Journal of Documentation. Vol. 25/1969, No. 1—4
Revija ostaja tudi v pričujočem letniku na svoji običajni visoki strokovni ravni. Večina člankov je orientiranih na ozko specialna vprašanja, ki pa so zato tem bolj temeljito obdelana. Verjetno bodo mnogi izmed njih dragocena informacija za specialista, medtem ko bodo drugim manj dostopni že zavoljo tega, ker operirajo z matematično terminologijo, formulami in enačbami. Upoštevati moramo nadalje tudi to, da avtorji predpostavljajo pri svojih izvajanjih največkrat zelo visoko stopnjo tehnizacije in mehanizacije knjižnične in dokumentacijske dejavnosti.
Za naše razmere pa bo nedvomno zanimiv in stimulativen članek z naslovom Katalogizacija in klasifikacija v britanskih univerzitetnih knjižnicah,
delo dveh avtorjev, Joan Friedman in Alana Jeffreysa. Kot mnogi drugi članki v reviji se tudi ta opira na anketo, izvedeno v britanskih univerzitetnih knjižnicah, ki so bile zavoljo uspešnejše obravnave po velikosti razdeljene v pet kategorij. Vprašalnik je obsegal 22 knjižničnih dejavnosti, 23. je ostala vsaki knjižnici na voljo, da vnese vanjo kako svojo posebno dejavnost, ki je vprašalnik ni zajel. Anketa se je ukvarjala z analizo vprašanja, v kakšni meri je delovna sila racionalno uporabljena. Prikazala naj bi razdelitev dela v univerzitetnih knjižnicah, razločevanje med strokovnim in nestrokovnim delom, lestvico plač pri uslužbencih, zaposlenih z različnimi dejavnostmi, in količino časa, ki jo vsaka izmed teh dejavnosti zahteva. Poseben poudarek pa naj bi bil na analizi stroškov, ki jih zahtevata katalogizacija in klasifikacija, in časa, ki se porabi za ti dve dejavnosti v sorazmerju z drugimi nalogami knjižnice. Analiza se še posebej ustavlja ob vprašanju, ali se bolj izplača uporabljati katalogne listke Kongresne knjižnice ali pa je morda bolje, da jih vsaka univerzitetna knjižnica izdeluje za svoje potrebe sama. Avtorja vidita prednost centralne katalogizacije predvsem v tem, da bodo specialisti, ki se zdaj ukvarjajo izključno s katalogizacijo, dobili čas in priložnost za ukvarjanje z bralcem, saj je v tradicionalnih knjižnicah katalogiza-t.orjevo poznavanje knjižnega fonda za bralce nedostopno in neuporabno. Vendar avtorja tudi ugotavljata, da ima tradicionalna katalogizacija nekatere upoštevanja vredne prednosti, kot so večja produktivnost, doslednost, natančnost. Specializacija katalogiza-torjev na posamezna področja, za katera bi prevzeli tudi izbiro knjig in pomoč bralcu, bi imela sicer svoje prednosti, vendar pa obstoji nevarnost, da bi pri tem postala neusklajena, bolj sporadična, bolj nagnjena k diskrepancam. Anketa je pokazala, da v vseh petih kategorijah knjižnic klasifikacija in katalogizacija zahtevata od strokovnega osebja več časa kot
katera koli druga dejavnost. Avtorja članka sta prišla do sklepa, da je treba stroške teh dveh operacij ocenjevati v sorazmerju z vrednostjo in uporabnostjo kataloga v knjižnici. »Cenejši« katalogni listek je največkrat tudi manj učinkovit, »dragi« listki pa so spet lahko prekomplicirani in zato za bralca prav tako težko uporabni. Očitno bi morali vedeti več prav o tem, kako bralci uporabljajo kataloge v univerzitetnih knjižnicah. Članek se zmerom znova vrača k vprašanju, do kolikšne mere so strokovne kvalitete osebja izrabljene za to, da bi služile bralcu, in tako tudi kataloga ni mogoče obravnavati izolirano, pač pa v povezavi z vsemi drugimi knjižničnimi dejavnostmi. Vprašanje, ali je katalog v svoji sedanji obliki še njihov vitalni del, ali pa bi morda potreboval temeljitejših sprememb, bo moralo biti predmet nadaljnjih raziskav.
Celotno četrto številko revije zavzema Poročilo komiteja narodnih knjižnic, ki obravnava funkcijo in vlogo nacionalk v Veliki Britaniji z različnih gledišč. V uvodnem članku se Ch. F. Carter ukvarja z vprašanjem, koliko naj bi nacionalka opravljala iste naloge kot javne ali univerzitetne knjižnice, kje naj bi se razmejile njihove dejavnosti in kje se ločujejo nacionalne potrebe od lokalnih. V svojih izvajanjih se opira predvsem na tri poglavitne nacionalne knjižnice (National Reference Library for Science and Inventions, National Lending Library for Science and Technology in Science Museum Library) ter razpravlja o projektu, po katerem naj bi se vse nacionalke uvrstile v enoten administrativni okvir. — Nadaljnji prispevki k poročilu govore o vlogi nacionalke še s petih različnih vidikov. W. M. R. Maid-ment razpravlja o medsebojni odvisnosti nacionalk in univerzitetnih knjižnic ter o pomenu nacionalk za akademske ustanove, ki so slej ko prej njihovi poglavitni uporabniki. Posebej se ustavlja ob ažurni izposojni službi, ki je za humanistične vede še zmerom
nerešen problem. — W. L. Saunders obravnava nacionalke kot del celotnega informacijskega sistema s posebnim ozirom na potrebe industrije. Načne tudi vprašanje medbibliotečne izposoje in fotokopiranja ter predlaga tako revizijo zakona o avtorskih pravicah, ki bi knjižnicam omogočila obsežnejšo uporabo kserografije. — D. A. Clarke zastopa stališče družbenih ved kot zanemarjanega področja v nacionalnih knjižnicah. Predlaga, naj bi se ustanovila osrednja zbirka primarnega gradiva s tega področja, ki ga sicer verjetno že čez nekaj let ne bo mogoče dobiti nikjer več. Ugotavlja, da je obstoječa bibliografska dejavnost na tem področju neadekvatna, da pa bi se je bilo treba lotiti v širšem, internacionalnem okviru. — Zadnji prispevek k debati izpod peresa N. Kurtija pa govori o potrebah znanstvenih inštitucij in zastopa mnenje, da je za znanstvenikovo delo pri-ročnejša knjižnica njegovega oddelka ali laboratorija kot pa nacionalka, zato naj bi se tu dubliranje ne štelo za potrato.
Poleg daljših člankov prinaša revija v vsaki številki tudi ocene strokovnih publikacij, beležke, pisma uredniku in drugo drobnejše gradivo.
Katarina Bogataj