnilo zunanjepolitičnega položaja. V času tega govora ni še Ba!dwin znal za najnovejše odločitve vlade Zedinjenih držav o zavrnitvi povabila na konferenco izvedencev za ugotovitev plačilnih zmožnosti Nemčije in o zahtevi predložitve novega načrta s strani Francije za sklicanje te konference. To pomeni v bistvu odložitev sestanka izvedencev na nedoločen čas. Radi tega se je Baldvvin v svojem govoru omejil na izjavo, da se nc more še z gotovostjo vedeti, ako bo trud za sklicanje omenjene konference rodil kake uspehe in da bi bila preuranjena vsa ugibanja o njeni formi. Baldvvin je tudi rekel, da ne želi Anglija zavleči Ameriko v homatije Evrope, niti jo postaviti za razsodnika v za Evropo usodnih vprašanjih. Zedinjene države bi že same zavrnile take načine razlaganja njihovega sodelovanja pri reševanju vprašanj, ki so danes v Evropi najbolj pereča, ker niso njihovi interesi za obnovo Evropo nič manjši od angleških. NOV NAČRT ZA SKLICANJE KONFERENCE Iz teh izjav se bi dalo sklepati, da ni še Anglija opustila misli za preiskavo v Nemčiji, ampak da je ta misel dobila še novih pristašev po udušenju revolucijonarnega gibanja na Bavarskem, ko ie berlinska vlada z Ludendorftom osvobodila zaveznike največje skrbi, ki jo je «Times» imenoval «strah Evrope». Načrt za izvršitev preiskave o plačilnih zmožnostih Nemčije brez sodelovanja Amerike je dobil svoj odmev v listu c.Manchester Guardian*, ki predoča možnost angleško-francoskega sporazuma na podlag * <- sedanji produktivnosti Nemčije»Tianr^to «o sedanjih zmožnostih Nemčije». Z ozirom na namen preiskave se upa, da bo Poincare sprejel načelo produktivnosti, ki vsebuje sedanje in bodoče plačilne zmožnosti. Radi tega je sinoči ministrski predsednik povdaril namen ohranitve popolnega sporazuma med zavezniki, kateri je v vojni kakor v miru neobhodno potreben za boljšo bodočnost Evrope. NEMČIJA ODSVETUJE KONTROLNO KOMISIJO BERLIN, 12. Nemška vlada je poslala poslaniški konferenci odgovor na vprašanje glede jamstev za vojaško kontrolno komisijo. Vlada odsvetuje delovanje teh komisij, ker bi pri sedanjih razmerah povzročilo mnogo težav in nevarnost za red V notranjosti, ki je potreben tudi v interesu zaveznikov. PARIZ, 12. V petek je izročil nemški odpravnik poslov tajniku poslaniške konference odgovro nemške vlade tičoč se medzavezniške kontrolne komisije v Nemčiji. Konferenčni tajniki so se zvečer sestali in proučili noto ter pripravili delo za prihodnjo sejo konference, ki se je pričela včeraj. Demisija komunističnih članov turinške vlade BERLIN, 12. Wolfov dopisni urad poroča iz Weimarja, da so komunistični člani turinške vlade podali svojo ostavko. Proslava obletnice premirja na Francoskem PARIZ, 12. Včeraj se je vršila proslava pete obletnice premirja. Pod poveljstvom pariškega vojaškega guvernerja Gouranda so bile prenesene vojaške polkovne zastave iz invalidske palače k slavoloku triuinfa. Ob 11. sta prišla Millerand in Poincare, ministri in druge ugledne osebe k grobu neznanega vojaka. Po preteku nekaj časa se je vršil pregled čet, ki jih je množica burno pozdravljala. Popoldne je prišel k grobu vojni minister Gourand in je prvič prižgal lučko v navzočnosti številnega občinstva. Tudi v ostalih mestih je bila obletnica svečano obhajana. Proslava kraljevega godu v Parizu PARIZ, 12. Ob priliki proslave godu Nj. V. kralja, se je vršil v Parizu sestanek, ki se ga je udeležila tamošnja italijanska kolonija, osobje poslaništva in konzulata. Poincare o pomenu entente. LONDON, 12. V intervjuju s pariškim-dopisnikom Daily Teltgrapha, je izjavil Poincare, da je bila ententa in da tudi ostane ključ evropske krize. Brez nje jc vsaka rešitev mednarodnih problemov nemogoča. Jaz sem popolnoma uverjen o potrebi entente in hočem biti napram zaveznikom Francije koncilijan-ten, vendar pa moram upoštevati vcrsaillcsko mirovno pogodbo in se ozirati na interese svoje dežele. Glede zasedbe Porurja se je Poincare izrazil sledeče: Francija je šla v Porurje v popolni zavesti svoje pravice in aa podlagi pogodb ter potem, ko jc reparacijika komisija ugotovila neizpolnjevanje obveznosti od strani Nemčije. Pri tem podjetju jc Francija postopala v sporazumu z Belgijo in Italijo in ni niti za trenutek gledala samo na svoje la; t-ne interese brez ozira na interese svojih 2.a-veznikov. Čeravno je zmaga nad onimi, ki so uradoma podžigali k pasivnemu odporu popolna, se nismo nikdar hoteli s temi okoliščinami okoristiti na račun svojih zaveznikov. DNEVNE VESTI GLAS LJUDSTVA Protest Materije. Družinski gospodarji šolskega okrožja Materija so poslali političnemu društvu oster protest, naslovljen na prefekturo v Puli, ▼ katerem zahtevajo za svoje otroke slovensko šolo, a pouk italijanščine naj se vrši kakor do sedaj. Ta protest proti poitalijančenju slovanskih šol je podpisalo 84 očetov šolskih otrok iz Materije. število občinstva; pri koncertu so namreč sodelovali tudi: gčna Nives Luzzatto na gosli, gčna Marija Mayer na harfo ter g, Maulio Du- dovich na violo. Razvrstitev posameznih točk sporeda se je mojstru Bossiju popolnoma posrečila. Miogočno J. S. Bachovo «Toccata e fuga v D-molu je postavil kot prvo točko, da je služila za ouverturo naslednjim točkam, ki so bile tako razvrščene, da je bil med pocdinimi skoro vedno velik kontrast. Na ta način je 'Bossi dosegel vedno menjanje razpoloženja občinstva: resnemu je sladilo veselo in nasprotno. Veličastni Bachovi toccati je sledila lahka Martinijeva sonata, pri kateri se je Bos Osemdesetletnica vrlega moža t Dne 7. nov. je izpolnil 80 let mons. Fr. Ko- siju kombinacija registrov posebno posrečila. sec, stolni šlcolastik v Trstu, rojen 7. 11. 1843-Mons. Kosec je dobro znan kot bogosloven pisatelj. Njegove knjige so še danes branja vredne. Kažejo posebno skrb in natančnost pisatelja kakor tudi njegovo široko izobrazbo. Mons. Koscc je bil delaven koj, ko je nastopil duhovsko službo. Ko je bilo v Istri še malo šol in je bilo prebivalstvo večinoma nepismeno, je tudi poučeval kot 23 lelni kaplan v šoli v Berseču. O njegovem požrtvovalnem delu piše Zgodnja Danica 1. 1874: .. . <~komaj eno leto je, kar deluje mladi gospod (Kosec) kot župnik v Klani, in že se je po njegovi skrbi prenovila farna cerkev in napravile nove orgije.» Od 1. 1876—1886 je kot župnik v Truškah učil kmete umnega gospodarstva, vse polno sadnih dreves je zacepil, ki še danes rodijo. V Truškah je izdal knjigo in je mnogo pisal v uradni škofijski list < Curia Episcopalis». Na Katinari, kjer je župnikoval dolgo let se ga ljudstvo spominja s hvaležnostjo, ker mu je bil ob vsaki priložnosti učitelj, svetovalec in požrtvovalen dobrotnik. Zdaj ima žc 18 let najtežji referat pri ordinarijatu pregledovanje cerkvenih računov vse škofije tržaško-koprske. Kljub tako visoki starosti je ta izredni mož še poln mla-deniške živahnosti in bistrosti. Dasiravno popolnoma gluh in šibkega zdravja, ga dobiš vsako jutro v njegovi pisarni, kjer je na razpolago vsakemu, ki potrebuje njegovega sveta in pomoči. Svojim duhovskim sobratom je ljubezniv kolega. V svoji človekoljubnosti ne pozna razločka: v vsakem človeku, bodi Slovenec bodi Italijan, vidi on podobo božjo. Eden najbolj častitljivih duhovnikov tržaške škofije-je naš slavijencc, ki ga je sama dobrota in skromnost. 2eiimo mu še mn^o zdravih lel! _ Olvifilc^-« trgovske šole Včeraj ob 11.30 se je vršila slavnostna otvoritev tukajšnjega kr. visokega zavoda za gospodarske in trgovinske vede (Revoltella). Med navzočimi smo opazili: prefekta comm. Crispo Moncada, župana sen. Pitacco, divizij-skega poveljnika gen. Castagnola, šolskega skrbnika dr.ja Rcina, kvestorja De Filippi ter mnogo predstavnikov tukajšnjih trgovskih in gospodarskih ustanov. Akademski zbor so zastopali rektor com. Asquini ter profesorji: Spadon, Morpurgo, Del Veccbio, Livi, Bru-netti, De Gobbis, Pasini ter Sibirani. Takoj ob pričetku svojega govora je rektor Asquini poudaril, da je zavod predvsem državnega značaja, dasi dobiva gmotno podporo iz ustanove Revoltella in od tržaške občine. Omenil je da je razpisanih več štipendijev (Istituto Na-zionale di Assicurazioni je razpisal 6 štipendijev po 3000 lir) za dijake, ki obiskujejo ta zavod. V zavod se vpiše letno kakih 400 akademikov, ki prihajajo tudi iz ostalih pokrajin Italije ter iz inozemstva (med temi mnogi, ki bi sicer obiskovali dunajsko «Hochschule fiir Welthandel >, t. j. iz Poljske, Avstrije Ogrske, Švice in Jugoslavije). Glede učnega programa je rektor naznanil, da je uveden poleg običajnega doktoskega izpita državni izpit. (Godrnjanje med dijaštvom, ki je zbrano v ozadju dvorane). Poleg obveznih 4 letnikov, je otvorjen 5. neobvezni letnik za specijalizacijo iz naslednjih predmetov: konzularne vede, bančni posli (tega obiskujejo lahko tudi juristi), zavarovanje ter prevoz in izvoz. Poučevala se bosta tudi španski in grški jezik. V akademskem zboru so se izvršile male izprcmernbe. Na novo so bili imenovani: prof. Sibirani za finančno matematiko, prof. Luzzatto za narodno gospodarstvo ter avv. De-Benedetti, ravnatelj tržaške podružnice Banca Commerciale italiana, za bančno tehniko. Na mesto dosedanjega predsednika akademskega sveta sen. Attolio Hortis, pride comm. Gundo Segree. Delo, ki ga vrši visoki gospodarsko-lrgov-ski zavod, je gospodarske, politične in državne važnost; zavod bo služil kot temelj za ustanovitev popolnega vseučilišča v Trstu. Kajli ideja ustanovitve popolnega vseučilišča ni še zamrla; Genlilejeva preosnova namreč daje občinam popolno svobodo glede ustanavljanja visokih šol. V preteklem letu je bilo preslanih 1805 izpitov; izmed 100 absolviranih dijakov je prestalo 36 akademikov doktorski izpit. Nato je rektor comm. Asquini otvoril akademsko leto 1923-24 ter podal besedo profesorju Gustavo Del Vecchio, ki je v encurncm govoru razvil svoje predavanje z naslovom: Ciospodarska misel Giacomo Venezian-a. Rekel je, da se ne smatra za merodajnega, da bi kritiziral dela pravne vsebine Tržačana 4Veneziana, ampak da bo skušal oceniti njegova dela na polju agrarne ekonomije. Med temi deli se posebno odlikuje »Last zemlje«. Prof. Del Vecchio je ugotovil, da je zadnje desetletje pokazalo resničnost Venezianovih izvajanj. Venezianova dela se odlikujejo po sicer težkem, a raditega jedrnatem in konciznem slogu. Proti zaključku je prof. Del Vecchio, 3cot Venezianov učcnec, poveličeval s pov-zdignjenim glasom zasluge pokojnika kot bojevnika proti Avstriji na kraški fronti, kjer je tudi padel v letu 1916. Smrtna kosa. Umrl je v Gorici v 75. letu svoje starosti posestnik g. Ivan Gorkič, oče šolskega voditelja na Opčinah g. Josipa Gorkiča. Pokojnik je bil občespoštovan, kot značajen mož, vzoren družinski oče in odličen narodnjak. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja! V nedeljo, na rojstni dan Nj. Vel. kralja je bilo vse mesto v zastavah. General Vaccari izvršil vojaški pregled. Čete so defilirale ped vodstvom poveljniške divizije. Kljub dežju je prisostvovala pregledu velikanska množica ljudstva. Opoldne se je pred civilnimi in vojaškimi oblaslvi ter velikim številom povabljencev ustanovil v palači Rittmeyer častniški krožek. Zvečer so bila javna in zasebna poslopja razsvetljena. Koncert E. Bossi-ja. Izredni spored koncerta ie privabil v stolnico sv. Justa tudi izredno Buxtehudeva «fughetta» je vzbudila med ob činstvom precejšnjo razposajenost. Od Bossije-ve sonate je posebno ugajal quasi adagio. S 4. točko (Corelli sonata) nam je Bossi pokazal, kako lepo se izpolnjujejo orgije in gosli. Nepopisen vtis je napravila Guilmantova mrtvaška koračnica. Bossi je znal prikazati vso grozoto, a tudi veličastvo smrti; melodija pozavne se je natančno slišala iz vseh drugih glasov. Veliko zanimanje občinstva je vzbudila zadnja točka: Cesare Nor- Takoj po svojem krvoločnem činu se je Spada zopet pomiril; vrgel j* samokres od sebe ter šel skozi vrata na ulico. Ko so se navzoči zavedli hipnega presenečenja so se s nekaterimi mornarji, ki so prihiteli aa pokanje, spustili za zločincem, ga ustavili v ulici Genova ter ga pozneje izročili orožnikom. Ranjencema je podal prvo pomoč zdravnik rešilne postaje, ki je bil telegrafično poklican na lice mesta. Obvezal jima je rane ter ju dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Rani, ki jih je zadobil Jadrošič, sta precej nevarni; vendar upajo zdravniki, da bo ranjenec okreval v 4 tednih, če ne nastanejo kake komplikacije. Pri zaslišanju na kvesturi je Spada izjavil, da je zadovoljen s tem, kar je storil. Krvav pretep. Preteklo nedeljo ponoči okoli 24. ure, so se v ulici del Bosco iz neznanih _____ _ Vzrokov sprli nekateri moški, med katerimi sta poco"andantč, -se nahajala tudi 35-letni tesar Marcel Rima-bosehi, stanujoč v ulici Gnardia št. 13. in mesar Alojzij Battistig, star 28 let, stanujoč v ulici Molino a vento št. 18. Vsi možakarji so bili več ali manj vinjeni, zato je umljivo, da se je iz besedičenja razvil hrupen pretep, iz katerega je Rimaboschi odnesel razbit nos ter številne praske po obrazu in po rokah. Izid pretepa je bil neugoden tudi za Battistiga, ki je zadobil globoko rano na spodnji ustnici in KOZO, dobre pasme in konjsko vprego proda Kjerda, Volčjadraga. 1589 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI je odprlo 31. oktobra, v Trstu, Via N. Machiavelli št. 8, zalogo zajamčeno pristnega vina s prodajo na debelo po izjemno konkurenčnih cenah. V istih prostorih je odprla Zadružna Mlekarna v 5t. Vidu pri Vipavi prodajalno mleka na drobno in debelo. Postrežba na dom. 1584 KRONE, srebro, zlato in platin kap u jem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KOVAČ PURIČ v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) iflamsnzaiaiiKaii plugi in brane; sesalke za sfrrnišča, najbolje šili tovarn prodaja tvrdka Ing. Righi & Vidovich Trst, via Sanitaa 8 (vogal Porporella) usodnost! Priliko i KRONE 1.81, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate X 90.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1. 44 dio: Meditacija za violo, harfo in orgije. — , r . « , ------ Upamo, da g. Bossi v kratkem času spet po- .^"Ž0 nad_1*JrVnt očesom. Pretepu so napravili šoti naŠR m«lo. i*011«0 orožniki, fa w nekatere pretepače are- seti naše mesto. _ Društvene tresti Ženska podružnica Šolskega društva ima svojo' redno sejo danes 13. t. m. ob 18.30. Vse članicc so naprošenc, naj prineso s seboj seznam članic, od katerih so pobrale članarino, ker je potreben za sestavo imenika. Božičnica je pred vrati pridite vse in točno! Vrdelski «SokoI» sklicuje odborovo sejo za soboto ob 8 lA uri zvečer. — Podstarosta. Iz iriaifeega življenja Obupni čini tistih, ki so siti življenja. Dve genski se zastrupili, tretja se ustrelila« četrta si skuša vzeti življenje s prerezanjem žil na zapestju. Preteklo nedeljo zjutraj se je v svojem stnovanju v ulici Cavazzcni št. 7 zastrupila z lizolom zasebnica Josipina Kattia, stara 43 let. Nekateri ljudje, stanujoči v isti hiši, ki so prišli na sled njenemu obupnemu činu, so obvestili o tem orožnike na orožniški postaji v ulici Orologio. Ti so poklicali nemudoma na lice mesta zdravnika rešilne postaje *ki pa je prišel zaman, kajti ženska je bila že mrtva; izpila je večjo količino lizola. Nesreč-nica je izvršila obupni čin v pijanosti; udana je bila namreč alkoholu. Vzroki, ki so jo privedli do obupnega koraka, niso znani. Domneva se pa, da se je ženska naveličala življenja radi nevrastenije. Po izvidu sodne komisije jeb ilo truplo samomorilke prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. » • • Včeraj okoli pol štirih zjutraj sta dva finan*-čna stražnika našla v bližini vojašnice finančnih stražnikov v ulici Udine mlado žensko, ki je ležala kraj ulice ter bolestno stokala; ko sta pristopila bliže, sta zapazila, da je neznanka ranjena na zapestju leve roke; poleg nje je ležal oster kuhinjski nož. Stražnika sta prenesla žensko v bližnjo vojašnico, kamor je kmalu potem prihitel zdravnik rešilne postaje, ki je bila telefonično obveščena o dogodku. 2ensk% je imela dve rani na levi roki, eno v zapestju, drugo pod komolcem, a nobe-*.na ni bila nevarna. Ko je ranjenica dobila prvo pomoč, je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se je izkazala za 27-letno služkinjo Ni-kolino Andino, stanujočo v ulici Commerciale št. 336. Izjavila je, da je hotela umreti, ker je bila sita življenja. ♦ • • Na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani, med grobovi, si je včeraj popoldne hotela vzeti življenje 26-letna zasebnica Giucora Salice, stanujoča v ulici Molino a vento it. 70; izpila je večjo količino oetove kisline. Našle so jo nekatere ženske; hitele so naznanit dogodek čuvaju pokopališča. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je zastrupljenki izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju. Saliceva je mati dveh otrok; k obupnemu koraku so jo baje prignale nesrečne družinske razmere. • • 0 Radi nesrečne ljubezni-je hotela v smrt 20-letna Lidija Livišček, stanujoča v ulici G. Za-netti št. 2. Včeraj popoldne okoli 14. ure si je na pokopališču pri Sv. Andreju pognala s samokresom kroglo v prsa. Pok je privabil na lice mesta dva delavca, ki sta bila zaposlena tam v bližini. Deklica je slonela na neki klopi ter si tiščala z rokama rano, iz katere ji je lila kri ter je rdečila obleko; nesrečnica je bolestno ječala ter prosila pomoči. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da je krogla predrla deklici skozinskoz prsa na desni. Nesrečno deklico so v nevarnem stanju prepeljali v mestno bolnišnico. Krvav čin odpuščenega pomorskega kurjača: strelja s samokresom proti tvojima bivši k. a predstojnikoma, glavnemu strojniku in prvemu častniku na parniku «Monte Ossero»« ter ju rani. Včeraj popoldne okoli 16. ure se je v uradu pristaniškega kapitanata nenadoma odigral krvav dogodek. V tem času sta prišla v omenjeni urad glavni strojnik na parniku *Monte Ossero», ki je last paroplovne družba «Gerolimich», Egidij Jadrošič, star 40 let in prvi častnik na istem parniku, 25-letni L »on Stupar. Zahtevala sta, da se jima podeli pooblastilo za izkrcanje kurjača Silvestra Spada, doma iz mesta Rimini, ki je na omenjenem parniku, kjer je bil nameščen, zagrešil težke prestopke insabordinacije ter vrhutega še obema častnikoma grozil. Kapitan Alessio, kot uradnik kapitanata, je uvidel, da je zahteva Jadrošiča in Stuparja popolnoma upravičena, zato je ukrenil, naj se Spada brez drugega izkrca. Ko je Spada, ki je ves čas navidezno miren poslušal razgovor med Jadrošičem Stup;rrjera in kapitanom, čul ukrep, je nenadoma /zplam-tel ter jel protestirati, češ da so krivde, rih ga dolžita predstojnika, neutemeljena in da se ga z izkrcanjem prisili k stradanju, ker bo težko našel kmalu zopet drugo službo. Tedaj mu je Jadrošič odgovoril, da je s svojim predrznim obnašanjem pač sam zakrivil, da je prišel ob kruh. Ta odgovor je Spado strašno razgrel. Škripajoč z zobmi je potegnil samokres in predno so se navzoči dobro zavedli kaj namerava je izpalil proti Jadrošiču in Stu-parju zaporedoma pet strelov. Dve krogli sta zadeli Jadrošiča v desno ramo in pod vratom; ubogi mož se je zgrudil ves krvav na tla. Tretja krogla je ranila Stuparja na desnici roki, kjer mu je obtičala v zapestju; ostale so po sreči zgrešile svoj cilj. __________pretepače__ tirali. Ranjenca sta bila prepeljana v mestno bolnišnico. Oba bosta občutua za par tednov posledice ravsanja. Po noči se je Battistigu posrečilo zbežati iz bolnišnice domov, a policiski agenti so ga zopet privedli v bolnišnico. Vojaki v nevarnosti radi uhajanja plina. — preteklo soboto je prenočeval v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi oddelek 5. polka bersaljerjev, ki je dospel v Trst iz mesta Treviso, da se udeleži velikega vojaškega pregleda, ki se je predvčerajšnjim vršil v našem mestu. Tekom noči pa je radi uhajanja "plina plinove napeljave v sobani, kjer so spali .'mnogim vojakom postalo slabo. Trije so bili prepeljani v vojaško bolnišnico Borsna poroCHa* Trst, dne 12. novembra 1923 Valuta na tržaški i trgu. ogrske krone • • • • • • 0*11 0-13 avstrijske krone . . . • • • • • • 0.0317 0.0397 češkoslovaške krone * • • • • • • 65.89 66.20 dinarji • • • • « • • • • • • • • s*4a— 2G.70 leji • • • • • • 11.25 11.75 marke« ••••••• • • • • —■ ^ •* ~ — dolarji • • • • • • 93J0 23.05 francoski franki • • • • • • • • • 127.75 188.25 švicarski franki • • • • • • • • • 40*— 405.— angleški funti papirnati • • • • • • 100.35 100*60 Mali oglasi se računalo po 2t stot. bceeda. — Najmanjša L 2.—Debel« črke 4$ stoiink pristojbina beseda. — Kdor tiče Najmanjša pristojbina L službo, plača polovično STROJNIK, Qieselmotorjev, strojni ključavničar in monteur, zaposlen v večji tovarni parnih strojev in motorjev, išče službe. Naslov pri upravništvu. 1586 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1. 1582 SLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje ln prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 vsem Potrti neizmerne žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni LEVICO v nežni dobi 3 let, poletel med nebeške kri-latce. Pogreb se bo vršil v torek, 13. t. m.; ob 15.30 iz mrtvašnicc mestne bolnišnice Re-gina Elena. Trst - Nabrežina, 12. novembra 1923. Leopold in Pavla Franko vič, stariši, Ana, stara mati Veliko pogr. podjetje Capellan, Corso V. E. III. 45- mm Lntzoofli Postavlja na dom po zmernih cenah. Zastopstvo: Križe HoKs, Mm trgorlna Itimm. TRGOVINA — IN — GOSTILNA dobroidoči, z prostorno iJšo in novim gospodarskim poslopjem, se radi selitve takoj prodaš ta. Pri hiši je obširen vrt in lepo kegljišče. Vse v najboljšem stanja in na promet-kraju. Naslov; Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiji, Slovenija. 563 nem Prodam Trinadstropna hiša z arhitektonsko kresnim pročeljem, 18 stanovanj, prost loksJ, obsicječ iz 2 sob in malim skladiščen. Lastniki; stanovanje na razpolago. Poleg še eno skladišče in garaža. Hiša meji s trgom in f rometao ulico. Naslov pri upravništvu. 566 NajvHJa cene pBačujgni za dihurjev, vieter, treric, krtov, divjlft en domačih zajcem D. WiNDSPACH Trst, Via Cesare BatfistS št. 10 Cl. nadsst., vrata t S Sprejemajo se pošiljatve po pošti 35 za vozove, dvigne 5000 kg, rabljena v popolnem stanju. — Izredna prilika. Ing. Righi & Vidovich Trst, via Sanita 8 (vogal Porporella) BRILJ*NTEf zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15. II. (45) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulia 29. 1569 GIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterlna št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO o a a D a a □ □ □ □ □ □ □ kD □ a □ □ a □ a a □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□aaaaaaciaaa □ □□□□□□□□□□□□□□□copddod BANCA Ustanovljena leta 1S05. Delniška glavnica Ut. 15.000.000«— popolnoma vplačasrca. Glavni sedel: Trst, Via S. NicoSd 9 (Lastna palača). — Padružnisi: ABB&zifi, Olajšuje vsako trgovsiio z Jugoslavijo □ □ □ o »K io potom saveznega zavoda Jadranska Banka v B Ljubljani In Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. »si« ««Mii« m Maso* Snfcasi •taktov itrračunov. Informacijo. Kupuje In prodaja orem razlikovati, kaj je resnica in kje pričenja laž. Vsega ni možno verjeti, kar pravi. Dvome mi vzbuja najbolj misel, zakaj nama pripoveduje vse to prvi trenutek po prihodu in sicer nama, ki naju ne pozna. Ako ne govori resnice, zna vsaj izvrstno igrati, tako mirno. Komisarju se tako posmehuje, da bi ne imel veselja, ako bi jo slišal. Enega otroka ima, šestletnega sinka. Dva otroka sta ji umrla. To pripoveduje zopet z istim tonom kakor prej, ko jc odgovorajala, zakaj so jo zaprli. Prava uganka mi je ta ženska. — Obžalu-f jem samo, da je niso poslali v celico moje sestre, ki se peča z italijanščino in hrepeni po priliki, da bi mogla s kom govoriti itali-< janski. Jutri, 19. novembra, bo imela sestra god, sirota bo žalostna in naiina mama doma tudi. Gospa Bendova ni dobila rjuhe, svojega