Štev. 23
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
8. junia 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za. polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ 3 dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Izjava.
Podpisana Ivan Rengjeo i Ferdinand Hartner, oba iz Murske Sobote, iskreno obžalüjeva, ka sva dala v tisk i objavila, v 7. številki tjednika Szabadság 17. februara 1924. članek z nadpisom „A prekmurjei embertigris“, v šterom je bio na grdi i nedostojni način po krivici napaden i osmehávan veleugledni poslanec Jožef Klekl. Podpisana izjavljava, da je cela vsebina dotičnoga članka zmišljena, neistinska i brez podlage. Izjavljava, da se je gospodi poslanci Kleklni zgodila velika krivica, da ne je nikaj istina, ka se njemi v članki v oči meče, nasprotno, gospod poslanec Klekl je vsikdar delao samo na hasek Prekmurja i prekmurskoga ljüdstva, brez razločka strank. Obžalüjeva zavolo toga, ka se je članek po najnoj krivici objavo v časopisi Szabadság, pa se gospodi poslanci Kleklna zahvaliva de nama je veliko razžalenje odpüsto i nazajvzeo kaštiganja postopanje, štero je bilo proti nama začeto zavolo dotičnoga članka.
M. Sobota, dneva 20. maja, 1924.
Ivan Rengjeo m. p.           Ferdinand Hartner m. p.
(Szabadság št. 21. maj. 25 1924).
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekla na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Omenjam zdaj še partijo 2596, štera govori o „isplati privremene rente na račun oštete vlasnicima u južnim krajevima Srbije, Črne Gore i Dalmacije“ za koj je predvidjen znesek 30.000 dinarov. Ne bom se spüščao v pravno stanje, v princip te partije, nego samo nekaj bi rad omeno, ka je v zvezi s principi agrarne reforme. Po predpisih agrarne reforme pripada zemlja sirotam, štere posredno ali neposredno prebivajo v okolici veleposestva. Toda mamo pa tüdi sirote, štere ne prebivajo toti v bližini veleposestva, toda moglo bi se tolmačiti, da so konči v neposrednoj bližini veleposestva, pa ne dobijo zemlje. Te sirote ne dobijo zemlje, veleposestva pa vživajo po nepotrebi večkrat ali pa ležijo veliki kompleksi rodovitne zemlje püsti po krivdi agrarne reforme hipernadmaksimum i oboje je velika krivica. 
Navedem naj slučaj, šteri je v zvezi z gornjim mojim razlaganjom i šteri se je zgodo po naopačnom deljenji veleposestniške zemlje našim siromakom. Naši siromaki neso dobili toliko zemlje, da bi mogli prehraniti svoje drüžine i zavolo toga so primorani si iskati zaslüžka prek meje i prepeljati prislüženo zrnje na svoj dom, da s tem zrnjom preživejo svoje familije. Zgodilo se je, da je neki siromak, po imeni Karol Črnko iz občine Čepinci hš. 126. šo na Madžarsko, i si tam zaslüžo par metrov zrnja, da bi s tem prehrano svojo familijo. Kljub vsem protestom naše stranke, kljub mojim večkratnim urgencam, finančne oblasti neso dovolile, da bi mogli ti siromaki s krvavimi žülji zaslüženo žito spraviti brez carine prek meje. Pa ne bio kriv siromak, če ne meo svojega posestva, da je mogo iti prek meje delat, da si je zaslüžo nekoliko zrnja, da s tem prehrani svojo familijo. Ve je ne bio kriv on, če je bio siromak i ne meo toliko penez, da bi plačao carino. Zahvalen sem gospodi dr. Kumanudiji, ki je bio sledkar finančni minister i je poslühno mojo prošnjo, da se sme prek meje zaslüženo zrnje spraviti brez carine v naše kraje. Ali prle toga nej bilo. Prle ne mogo nišče brez carine spraviti prek meje zaslüženoga zrnja domo. Te Črnko ne mogeo svojega prislüženoga zrnja spraviti domo, ar ne meo toliko penez, da bi plačao carino, zemlje njemi je pa agrarna reforma nej dala, da bi s pridelki svojega posestva mogo
prehraniti svojo rodbino, na posojilo pa tüdi ne mogo dobiti toliko, da plača carino. Meo je familijo: 6 drobne dece, ženo, edno dete celo lazar, najmlajše pa samo poudrügo leto staro. V hiši je nastao glad. Kaj naj zato včini? Tü sta dva zakona. Zakon ljübezni do svoje drüžine i pa carinski zakon. Carinski zakon pravi: ne smeš nositi zrnja prek meje brez carine. Zakon ljübezni pa pravi: moraš prehraniti svojo drüžino. Zakon ljübezni je močnejši nego carinski zakon i ar Črnko ne meo penez, da bi plačao carino, je vrgo vreče z zrnjom na ramo i je skušao zaslüženo zrnje spraviti prek meje brez carine. Nego ka se je zgodilo? Obmejna straža je l. 1921. meseca decembra strelila toga človeka, ki je iz ljübezni do svoje drüžine neso domo zrnje, da bi s tem prehrano svojo rodbino.
     Kljub tomi, da so se za to familijo napravile potrebne stopnje, da dobi v skrajnoj nevoli kakšo podporo, če dnes ne dobila niti filera podpore. Oča leži mrtev v grobi, njegova zapüščena rodbina pa strada i trpi najvekše pomenjkanje. (Zezavi: Žalostno!)
Slavnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
Blagoslavljanje.
K cerkvi pridoč so zvone vu imeni farnikov pozdravili vlč. g. Čačič Jožef, plebanoš, za tem pa so se opravile cerkvene molitve, z šterimi so se zvonovje prekdali na božo slüžbo. Zdaj so se poškropili z blagoslovljenov vodov i okadili z kadilom, mešani četveroglasni pevski zbor g. Lütar Števana je pa med sprevajanjom godbe (bande) zaspevao jako lepo i genljivo eto pesmico:
Pozdravljeni novi zvonovi, pozdravljeni novi zvonovi! 1. Z daljave ste priromali, nam srčno željo spolnili Ste v božjo slüžbo stopili pri naši cerkvici.
2. Bog Oče, Sin i sveti Duh., vam podelila delokrog Z zvonika, z line v širni krog, se hvali večni Bog.
3. Zapojte z line do neba: Presveto Srce Jezusa Obširna naj župnija ta, v tvo varstvo se poda.
4. Z zvonika lin naj se glasi: Zdrava bodi Marija ti! Po tebi grešnik koprni, le k Tebi si želi.
Zapojte nam glasno, lepo,
Da grešnik se predramil bo,
Da Bogu zvesto služimo Se vsi zveličamo.
NEDELA.
Risalska. Evang. sv. Jan. XIV. 23—31. Jezuš obljübi, ka v tistoga srci bo on z Očom nebeskim prebivao, šteri ljübi Njega. Gde je pa Oča i Sin, tam je tüdi njidva ljübezen, sv. Düh Bog. Viš krščenik, kakšo čast vživaš, če nemaš smrtnoga greha. Ljubezen do bližnjega je pot do ljübezni bože.
Ljübézen do bližnjega.*)
Nevoščlivost je ravno nasprotna ljübezni i to nasprotstvo jo dela grdo i odörno, da se je mora vsakši človek na sveti sramüvati, kak dobro to pravi nekši mož: nevoščlivec zardeči, či njemi praviš, da je nevoščliv i svoje strasti nešče priznati. Kak tüdi, či je tak grda, nekrščanska, tak poganska, šatanska že sama na sebi!
A šče bole se odkriva odörnost nevoščlivosti v njenih posledicah. Kelko needinosti, dražb, kreganja, boja, kelko krivic, krvavih djanj je že rodila ta pregreha! Pomislimo na prvoga
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
mrtveca v človeškoj zgodovini. Kajn je vmoro svojega brata Abela iz nevoščlivosti, ar je bio Abelov dar Bogi dopadliv.
Pomislimo, kak sramotno so ravnali sinovi Jakobovi s svojim bratom Jožefom, šteromi so bili nevoščlivi zavolo očine ljübezni! Da so videli njegovi bratje, pravi Sv. Pismo, da ga oča bole lübi, kak vse drüge sine, so ga sovražili i njemi neso več privoščili lepe reči. Ja, pikali ga so s posmehlivimi rečami i premišlavali so, kak bi se maščüvali nad njim v svojem srdi, dokeč je ne dozoreo grozni sklep, da ga vmorijo. Da so ga oddaleč zaglednoli, pripovedüje Sv. Pismo, so ga mislili vmoriti.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Fermanje pri Sv. Jürji. Z veseljom se je pripravljala Jürjanska fara na den sv. férme. Tomi veselji primerno je bio tüdi sprejem Prevzvišenoga nad vse impozanten. Dne 21. maja že ob 4. vüri popoudne se zbrala velika vnožina ljüdstva pred cerkvov i nestrpno čakala na moment, da lehko pozdravi svojega nadpastira. Iz G. Lendave, gde so delili te den Prevzvišeni sv. férmo, so se pripeljali okoli ½6. vüre k Sv. Jürji. Stari i mladi bili so vsi na petah, da čem sijajnejše morejo sprejeti svojega nadpastira. Cerkev čiravno stara, bila je tem bolje okusno okrašena z zelenjom. Naši slavečarje, jürjančarje i rogačovčarje so kar tekmovali, šteri bi lepše slavoloke postavili. I bili so zaistino krasni vsi. Vsa čast i hvala njim naj bode za to, Slavečarje so postavili Prevzvišenomi prvi slavolok na meji G. Lendave i Jürjanske fare z napisom: „Bili smo žalostni panonski Slovenci, dokler nismo Te videli škof lavantinski.“ Pod slavolokom se je zbrala precejšnja vnožica ljüdi. Gda so se škof do njih pripeljali, jih je pozdravila deklica z ljübeznivimi rečmi i jim podala lep šopek. Presvetli so se skoro 15 minut müdili pod slavolokom i se z njimi očetovsko pogovarjali, zahvalili za lep sprejem i naslednje njim podelili svoj nadpastirski blagoslov. Pri drügom slavoloki, šteri je bio v Večeslavcih je Prevzvišenoga čakala konjenica, štera jih je potem dalje sprevajala. Pri tretjem slavoloki, šteri je noso napis: „Jürjanska fara bod vesela, škofa boš danes sprejela“ — je pozdravila Presvetloga godba, štera ga je potem spremljala do šole. Med zvonenjom i grmenjom možarov na vseh gričih je vodila pot prevzvišenoga püšpeka do šole, gde sta bila postavljena dva slavoloka z naslovi: „Bodi pozdravljen škof lavantinski, apoštol zvoljen za rod slovenski“ — i drügi „Slava Tebi višji pastir, po kom zvira radost i mir“. Pri tema slavolokoma je čakala Presvetloga ogromna vnožica ljüdi i gde sta ga pozdravili dve deklici v imeni šolske mladine i njemi podarili v znak otročje ljübeznosti i hvaležnosti, da so njim prišli delit sakrament sv. ferme, krasne šopke. Na to pozdravi Prevzvišenoga v kratkom i jedrnatom govori z imeni vučiteljskoga zbora nadučitelj iz Srdice g. Kolarš. V svojem govori prosi Presvetloga za njegov nadpastirski blagoslov na trüdapuno delo tükajšnjega vučitelstva i želi Prevzvišenomi vnogo uspeha, da bi mogli še vnogo dobra storiti za blagor naše mile Slovenske domovine i sv. cerkve. Moramo še opomniti, da je Presvetlomi tü zapeo tüdi pevski zbor pod vodstvom g. Černija, nadvučitelja, lepo pozdravno pesem, štero so škof genjivo poslüšali i se potem vsem zahvalili z lepimi besedami za veličasten sprejem. Po tom sprejemi so se Prevzvišeni med špalirom šolske mladine podali do cerkvenih vrat, gde jih je sprejela dühovščina i po opravljenih cerkvenih obredih so šli pred veliki oltar, gde so se vršile molitve i naslednje podelo božji blagoslov. Na den sv. férme, 22. maja so Presvetli meli sv. mešo, po meši predgo i molitve za pokojne na prostom zvüna cerkvi. V začetki
2
NOVINE
8. junia 1924.
svoje predge so omenili, da vidijo že dosta materijala zbranoga za zidavo nove cerkve i izrazili svojo gorečo želo, da bi te materijal bio že enkrat vküpzložen v eno veličastno božjo hišo vsem na veselje i Bogi na čast. Potem so govorili od Presv. Oltarskoga sakramenta, sv. prečiščavanja, i vspodbüjali vernike k gostomi sv. prečiščavanji. Po predgi se je začnola sv. ferma. Vseh vküp je bilo 674 fermancov. Popoudne ob ½5. so se Prevzvišeni poslovili od Jürjanske fare, v cerkvi opravili kratko molitev, pred cerkvenimi vratami njim je šče ednok zapeo pevski zbor zahvalno pesem za trüd i njihovo delo, zakaj so se Presvetli šče ednok zahvalili i na okrašenih kočüjah blagoslov deleč odpelali k Sv. Jeleni. Bili so lepi ti dnevi sv. ferme, gda so se naš nadvse preljübeznivi višji pastir müdili med svojimi ovčicami i ostali bodo vsem vernikom v trajnom spomini.
Fermanje po Goričkom se je vršilo v najlepšem redi. Mil. Hercegpüšpek so bili povsod toplo sprejeti. Vsaka fara je na steže odprla svoje srce i ponüdila, ka je li mogla največ svojemi višešnjemi pastiri. Z M. Sobote so Prezvišeni šli v Martjance, gde jih je veliki broj banderistov, biciklistov i vernoga ljüdstva sijajno sprejeo. Evangeličanci so pomagali dostojno sprejeti hercegpüšpeka, za koj njim ide najlepša hvala. Cerkev je bila lepo okinčana, v šteroj so Višešnji pastir predgali od sv. Jožefa. Fermanih je bilo okroglo 350. — Z Martjanec so se podali k sv. Bedeniki, gde so se posebno dobro čütili i müdili dva dni. Tamošnji Evangeličanci so pokazali tüdi posebno lepo poštüvanje našemi višešnjemi pastiri. Prezvišeni so tü blagoslovili zvon i genljiv govor držali od pomena zvonov. Domači g. plebanoš Faflik Franc so pri toj priliki tüdi tak v srce segajoče gučali, da so se ešče sami hercegpüšpek razjokali. Molitve za pokojne so Prezvišeni opravili na pokopališči i tü obiskali tüdi grob našega velikoga moža, † Dr. Ivanóczy Franca. Fermanih je bilo okroglo 200. Drügi den po férmi je bila dühovniška konferenca pri Sv. Bedeniki. Sv. Bedenik se je najbole dopadno g. hercegpüšpeki, gde so dve noči do poledenajste vživali vöni na prostom lepoto naše mile Slovenske Krajine. — Od Sv. Bedenika so se podali k Sv. Sebeščani, kak smo že popisali. Odtec v Dolence, gde so predgali od svestv i pofermali 222 düš. Odtec so prišli v lepo cerkev v Markovce, gde so predgali od ljübeznosti do bližnjega i fermanih je 268. Z Markovec so prišli k Nedeli, k lepo vrejenoj starodavnoj fari, gde je fermanih 124. Predga je bila tü od stanovitnosti vu veri. Odtec so se podali k Gradi, gde je fermanih 850; predga je bila od krsta, pokore, ferme i olt. svestva. Za Gradom je sv. Jürij sprijeo visikoga gosta, ki so tü férmali 674, predgali pa od gostoga svetoga prečiščavanja. Sveta Jelena je prišla zdaj na vrsto, gde je férmanih 417, predmet predge je bila sv. férma. Z Goričkoga so prišli Prezvišeni na Cankovi na Ravensko, tü férmali 418 i govorili od pomena püšpekovoga obiskanja. Za Cankovov je Tišina zadnja sprejela Prezvišenoga. Tü so predgali od Marije Pomočnice i férmali okroglo 600 férmancov. Po vseh farah se je zdigavao slavolok za slavolokom i pod njim so se vršili srčni pozdravi ednako navdüšenoga našega miloga slovenskoga ljüdstva do slovenskoga višešnjega pastira. — Edno srce je ladalo povsod: srce ljübezni i poštüvanja. — Mamo obečano iz večih far, ka obširnejše dopise dobimo do rok od ferme. Gda je dobimo, je objavimo. Tečas pa prosimo potrpljenje. Vr.
Dol. Lendava. Kak smo se veselili Slovenci iz D. Lendave i okolice, da smo dobili v Lendavi po vnogih letih opet slovensko slüžbo božo, tak se moramo zdaj pritožüvati, da se nam šče to malo trati. V četrtek, na den Kristušovoga vnebohoda na priliko niti nesmo meli Slov. meše. Preminočo nedelo t. j. 1. junija pa se je godio pravi škandal v cerkvi. Kak je ob 9. odzvono k slovenskoj slüžbi boži, je premino sakristan, ministranti i kantor, kak či bi jih zemlja požrla. G. kaplan so se morali sami oblačiti, sami nesti knigo pred oltar, sami prižgati sveče, brez ministranta mešüvati i nazadnje se sami slačiti, či jim ne bi pomagali slovenski gospodje. Ravnotak se je godilo v cerkvi i na koruši. Ešče je ne bio konec slovenske meše, že so vküpodzvonili k naslednjoj madjarskoj meši. Lüstvo je drlo v cerkev, nastala je gnječa, rivanje i s tem takši šüm, da se je nikaj ne čülo i ne moglo moliti. Tüdi na koruš je pribežao madjarski kantor, tam začno mleti z orglami i knigami i pravijo, da je cilo pošikavao slovenske dekle, štere so gor bile. (Mogoče je čemeren bio, da so tak lepo spevale). — Vse to se je godilo kak či bi dogučano bilo. — Zdaj se vrši preiskava. — Zahtevamo, da se določi dobro čas Slov. slüžbe bože v nedeljah i tüdi vseh svetkih, da se povči lüstvo, da se naj lepo obnaša proti Slovencom; da g. dekan naj pri-
mejo za vüha sakristana i kantora, naj zvršavleta dobro i pošteno svojo dužnost. — Len. Slovenci.
Šolski nadzornik za dolnje lendavski okraj postane, kak smo informirani, rodovitni pisatelj našega lista, g. Julij Kontler, vučiteo v Vidoncih. Naprej čestitamo.
Novi vozni red na železnicah. Od 1. junija vela novi red na vseh železnicah v celoj državi. Iz Lendave ide v Čakovec: zajtra ob 5.30, predpoudnevom ob 10.10, po poudnevi ob 2.10; iz Čakovca pride v D. Lendavo: zajtra ob 8.30, opoudne ob .12. i zvečer ob 6.
Dol. Lendava. Tolvaje, ki so celo zimo kradnoli zdaj tü zdaj tam v Dolnji Lendavi i okolici, so zgrableni. Med njimi sta bile tüdi dve ženski.
Država.
Smrt poslanca. Poslanec naše stranka dr. Franc Sudarevič je vmro po dugom betegi v Subotici. Jako dobroga, izobraženoga človeka smo zgübili, ki je že za madjarske vlade bio subotički veliki župan. Naj počiva vu miri. Na njegovo mesto je pozvan v Belgrad Miša Prpič.
Francoski kapitan Carlier je vmoro v Belgradi svojega pajdaša. Dobo je 20 let voze i plačati more vse stroške.
Sokol Kraljič je v Igi vmoro svojega bratanca, Orla Smoleja, ar ga je te mirio i ar je sovražo kak veri sovražen Sokol krščansko orlovsko drüštvo.
„Orjuna“ drüštvo demokratov je z bombami i drügim orožjom v Trbovljah razdražilo komuniste. Tej so se proti postavljali. V strelbi je 9 mrtvih, med temi dva starčeka i edno dete, več pa teško ranjenih. To se je godilo 1. juna, gda je naše krščansko delavstvo lepo mirno obhajalo 30 letnico svojega zdrüženja v Ljubljani. — Protiverstvo se kole, krščansko drüštvo pa Bogi slüži i mirüje. Štero Vam je povoli?! — „Orjuna“ je drüštvo Pribičevičevo i dr. Žerjava. Najgrše delo je bilo tej, ka so delavca, Fakina iz Zagorja odpelali Orjunci v kamenščico i tam dolstrelili.
Svet.
Sedemstoletnico svojega obstanka je slavilo vseučelišče v Neapli na Talijanskom. Na tom vseučelišči je včio najvekši kat. bogoslovni vučenjak sveti Tomaž akvinski, ki je pred 650 leti vmro.
Izseljeniški kongres se je držao v Rimi te dni, na šterom je zastopanih bilo 58 držav.
Jezero vagonov municije je v zrak zletelo v Rumuniji. Napravili so to boljševiki kak protest proti vladi Bratianuja, ki vlada krivično. Guči se od revolucije v Rumuniji.
V pljuča je strelo delavec Javorek, austrijskoga kancelara dr. Seiplna v Beči. Delavec je socialni demokrat, komunist.
Veliki boji so se bili te dni v Skadri v Albaniji med vstaši i vladnimi četami. Boj še ne je dokončao.
Domača politika.
Parlament zaprt do 20. oktobra. Dnes tjeden smo pisali, ka se je parlament odpro. Se je, a samo za dva dni. Ar smo mi Radičovim poslancom zglasali verifikacijo, to je, ar smo je potrdili za prave poslance i s tem dobili mi večino, ki smo proti vladi, je Pašič izsilo od králja razpüstitev parlamenta do 20. oktobra. On i njegovi ministri do vlekli v tom časi tüdi mastne plače, nam poslancom je pa zbrisao, ka ne bi mogli priti do naroda i njemi istino v obraz povedati. A moti se jako. Narod zve za krivice i mi poslanci bomo delali brez plače tüdi, ar iščemo narod, ne pa plačo. — Kralj je odišo na Bled i tü de probao do 20. oktobra rešiti parlamentarno pitanje, štero je pa že itak rešeno, ar je večina, a ta ne more priti do vlasti zavolo Pašičovih spletkarij. Če se do 20. okt. ne reši to pitanje, pridejo nove volitve. Pristaši kmečke zveze, bodite stanovitni, autonomija se bliža.
Svetovna politika.
Gospodarska pogajanja med Madjarskov i Rumunijov so se srečno zvršila. Med našov državov i Madjarskov pa še zdaj sklepajo, kak smo že opisali i lepo napredüjejo.
Poziv. Gomboc Franc, Deme Tibor, David Daniel, Vugrinec Josip, Maučec Franc, Hari Ludovik, Rous Ludovik, Cigan Jakob, Novotin Štefan i Schlezinger Josip, vsi rojeni leta 1904. v Dolnjoj Lendavi, ki so vpisani v rekrutni seznam občine Dolnja Lendava i šterih bivališče je neznano, se pozivajo, da se taki zglasijo v občinskom uradi glede izpolnitve rekrutnoga seznama, odnosno da javijo svoje naslove. — Županstvo občine Dolnja Lendava.
MALI OGLASI
Oda se taki novo pohištvo za spalnico i kühnjo vküp ali po falataj fal pri Trautmani v M. Soboti, Cerkvena ulica 191
Posestvo 5 oralov, zidana hiža v dobrom stani se oda. Zvedite pri Alojziji Kegl v Hrastji-
Odam zidano hižo, štale, škegenj 62 oralov prvovrstne zemlje za 500.000 Din. Vse se da deliti tüdi na več küpcov. Slivar Ljutomer 47
Več polovnjakov dobre jabočnice, pravi mašancker, je k odaji pri posestniki Cirili Vreča, Ščavnica blüzi Gornje Radgone. Tüdi se dobi dober med po 20 Din. kg. istotam. Pojasnila daje tüdi uprava „Murske	Straže."
Što ne verje, naj posküši, da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina, Križevci pri Ljutomeri.
(Lotmerki.)
ODA SE v Križevcih
(Tótkeresztur) Prekmurje posestvo pokojnoga notariuša VIKTORA SZEREDY obstoječe iz hiže, ograda, njive, travnika, loga, i za gorice sposobnoga vrha. Pojasnila da             po naročili herbašov.
Dr. Silvius Brandieu, zdravnik M. SOBOTA.
Vapno, cement, deske,
(blanje), late i vseforme les za cele rušte küpite najfalej pri ANTON JANDLINA
stavbenom podjetji v Ljutomeri (Lotmerki).
Tü se delajo tüdi vsakovrstni načrti (plani) i se prevzeme zidava pod i nad zemljov po najnišišoj ceni.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Novo zidan paromlin
na 3 tečaje s 12 HP. lokomobil, mlatilnico, i z oljarno, v obljüdenom kraji, ob glavnoj cesti blüzi železnice, se fal oda. Ponüdbe na Franca Prelog, paromlinarja KRIŽOVLJAN CESTICA. HRVATSKO
Ujkarban 1915-beli UMRATH-féle
cséplő-garnitura
eladó 95.000 dinárért, erős négyes 42 dobbal, minden hiba nélkül, cséplésért kezesség.
Ifj. SIFTÁR FERENCZ, Strukovci
p. BODONCI. (Prekmurje)
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.