UreSVi!Л ГТГЈ12М1СА РШАЧ /	„ UwiCA L. ...«AH
laiai i j
St./Nu 6/7
Junij/CiuKno-Julij/LuKlio k99
lctnik/anno IX

frizerski saton
Slavica Udovič s.p. ^
GRAND HOTEL METROPOL
S tem kuponom imate v našem salonu v mesecu juliju
10% popusta!
Pokličite nas na tel. 746-254!
METROPOL Rt SO RT
P0RT0R02
IZ VSEBINE
►	NAŠ OBRAZ: Nadja Terčon s
piranskega Pomorskega muzeja;
►	Član sveta občine Piran: Luciano Milok;
►	str.: Fitfest in oldtimerji junija v Portorožu
►	Pasje poletje in fotoreportaža s Fitfesta '99
►	Huraaa, počitnice!
►	Portorožanov nasvet kako do idealne postave
►	Stare razglednice
►	Predstavljamo Veslaški klub Piran
POČITNICE SO KONČNO TU!
Staremu hotelu Palace že dolgo zvoni. Pred vsakim poletjem pa znova bijemo plat zvona tudi zaradi parka okoli njega, ki vsej njegovi zaščitenosti navkljub (po občinskem odloku je zaščiten kot spomenik oblikovane narave) neustavljivo propada. Vik in krik smo ljudje zaradi parka dvignili tudi pred letošnjo turistično sezono. Očitno je dovolj odmevalo, saj so vrtnarji občinskega komunalnega podjetja Okolje zdaj začeli z intenzivnim čiščenjem, obrezovanjem, prekopavanjem in urejanjem Palacevih gredic.
Poletje v Piranu
ZAPISANA NOVEJŠI ZGODOVINI POMORSTVA
V piranskem Pomorskem muzeju »Sergej Mašera« marljivo brska po naši kulturno-zgodovinski preteklosti večje število strokovnjakov raznih profilov. Seveda ni potrebno posebej omenjati, da ima ta pestra preteklost še danes omamni vonj po morju in soli. Ko omenjamo začetke povojnega muzealstva v Pomorskem muzeju, se vedno najprej spomnimo dr. Miroslava Pahorja, prvega ravnatelja, ki je poleg široko zastavljenega strokovnega in publicističnega dela postavil trdne temelje za proučevanje slovenske pomorske zgodovine. Danes se v piranskem muzeju z novejšo zgodovino pomorstva uspešno ukvarja višja kustosinja Nadja Terčon. Že kot študentka zgodovine in sociologije je svoje skrite želje po zaposlitvi usmerjala v pomorsko preteklost. Diplomsko nalogo je pripravila na temo industrijskega ribištva. Gre torej za tematiko, s katero se poleg drugega še danes aktivno ukvarjajo v našem edinem Pomorskem muzeju. Terčonova je prve izkušnje pridobivala v arhivih, ko je iskala arhivske posnetke za razstavo »industrijsko morsko ribištvo na slovenski obali«, ki jo je pripravljala etnologinja Zora Žagar. Po opravljeni diplomi oziroma zaposlitvi v piranskem muzeju je bila nekaj časa biblio-tekarka in se pri tem delu srečala z bogato staro knjižnico Biblioteco civico in delom knjižnega fonda, ki hrani dela, vezana na Istro (zbirka Istrica). Ta delovna izkušnja in spoznanje, kako pomembno je dobro poznavanje literature, ji je še danes v veliko pomoč.
V samo delo kustosinje za novejšo zgodovino pomorstva jo je uvajal in usmerjal zgodovinar Leo Čeh, sedaj zaposlen v koprskem Pokrajinskem muzeju. Vsako novo delo, vsak projekt ji je bil nova šola, novo pridobivanje znanja in delovnih izkušenj. Še največ izkušenj in koristnih smernic za nadaljnje strokovno delo pa je Terčonova pridobila s pripravo zahtevne razstave »Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe« in istoimenskega kataloga. Poleg drugega strokovnega dela je pripravila večje število razstav, ki so posredno ali neposredno povezane z našo bogato pomorsko preteklostjo. Zadnja razstava v njeni režiji je bila razstava zemljepisnih in pomorskih kart ter dveh dragocenih globusov iz delavnice znamenitega kartografa Guillauma Delisla, ki jih hrani Pomorski muzej. Omenjeno razstavo z naslovom »Na poti v morsko prostranstvo«, ki je bila na ogled maja letos na 4. mednarodnem navtičnem salonu Internautica 1999 v portoroški marini, je kot običajno pospremila z ličnim razstavnim katalogom. Kot kustosinja za novejšo zgodovino se ukvarja predvsem z muzejskim delom. Med njena opravila sodi zbiranje, hranjenje in dokumentiranje premične kulturne dediščine, obdelava le-te in priprava razstav, pedagoško delo in ne nazadnje tudi raziskovalno in publicistično delo. Osebno je vključena tudi v raziskovalni projekt »Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, ki ga preko Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete koordinira dr. Sonja Hoyer.
Kaj pa načrti za prihodnost? Teh ima neutrudna Nadja Terčon za polno malho. Najprej mora dokončati nastajajočo stalno zbirko, ki bo predstavljala ladjedelstvo v Piranu. O tej zanimivi tematiki namerava pripraviti tudi obširno razstavo (ta program je prijavila za leto 2000). Poleg
tega mora dokončati začeto raziskovalno delo z dvema omenjenima globusoma. Daljnoročno pa se namerava še naprej ukvarjati s pomorsko zgodovino 19. in 20. stoletja. Posebej jo privlači avstrijsko obdobje, ki je še danes relativno slabo obdelano. Svoje prihodnje raziskave pa bo posvetila tudi obdobju obeh svetovnih vojn. In potem jo čaka še polpretekla zgodovina: razvoj pomorstva po drugi svetovni vojni, na katerega se običajno spomnimo le ob pomembnih obletnicah.
In za konec še nekaj besed o naši pomorski zavesti. Terčonova je svoje razmišljanje na to temo ubesedila takole: »Če gledam s svojimi očmi, vidim zlasti tiste ljudi, ki imajo do morja, do preteklosti, lep in primeren odnos. Imam to srečo, da venomer srečujem Slovence, ki jih morje privlači in jih tudi zanima, kaj se na tem našem koščku obale resnično dogaja. Predvsem pa jim ni vseeno, kaj bo s tem našim morjem v prihodnje. Tudi v notranjosti naše države ima beseda MORJE poseben čar in privlačnost, sicer pa menim, da so bili vselej nekaj posebnega vsi tisti ljudje, ki z morjem ali na morju živijo in delajo.«
Slavko Gaberc
Številka/Numero 6/7*junij-julij/giugno-luglio 1999* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ*UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/ copertina di Teo TAVŽELJ, dia*računalniški prelom EDI* tisK/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000*izdajatelj/edi-tore: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/CL DI POR-TOROSE*NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose*tel./fax.:066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Nada KOZINA, Marjan MASLO, Boris ŠUŠMAK, Valentina KLEMŠE, Silvia DI MARINO, Barbara DOBRILA, Armand KEBER, Cesarina SMREKAR, Manja KUBIK, Alja TASI, llonka HAJNAL, Sonja POŽAR, Tadeja GOLUBOVIČ, Slavko GABERC, Fulvia ZUDIČ, Ksenija BENEDETTI, Manja KUBIK, Milica MASLO, Polona SENČAR, Nives MARVIN, otroci 1. raz. OŠ C.Kosmača, podružnica Portorož, Daniela PALIA-GA in še kdo.
Čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
tir Folklorna skupina Val Piran se zahvaljuje podjetju Mercator -Degro in Občini Piran za popotnico in materialni prispevek za udeležbo skupine na mednarodnem festivalu noš in folklore v Karlsruhu v Nemčiji.
tir Compiono il secondo anno i cuginetti Desiree SMREKAR (4/7) e Kristijan BRAGHIERI (27/7). A loro un sacco di auguri e di bacioni da tutti i loro famigliari!
tir Na Sončni poti v Portorožu praznuje svoj rojstni dan tudi Jan KLEMŠE. Najlepše želje od vseh, ki ga imamo radi. tir Tokrat je med prostovoljkami in prostovoljci Rdečega križa Piran veliko slavljencev. Najprej praznuje svoj rojstni dan Antonija SENČAR (4/7), dan kasneje sta slavljenki kar dve Nada PUKŠIČ in Zlatka KNEZ, 24. julija je na vrsti Majda GANTAR, dan za njo Ana JAKIČ, še en dan kasneje (26/7) pa bo svojemu rojstnemu dnevu nazdravil Gianmarco LUPIERI, 2. avgusta pa še Vesna ŠUŠTERŠIČ. Vsem najiskrenejše čestitajo kolegice in kolegi prostovoljci Rdečega križa.
tir 29. junija praznuje svoj rojstni dan član sveta občine Piran,
Rajko OŽBOLT iz Lucije, skoraj mesec dni za njim (31. julija) pa se
Ivan DEKLEVA iz Sečovelj. Veliko uspešnega prizadevanja v
občinskem svetu jima želimo volilci.
tir 29. julija bo imela 14 let Kira ZORMAN iz Lucije. Vse najboljše
ti želi tvoja »mimika«, tati, nona in Giovani.
tir Vse najboljše za rojstni dan predsednici Turističnega društva
Portorož Andreji HUMAR FATORIČ, ki ga je praznovala 13. junija.
Prijatelji.
tir Naš znani kipar Janez LENASSI iz Pirana praznuje svoj rojstni dan 3. julija. Iskrene čestitke!
tir Najboljše želje za rojstni dan (24. junija) Romanu LESKOVŠKU
s Šentjan nad Portorožem od prijateljev.
tir 2. julija praznuje svoj rojstni dan naš uspešni jadralec Tomaž
ČOPI iz Portoroža. Veliko dobrega vetra v jadra njegove jadrnice in
še veliko jadralnih uspehov mu želijo njegovi navijači.
tir 85. rojstni dan bo 25. julija praznoval naš ugledni raziskovalec
življenja morskih globin, dr. Miroslav ZEI iz Lucije. Iskrene čestitke
ob jubileju od Portorožanovcev.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/ 73-046), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
barka
Poletje je čas pričakovanj, pustolovščin, radosti... Kaj si vi želite, da bi doživeli letošnje poletje, kaj od njega pričakujete? Mi smo ujeli dve želji.
Vesna Požar, 23 let, ek. tehnik, Beli Križ:
>» Letos poleti bom največ časa preživela v službi. Dobila bom le dva tedna počitka in takrat se bom odpravila na počitnice v Grčijo. Morda si bom lahko kratek oddih privoščila tudi septembra, ko bo vse že bolj umirjeno.»
Tadeja Golubovič, 16 let, gimnazijka, Lucija:
" Čeprav smo s poukom že končali, se šele navajam na lagodno življenje, ko cele dneve počnem, kar se mi zljubi. Julija se bom odpravila na " sanjske " počitnice v Španijo. Pričakujem, da jih bom za vedno ohranila v lepem spominu, kar mi bo pomagalo tudi jeseni, ko bo treba spet garati v šoli."
Kakšni pa so vaši načrti? Oglasite se nam z vaših sanjskih počitnic!
Д n/^l ИТГ/^ТА TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN ПКч/П1 I LV IM P.ZZA TARTINI 15, 6330 PIRANO ^^Ш/Ш^ШКЕЕШ TEL 066/741-800,741-801, FAX 741-900
Projektiranje.
Posredovanje in svetovanje pri prometu z nepremičninami.
URADNE URE od PO PE od 8 -15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
Cenjene stranke obveščamo, da imamo nove telefonske številke:
741-800,741-801 in fax 741-900
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Vida BRADAŠ iz Lucije 1.000 tolarjev, proračun RS 1.000 tolarjev, Milan SURINA s Sončne poti 2.000 SIT, Leopold VONČINA iz Lucije 1.000 SIT, Mafalda PAHOR iz Pirana 1.000 SIT, Danica KEKIČ prav tako iz Pirana 2.000 SIT, GIMNAZIJA PIRAN 5.000 tolarjev in OSNOVNA ŠOLA C.KOSMAČ PIRAN 5.000 TOLARJEV Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ, ki se je že preselilo v svojo prenovljeno stavbo na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«.
PREDSTAVLJAMO ČLANA SVETA OBČINE PIRAN: VODJA KOALICIJE LUCIANO MILOK
Lipa zelenela je
25. junija praznuje Slovenija svoj Dan državnosti, ko je postala resnična država! Letošnji je bil v petek in tako ga je marsikateri Slovenec izkoristil za počitnikovanje v Portorožu.
Pred osmimi leti, ko je naša država nastajala, je bilo precej drugače. Takrat ni bilo turistov. Vse je bilo v bojazni in hkrati pričakovanju pred prihodnostjo. Potem pa smo jo le dočakali, samostojnost. Tega dne so na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije poslanci sprejeli osamosvojitvene dokumente. Naslednjega dne smo dočakali tudi odgovor jugoslovanske vojske.
Osnovni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V eni od preambul so zapisane še danes aktualna dejstva, da Jugoslavija (tedaj SFRJ, sedaj kakor kdo hoče) ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove, nacionalne in pravice republik in avtonomnih pokrajin.
Z mislijo na aktualne dogodke na Kosovu, ki smo jim bili oziroma smo jim še priča, je prav, da se spomnimo na dogodke izpred osmih let. Na dvig slovenske zastave, na posaditev lipe v parku v Piranu in na vojno.
Saj res. Prav vsi smo pozabili na lipo v parku pri muzeju v Piranu! Ali veste, da je lani shirala?! Kdo ve, morda zaradi mačk, ki so razpraskale njeno deblo, ali pa zaradi preslanih tal. Prav bi bilo, da - bolje na drugem mestu - zasadimo novo lipo v čast mlade slovenske države in da nas njena rast spominja na čas, ko je Slovenija prerasla v pravo državo.
Mitja Jančar
Luciano Milok kot privrženec Združene liste socialnih demokratov vztraja že v drugem mandatu v piranskem občinskem svetu. Svoj dom ima na Razgledih nad Piranom, kjer živi z ženo, profesorico slovenskega jezika in že odraslimi otroci. Rodil se je 5.12.1954 slovenskim staršem na Reki in se enoleten z njimi naselil v Portorožu, kjer je osnovnošolske klopi gulil v vili Mariji. Kot mnogi fantje njegove generacije je tudi on končal srednjo pomorsko šolo. Danes je solastnik in direktor podjetja Euromib v Kopru. V sedanjem občinskem svetu pa je tudi vodja strankarske koalicije. In kako je koalicija nastala oziroma zakaj so se v njegovi stranki odločili za njeno vzpostavitev? Naš lokalni »parlament« je pač zelo raznorodno sestavljen, zato so v stranki, iz katere izhaja tudi naša županja, menili, da je nujno oblikovanje zveze občinskih svetnikov ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, ki bo lahko županji nudila oporo pri sprejemanju odločitvev. Tako so se v koaliciji znašli svetniki naslednjih strank in list: ZLSD, SDS, Liste mladih, Liste za turizem, Zeleni Pirana, ki so se kar precej časa pogajali o skupnem štiriletnem programu in ciljih. Milok meni, da jim jih bo uspelo uresničiti le, če bo kolektivni duh svetništva prevladal nad partikularnim duhom in interesi posameznikov. Tako so se zedinili za uvedbo polurnega brezplačnega vstopa v staro mestno jedro Pirana (razen v času poletne turistične sezone), s čemer so želeli občanom omogočiti vsaj minimalni čas za nujne opravke. S tem so se zavestno odločili za žrtvovanje dela dohodkov javnega, sicer občinskega podjetja Okolje. V koaliciji se tudi strinjajo, da je potrebna večja javnost dela občinskega sveta, zato nameravajo uvesti službo za stike z javnostjo, predvsem pa prenašanje sej ali zgolj delov sej sveta po internem kabelskem programu. Javnost je namreč lahko najboljši razsodnik o delu posameznih svetnikov. Koalicija strank predvideva še uvedbo urada za mlade. Veliko se ukvarja z naložbami v kulturo: nadaljuje z urejanjem Pečaričeve galerije v Piranu, pa v portoroški Avditorij... Luciano Milok osebno podpira vlaganja v šport, kulturo, vendar predvsem takrat, ko to preveč ne
bremeni občinskega proračuna (in s tem vseh občanov). Po njegovem mnenju bi morala občina vzpodbujati predvsem dejavnosti, ki nosijo denar in ga nalagati v nadaljnji razvoj, ki bi omogočal še več zaslužka. Vlaganja zgolj v področja, ki niso donosna, je dolgoročno kratkovidno in neproduktivno. Občinski svet prejšnjega mandata je na primer izglasoval predkupno pravico za zemljišče in objekt portoroškega Cvetja, sicer v lasti Hotelov Palace. Po njegovem mnenju bi lahko to zemljišče bilo precejšen vir prihodkov občine, če bi na njem omogočili nizke gradnje. S prodajo za gradnjo pa bi lahko pokrili ne le nadkritje. Avditorija, ampak tudi obnovo gledališča v Piranu in morda še česa. V Portorožu si bo koalicija prizadevala predvsem za ureditev centra letovišča. Odškodninske tožbe (zaradi prodaje bolnišnice v Piranu, pa zaradi zaustavitve pozidave Fiese), zaradi katerih bi se občinska blagajna utegnila še bolj izprazniti, pa se svetniku in vodji koalicije, Lucianu Miloku, ne zdijo tako grozeče, kot je videti. Denar, ki ga je občina prejela s prodajo piranske bolnišnice, je namreč koristno vložila v gradnjo športne dvorane Lucija. Tudi zaradi Fiese se bo po Milokovem mnenju s podjetjem SCT mogoče sporazumeti. V koaliciji so si za skupni cilj zastavili še gradnjo neprofit-nih in socialnih stanovanj, pa prenovo sečoveljske osnovne šole...Nameščanje primernih kadrov v občinske organe, javna podjetja in zavode oziroma kot temu popularno rečemo »občinska kadrovska politika«, bo prav tako rezultat dogovarjanj med koalicijskimi partnerji (pravkar je na primer potekel razpisni rok za prijavo kandidatov za direktorja občinske uprave; o izbiri se bodo seveda dogovarjali v koaliciji).
Na ravni naše države pa je Miloku trn v peti Zakon o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem v tisti določbi, ki dena-cionalizacijskim upravičencem omogoča vračanje nacioanliziranih zemljišč kjerkoli na ozemlju republike Slovenije. To pomeni, da lahko dosedanjemu najemniku zemljišča pri pristojnemu republiškemu skladu v osmih dneh prekinejo najemno razmerje. Ob tem pa nima pravice do odškodnine za morebitna vlaganja vanj. V denacionalizacijskem postopku ni nikjer zastopan glas najemnikov zemljišč, upravičenci do denacionalizacije pa ga imajo! Moti ga na primer, da denaciona-lizacijski proces v državi vodi državni sekretar, g. Edo Pirkmajer, ki je tudi sam med največjimi denacionalizacijskimi upravičenci. A o tem problemu kdaj drugič.
L.S.Z.
Svetniki občine Piran sejejo:
DROGA PRAZNUJE 35. OBLETNICO USTANOVITVE
Droga Portoroi je slovenska delniška družba z nadpovprečno visokimi tržnimi deleži prehrambenih izdelkov lastne proizvodnje. Vse od njene ustanovitve leta 1964 - nastala je z združitvijo majhnih slovenskih podjetij Začimbe iz Portoroža, Piranskih Solin, Gosada iz Ljubljane in Sudesta iz Gradišča pri Kozini - je ostajala zvesta politiki ohranjanja kakovosti in dobrih, korektnih poslovnih odnosov.
Gospodarski in politični dogodki zadnjih 35 let niso bili zmeraj naklonjeni normalnemu razvoju podjetja. S političnimi, od oblasti ukazanimi združevanji so podjetja po nepotrebnem trošila moči in denar in si velikokrat niso več opomogla. Drogi Portorož pa je na srečo vsakokrat uspelo obvladati položaj. Tudi iz najbolj kritičnih okoliščin so znali njeni strokovnjaki in drugi zaposleni črpati koristne izkušnje, jih dopolnjevali z znanjem in že zgodaj zavestno izbrali pot tržne usmerjenosti. Najtrša preizkušnja za Drogo je bila osamosvojitev Slovenije. Predstavljala je izgubo kar 50 odstotnega deleža prodaje. Toda s hitrimi reagiranji in učinkovitimi ukrepi je podjetje ubranilo svoj obstoj in ravnovesje med proizvodnjo ter prodajo izdelkov na slovenskem trgu. Istočasno je z vrsto novih ali dopolnjenih dejavnosti začela iskati nova tržišča ter že prav kmalu tudi na tem področju dosegla dobre rezultate.
Ne glede na zunanje ali notranje probleme je Drogi zmeraj uspelo obdržati kakovost izdelkov. Ta dejavnik ostaja njen "bojni konj", njen najmočnejši adut.
Droga Portorož je izpeljala postopek lastninjenja in v januarju 1996 postala delniška družba, ki si je v najpomembnejšem dokumentu, Strateškem poslovnem načrtu, postavila zelo ambiciozne cilje in razvojno strategijo; reči smemo, da jih je že skoraj v celoti uresničila. Ustvarjeni so trdni temelji za nadaljno rast družbe, ki posveča izjemno veliko pozornosti predvsem kakovosti, poslovni odličnosti in izobraževanju zaposlenih. Istočasno sledi sodobnim, mednarodno priznanim standardom s področja ohranjanja okolja in jih tudi postopno uresničuje.
S posodobitvijo ne le proizvodnje marveč celotnega poslovanja, je Droga izoblikovala lastno podobo uspešnega evropskega podjetja in bo docela pripravljena pričakala vstop Slovenije v Evropsko skupnost.
Kakšna bo turistična sezona?
Na začetku zadnje balkanske vojne so nas turistični delavci hiteli prepričevati, da bo slovensko turistično gospodarstvo letos doživelo (skoraj) podobno katastrofo kot pred osmimi leti ali pa vsaj kot v času vojne na Hrvaškem. So se na našo srečo ušteli, kar naj bi dokazoval zadnji cestni infarkt med Kozino in Koprom, ki smo mu bili priča med prazničnim vikendom? Smo lahko po njem bolj optimistični? Mislim, da ne, ampak da smo le priča slabemu planiranju oziroma napačni poslovni odločitvi naših turističnih delavcev. Pred osmimi leti in manj so nas prepričevali, da je zaslužek pri agencijskih gostih (tistih pripeljanih z avtobusi) bistveno manjši kot od individualnih. Vsa naša bodočnost naj bi bila odslej odvisna predvsem od naključnih individualnih gostov, ki da so boljši, petičnejši, se pripeljejo z lastnimi avtomobili in zadnji trenutek napolnijo naše hotele. In ker teh, navadno v odločitvah za letovanje muhastih gostov ni in ni dovolj, smo rešilno bitko spet začeli iskati pri manj petičnih, domačih gostih in jih vabiti na morje.
Nova napaka. Saj Slovenci niso nori, da bi zmetali toliko denarja za hotele, če jih vožnja iz npr. Ljubljane do Portoroža pa nazaj stane manj kot nočitev. Pa še vsako leto bolj nam je prestolnica bliže z novimi avocestnimi odseki!
In kako smo se pri nas pripravili na spremenjene razmere? Vsekakor bolj premišljeno od Bohinjcev, kateri z oderuškimi cenami parkiranja odganjajo potencialne goste. Mi jim nudimo brezplačno parkiranje po zelenicah in prenočevanje v spalnih vrečah v parkih.
Na koncu turistične sezone bomo ugotovili, da je bilo število nočitev skoraj tako dobro kot lani, če ne še boljše. Kdo pa bo imel dobiček?
Mitja Jančar
Pasje poletje
19. in 20. junija so v hangarju portoroške Marine najrazličnejših pasem, ki so k nam prišli kar iz 18. pripravilo Kinološko društvo Obala iz Kopra.
gostili zanimivo druščino: 850 psov držav. Mednarodno razstavo psov je
Pasjo razstavo si je ogledalo okoli 2000 obiskovalcev. Za domače, portoroško Kinološko društvo bi bila priprava tovrstne prireditve prevelik zalogaj, saj se otepa s pomanjkanjem zagretih aktivistov, predvsem pa s pomanjkanjem denarja. Vendar pa so zato nekateri člani tako zelo delavni, da jim že vrsto let, vsem težavam
navkljub, uspeva pripraviti zanimivo tekmovanje v agility,, na katerem tako psi kot njihovi gospodarji pokažejo svojo spretnost in ubranost. Letošnji agility pripravljajo 10. julija na običajnem mestu .(travnik ob mini golfu v Portorožu - nasproti hotela Lucija).
Koliko je teh dalmatincev?
KADAR SE OBLJUBE URESNIČIJO...
Neizpolnjena obljuba...
C0NCLUS0 IL LABORATORIO DI PITTURA MURALE ALLAPERT0
Dopo una settimana di lavoro all'aperto si e concluso il LABORA TORIO DI PITTURA MURALE.
Su invito del Direttore Cveto Ličen deli' Hotel Mirna di Portorose partecipanti dei gruppi di pittura della Comunita' degli Italian "Giuseppe Tartini" di Pirano guidati da Liliana Stipanov, Martini Žerjal e Fulvia Zudič hanno dipinto il muro adiacente Palbergo.
A conclusione della settimana di pittura all'aperto, si possono ammir are lavori di: Ana Jeretič, Bruno Bonin, Blaženka Rocco, Ivan Rocco Neli Sluga, Gianna Tomšič, Antonio Rocco j., Martina Žerjal, Andre Lovšin, Sergej Prinčič, Rozina Maraž e Daša e Cveto Ličen.
Ko so leta '96 začeli graditi podzemno garažno hišo v griču pod Metropolovim hotelom, so podrli stari portal pred parkom nekdanje vile San Lorenzo, na mestu katere so zgradili hotel Metropol. Impozantni portal so morali podreti, da so si utrli pot do gradbišča. Moramo priznati, da nismo kaj preveč verjeli investitorjem, ki so takrat obljubili, da bodo po končani gradnji garaže portal obnovili. Resnici na ljubo je bila naša nejevera osnovana - na nekdanji železniški postaji v Luciji. To so ob gradnji stanovanjskih stolpičev porušili z zagotovilom, da jo bodo - kamen za kamnom - spet postavili na drugem mestu v Luciji. Pa čeprav je o tem sklepala celo tedanja občinska skupščina, še dandanes o železniški postaji, ki naj bi jo postavili nekje v bližini restavracije Koblar, ni ne duha ne sluha.
In zaradi te grenke izkušnje smo dokaj budno spremljali usodo Metropolovega portala. Z zadovoljstvom lahko danes objavimo fotografijo vhoda v Metropolov park, ki je veren posnetek nekdanjega in so ga spet postavili proti koncu leta '97. Ko se stemni, se prižgejo še luči, s katerimi je obdana silhueta konstrukcije, kar seveda sprehajalce še posebej pritegne v Metropolov park.
(Tekst in foto: Livija Sikur Zorman)
1ДВШ1НИ1ДИИИ
II
■ D.O.O.
VZDRŽEVANJE - AVTOSERVIS - TRGOVINA Vanganelska 14, 6000 KOPER Tel.: 0609/621-176
PARKIRNA HIŠA METROPOL
Najsodobnejša parkirna hiša v Sloveniji, pod stalnim videonadzorom, varovana in zavarovana, z najsodobnejšo protipožarno opremo, bo poskrbela za vaše vozilo in vas razbremenila nepotrebnih skrbi. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
PARKIRNA HIŠA METROPOL -KO PARKIRANJE NI VEČ PROBLEM!
CENIK PARKIRANJA Cena parkiranja v parkirni hiši Metropol je enaka ceni parkiranja ob štiripasovnici: 100 SIT/h, ABONMA 1000 SIT/dan. Abonma kupite na blagajni pred vstopom v garažo.
TO PA ŠE NI VSE! V PARKIRNI HIŠI METROPOL vam nudimo tudi pranje vozila z najsodobnejšo in najhitrejšo avtopralnico na Obali:
-	zunanje strojno pranje	900,00 SIT
-	kompletno pranje	| .800,00 SIT
Ostale informacije dobite pri blagajni parkirne hiše. PH METROPOL PORTOROŽ Upravitelj: ELIDE, d.o.o. KOPER
Letošnji Metropolov Fitfest show - zadetek v polno
Tretji portoroški festival fitnesa in športa - Metropol fitfest - je letos poleg številnih športnih aktivnosti prvič ponudil tudi pravi večerni sprektakel body buildinga in aerobike. V prenovljenem Avditorijevem amfiteatru so nastopali vsi, ki v svetu slovenskega in hrvaškega body buildinga kaj veljajo. Nagrado Dnevnika je najboljšemu bodybuilderskemu paru Evi Pogačnik (edina slovenska builderka) in Deanu Madžareviču (sicer nosilec naslova Mr. Univerzum izpred nekaj let) podelil Tone Fornezzi-Tof.
Najbrž pa se strinjate, da o dogajanju na Fitfestu najbolj zgovorno pričajo fotografije! Poglejte:
Lani je bila Vojka Štularjeva le ena od gostij otvoritvene slovesnosti Metropol Resort Casino Team - ekipa, ki je v košarki branila barve
Fitfesta, letos je v Športnem parku Lucija 3. Fittest tudi uradno odprla.
/
Aerobika pod šotorom Športnega parka Lucija. Dekleta so postavna, mar ne!?! Se jim ne bi pridružili?
organizatorja in si priigrala 3. mesto na turnirju All star basketball. Čestitamo. Sicer pa sta sodelovali še ekipi Radia Capris in novinarska All Stars Team, ki je tudi zmagala.
Zdrav duh v zdravem telesu: Dean Madžarevič, pred nekaj leti Mr. Univerzum tudi tokrat ni odšel praznih rok.
Punce, ali kaj zavidate Kseniji Benedetti, ki se je znašla v zares privlačni družbi ameriških mišičnjakov Andyja Pratta (z očali) in Aarona Bakerja? Razgreta 130 glava publika ni skoparila z navdušenjem ob vsakem nastopu Andyja Pratta, priznanega športnega vaditelja iz New Yorka in kralja vadbe na kolesih (spinning). Nekatere gledalce je celo potegnil na oder, da so javno pokazali svojo vir-tuoznost na kolesu. Njegovi »žrtvi« sta bili tudi predsednik uprave Metropol Group, Vojko Starovič in glavni organizator Fitfesta Patrik Greblo. Temnopolti mišičnjak Aaron Baker pa ni skril navdušenja nad Portorožem, predvsem pa nad našimi dekleti, ki so mu menda bile celo bolj všeč kot kalifornijska.
Pozno zvečer se je odvijal Pool Party, kjer ste lahko srečali vse zvezde letošnjega Fitfesta, pa še kakšno več - kot na primer smučarja Reneja Mlekuža s kolegom Miklavcem in njegovo izbranko Špelo Pere. Politično srenjo je zastopal g. Jaša L. Zlobec s soprogo Štefko, ki si je od postavnega Aarona Bakerja izposlovala sliko s posvetilom. Aaron si je na krožnik naložil kar pet (!) kosov Fitfestove torte - in jo tudi pospravil! Na sliki: s kozarcem v roki je pomenek bolj tekoč (od leve Jaša L. Zlobec, Boris Vuk in Vojko Starovič). V portoroškem hotelu Metropol pa že pripravljajo Ples pomorščakov, ki bo 3. julija ob 21. uri. Gostom bo igral Grand hotel Orchestra. Vstopnina z večerjo je 4.999 tolarjev. Pred plesom bo otvoritev razstave Barke in morje, ki jo pripravljajo Obalne galerije Piran.
(Foto: Zdravko Primožič, tekst: K.B.)
HUR AAA, POČITNICE!! i
NEKAJ MISLI OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Ure minevajo, dnevi se vse hitreje staplja-jo drug v drugega, saj so vsak dan daljši. V zraku je počitniška mrzlica. Vsi, ne samo učenci se veselimo počitnic. Le nekje v kotu se skrivajo žalostne oči tistih, ki v letošnjem šolskem letu niso bili tako uspešni, kot so si želeli sami, ali pa njihovi starši. Življenje je pač tako, da od njega pričakujemo veliko. Včasih pa dobimo malo ali pa celo nič, kot na loteriji. Žal se moramo vse življenje učiti sla-lomske vožnje med ljudmi, s katerimi živimo. In to je tisto, česar se moramo v osnovni šoli naučiti, poleg osnovnega znanja, seveda.
Kdo je najboljši učenec? Kateri je najboljši razred? Taka so vprašanja, ki jih učitelji ob koncu šolskega leta dobivamo. Ni najboljših in ni najslabših. Vsi smo to, v kar smo zrasli in vsak ima nekaj, česar drugi nima: svoj plus in svoj minus, če temu lahko tako rečemo. Kako lahko potemtakem vržemo otroke na rešeto in rečemo: »Ti so dober, ti si slab«? Rečemo lahko samo, da je nekdo manj uspešen, drugi pa bolj. Včasih je res, da se za nekoga govori, da »para živce« učiteljem in smo mi učitelji na trenutke jezni nanj. Vendar pa si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi vsi učenci mirno sedeli, bili poslušni in tiho. Mesec dni bi bilo verjetno res vse krasno, nato pa - kdo ve...?!
Še eno generacijo smo spravili do konca osnovnega šolanja, še od ene smo se poslovili. Ni besed, ki bi lahko orisale naše občutke, ko se s spomini vračamo nazaj in se spomnemo majhnih sedemletnikov, zdaj pa so že (skoraj) odrasli in morajo biti pripravljeni na svoje življenjske odločitve. Lahko nas kdo zapušča s trpkim priokusom, vendar smo prepričani, da se bo v novem okolju, med novimi ljudmi razblinil. Kajti spomini na osnovno šolo so zagotovo med najslajšimi! Celotno življenje je prežeto z vzponi in padci. S slednjimi se je težko soočiti; če pa se tega naučimo, smo se naučili živeti in biti močni.
Pa še staršem na srce: dobre otroke imate! Predlagamo vam, da si zanje vzamete še nekaj več časa za pogovor. Pomembno je, da se naučite svoje otroke poslušati! Skratka, imejte jih radi, saj so oni resnično vaše bogastvo, drugega večjega bogastva ni!
Čas je, da rečemo: »Huraaa, počitnice!« Vonj po morju, po kremah za sončenje se meša z vonjem šole. Sonce vabi na plažo. Res, skrajni čas, da se odpravimo na počitnice! Lepo jih preživite, dragi otroci. Tisti, ki ste zaključili osemletko, veliko sreče v novem okolju in da bi naredili dober vtis na nove učitelje. Ostalim pa - enako!
Manja Kubik, prof. raz. pouka GŠ Lucija
VALETA '99
Življenje se še ni, še ni pričelo. Preteči mora mnogo mnogo dni, preden bo kje na samem dozorelo in iz otrok napravilo ljudi.
Kajetan Kovič
Iz verzov veje sporočilo, da je zaključek osemletke le korak v našem življenju. Iz koraka v korak se bodo naši mladostniki spoprijemali z življenjem na svoji življenjski poti.
Sredi junija so osnovnošolci piranske osnovne šole Cirila Kosmača pripravili zaključno prireditev, na kateri so s plesom in besedo ponazorili ta za njih, njihove starše in učitelje pomemben korak. Valeta je zelo pomemben dogodek za vsako šolo, saj se tako nekako potegne črta pod osmimi leti šolanja in ocenijo tako uspehi kot neuspehi. Pripravili so tudi svoj "TV" program (svoj TV Poper), s katerim so domiselno podoživeli doživljanje vsega svojega osnovnošolskega izobraževanja. Nagovoru ravnateljice gospe Alenke Aškerc IVlikeln, je sledil "uradnejši" del prireditve, na kateri so podelili priznanja učencem in učenkam, ki so se na posameznih ali vseh področjih še posebej izkazali. Še posebej moramo omeniti osnovnošolko Veroniko Koren, ki ji je ravnateljica zaradi
njenega vsestranskega delovanja podelila posebno priznanje. Marko Stojanovič in Jerica Zeljkovič pa sta bila izbrana za najboljša športnika šole, za kar sta prav tako dobila priznanje. Osnovno šolanje je letos v treh oddelkih zaključilo šestdeset učenk in učencev. Razredničarke so bile učiteljice: Andreja Fabbro, Zlatka Knez in Nataša Kozlovič.
Marjan Maslo

Kateri so vzdržali napor in bili odlični vseh osem let? Poglejmo! Od leve k desni so (zadaj): Sara Žigon, Luca Jereb, Polona Žigo, Tanja Gašparevič, v sprednji vrsti pa so Niko Bajec, Jerica Zeljkovič, Špela Güstin.
Veronika Koren je bila odlična učenka vseh osem let. Veronika je tudi dobitnica zlatega priznanja na Cankarjevem tekmovanju v materinščini (ena od dveh udeleženk tekmovanja, ki sta dosegli vse možne točke za spis - med več kot 6000 udeleženci!).
H UR A A, POČITNICE!
Kako počlovečiti pogreb?
USPETI AU NE USPETI, BITI ALI NE BITI
Ob koncu šolskega leta je marsikdo razočaran in žalosten. Le maloštevilni slavijo, nekateri pa razmišljajo, kam bi zbežali od doma ali celo kakšen način samomora naj izberejo. Ko je šole konec, število klicev na TOM (telefon za otroke in mladostnike) močno naraste. Najpogostejši so problemi povezani s šolsko neuspešnostjo. Otroci razmišljajo o samomoru, ker niso izpolnili pričakovanj staršev. Bojijo se, sram jih je, razočarani so nad seboj, mislijo da so nesposobni in na splošno zanič. Starši pa včasih nepremišljeno rečemo, da je itak le zguba, ker v življenju nič ne bo dosegel, če niti osnovne šole ni zmožen narediti. Negativen občutek lastne vrednosti in negativna samopodoba otroka ali mladostnika sta najbolj razdiralen dejavnik v razvoju posameznika, ki pripravi odličen teren za škodljiva samou-ničujoča dejanja. V premislek ponujam idejo, da se obrnemo v pozitivno smer, tudi ko smo nezadovoljni zaradi neuspeha našega otroka. Bistveno je BITI. Potem je mogoče tudi uspeti - prej ali kasneje. Življenje je priložnost za dobra dela in pozitivna čustva, če se le poglobimo v vlogo odraščajočega otroka. Nenazadnje, vsi odrasli smo jo že odigrali. Vsem uspešnim ali neuspešnim otrokom bi rada povedala: "TI SI ZVEZDA SVOJEGA ŽIVLJENJA".
V knjižnici poišči tenko knjižico z istim naslovom in razumel, razumela boš, kaj ti sporočam.
Milica Maslo
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Zakon življenja hoče, da se z mislijo na smrt in z vsem, kar se okoli nje vrti (pogrebni obred, pokop, urejenost pokopališč...) ljudje običajno ukvarjamo bolj, ko se nam izteka biološka ura. Takrat smo tudi občutljivejši na to, kako na primer poteka obred, na besede, ki jih izrečemo v slovo pokojniku, na vse, kar je slabo ali pomanjkljivo pripravljeno, kar v takšnih trenutkih še posebej zaboli. Na slabosti naših pogrebov (na primer, da ni nikjer nobene službe, ki bi bila zadolžena za pripravo pogrebnih govorov, pa za govornika, ki bi se od pokojnika poslovil ob grobu), je bilo prav v naši občini že precej kritik. Vendar pa sodobna evropska civilizacija venomer smrt napol odriva iz javnosti.
V tej do skrajnosti utilitarni družbi, kjer mora biti vse koristno, uspešno, učinkovito, zdravo, mlado..., pač ni zaželeno opozarjati, da smo umrljivi. Tako smo tudi smrt odrinili na obrobje družbe. Ko umreš, družbe pač več ne zanimaš in bi se te - oz. tvojega nekoristnega trupla - rada čimprej in za skupnost čimmanj boleče znebila (po možnosti še s čimnižjimi stroški). Odsev odnosa, ki ga ima kolektivni duh današnjih skupnosti do smrti - mešanica strahu (pred neznanim bodisi pred ničem ali pred peklom, vicami ali celo nebesi), mor-bidne radovednosti, odrivanje zavesti o minljivosti telesa,... - je torej tudi pogreb in vse, kar je okoli njega. Zato nas ne čudi, da so prav najstarejši člani naše skupnosti, ki se srečujejo pri Združenju borcev in udeležencev NOB Piran, nedavno podjetju Okolje, katero pri nas opravlja pogrebno službo, predlagali nabavo ozvočenja pri pogrebnem obredju. Ugotavljajo namreč, da ozvočenje premore že tako rekoč vsako vaško pokopališče. Kar nas prav tako ne čudi, če pomislimo, kako funkcionira neka vaška ali urbana, mestna skupnost. Na vasi so vezi med ljudmi pač močnejše, deluje tudi večja stopnja medsebojnega nadzora. Zato se ni nemogoče dogovoriti na primer za nakup ozvočenja, za kar prispevajo denar vsi, saj bo nazadnje vendarle vsem nekoč (bolje slej ko prej, seveda) prišlo prav. (Le predstavljate si jezo in zgražanje sovaščanov, če bi kdo med njimi odklonil sodelovanje pri nabavljanju ozvočenja ali celo če se ne bi udeležil pogreba!) V mestu, kjer so vezi ohlapnejše in kjer je nadzor skupnosti manjši ali ga celo ni, kjer je zavest, da bi nam takšno ozvočenje lahko kdaj celo prišlo prav, povsem razpršena, pa se je za skupno akcijo - nakup ozvočenja za pogrebe - težko (beri: nemogoče) dogovoriti. Na vasi opravljajo pogrebno slovesnost tako rekoč vsi: eni pripravijo (izkopljejo) grob, drugi tolažijo, sočustvujejo, jočejo, žalujejo s sorodniki, tretji naročijo cvetje, nekdo opravi formalnosti, kdo ve kdo naroči primerno krsto, pripravi mrliča... Zato je občutek, da je pogreb »lepši«, da vsi sočustvujejo s svojci... V mestu pa pogreb opravi neobčutljiva služba, za katero je vse okoli pogreba zgolj storitev, za katero zaračuna.
Naši starejši občani predlagajo, naj bi Okolje pogrebno svečanost spravilo na višjo raven. Tega neka storitvena organizacija, ki so ji pogrebi pač posel, z vidika človečnosti ne more narediti, kolikor tega ne naredimo sami. Tako da minljivost, smrt, potegnemo iz družbenega obrobja, da postane zavestni del nas in kolektivnega duha. Da ji odvzamemo vsaj nekaj pridiha groze, ko se jo omenja. Komunalno podjetje pa lahko res naredi (samo) to, kar mu predlagajo - da na primer ob prekopu groba zaščiti sosednjega in podobne izboljšave. Drugo zavisi od nas.
Livija Sikur Zorman
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Letos je v piranski občini že šestnajsto leto zapovrstjo potekalo tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Otroci od prvega do četrtega razreda osnovnih šol so se med letom trudili za laskavi naslov razreda z najčistejšimi zobmi v občini. Uspelo je kar dvema, saj sta pri zaključku tekmovanja imela enako število zbranih točk (98 od 105 možnih): 4. b. razred OŠ Lucija in podružnica iste šole v Strunjanu. Učenci z "najčistejšimi" zobmi so ob zaključku tekmovanja prejeli pohvalo in skromno darilo. Zmagovalni razredi so se za nagrado udeležili zaključne prireditve obalno - kraške regije v Ilirski Bistrici. Vsekakor tekmovanja in dobrih rezultatov ne bi bilo brez aktivnega sodelovanja učiteljev oziroma profesorjev na vseh šolah.
Vsem učencem, učiteljem, staršem in sploh vsem želimo lep nasmeh in sončne počitnice.
Referat za zobozdravstveno preventivo in vzgojo v ZD Piran
Barbara Jelen, dr. stom.
l.a. razred OŠ Ciril Kosmač Piran: zmagovalci na svoji šoli.
NUJNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
Ob delovnikih in sobotah v ambulantah zobozdravnikov po razporedu. Informacije po telefonu v ZD Lucija tel. št. 773320. Ob nedeljah in praznikih poteka dežurstvo v ZD v Luciji od 01. 06. 1999 do 26. 09.1999 od 08.00 do 12.00 ure.
Dr. stomatologije Marijana Varezič obvešča, da je preselila svojo zobozdravstveno ordinacijo v Trgovsko-poslovni center (TPC), I. nad. (nad športno trgovino Nejc)
Tel.: 066/770-86
O
0
Ш


Mercator-Degro
PORTOROŽ
s svojimi številnimi, bogato založenimi
trgovinicami: - živil in glavnih življenjskih potrebščin,
- oblačil in modnih dodatkov, - športnih rekvizitov in oblačil za šport in prosti čas, - kozmetike, - pohištva, gospodinjskih in tehničnih aparatov, barv za olepšanje doma, potrebščin za vrt,
* pa s pestro ponudbo svojih gostinskih lokalov
ostaja tudi letošnje poletje vaš najboljši sosed.
V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo
izbrane sladice iz pekarne Stari pek.
Slaščičarna
Z najpestrejšimi okusi sladoledov in pekarna
samo za izbran okus
16339142
Kako je, ko se oglašaš po radiu v živo?
DROGA PORTOROŽ IN MLADI
"Spoštovani poslušalci Radia Koper. Sem Miha Jejčič učenec 7.c razreda Osnovne šole Cirila Kosmača Piran." Tako se je na prvi poletni dan ob 8.15 začelo prvo javljanje v živo učencev Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana na valovih Radia Koper. Mladi so se tistega dne prelevili v radijske novinarje in v oddaji koprskega radia Modri dirkač poročali o svojem delu na šoli. Zaradi velikega števila dogodkov na njihovi šoli so imeli kar nekaj težav pri izbiri tistega, o katerem naj bi seznanili poslušalce. No, kot se spodobi, se je prava novinarka, gospa Nataša Benčič Posega najprej pogovarjala z ravnateljico šole, gospo Alenko Aškerc Mikeln. Potem so predstavili šolsko tradicionalno prireditev Praznik družin, ki jo prirejajo vsako leto ob koncu šolskega leta. Takrat tudi razglasijo najboljšega učenca (to je letos prav Miha Jejčič, ki se je, kot smo na začetku zapisali, tudi oglasil tistega poletnega jutra na Radiu Koper). Najboljši razred je bil letos 7.C, to so isti učenci, ki so bili lani v 6.c. razredu, ki je bil najboljši lani. Potem so imeli mikrofon v rokah učenci in mentorji, ki so poslušalcem predstavili delo šolskih klubov. Učenke in učenci, ki so aktivni v raznih klubih in krožkih, so povedali, kaj delajo v klubu Oljka (skrbi, da se dobro počutijo v stiku z naravo), gibanju Mirovnikov, Unesco Klubu (je šolsko okno v svet), klubu Zdrava šola, Video klubu in klubu Mladih raziskovalcev. Čeprav so se v oddaji Modri dirkač oglašali vse do poldneva, jim je zmanjkalo časa, da bi povedali vse, kar se dogaja na njihovi šoli...Oddajo so pomagali ustvarjati: Jana, Aja, Nastasja, Miha, Jan, Mediana, Danilo, Tanja in še kdo.
Javljanje v živo pa ni kar tako. O tem bi našim bralcem lahko kaj več povedali tisti, ki imajo to izkušnjo že za sabo!
Marjan Maslo
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
V občini Piran imamo tudi solinarski turizem, portoroško podjetje Droga daje mladim v najem kristalizacijske bazene v solinah Lera v Strunjanu. Vsaka enota ima 16 bazenov, razporejenih v dve vrsti, v sredi je potka s tiri. Ob robu je lesena hiška s pogradom in polico. Sol se odvaža iz bazenov v vagončkih na odcejališče poleg hiške. Sol se pobira s strgali. V bazen stopiš lahko samo v lesenih coklah - taperinih. Žetev je poleti, ob sončnem vremenu. Soline so poseben svet. V zraku je poseben vonj, barva na površini bazenov se spreminja. Dno je pokrito s petolo; ta je najprej zemljeno rjava, ko zažari sonce, potemni. Tenka plast vode je najprej prosojna in se vidi petola, nato se voda gosti v mlečno tekočino in nenadoma je vse steklo.
Takrat nastopijo mladi solinarji s strgali in v taperinih. Previdno, na kupčke. Potem pripeljo vagončke in s kovinskimi lopatami nalagajo vanje sol. Ob robu jo zlopatajo na odcejališče.Sonce pa žge in vetrc hladi. Zrak je tažak od vlage. Vonjaš sol. Noge brodijo po topli solni gošči. Dobro je, če si v nogavicah, da kristalčki ne spraskajo nežne kože med prsti. Tudi rokavice je dobro imeti, če nisi pravi solinar... Slamnik skriva glavo pred soncem. Ob hiški so posode z vodo, hrana, knjige in še kaj za zvečer... Zvečer odbrnijo mladi solinarji na svojih mopedih proti domu. Včasih pa prespijo na trdih ležiščih v kajutah. Če se zmenijo za žur.
Zgodaj zjutraj jih zbudijo galebi in številni drugi priči, ki imajo svoj raj v sosednjih opuščenih solinah Fontanigge.
Zjutraj pridejo vodarji, stari solinarski mojstri, ki nadzorujejo delo mladih. Spuščajo vodo med bazene. Z rahlimi zamahi strgal razbijajo tenko slano skorjo na površini, kaj popravijo in se nato umaknejo v senco.
Sol mora biti čimbolj bela. Pravijo stari mojstri, da je zadnje čase bolj umazana zaradi ptic, ki so se namnožile v bližini. Zato mladi solinarji odstranjujejo perje, iztrebke in drugo nesnago. Kajti zaslužek je večji, če je sol bolj bela...
Septembra pridejo nevihte, dež redči vodo v bazenih in liže sol s kupčkov. Veter stresa hiške in solinarje v njih. Mladi zapustijo soline. Na banki jih čaka denar: za knjige, potovanja, priboljšek čez zimo. V srcu je zadovoljstvo in lep spomin na doživetje v naravi.
Nada Kozina
IL MARE CQME VIA DI TRAFFICO - PERCHE NO?
II problema del traffico a Pirano indubbiamente e' Pargomento di maggiore presa negli Ultimi anni, che non tramonta mai, da quan-do cioe' in vigore l'attuale regolamentazione del traffico e del par-cheggio nella citta1 storica.
Nel nostro immaginario collettivo l'automobile non e' una necessi-ta'. E' qualcosa di piu'. E' ancora uno status, un segno di distinzione. Magari di sabato e domenica facciamo ginnastica, jogging, di sera andiamo a correre. Pero' di giorno vogliamo raggiungere la nostra abitazione in automobile. II problema si pone in un altra luce invece per chi fornisce dei servizi, o ha laboratori o locali, per cui ha biso-gno di effettuare trasporti con una certa disponibilita' e liberta'.
Rimane il fatto che la citta' storica ha bisogno di una regolamentazione del traffico e che la soluzione e' indubbiamente nel compro-messo. Una citta' antica come la nostra non ha strutture per i mezzi tecnologici moderni e in questo e' anche il suo fascino e la sua bel-lezza. Perche1 non si fa una riflessione seria sull' uso del mare come via di traffico? Sia per le comunicazioni (estive), con Isola, Capodistria, Trieste, che per i collegamenti parcheggio - porto per chi desidera visitare la citta1 e frequentare i suoi ristoranti?
D.P.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola Tel. 066 647 530
E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 13h, sreda: od 8h do 13h in od 16h do 18.30
Borze znanja so informacijska središča, kjer brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. V njih lahko poiščete ali ponudite najrazličnejša znanja in informacije. Naši člani med drugim ponujajo:
•	Inštrukcije tujih jezikov, pomoč pri prevajanju in možnost kon-verzacije
•	Znanje šivanja in krojenja, pletenja, vezenja, kvačkanja, klekl-janja in izdelave gobelinov
•	Pomoč, nasvete pri manjših hišnih popravilih
•	Informacije o Izoli, Kopru in Piranu, o njihovi zgodovini, razvoju, kulturni dediščini ter ogledi omenjenih mest
•	Znanje različnih tehnik masaže Naši člani iščejo:
•	Recepture za pripravo eteričnih olj in parfumov ter vzgoja rastlin, ki so za to potrebne
■ Informacije o nabiranju, gojenju, pripravi zdravilnih zelišč
•	Znanje igranja na klavir v zameno za inštrukcije matematike (OŠ, SŠ), osnove elektrotehnike, elektronska vezja, osnove računalništva, internet
•	Nasvete za nego obraza in telesa, kozmetika in ličenje
•	Če obvladate portugalski ali španski jezik lahko s svojo ponudbo razveselite baši dve članici BZ
•	Gimnazijka iz Kopra išče znanje umetnostne zgodovine
•	Naša člana, navdušena nad ladjo velikanko Rex, pa zbirata informacije v zvezi z le-to
Če želite poklepetati z nami v zvezi z našo brezplačno dejavnostjo ali spoznati katerega izmed naših zanimivih članov, nas lahko pokličete vsak delovnik med 8.00 in 13.00 uro na tel.št. (066) 647-530.
GLISER MARCONI - MORSKA POVEZAVA Z ISTRO
Od sredine meseca maja letos - že sedmo leto zapored - ponovno obratuje sezonska ladijska linija beneške pomorske družbe Adriatica di Navigazione, ki z gliserjem MARCONI povezuje obalna mesta Istre.
Dvonadstropni gliser se iz Trsta vsako sredo, petek in nedeljo zjutraj ustavi tudi v Piranu in potnike popelje bodisi v Rovinj ali na Brione. Vožnja z gliserjem je pravo doživetje, saj poleg vsega udobja (gliser je klimatiziran, potnikom sta na voljo bar in Duty Free Shop) ponuja enkraten užitek vožnje z razgledom na obalo istrskega polotoka z odprte palube.
Po samo uri vožnje iz Pirana se gliser prvič ustavi v Rovinju, kjer se gostje izkrcajo in preživijo dan v tem lepem istrskem mestecu. Naslednji postanek je na Brionih - angelskih otokih, ki so nam ostali v spominu predvsem kot nekdanja poletna rezidenca predsednika Tita in so sedaj odprti tudi za javnost. Po pristanku potnike na otoku pričakajo vodiči, ki jih popeljejo na ogled največjega otoka (Veliki Brion). Ogled zajema obisk arheološkega muzeja, spominske foto razstave »Tito na Brionih«, razstave balzamiranih živali in gotske cerkvice. Sledi vožnja s panoramskim vlakcem in ogled safari parka, bizantinskega kastruma in ostankov rimske vile. Po končanih ogledih si gost do odhoda gliserja lahko privošči še kosilo v restavraciji ali pa prosti čas izkoristi za individualen sprehod ob uživanju neokrnjene narave.
Za podrobnejše informacije o urniku voženj se obrnite na turistično agencijo MAONA v Piranu ali Portorožu, kjer tudi prodajajo vozovnice za gliser Marconi.
(<0 ^ШГвПЕк
роџt, te wtjm ж ттлмоло,
PiEOA №L£TJA m w cW №. HOjpfy
ПАШ je Je/ftp
Тичи Wa ' Рог_т o to/
PORTOROŽANOVI RECEPTI
QUESTA CALDA, CALDA ESTATE
Nelle giornate afose credo che anche le casalinghe piu conscenziose perdano la voglia di stare troppo attorno ai fornelli. Cercando tra le mie ricette ho trovato due semplici modi di fare le zucchine che a piu d'una di voi saranno note, forse con qualche differenza, ma che propongo ugualmente.
*	Torta di zucchine
Ingredienti: 1 confezione di pasta frolla, Vi kg circa di zucchine, 1 confezione di sottilette di formaggio, 1 uovo, qualche fettina di prosciutto cotto, panna.
Preparazione: stufare in poco olio le zucchine attettate (si possono preparare anche la sera prima), mischiare l'uovo con la panna. Stendere la pasta frolla ed adagiarla sul fondo di una tortiera imburrata facendola uscire dall'orlo. Sul fondo mettere le fettine di prosciutto, un po delle zucchine e della miscela uovo-panna; aggiungere delle fettine di formaggio e continuare cosi fino ad esaurire il materiale (finire con le sottilette di formaggio). Arrostire a 180 gradi per 20 minuti.
*	Frittelle di fiori di zucca al basilico (per 4 persone)
Ingredienti: 12 fiori di zucca, 1 spicco d'aglio, 4 uova, 1 mazzetto di basilico fresco, sale, pepe, un po di parmigiano grattugiato, olio per friggere.
Preparazione: lavate con delicatezza i fiori di zucca e fateli sgocciolare. Sbattete in una terri-na le uova con un pizzico di sale e pepe, aggiungete il formaggio reggiano gratuggiato, lo spico d'aglio tritato con le foglie di basilico, poi incorporatevi i fiori sminuzzati. Rimescolate finche tutto risultera bene amaglamato. Friggere a cucchiaiate nell'olio ben caldo. Adagiare dopo fritte su carta assorbente per farle perdere l'eccesso di unto. Sono ottime ben calde anche come contorno.
Cesarina
POSREDOVANJE DEL ŠTUDENTOM IN DIJAKOM
KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO
MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax: 747-018
servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
Portorožanov nasvet:
S SCEPCEM SOLI
S pričetkom poletja se predvsem mnoge pripadnice nežnejšega spola želijo kar najhitreje znebiti odvečnih kilogramov pridobljenih med letom, še posebej pozimi. Ko oblečemo kopalke pa žal prevečkrat odkrijemo posledice vseh tistih majhnih, predvsem prehrambenih grehov. Potem pričnemo v naglici mrzlično iskati razno razne diete, ki obljubljajo sanjsko postavo in kar največ uspeha v zelo kratkem obdobju, s čimmanj odrekanj. Mnoge oz. mnogi pa ne vedo, da s takim načinom prej škodijo organizmu in nadaljnji uspešnosti pri ohranjanju vitke postave.
Vsaka enostranska prehrana namreč osiromaši organizem mnogih prepotrebnih snovi, ki jih potrebujemo med dnevom. Tako sem pred časom slišala za dieto, sestavljeno iz petih kuhanih jajc na dan. Omenjena dieta naj bi razen hitrega zgubljanja kilogramov pripomogla tudi k občutku sitosti in to kljub pičli hrani. Kakšna zmota! Telo ne le, da ne dobi prepotrebnih vitaminov in ostalih snovi, ampak mu damo celo pet-kratno dozo holesterola, kot je dnevno dovoljena za vzdrževanje zdravja in preventivo proti boleznim srca in ožilja (arterioskleroza!). Naj tu še
omenimo, da so bolezni srca in ožilja v razvitem svetu prvi vzrok smrtnosti, šele nato je rak.
In v čem je še napaka hitrega hujšanja?
Posledica hitrega izgubljanja telesne teže -izgubiti čim več kilogramov v čim krajšem času, je da se v obdobju stradanja naš organizem obnaša zelo racionalno. Skratka, zniža bazalni metabolizem (to je porabo energije med mirovanjem, za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij). Če je torej pred drastičnim hujšanjem bazalni metabolizem znašal 1300 kalorij, bo med dieto padel na 1100 kalorij. Ko dosežemo želeno telesno težo, se pač večina vrne na ustaljene prehrambene navade, ki pa ob energetsko enako bogati prehrani kot je bila pred pričetkom diete oz. hitrega hujšanja, kmalu prinesejo več kilogramov kot
smo jih imeli pred dieto. Zato se izogibajmo takšnim pristopom. Narava ima vedno prav in vselej »prevara« mogočno človeško pamet.
Za trajno znižanje telesne teže je edina pot: trajna sprememba prehrambenih navad! To pomeni vnos tiste vrste živil in jedi, ki so polnovredne za vzdrževanje dobrega psihičnega in fizičnega počutja vsakega posameznika. Izbirajte torej tisto količino in vrsto hrane, ki bo primerna za vzdrževanje idealne telesne teže posameznika glede na telesni ustroj, starost, vrsto dela in aktivnosti, ki jih opravlja. Vse to so zelo pomembni dejavniki, ki jih mora upoštevati vsak pri sestavljanju svojega dnevnega jedilnika.
Nekaj splošnih navodil za vzdrževanje primerne telesne teže:
• Za žejo ne pijte sladkanih sokov ali
Obnovljeni del poti v Fieso je zdaj, ko je tlakovana s kamni s piranskih ulic, ena najlepših ulic v Piranu. Mestne ulice pa so sedaj tlakovane z novimi gladko brušenimi oglatimi kamnitimi ploščami. Saj so lepe tako obnovljene piranske ulice, ampak pot v Fieso je lepša! Piran je slovel po tem, da je imel zelo zgodaj mestni tlak. Ko se je v drugih obmorskih mestih še dvigoval prah s tal ali so bili čevlji blatni, so koraki Pirančanov odzvanjali po gosposko tlakovanih ulicah. Morda bo pogled na lepo pot v Fieso zbudil željo, da bi piranske ulice obnavljali drugače - lepše: s starimi	kamni,
položenimi kot nekdaj, igrivo in domiselno! Ulični tlak je del mesta in če je mesto kulturni spomenik, je spomenik tudi tlak. Kulturne spomenike pa skušamo ohraniti v prvotni podobi: ne uničujemo jih in ne zamenjujemo.
Tudi Egipčani ne gradijo novih piramid. Kdo bi jih pa maral?
N.K.
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
_llnterfin
Primorski Finančni Center Interfin
PFC
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
*
gaziranih pijač, saj so veliko skrivališče kalorij. Pijte raje navadno ali mineralno vodo, nesladkan zeliščni čaj.
•	Uporabljajte sladkor kot bi bila začimba: torej čim manj, še posebej prečiščenega sladkorja. Raje se sladkajte s sadjem, ki ima za telo kvalitetnejše sladkorje.
•	Pri pripravi jedi se kar najbolj izogibajte smetani, maslu, margarini in loju ter masti. Ta živila imajo nasičene maščobe, ki ne koristijo organizmu (ob dolgotrajnem uživanju celo pospešujejo bolezni srca in ožilja). Raje uporabljajte - vendar prav tako zmerno -hladno prešano oljčno, pa ribje olje, ki s svojimi nenasičenimi maščobami celo zavirajo zgoraj omenjeno bolezensko stanje.
•	Rdeče meso zaužijte le nekaj krat na mesec, ker ima veliko skritih maščob. Bolj priporočljivo je belo meso (puranje, kokošje, kunčje), kakor tudi meso divjadi ter seveda nepogrešljive ribe. Še posebej plave ribe: skuša, tuna, sardela (velik delež nenasičenih maščob!).
•	Veliko svežega sadja in zelenjave.
•	Ko vas zagrabi »napad sladkosnednosti«, si namesto težkih krem in tovrstnih slaščic raje privoščite npr. manj sladkan jabolčni ali skutni zavitek.
•	Razne kalorične omake in zabele poskusite izločiti iz vašega jedilnika.
•	Mleko in mlečne izdelke s 3,2% maščobe nadomestite z npr. 1,6% mlečne maščobe.
•	Nobene jedi, ki vam je pri srcu ne izločite popolnoma iz vašega vsakdanjega jedilnika. Pripravljajte pa jih s premislekom, torej zdravo. Porcija pa naj bo recimo za pol manjša kot ste bili vajeni doslej.
•	Jejte počasi, vzemite si čas (čeprav je to v današnjem hitrem tempu velikokrat velika umetnost) in prežvečite dobro vsak grižljaj tako, da boste resnično uživali v slehernem od njih.
•	Jejte velikokrat in po malo, saj boste ob isti količini hrane hujšali hitreje, kot če bi jo zaužili v enem, dveh ali treh obilnih obrokih. Telo namreč dobljeno hrano sproti porabi, preostanek pa shrani v obliki maščobnih nas-lag. Če uživamo večkrat po malem, telo dobljeno energijo sproti »skuri« in ni možnosti nabiranja odvečne maščobe.
■ Če želite zmanjšati količino zaužite hrane, lahko to storite tako, da pred obrokom spijete kozarec tople ali mineralne vode. Voda sicer razredči dragocene encime, ki so prepotreb-ni za dobro prebavljanje zaužitega, vendar ta trik daje večji občutek sitosti kljub manjši količini zaužitega.
•	Ne preskakujte obrokov hrane. Primernih je vsaj 5 obrokov, zadnji naj bo vsaj dve uri pred spanjem.
•	Po jedi ne počivajte, ker se tako lažje redimo.
■ Majhen trik pri serviranju jedi: naložite jih na majhen krožnik. Prepričani boste, da ste pojedli več, kot ste v resnici.
•	Obrok naj bo sestavljen tako, da bo največji delež odpadel na zelenjavo (svežo in kuhano), manjši pa na beljakovinska, škrob-nata in maščobna živila.
•	Izogibajte se cvrtju in ga nadomestite z drugimi načini priprave jedi, npr. s kuhanjem, dušenjem, občasno jih pripravite na žaru.
Nikar se ne ustrašite vseh teh priporočil!
Sestavite si svoj lastni jedilnik, ob katerem boste uživali in obenem okrepili svoje zdravje. Imejte raje kak kilogram več, kot da bi se zgledovali po bogatih anoreksičnih filmskih divah, ki se jim noge šibijo od telesne krhkosti in lastnih kompleksov. Vsekakor pa se povsem ne odrečite majhnim kulinaričnim »grehom«, saj prav drobne stvari dajejo življenju okus - kot ga le nekaj ščepcev soli daje dobro pripravljeni jedi.
poletni portorožan
PORTOROŽANOVE ZANIMIVOSTI
STARE RAZGLEDNICE
V	Ljubljani je vsako nedeljo bolšji sejem. Ob Ljubljanici razstavijo zbiralci svoje starine in privabijo mnoge radovedneže pa tudi kupce. Slišati je tudi tuje besede - italijanske, angleške, nemške, hrvaške... Mnogi razstavljajo in prodajajo tudi stare fotografije in razglednice, lepo razporejene po škatlah - krajev, družinskih slik, voščilnic. Cene so različne.
V	škatli z razglednicami je na enem od kartončkov zapisano Portorož - Piran. Med njimi najdem sliko nekdanjega Portoroža, pa Fijese. Potem me prešine kaj če bi v Piranu pripravili razstavo starih razglednic?
Za enkrat zgolj z veseljem objavljamo sliko stare Fjese, ko je bila tam opekarna in še ni bilo jezerc in sliko Portoroža, kakršnega že davno ni več.
N.K.
Ptuiu - Г/ЈАА0
Slika Fijese (ali Fiese) iz leta 1826; jezeri sta nastali s kopanjem ilovice, ki so jo uporabljali za žganje opeke.
Portorož ali, kot so nekoč pisali, Porto Rose, ko je bil še idilično, zeleno letovišče... Vas ob pogledu na davno izgubljeno romantiko grabi nostalgija?
NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA LJUBITELJE KNJIG
Pravilna rešitev uganke iz prejšnje številke Portorožana: Fran Levstik - Marin Krpan.
Z letno člansko izkaznico Mestne knjižnice Piran je tokrat nagrajena
Magda Štebljaj,
Fizine 4, Portorož.
Izkaznica jo čaka v Matični knjižnici Piran. Čestitamo! Nova uganka.
Iz katere knjige je spodnji odlomek in kdo jo je napisal:
Jelovino so prevažali iz vse Notranjske. Še posebno omenjajo jambore iz Grčarevca in Logatca, Planine, Rakeka, Ivanjega sela, Cerknice, Begunj in Rakitne. Z Rakitne je prišel največji jambor, kar nam jih je sploh znanih. Naročil ga je ladjar Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale, ki je bila leta 1894 poškodovana. Peljali so ga skozi Begunje, Cerknico, Rakek, Planino, po jamborni cesti skozi Studeno in Landol na Razdrto in dalje. Pristal je v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. O njem je ljudem pripovedovala Reza Premrl kot o »dolgi pošasti, ki jo je vleklo 8 parov konj.«
Pravilne odgovore pošljite do 20. julija letos na uredništvo Portorožana (Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož). Ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova.
Nagrada bo tokrat knjiga, ki jo bo prispevala knjigarna Libris iz Pirana.
LIKOVNI PROJEKT ART IN SLOVENIA 1976-1999 V PIRANU IN KOPRU
SVETOVNI LIKOVNI KRITIKI NA OBALI
V razstaviščih Obalnih galerij: v Mestni galeriji v Piranu, v galerijah Loža in Meduza ter v Pretorski palači v Kopru je od 6. junija do 4. avgusta v tem letu na ogled razstava del slovenskih ustvarjalcev s poimenovanjem ART IN SLOVENIA 1976-1999. Po idejni zasnovi Andreja Medveda, umetniškega vodje v Obalnih galerijah, tudi selektorja avtorjev in razstavljenih del, je pričujoča razstava realizirana zlasti z namenom promocije slovenske likovne umetnosti navzven. Na povabilo Obalnih galerij in Ministrstva za kulturo RS so nas nekateri ugledni evropski in ameriški kritiki, teoretiki in galeristi že obiskali ter si ogledali razstavo; svoje mnenje in ocene bodo izrazili s pisnimi prispevki, ki jih bomo konec leta objavili v zborniku.
Na Obali je torej s projektom ART IN SLOVENIA 1976-1999 predstavljena slovenska likovna produkcija iz obdobja zadnjih petindvajsetih let z deli 53. slikarjev in kiparjev različnih smeri in likovnih pristopov. Svoja dela razstavljajo tudi domači avtorji: Majda Skrinar, Živko Marušič, Andraž Šalamun in Aleksij Kobal.
Nives Marvin
Monografija o Dragonji
Capris, društvo za oživljanje starega dela Kopra, je v imenu 25-ih nevladnih organizacij izdalo reprezentančno monografijo Dragonja, v kateri Bert Pribac, Marjan Tomšič, Iztok Geister, Anton Komat, Vladimir Šav, Alan Asta in Stanko Ivančič, vsak s svojega vidika, kot sedem princev, nagovarjajo istrsko vodno nevesto Dragonjo. Knjiga je opremljena z 80-imi čudovitimi barvnimi fotografijami, ki sta jih poleg omenjenih prispevala še Tone Stojko in Žare Veselič. Z izdajo monografije želijo osvestiti javnost o izjemnih kvalitetah naravnega okolja povirja te deviške reke in o prednostih sonaravnega razvoja. Vemo, da Sečoveljske soline varuje Ramsarska konvencija, toda danes nihče ne varuje povirja Dragonje, ki s solinami tvori enovit hidro in ekosistem.Izdajo knjige sta finančno podprla tudi Casino in Občina Piran.
A.T.
Likovniki kluba Solinar so predstavili svoje grafične storitve
Pri zvezi kulturnih društev Karol Pahor v Piranu deluje tudi likovni klub Solinar, ki stopa v šesto leto svojega delovanja. Člani kluba so vsa leta svojega skupnega dela posvetili želji in iskanju vsebine in načinov osebne izpovedi. To so vsako leto znova potrdili v razstavah, na katerih so predstavili posamezne cikluse svojega dela. Lani so se v svoji želji po iskanju individualnosti izražanja lotili zanje nove tehnike - grafike. Do konca junija so »Solinarji« (Marija Pereza, Dragana Čurin, Neli Sluga, Zdenka Petek, Ivan Stojan Rutar, Dubravka Šorel, Dušan Kmetec, Atilio Radojkovič, Jana Bušič, Edi Glavina, Marjan Kralj, Mirjana Černetič) svoje grafične storitve razstavljali v gledališču Tartini.
FOTO KLUB PORTOROŽ SE PREDSTAVLJA V OBČINSKI PALAČI
V predverju mestne hiše v Piranu se od 16. junija do 5. julija predstavljajo udeleženci fotografskega tečaja, ki ga je pod vodstvom priznanega filmskega delavca in predavatelja na ljubljanski AGRFT Radovana Čoka letos pripravil Foto klub Portorož.
Med dvaintrideseturnim tečajem so ljubitelji ustvarjalnega fotografiranja spoznali
fotografsko opremo in tehniko, se preizkusili v merjenju svetlobe in pravilni osvetlitvi, se seznanili z osnovami kompozicije slike in različnimi motivi ter razvijanjem črnobelega negativa.
Svoje najboljše fotografije razstavljajo: Matjaž ^Andrejašič, Vladimir Cvar, Olga Černe, Irena Čok, Barbara Dobrila, Željko Jugovič, Dean Jukič, Igor Kunster, Blaž Samotorčan, Matej Šemole, Božidar Ozvald Škapin in David Vatovec.
Fotografski klub Portorož, ki deluje že od leta 1997, so ljubitelji fotografije ustanovili, da bi pri nas ponovno obudili fotografsko dejavnost, ki je pred časom
zamrla. Njegov predsednik je Željko Jugovič. Klub si je prostore našel na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, deluje pa pod okriljem Zveze
kulturnih društev Karol Pahor Piran. Prvi korak so bili težki, saj nihče od članov ni imel predhodnih izkušenj. Po dveh letih delovanja pa Foto klub že žanje prve vidne uspehe. V lanskem letu skoraj ni bilo natečaja, na katerem člani ne bi sodelovali in tudi dosegli uspehe. Kar nekaj članov je prejelo prve nagrade, diplome ali točke za svoja dela. Štirje člani Foto kluba so si pridobili fotografske nazive: eden je postal fotograf 2. razreda in trije fotografi 3. razreda. Prvič so se udeležili mednarodnega natečaja Rovinj '99, pripravili pa so že tudi nekaj odmevnih samostojnih in skupinskih razstav. Ves čas v Foto klubu Portorož namenjajo veliko pozornosti izobraževanju svojih članov. S pomočjo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Občine Piran so tako lani kot tudi letos pripravili fotografske tečaje in tematska predavanja. Sami pa so si plačali udeležbo na različnih fotodelavnic: na primer Beneški karneval, Rally Saturnus, Arboretum Volčji potok, modna fotografija...
V letošnjem letu so se lotili organizacije prvega natečaja na temo »Kamen«, načrtov za prihodnost je še veliko. Približno trideset članov kluba prejema novice preko občasnega biltena Informator, ki ga lahko prejemajo tudi po elektronski pošti. Na spletni strani http://pina.soros.si/foto-klub/ pa lahko spremljajo novosti tudi drugi ljubitelji fotografije.
Barbara Dobrila
MUSICA IN ČASA TARTINI
Gli allievi dei corsi di musica organizzati dalla Comunita* degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano si sono presentati al pubblico con i saggi a conclusione dell'anno sco-lastico.
I primi a presentarsi sono stati gli allievi del CORSO DI PIANOFORTE ed il GRUPPO DEI MINICANTANTI guidati dalla maestra Milada Monica. Con "Per ben sonare bisogna ben cantare", Massima di Giuseppe Tartini, gli allievi Aleš e Serena hanno dato il via al sag-gio con la canzone UN TIP TAP PER LA MOSCA di Milada e Luciano Monica.
Dopo i piccoli minicantanti si sono esibiti al pianoforte Bruno Bernardis, Silvia Kerin, Andrej Sodja, Isabel Petronio, Martin Vinčar, Valentina Hojnik, Sara Bičič, Tea Cvetkovič, Alyson Eršeg.
Ospite della serata Tyiuana Križman, ex allieva del corso.
II secondo saggio ha presentato al pubblico gli allievi del CORSO DI CHITARRA CLAS-SICA guidati dal maestro Vanja Pegan. Ad aprire il saggio e stato Nicola Schmidt segui-to da Aleksej Stevanovič, Jaka Gorjan, Dijego Križman, Marjan Ignjatovič, Tim Kos, Matjaž Mandalenič, Peter Kasal, Jan Klokočovnik, Vedran Cvetkovič, Aleš Veber e Mitja Joras. Gli allievi del CORSO DI CHITARRA CLASSICA continueranno con le lezioni di teoria ancora per tutto il mese di luglio.
Un bravo ai giovani musicisti, un grazie ai maestri e BUONE VACANZE A TUTTI.
F.Z.
Tudi letošnje poletje bo v Piranu veliko prireditev
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Piran sta v sodelovanju Občine Piran pripravila številne kulturne in promocijske prireditve na prostem.
•	Že četrto leto zapored potekajo prireditve Županov klicar (zdaj je najbrž Županjin klicar), ki bodo letošnje poletje nekoliko krajše. Klicar se bo oglašal z elipse Tartinijevega trga v Piranu v juliju in avgustu vsako soboto ob 10. uri. Takrat bo še slavnostno dvigovanje občinske zastave, klicarjev nastop pa bodo popestrili tudi kratki kulturni programi. In kdo vse se bo ob klicarju zvrstil? Najprej (3.7.) Mladinski pihalni orkester Piran, 10. julija bo nastopil orkester kitar glasbene šole Žalec, nato bo folklorna skupina iz Kanade (17.7.), 24. julija bo igral Trio Čibej, zadnjega julija pa Plesno akrobatska skupina FLIP V avgustu se bodo zvrstili še: dvakrat Folklorna skupina Val Piran (7. in 21.8.), pa Piranski kvartet saksofonov (14.8.), vse pa se bo zaključilo 28. avgusta, ko se bo Zupanjin klicar oglasil še zadnjič, kar bodo popestrili še člani Mladinskega pihalnega orkestra in mažoretna skupina Morje.
•	Od 1. julija do konca avgusta pa bodo že tretje leto zapored pripravili prireditve pod skupnim naslovom Poletni glasbeni utrinki. Potekale bodo vsak dan med 20.00 in 21.00 uro na Trgu 1. maja, v parku pri muzeju, na Tartinijevem trgu in tudi drugod. Nastopili bodo mladi glasbeniki, gojenci glasbenih šol iz Ljubljane, Žalca, Kopra, Prebolda, Celja, Maribora, Kranja in Petrovč in Ptuja.
•	Od 20. do 31. julija bo v Piranu potekala IV. Mednarodna poletna glasbena šola pod umetniškim vodstvom gospoda Mateja Šarca. V času poletne glasbene šole bo pet koncertov. Otvoritveni koncert bo 20. julija v piranskem Križnem hodniku, ko bo nastopil pihalni kvintet SOWIND, 24. julija pa bodo Mozartove serenade. 25., 27. in 29. julija pa se bodo mladi glasbeniki - slušatelji šole predstavili še na svojih koncertih. Za zaključek bo 31. julija Križni hodnik gostil še orkester letošnje glasbene šole. Takrat bo tudi podelitev nagrade za najboljšo izvedeno skladbo. Vse prireditve se bodo začele zvečer ob 21. uri. Pirančane in obiskovalce mesta pa bodo glasbeniki v poletni šoli razveseljevali tudi s svojimi krajšimi nastopi na prostem.
Foto di gruppo degli ali^i del Corso di chitarra (assente Nicola Schmidt).
Uspeh piranskih saksofonistov
V OKVIRU MEDNARODNEGA KONCERTNEGA FESTIVALA »Progetto Giulio Viozzi«, ki od maja do oktobra poteka v sosednjih Miljah in Trstu, se je piranski kvartet saksofonov udeležil tekmovanja posvečenega tržaškemu skladatelju, po katerem nosi prireditev svoje ime. Tekmovanje je bilo v akustični dvorani tržaškega »Germanskega inštituta«, svečani koncert s podelitvijo nagrad pa v stolnici v Miljah, 12. in 13. junija. Saksofonisti so letos tekmovali solistično in komorne skupine v vseh zasedbah (duo, trio, kvartet). V močni konkurenci skupin iz Slovenije in Italije je Piranski kvartet saksofonov, v katerem igrajo: Robert Stanič (sopran saksofon), Matija Grubešič (alt saksofon), Matjaž Ujčič (tenor saksofon) in Mitja Žerjal (bariton saksofon) dosegel oseminosemdeset od stotih možnih točk in si priigral 3. nagrado. Glasbenike je ocenjevala mednarodna komisija, v kateri so bile prestižne osebnosti iz sveta glasbe : Wolfang Harrer iz Avstrije, ki je predsedoval, Jože Falout (iz Slovenije), Carlo Luksič (iz Hrvaaške), Alekssandra Carani (iz Italije), Massimiliano Dannielli (iz Italije), Pierpaolo Zurlo (iz Italije), Angelo Persichilli (iz Italije). Slovenske komorne skupine so bile tudi sicer zelo uspešne (zasedle so še 1. in 2. mesto), kar samo potrjuje raven kvalitete naših šol pihalnih in trobilnih inštrumentov v mednarodnem glasbenem prostoru.
KU L-CT)-URA
Od Šupetra do Padne
FOLKLORNA SKUPINA »VAL« PIRAN V KARLSRUHU
Slavistka, tudi članica občinskega sveta Piran sedanjega mandata, predvsem pa z vsem srcem predana svoji Istri, »šupetršča« Rožana Špeh je avtorica knjige Šupeter je na lepa vas. Avtorico in njeno delo bo v soboto, 3. julija ob 18. uri predstavila dr. Zmaga Kumer pred Tonino hišo v Sv.Petru ali Šupetru, kot vasi rečejo domačini. Na predstavitvi bodo sodelovali mladi in bivši člani narodopisnega krožka, pevska skupina Šavrinke^ Pergola in Kantadori ter folklorna skupina Šaltin.
Stote obletnice velikega slovenskega slikarja Božidarja Jakca pa se bodo slavnostno spomnili 16. julija v Padni, kjer so uredili tudi njegovo galerijo, ki ima zdaj končno tudi elektriko.
Zborovsko petje v Križnem hodniku
Bližajo se poletne počitnice in čas, ko se tudi pri ljubiteljskih glasbenih dejavnostih naredi povzetek opravljenega dela. Letni koncert je tradicionalni zaključni nastop, ko pevski zbori predstavijo svoje delo v minulih mesecih. V Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu se je tako 12. junija predstavil tudi mešani pevski zbor iz Portoroža pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Slosarja. Zbor je zelo dobra vokalna skupina, ki se je izkazala s pesmimi iz slovenskega umetniškega in ljudskega repertoarja kot tudi z izvedbo duhovnih pesmi. Gost večera je bil mešani zbor Adriatic iz Hrvatinov, ki deluje od leta 1988 in še je piranskemu občinstvu prvič predstavil pod vodstvom dirigentke Mirjane Gvozdenac. Zbor je bil pravo glasbeno presenečenje, saj je pokazal veliko kvalitet, ki vodijo k uspehu: prijetno zliti glasovi, dobra into-nacija, ritmična naravnanost, poudarek pri izgovorjavi. Izstopali so predvsem v umirjenih pesmih, ki so jih zapeli z občutkom in muzikalnostjo. Nekoliko temperamentnejše pa bi morale biti živahne pesmi, kar pa jim bo v bodoče gotovo uspelo zahvaljujoč jasnemu in vznesenemu gibu dirigentke Mirjane Gvozdenac. Še beseda o programu, ki je bil dokaj dolg in zahteven, posvečen istrski vokalni literaturi: »Pesmi od ljubezni in kafe-ta« in »Istrska suita« v priredbi Alda Kumarja. Poseben poudarek gre pesmi »Pred mojo Marijo« skladatelja Bojana Glavine, profesorja klavirja v Kopru, ki je doživela svojo krstno izvedbo v San Ginesiu, Macerata (Italija), kjer je bil MePZ Adriatic deležen pomembnega krsta v Zboru Evrope na mednarodni reviji v počastitev Sv. Križa.
Silvia Di Marino
Piranska Folklorna skupina Val, ki deluje v okviru Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran, je od 18. do 20. junija sodelovala na Mednarodnem festivalu noš in folklore v nemškem Karlsruhu. Na festivalu, kjer se je predstavilo 130 folklornih skupin z vsega

sveta, je folklorna skupina Val edina zastopala našo državo. V prelepem Karlsruhu je skupina več kot navdušila občinstvo in dokazala, da lahko kljub manjšemu številu nastopajočih (30 članov) prikaže vrhunsko plesno predstavo.
Boris Šušmak
Valovci v Karlsruhu - od leve proti desni so v prvi vrsti (čepe): Borut, Nataša, Alenka, Marsell, Aleksander, še en Borut, Fabrizio, Marko; v drugi vrsti (stoje): Nina, Irena, Darja, Matej, Nataša, Jana, Jasna, Edi, Sonja, Boris Dean in Alen.
PIRANSKI CAFFE TEATER
Junija je spet zaživela kavarna gledališče Tartini v Piranu, ki so ji, prenovljeni dali ime Caffe Teater.
Kavarna je z vrati povezana s Tartinijevim gledališčem, kar bo prišlo prav ob boljših časih, ko bo gledališče obnovljeno. Za ljubitelje klasičnega kavarniškega vzdušja sta na voljo dva kotička, opremljena z avtentičnimi meščanskimi elementi s konca prejšnjega in začetka tega stoletja. V obeh se lahko udobno namestimo in si ob prebiranju dobre knjige ali listanja časopisa privoščimo kavo. Stene krasijo stare foto-
grafije, reprodukcija znamenite kofetarice in še mnogo zanimivih detajlov ujame našo pozornost. Sredinskemu delu dominira točilni pult, ki kot tudi preostali prostor z videzom angleškega puba, skuša slediti trendom in mu prestižno ime Caffe Teater ne priteče najbolje. To neskladje hitro pozabimo, ko se pred nami odpre pogled na morje, od katerega nas loči le nekaj metrov. Najatraktivnejši del predstavljajo lični polkrožni balkončki ali lože, ki se bočijo proti morju in terasa, na kateri lahko uživamo v poletnih večerih Piran je tako dobil nov prostor, primeren za druženje ob glasbi, kar je dokazal že otvoritveni nastop Tria sotto voce, v katerem je prisotne z odličnim vokalom navdušila Damjana Golavšek, njenim večno zelenim melodijam so prisotni veselo pritegnili.
Jana Kandare
Uspešno nadaljevanje veslaške tradicije
Prvi veslaški klub so v Piranu ustanovili leta 1887. Do leta 1965 je imel svoje prostore v stari piranski telovadnici*, nato se je preselil v ladjedelnico*, ko pa so pred dobrimi dvajsetimi leti začeli graditi Bernardin, je njegovo delovanje ugasnilo. Na novo je klub zaživel leta 1992, tokrat v Solinah.
Trener uspešnih veslačev Milan Kocjančič.
Čeprav malce odmaknjeni od oči radovednežev, piranski veslači zatrjujejo, da so pogoji za trening v Solinah naravnost idealni. Vadijo v lepi in neokrnjeni naravi, na svežem zraku, v kanalu pa lahko veslajo skozi vse leto. S prostovoljnim delom so zgradili čolnarno za 20 čolnov ter prostor za fitness, kjer lahko trenirajo tudi pozimi. »Brez denarja so veslači, starši in trenerji zgradili prijeten domicil za mlade ljudi, kjer lahko pridobivajo znanje in sproščajo energijo,« pravi novi predsednik uprave kluba Joško Joras. »Mladina se lahko umakne s ceste. Veslaški klub daje mladim ljudem tudi zavest, kaj pomenijo soline. Če solin ne doživijo, ne morejo z njimi živeti.«
Tudi pod novo, državno upravo solim, bo klub imel svoje prostore. Prizadevajo si, da bi jim odstopili prostore v eni izmed zgradb, kjer so zdaj mizarske in mehanične delavnice. Tako bi si lahko uredili primernejšo telovadnico in nove garderobe. Piranski veslači se udeležujejo regat od Muenchna do Zagreba. Velikokrat tekmujejo v sosednji Italiji. Organizirajo tudi svojo tradicionalno prvomajsko regato v Portorožu. Tako kot vsako leto je tudi letos organizacija regate, sedme po vrsti, uspela. Še posebej so hvaležni vsem sponzorjem in županji Vojki Štular, ki je prevzela pokroviteljstvo nad regato.
Nizanje uspehov
Razvoj mladih veslačev strokovno nadzoruje zdravnica dr. Malčeva, ki je tudi članica uprave kluba. S kakovostnim in vztrajnim delom so dosegli vrhunske rezultate. Najzahtevnejša je bila vsekakor bronasta medalja z mladinskega svetovnega prvenstva, ki sta jo lani domov prinesla Patrik Fonda in Aleš Lapajne. Fonda je tudi letos odličen, saj je med slovenskimi mladinci po rezultatih najboljši in se ponovno pripravlja za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta. Tudi ostali veslači: pionirji, mlajši mladinci, dosegajo odlične rezultate in osvajajo medalje na mednarodnih regatah. Piranski veslači so se hitro prebili v vrh slovenskega veslanja. Žal pa v zavesti javnosti niso toliko prisotni, kot bi si po rezultatih zaslužili. Morda tudi zaradi novinarjev, ki veliko pozornost posvečajo klubom z daljšo tradicijo, kot sta koprski in izolski, na piranskega pa nemalokrat pozabijo. »Odlični rezultati so nas presenetili, tako da se v klubu niti nismo znali prav obnašati,« komentira Joško Joras. »Priložnosti do sedaj nismo v popolnosti izkoristili, tudi v finančnem smislu ne. Zavedamo se, da vsi iščejo sredstva in da gospodarstvo ne more vseh zadovoljiti, vendar ne smemo pozabiti, da je naložba v mlade najboljša."«Uspešni trener veslačev je Milan Kocjančič, ki je včasih veslal in treniral v izolskem Argu: »V našem klubu vlada skromnost. Ni prepirov, ker se nimamo za kaj kregati,« pravi. »Porabimo desetkrat manj sredstev kot najrevnejši klub v Sloveniji. Kljub temu smo vzgojili štiri mladince in deset mlajših mladincev, od tega štiri dekleta. Počasi se vzpenjamo. Vsako leto potrebujemo nov čoln, kajti fantje in dekleta rastejo. Čoln stane najmanj milijon tolarjev. Za udeležbo na regatah denarno prispevajo starši veslačev. Za vzgojo vrhunskih tekmovalcev pa so potrebna veliko večja sredstva. Da bi se klub obdržal, si bo moral zagotoviti večjo podporo gospodarstva kot doslej.«
Vseh aktivnih veslačic in veslačev je v
klubu preko trideset. V svoje vrste vabijo nove člane. Jeseni bodo organizirali šolo veslanja za najmlajše, ki se želijo preizkusiti v veslaškem športu.
»Veslanje je zelo specifičen šport,« komentira trener Kocjančič. »Ne bom rekel, da je naporen, zahteva pa celostnega človeka. Veslač ima rekvizit, čoln, znati mora izkoristiti moč svojega telesa in gibanje čolna. Vzpostaviti mora red in uskladiti učenje, prosti čas in treniranje. Delo je dolgotrajno, v enem letu ne moreš narediti veliko. Dober veslač mora biti »vztrajnostni tip « Lahko pa zatrdim, da kdor je dober v veslanju, izboljša rezultate tudi v šoli. Nekateri pustijo veslanje z izgovorom, da nimajo časa za učenje. Večina jih potem v šoli poslabša rezultat. To ne velja samo za veslanje, temveč tudi za ostale športe.«
Alja Tasi
* Za kogar ne ve, naj povemo, da je bila stara telovadnica v Piranu tik ob morju, na mestu, kjer je danes novejši del hotela Piran (pri gledališču Tartini). Tudi ladjedelnice, ki je bila na Bernardinu, ni več pri nas. Preselila se je v Izolo, (op.ured.)
Rezultati Veslaškega kluba Piran na mednarodni regati v Ravenni 20.6.: Dvojni dvojec mladinci: 1. mesto: Patrik Fonda, Simon Ganza
3.	mesto: Andrej Bolčič, Tim Joras Dvojni četverec mladinci:
1.	mesto: Fonda, Ganza, Bolčič, Joras Dvojni četverec mlajši mladinci:
2.	mesto: Matej Rodela, Damir Pere, Aleksander Kovač, Matjaž Skončnik Dvojni dvojec mlajši mladinci:
2. mesto: Rodela, Pere Dvojni četverec pionirji:
4.	mesto: Manuel Dessardo, Danilo Vrčon, Dejan Zubin, Andrej Pistotnik
Dvojni dvojec pionirji:
5.	mesto: Jernej Seljak, Janoš Hace
Vsi, ki bi se radi pridružili Veslaškemu klubu Piran, lahko pokličejo na tel.: 773-340, v večernih urah
kavarna GALERIJA
na Tartinij e vem trgu v Piranu Tel.: 747-356 ,	Obiščite nas, veseli
Ш	Vas bomo!
TINTA d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro
Nudimo vam:
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo Jft folijo	Ш
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog...
-	izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format
-	fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format
Za študente in dijake A4 -10 SIT!
Dean Jukić s.p. tel. (066) 76-953 GSM: 041/546-176
MIZARSTVO
Pohištvo po vaših merah in željah. Mizarska popravila in montaža.
1<0 6L!vSlH №Č5HD0 M0WE , SE s-Uli NA \/ALOvetRiBEt pO-EbE IM PLA-VANJJE 4NOftEJ HEctJij
VELIKI USPEHI MALIH FLIPIC
Letošnjemu toplemu pomladnemu soncu navkljub, ki lenobno vpliva tudi na mlade športnike, so se dekleta Športnega kluba Flip Piran pridno pripravljale na različna državna tekmovanja z različnih področij. Vztrajno vadenje je tudi tokrat rodilo izjemne rezultate: dekleta so bila večkratne državne prvakinje. Ekipno so osvojile prva mesta v šolski akrobatiki, ko so tekmovale za piransko osnovno šolo Cirila Kosmača. Bile so prve, ko so tekmovale v akrobatiki za klube, v skokih z male prožne ponjave. Presenetljivo - prve so bile tudi, ko so v klubski konkurenci tekmovale v gimnastiki- ki jo Flipice sicer ne trenirajo redno. Najbolj pa je Flipice razveselila zmaga na državnem prvenstev navijaških skupin, kjer so že četrtič ubranile naslov državnih prvakinj. Tako so si - doslej že dvakratne evropske prvakin-
Ш Ш
je - spet priborile nastop na evropskem prvenstvu, ki bo letos v Berlinu, kamor odpotujejo 1. julija. Seveda upajo na ponovno zmago. Zmago na državnem prvenstvu so si priborile: Saška Pišec, Ana Stevanovič, Dijana Palakovič, Aja Golja, Taša Banko, Dijana Stanišič, Alenka Lulik, Katja Križman, Živa Oštir, Jerica Zelkovič, Urška Hočevar, Brina Klemenčič, Jana Žerjal, Nataša Jozičič, Bojana Vladovič, Mojca Ipavec, Sara Krastič, Valentina Bradaš, Erika Gregorič, Barbara Marchiotti, Monika Babič, Vesna Iveljič, Mateja Knez, Sandra Belle, Hana Domjan, Mateja Bregar, Mojca Pušpan, Manuela Špeh, Neža Flajs in Mateja Pere. Vodijo pa jih Stasja Mehora, Gina Gržinič in Mitja Mehora pa še varovalci pri težjih navijaških metih Anka Kojek ter Saša in Mladen Banko. Letošnje poletje Flipic bo, kot že prejšnja leta, nadvse pestro. Že dan za navijačicami mlajša selekcija odpotuje na Švedsko. V Göteborgu bodo zastopale Slovenijo na Svetovni gymnaestradi, na kateri se bo predstavilo preko 20.000 gimna-stičarjev iz 40. držav. Sredi julija bodo srednješolke odpotovale v Španijo, 24. julija pa najmlajše Flipice na športni tabor v Mozirje. Prvo selekcijo čaka v avgustu še nastop v Franciji, v Disneylandu, kjer se bodo predstavile kot prva slovenska skupina.
Gina Gržinič
»Zakleti in leteči holandec« predstavi svoje mlade naslednike
Milan Morgan res ni Holandec, je pa v vseh pogledih leteč in prav zanima me, kaj na njegovo »vrlino«« poreče njegova žena. Holandec pa zato, ker tako pripoveduje neka zgodba, ki govori o človeku, ki pluje po oceanih in nikjer ne najde obstanka. Kako se je le ta umiril pa je že zdavnaj pozabljeno. Dejstvo je, da ima »naš < Morgan se njegove lastnosti in se bo zatorej le stežka zasidral na eno mesto. Najbrž pa tega ne bomo dočakali nikoli, če smem predložiti svojo opazko.
Izgled njegove pisarne potrjuje in opravičuje zgoraj zapisani naslov. Na vseh straneh je oblepljena s članki iz časopisov, revij, s slikami, ki Morganu pomenijo spomin na lepe trenutke. V kotu leži kupček papirjev, ki je vsakič, ko ga obiščem znatno večji, a Milan se vseeno dobro znajde in najde vse, kar potrebuje. Potem
pride tudi nekaj najboljših mladih jadralcev - reprezentantov, da jih predstavim in delo postane resno:
Alan Biderman je najstarejši med njimi. Ima 14 let in je reprezentant že tretje leto zapored. »Je moja desna roka in kapetan ekipe« se oglasi Morgan in ob pravem času zaključi njegovo predstavitev.
Dany Stanišič je star enajst let in pol. Jadra dve leti, letos pa je prvič v reprezentanci. »Je eden izmed dečkov, ki imajo najboljše teste ročnih spretnosti,« takoj pove trener in doda :« Poleg jadranja igra nogomet, košarko in sploh je univerzalen športnik.«
Roki Zakrajšek ima prav tako enajst let in
pol, jadra štiri leta, na regatah doma in v tujini. Lani sta z Robertom osvojila državno prvenstvo.V reprezentanco se je uvrstil leta 1998.
Robert Delucia je Rokijev sovrstnik. Jadra štiri leta, evropsko prvenstvo bo obiskal tretjič. »Sem viceprvak Evrope leta 1997,1998-ega pa sem postal državni prvak Slovenije « »Veliko hodimo tudi v tujino. Bili smo v Torinu, Venezii, lani na državnem švicarskem prvenstvu, na Slovaškem, Češkem, itd. . V naslednjih dneh se odpravljamo v Torbule, nato v kamp v Pulo, obiščemo še nekaj krajev, si privoščimo nekaj dni priprav doma in se odpravimo v Grčijo na Evropsko prvenstvo, kjer bo sodelovalo preko tristo reprezentanc.« doda Milan, nejevoljen zaradi nezgo-vornosti svojih varovancev.
Tina Mrak, enajst let, jadra tretje leto.Najlepše spomine ima na novo leto, ki so ga jadralci preživeli na Hvaru. Tam je dobila dva pokala.
Vsi upajo, da bodo dosegli lepe rezultate na ER kamor se bodo odpravili 25. julija.
Manjkala sta le Sonja Ota (udeležila se bo EP) in Jernej Markič, ki gre letos na svetovno prvenstvo.
Omenili so finančne težave, o katerih pa sedaj ne bi na dolgo in široko razpravljali.
Morgan svojim jadralcem podari jadrnico in prevoz, starši pa plačajo hotel, hrano in velikokrat pristavijo kakšen tolar, da ugonobijo pomanjkanje »radodarnosti« Zveze, pa občine...
Tadeja Golubović
Ste se letos že kopali? Ne odlašajte, da se poletje prekmalu ne bo prevesilo v jesen...
Darovalcem krvi moramo biti hvaležni
V prejšnjem Portorožanu smo poročali o vsakoletnem tradicionalnem srečanju krvodajalcev naše občine, ki je bilo v lani odprtem portoroškem hotelu Marko. Veliko ljudi se zaveda, kako pomembno je darovati svojo kri, veliko jih je, ki so to storili že dostikrat: desetkrat, dvajsetkrat, rekorderji celo stokrat in več. Z veseljem objavljamo imena tistih, ki so do lani svojo kri podarili že desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat in še več... Za sočloveka jih je vredno posnemati!
Desetkrat so svojo kri darovali: Irena Marinac, Mirjan Ražman, Franko Fonda, Anica Gravisi, Zdravko Juriševič, Dean Kocjančič, David Rebec, Vesel Veseli, Jože Butkovič, Marjan Gorela, Drago llič, Elvis Obljubek, Tomaž Brvar, Marija Juričič, Patricija Koljevina, Robert Drgan, Nevio Brec, Jože Butkovič, Nadja Tomasin, Nevio
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
adaptacije stanovanj
postavitev pregradnih sten
montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
Tomasin, Olga Avbelj-Stanišič, Jasna Bušič, Marko Marancin, lise Žiber, Adica Goričanec, Hakija Šakič, Rober Turk.
Sedemnajst krvodajalcev je svojo kri podarilo že dvajsetič: Vladmir Bažec, Branko Točko, Branimir Tomažič, Marjan Vrčon, Milan Guzijan, Radovan Šuligoj, Zorko Tul, Boris Sabadin, Boris Stubelj, Peter Nussdorfer, Dragica Bordon, Ljubo Lazič, Frenk Godnič, Ivana Zvonar, Pavel Lokovšek, Marija Bratina, Francesco Codiglia.
Tridesetkrat je kri dalo šest darovalcev: Marčela Ukovič,
Avgust Veznaver, Teo-Pavel Kalšek, Alenka Bakotič, Mario Markežič, Boris Mahne.
Milan Jeras, Mehmedalija Hatič, Valter Stare, Evelina Škrlič, Danilo Aleksič, Konstantin Radoslav, Spartak Prašelj] Sergio Brečevič so darovali svojo kri štiride-setkrat.
Šestoro: Pavle Godnič, Mirko Potočnik, Atos Benulič, Franko Špeh, Ivan Murko in Livio llič jih je darovalo kri petdesetkrat.
Danilo Sergaš jo je oddal že šestdesetkrat, sedemdesetkrat pa Ivan Mehle, Jelka Bužekjan in Vojko Grižon. Rajko Ubiparipovič je kri daroval osemdesetkrat, Edo Kranjc pa petkrat več. Ivan Štefanič je pri darovanju že dosegel številko sto, Janko Novak pa je absolutni rekorder v darovanju svoje krvi, saj jo je podaril že stopetič.
PISMA PORTOROŽANU

'to
оиипџ - TPC, (Л2O L^j*, U: 0Ш773-617
Bralkam in bralcem Portorožana sporočamo, Da seje BOUTIQUE ASCADA preimenoval v ALI BABA in vam sedaj ponuja pestro izbiro vseh vrst daril za vaše najdražje: orientalske in domače obrti. Obiščite nas - pričakujemo vas.
Odprti smo non - stop Od 8.30 - 19.00 Nedelja zaprto.
Spoštovani »Portorožan«!
Kot dolgoletni upravnik počitniškega doma Gozdnega gospodarstva Bled, na Prešernovem nabrežju 22 v Piranu, sem vsa leta zasledoval dogajanja v Portorožu, posebno pa v Piranu, kjer sem se pač zadrževal tri mesece v letu (junij, julij, avgust, pa tudi september). Le malokrat pa mi je prišel v roke »Portorožan«. Ker zaradi obnove počitniškega doma, ne bom več v Piranu (zgradili smo apartmaje), bi želel glasilo prejemati domov na Jesenice tako, da bom seznanjen z dogodki na naši obali. Stroške pošiljanja vam bom poravnal, ko mi boste za to poslali račun. Za to veliko uslugo se vam v naprej zahvaljujem, kajti ne bi rad pretrgal stikov s Piranom, s svojimi poslovnimi in osebnimi prijatelji in z vsakdanjimi dogodki, ki so se zgodili v 8 letih upravljanja s počitniškim domom na Punti. Morda vam jih bom enkrat tudi lahko opisal.
Sedaj pa bi tudi odgovoril na vaše nagradno vprašanje (samo) za ljubitelje knjig. Če bom slučajno izžreban, podarjam člansko izkaznico Mestne knjižnice Piran naslednjemu izžrebancu.
Prejmite prisrčen in topel pozdrav z Jesenic na Gorenjskem.
Leopold Strajnar
Sredozemsko rastje - sivka in oleander v bujnem cvetu.
PISMA PORTOROŽANU NENAVADNA SOBOTA V PIRANU
Sončna sobota je, kot ponavadi v juniju. Ženske hitijo po nakupih. Tudi sama sem med njimi. To jutro je razgibalo le srečanje s kolegico. »Pridi, greva pogledat na Tartinijev trg! Menda naša županja ženskam podarja rože!« V mislih sem preletela datum in dan. Morda je kakšen praznik, toda nisem se spomnila na nič pomembnega.. Šli sva na trg, kjer se je gruča Pirančank zbirala ob bronastem spomeniku slavnega skladatelja Tartinija. Nekatere so v naročju že držale razcvetele pisane lončnice. Tam je bila, nekoliko odmaknjena od množice žensk, tudi naša županja. Pogled na srečne obraze me je prijetno presenetil. Še sama sem si zbrala tri lončke poletnih rož. Zahvalila sem se županji in sem se z lepim darilom odpravila proti domu. Na priloženem mičnem listu je bilo županjino sporočilo: »Veseli me, da Vam lahko v imenu Občine Piran in v svojem imenu poklonim ta cvet. Želim si, da bi z njim polepšali svoj dom, ter da bi Vam prinašal veselje in radost še drugih cvetic, za katere boste prav tako želeli še sami naknadno poskrbeti.«
V Piranu živim že 42 let, toda kaj podobnega se še ni zgodilo v našem mestu. Gospa Županja je naredila nekaj posebnega za svoje občane, česar se bomo še dolgo spominjali! Vrednoto, ki nam je z rožami vred vsadila v srce, bomo čuvali! Mislim, da je akcija dosegla svoj namen in da bomo okrasili naše terase in okna. Osebno me je plemenita gesta ganila. Polepšala mi je ne le soboto, temveč vse prihajajoče dneve. Prepričana pa sem, da je bila gospa Vojka Štularjeva, ki je bila z nami na vroči ploščadi, najbrž še srečnejša od nas obda-rovank. Za prijazno gesto gre seveda županji vsa zahvala.
Ob tej priložnosti pa bi rada Pirančankam na srce položila še to: vsaka bi se lahko še bolj potrudila za čisto okolje v svojem mestu. V ozkih ulicah, ki so posebnost mest, je veliko pritličnih oken. Veliko jih je žal prepletenih s pajčevino. Vhodna vrata, mnoga vrata so še iz prejšnjih stoletij, so izdelale že roke naših prednikov, ki so jih krasili s lepimi profili, celo z rezbarijami. A žal so premnoga zanemarjena in vzbujajo vtis, da so namenoma prepuščena zobu časa. Nova kultura raste lahko le na temeljih stare. Ne smemo pustiti, da taki biseri izgubljajo svojo vrednost in privlačnost. Le očistiti bi jih morali, od prahu in morda še osvežiti s kakšno prozorno tekočino, ki jo dobimo v trgovini! Les bi oživel in se pokazal v vsej svoji lepoti. Le nekaj naše skrbi in ljubezni potrebuje. Ne dovolimo, da dediščina, ki so nam jo prepustili naši predniki, zaradi malomarnosti občanov izgubi svoj lesk in barve! In naj nam ne bo nerodno pobrati z ulice kakšno vrečko, ki jo je od kdove kod prinesel veter, ali jo je kdo odložil prav pred našim vhodom. Metlo imamo zato pač, da z njo pometamo umazanijo! Ne čakajmo le delavcev, češ da so za to plačani! Saj ne zmorejo vsega čiščenja za nami!
Zatorej občanke - gospodinje, izkažite se tudi na tem področju. Poskusimo ceniti tisto, kar je bilo narejenega in ne le kritizirati, kaj vse ni bilo v občini narejeno! Spoštujmo posebnosti našega mesta v zadovoljstvo nas samih, pa tudi ljudje, ki ga obiščejo so tega zaslužijo!
Ilonka Hanjal
Ljudje radi delamo razne inventure, npr. svojega življenja, dela, uspehov... Člani različnih olepševalnih društev pa od zmeraj radi opozarjajo na slabe strani krajev in pristojne službe sukajo za rokav, da bi jih odpravile. Navadno pa tako imenovani pristojni niso najbolj veseli kakšnih dobronamernih opozoril in nasvetov. Pravzaprav že kar skoraj resignirano pričakujemo, da se vsem prizadevanjem navkljub le redko kaj v kraju izboljša.
Eno takšnih manjših inventur stanja v Portorožu in Luciji sta pred devetimi leti naredila takratni predsednik Hortikulturnega društva Portorož, g Rok Grašič in tedanji tajnik Turističnega društva Portorož, g. Jovan Nikolič. Ko pa jima je naključno spet prišel v roke zapis tedanjega ogleda - opravila sta ga 30. junija 1990 - jima žilica ni dala, da ga letos ne bi ponovila. Torej: obhod je zajel iste točke, opravila sta ga ista človeka, le da sta bila tokrat brez kakršnihkoli predsedniških, ipd. funkcij, opravljen pa je bil, kot že rečeno, po devetih letih (16. junija). In na kaj sta naletela na svoji poti?
Njuna črnogledost, da se v vsem tem času najbrž nič ni spremenilo na bolje, se je izkazala kot pretirana. Primerjajte sedanje ugotovitve ogleda s tistimi izpred skoraj desetletjem! Današnje smo označili z rimsko II.
1- Suha cipresa v portoroškem parku Vojkovega doma; II - danes je odstranjena, stanje parka je zadovoljivo.
Je okoli objekta Vojkov dom res kaj bolj urejeno?
2-	Neurejenost zelenic okoli stanovanjskih stolpičev v Luciji; II -urejenost je danes boljša.
3-	Neurejenost okolice gostišča Rubin; II - zdaj te stavbe ni več (bila je porušena), na tistem območju pa so zrasli novi stanovanjski bloki.
4-	Okolica Metropolovega nadhoda (mostu): nepokošena, neurejena; II - danes se je stanje bistveno izboljšalo.
5-	Območje od tržnice Kaštel do restavracije Tomi: trava ob cesti je bila nepokošena, polno odpadkov; II - danes je trava pokošena, stanje lahko ocenimo kot zadovoljivo.
6-	Od Tomija do Valete sta pred devetimi leti naletela na neurejenost in smeti; II - danes sprehajalca menita, da je očiščeno in zadovoljivo urejeno.
7-	Ob Belokriški cesti je bilo takrat divje odlagališče odpadkov; II -danes je smetišče urejeno in z opozorilno tablo s prepovedjo odlaganja odpadkov; žal pa je cesta ostala neobnovljena.
8-	Vse krajevne ceste so bile neurejene; II - dandanes so znaki, ki kažejo, da se vendarle premika na bolje.
9-	Od križišča Bernardin nad GH Emona do Pirana je bilo vse ^
neurejeno; II - danes je urejeno vsaj deloma.
10- Okolica restavracije Miranda je bila neočiščena; II - zdaj so vidne izboljšave.
11-	Okolica nekdanje stavbe »gluhonemnice« je bila ob prvem ogledu zanemarjena; II - vendar je danes dokaj urejena.
12-	Na Vilfanovi cesti je bilo celo1 smetišče; II - ki ga danes na srečo ni več.
13-	V Jadralnem klubu Pirat je vladala popolna neurejenost; II - no upravljalci kluba pa so vse doslej ostali dosledni sami sebi in ohranili totalno neurejenost svojega kluba.
14-	Pred desetletjem je bil park Rastelli neurejen oz. za silo urejen; II - žal danes ni dosti bolje, čeprav ima vse potenciale, da bi postal pravi portoroški bonbonček med parki.
15-	Naša vrla oglednika sta že prvič ugotavljala, da ima podjetje Okolje premalo delavcev za urejanje tolikšnih zelenih površin, pa še slabo so bili opremljeni z modernejšim vrtnarskim orodjem oz. stroji; II - do danes se stanje ni izboljšalo. Če hoče Portorož upravičiti sloves mondenega letovišča, ga je treba nepretrgoma negovati, urejati, čistiti, zasajati rastlinje, kositi travo... Vendar je to nemogoče brez dovolj velikega števila delavcev in ustreznih vrtnarskih strojev. Vrtnarjem Okolja pa je naloženo vzdrževanje preobsežnih zelenih površin.
16-	Že pred časom je vzklila ideja o ureditvi arboretuma na Seči, ki je žal ostala le v zametku; II - danes je ideja ponovno tu, a o tem bo najbrž še takla beseda, če se bo začela tudi konkretizirati.
17-	Za konec sta Jovan Nikolič in Rok Grašič ohranila najtemnejšo hortikulturno točko Portoroža. To je brez dvoma stari hotel Palace s svojim parkom; II - danes je ta temna točka samo še temnejša; pravzaprav ne gre izgubljati besed, saj njun videz govori sam po sebi.
Povzela: L.S.Z.
AMBULANTA ZA TURISTE ODPIRA VRATA
Kot vsako leto bo tudi letos od 1. julija do 29. avgusta v zdravstvenemu domu v Luciji delovala ambulanta za turiste. V njej je zagotovljeno nujno zdravljenje turistom z zdravstvenim zavarovanjem v Sloveniji in državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene konvencije o zdravstvenem zavarovanju ter turistom samoplačnikom. Tudi letos bo zdravstveni dom med turistične organizacije razdelili 8000 informativnih zloženk v štirih jezikih (slovenski, italijanski, nemški in angleški) z urnikom ordiniranja ambulante in pomembnimi informacijami. Vsem turističnim delavcem in sobodajalcem se priporoča, da svoje goste ustrezno obvestijo, kje dobijo nujno medicinsko pomoč. Telefonska številka ambulante za turiste je 773322. URNIK AMBULANTE ZA TURISTE:
*	od 01. 07. do 16. 07. in od 16. 08. - 29. 08.: od 08.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00
*	od 17. 07. do 15. 08. pa od 08.00 do 20.00
Milica Maslo, ZD Piran
GLI APPUNTAMENTI DELLA COMUNITA' DEGLI ITALIANI DI PIRANO PER L'ESTATE 99
*	Venerdi 9 luglio alle ore 20.00 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini: INAUGURAZIONE della mostra di Gianfranco Grosso, curata da Aurora Fonda. La mostra rimarra' aperta al pub-blico fino al 9 settembre.
*	Sabato 31 luglio alle ore 21.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini: CONCERTO Silvia di Marino flauto barocco, Paolo Cannarella violino-viola barocchi, Valentina Longo clavicembalo. In programma musiche di: S.Bach, C.Philipe, J.Chr.Bach.
*	Domenica 1 agosto: GITA a Bordano (Udine) II Paese delle farfalle. Visita alle iniziative dedicate alle farfalle. Prenotazioni e pagamenti entro il 20 luglio 1999.
V parku pri obnovljeni stavbi krajevne skupnosti Portorož so vrtnarji Okolja letos posadili tudi veselo rumene sončnice. Žal se tudi to cvetje ne uspeva izogniti objestnim vandalom, ki jih brezvestno tržejo.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 • Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630 91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
iSBE u.
Obala 55, PORTOROŽ
Poletje in kultura
Kljub temu ali pa prav zato, ker na območju treh obalnih mest nimamo stalnega, ne amaterskega ne profesionalnega gledališča, se je uspel Primorski poletni festival tako zakoreniniti, da ga -upamo - zlepa ne bo mogoče zatreti. Letošnje poletje bo v naši občini festival gostoval s kar precej predstavami, čeprav bi si jih gledalci želeli še več. Preletimo jih, da se boste lažje odločili za katero:
-	petek, 9. julij ob 21.30 v Avditoriju, Portorož: Kdo se boji
Tennesseeja Williamsa? (SMG Ljubljana, več avtorjev, režija Matjaž Pograjc);
-	sreda, 14. julij ob 21.30 v Avditoriju, Portorož: Tango (SNG Opera in balet Maribor, režija in koreografija Edward Clug);
-15., 16,17., 21., 22. julij ob 21.00 v gledališču Tartini, Piran: Pierre Marrivaux Igra o ljubezni in naključju, že lanska produkcija Primorskega poletnega festivala (režija: Janusz Kiča)- kdor je predstavo lani zamudil, naj je letos nikar ne zamud;
-	petek, 23. julij ob 21.30 na Prvomajskem trgu v Piranu: Večer skupine gospoda tisočerih obrazov (Luoghi dellArte, Roma, režija: Marco Luly);
-	ponedeljek, 26. julij ob 21.30 v portoroškem Avditoriju: Dekameron ali strast in kri po Boccacciu (Narodni teater Bitola, režija Aleksander Morfov.
Ulično gledališče pa bo julija ob sredah gostovalo na Tartinijevem trgu v Piranu in sicer:
-	7. julija ob 20.0: Marcaras - sprevod na hoduljah; ob 21.00 pa bo Drevo življenja (Mascaras);
-14. julija bo ob 20.00 gledališče Piki uprizorilo Drobtinice; ob 21.00 pa Claudio in Consuelo Fiabirilli; ■ 21. julija ob 20.00 bo Piran gostil sprevod na hoduljah: Kraljevič in Argil
-	zadnjič, 28. julija pa se bo na ploščadi Tartinijevega trga predstavilo nemško gledališče Ginganz s Cirkusom.
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Prišlo je poletje (Prosti spis)
Končno smo dočakali počitnice m z njimi kopalno sezono Menda bo letos obilica prostora na plažah najmočnejša turistična ponudba, saj se sliši, da zaradi vojne na Balkanu evropski dopustniki ne načrtujejo počitnic pri nas Moj tata pa je rekel, da še tri take vojne ne bi slovenskemu turizmu naredile take škode, kakršno mu jo dela Slovenija sama In je še dodal, da se resno sprašuje, čemu naša država tako mastno plačuje trumo veleposlanikov v tujini, atašeje ter druge diplomate vseh vrst in barv, če pa ne znajo vsi ti pomembni in sposobni odličneži opraviti niti tako preproste naloge, kot je prepričljiva, razumljiva razlaga o tem, kako je v Sloveniji in kakšna je njena zemljepisna lega. Moja mama je pripomnila, da bi se po njenem moralo spustiti v akcijo ministrstvo za turizem, pa ji je tata razložil, da teh gospodov ni dobro vpletati v nekaj, na kar se ne spoznajo. Rekel je, da smo se očitno celo nebesom zasmilili, pa so nam poslala predsednika Clintona, da bi v očeh sveta zbudil zanimanje za naše naravne zaklade. Mama, praktična ženska, je odvrnila, kako srčno upa, da bi ne ostalo samo pri naravnih zakladih.
Skoraj toliko kot Clinton pa je v naši občini povzročila razburjenja novica, da je zmanjkalo denarja za obnovitvena dela v Avditoriju. Edino moj tata je ostal čisto miren. Rekel je, da v svoji zrelosti in življenjskih izkušnjah ni niti za hip verjel, da bo tako velika investicija potekala gladko. Kaj takega, je rekel, že ne bi bilo podobno običajem in dogajanjem v naši občini.Ta finančna polomija, je rekel, je podrla tudi načrt za obnovo Tartinija, ki pa se, kot vemo, podira že kar nekaj let. No, k sreči bo zadevo uredila občina (ki ima morda malce slabo vest) in sicer s finančnim leasingom. Vprašal sem tato, kaj se bo zgodilo, če se bodo izvajalci tudi tokrat zaplezali in usejali denar pred zaključkom del. Pa je tata z odtenkom zlobe v glasu odvrnil, da jim bo v tem primeru preostala edino še dražba za Tartinijev spomenik.
Tudi druga znamenita občinska razvalina, stari hotel Palace, nima sreče. Moj tata je rekel, da ga vsa stvar še najbolj spominja na hude sanje: veš, kaj moraš storiti,pa vendar tega ne storiš; približno tako so se obnašali tudi Butalci. Zob časa pa brez naglice gloda: bolj ko gloda, večji bo kupček denarja za popravilo posledic glodanja! Ker se podobno godi celo znamenitemu svetilniku na Punti in ker zmanjkuje denarja tudi za sanacijo podpornih obokov piranske stolnice, dobi človek nelagoden občutek, da še krpanju starih zidov nismo več kos; kaj bi šele bilo, če bi se lotili česa novega (z izjemo črnogradenj, ki očitno že lep čas uživajo vso potrebno politično podporo!)! No, moj tata sicer dodaja, da se precej krivde za take razmere skriva v preteklosti (Slovenci tako radi krivimo preteklost za vse, česar ne znamo spraviti v red!). Na te besede je moja mama rekla, da tudi nikoli ne bo bolje, ko pa ljudi ven in ven skrbi samo lastna veljava namesto skupno dobro. Pri tem je bržkone imela v mislih občinske svetnike, ki so ondan zapustili sejo, češ da zastopanost strank v občinskem svetu ni primerna. Moj tata se je takrat zelo razburil in rekel, da taka miselnost ovira Slovenijo na poti v Evropo. V Evropi namreč ljudje dajejo prednost osebnim sposobnostim pred političnim prepričanjem posameznika.
Morda je še najbolj svetla točka v občini ta hip - Okolje. Prismetarili so si tako lep dobiček, da so celo obljubili Pirančanom prepotrebno javno stranišče, za začetek vsaj tako imenovani premični, "mobilni WC" iz plastičnih materialov. Pa se je moj tata namuznil in rekel, da jim bo mobilni WC resno odsvetoval, ker pač živimo v času predrznih tatov, katerim vsak drek prav pride. Ob teh nečednih besedah je moja mama dobila nerazložljivo asociacijo in je vprašala tato, če je res, da v bifeju "Pri žejni sipi" sprejemajo stave, kje bo prihodnja šahovska olimpiada - v Portorožu ali na Bledu. Tata je žalostno odvrnil, da on že ni stavil, ker mu je glede na spretnost naših turističnih delavcev in občine nasploh že zdaj jasno, kje bo olimpiada. Vendar pa je menil, da bi bilo dobro na licu mesta preveriti, kakšno je javno mnenje. Šel je torej preverjat stave, jaz pa sem se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
HOROSKOP ZA JULIJ 99 RAK
Vaša čustvenost in občutljivost sta tako veliki, da ste prava mevža, ali drugače povedano, "mamin otročiček". Cilj si sicer večkrat zastavite, toda ko že na polovici poti butnete z glavo v oviro, prestavite ročico v vzvratno vožnjo. Ta stil Vam tudi najbolj ugaja. Ženske ste bolj skrivnostne in svoja čustva skrivate, zato jih pa kasneje pokažete v tolikšnem izobilju, kot bi bila oprsje Pamele Anderson. Ker ste sramežljivi in sanjavi, lahko vsaj v sanjah počnete tisto, kar si v resnici ne bi upali in ne bi zmogli. Vaše zlato pravilo je: raje korak nazaj kot naprej. Partner vam bo pobrisal, medtem ko boste še zmeraj vztrajno čakali, da se vrne. Okoli Vaših spominov se nabira kar precej pajčevine, iz katere boste le težko ušli.
OVEN
( Oy Zaradi različnih želja se boste sprli in spet bo vsak vlekel na svojo stran. Vas bo seveda, kot po navadi, najtežje zaustaviti.
TEHTNICA
Želje vas bodo vlekle v eno, razum pa v drugo stran. Ne pozabite na dane obljube, sicer boste kasneje obžalovali in se kot običajno pritoževali.
BIK
Težko se boste uprli svojemu apetitu. Vsa nezadovoljstva boste potešili v slastnih zalogajih sladoleda in drugih dobrot.
ŠKORPIJON
Pri miru vas bodo pustili le zato, ker se vas bojijo. Morda pa življenje le ni tako surov boj, kot si ga predstavljate vi.
£

DVOJČEK
Spet boste "umetno" ustvarjali intelektualno atmosfero. Zadržite dah in preden zinete, dovolite tudi drugim, da pomislijo s svojo glavo.
RAK
Kdor vas ima rad, bo razumel vašo potrebo po toplini. Nekoliko težje pa bo razumeti vaše muhasto razpoloženje.
ti
STRELEC
Vaša pustolovska in optimistična narava bo prišla do maksimalnega izraza. Zaupali boste svoji sreči, ki bo tudi prišla.
KOZOROG
Za negotovost v ljubezni boste krivili partnerja. Pesimistična predvidevanja vas lahko vodijo le v še bolj "črno" razpoloženje.

LEV
Ljubezen na vidiku je skoraj idealna, le da so vaši ideali morda previsoki. Partner vam bo seveda moral priznati kraljevsko oblast, da boste zadovoljno predli.
DEVICA
Spet boste pretiravali v skrbi za ohranitev svojega zdravja. Vse bo seveda podvrženo analizi, klasifikaciji in proceduri. Nič ne sme biti slučajno, mar ne?
VODNAR
Poletje bo pestro, razburljivo, s kratkimi stiki. Veliko boste govorili, fantazirali in obljubljali ter seveda zelo malo konkretnega naredili.
RIBA
Sanjarili boste o ljubezni in romantiki na samotnem otoku. Če bo sanjarjenje dovolj »živo«, vas bo partner morda celo zares odpeljal na otok.
Ш
KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Najglobji uvid v osebnost, razpoznavanje notranjih talentov ter ozaveščanje in reševanje psiholoških problemov.
NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti. PARTNERSKI HOROSKOP- Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosih LETNI HOROSKOP - Vpliv zunanjih okoliščin na vasBrezplačne informacije. Pisno (20 do 40 strani) - 2500 sit astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
•	Učinkovite inštrukcije angleščine in italijanščine nudim. Kličite na: 74-585, zjutraj.
•	Aloe vera (aloja), zdravilna rastlina, prodajam. Tel.: 066/770-448, informacije v večernih urah.
•	Prodam moped Tomos, letnik 82. Cena po dogovoru. Tel 772-647.
V Luciji prodajam enosobno stanovanje.
Informacije: 772-653. - Začetnike poučujem kitaro na mojem domu. Tel.: 73-335.
•	Brusim in lakiram parket. Tel.: 741-265.
•	Za domači med se obrnite na čebelarja Draga Henigmana, Fizine 13 v Portorožu. Tel.: 75-286.
•	Iščem pasjo uto - dvopredelno za psa večje rasti. Tel.: 771-754.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 73-046), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro).
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
PRIREDITVE
od četrtka, 1. julija do sobote 3. julija v
Amliteatru Avditorija: SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V SHOW PLESIH -
približno 4000 plesalcev in plesnih navdušencev iz več kot 20 držav s treh celin obeta plesni spektakel vreden ogleda (Vstopnina: dnevna 2000 SIT, za vse tri dni 5000 SIT)
sreda, 7. julij ob 21.00, Amfiteater Avditorija: KONCERT ZABAVNE GLASBE -ART GARFUNKEL - prva evropska turneja glasbene legende, del dua Simon ÄGarfunkel, se bo predstavil z uspešnicami, kot so Bridge over trouble water in drugimi. (Vstopnina: 5000 SIT)
petek, 9. julij ob 21.30, Amfiteater Avditorija: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL -GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KDO SE BOJI TENESSEJA WILLIAMSA (režija: Matjaž Pograjc, scenarij in igra: Neda R. Brie, Damjana Černe, Željko Hrs, Branko Jordan, Nataša Matjašec, Marko Mlačnik, Rafael Vončina, Barbara Žefran)
sreda, 14. julij ob 21.30, Amfiteater Avditorija: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL -BALETNA PREDSTAVA (SNG Opera in balet Maribor): TANGO, avtorski projekt Edwarda Cluga. O plesu polnem čustvene izrazitosti je režiser g. Clug napisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja.«
nedelja, 17. julij, ob 21.00, Amfiteater Avditorija: FESTIVAL ZABAVNE GLASBE -XX. MELODIJE MORJA IN SONCA
sobota, 18. julij ob 21.00, Punta Piran: Koncert v okviru akcije Oživitev starih mestnih jeder - SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (Vstopnina: 1500 SIT) • ponedeljek, 19. julij ob 21.00, Amfiteater
Program za julij 99
Avditorija KONCERT ZABAVNE GLASBE -BALKANSKI TANGO ĐOROE BALAŠEVIČ Panonski mornar se bo predstavil i novo zgoščenko, ki nosi naslov Devedesete, na njej pa je tudi zloglasna pesem Gerdo Gluperdo, zaradi katere je bil izgnan iz matične države (Vstopnina 3000 SIT)
četrtek, 22. julij ob 21.00 na Trgu 1 maja v Piranu: OŽIVLJANJE PIRANA - THE CITY WAITES (ansambel bo izvajal židovsko glasbo, kakršna se je skozi stoletja ohranila po vsem svetu). (Prost vstop)
nedelja, 25. julij ob 21.00, Amfiteater Avditorija: KONCERT ZABAVNE GLASBE -GRACE JONES. Temperamentna temnopolta diva je šokirala s svojo pojavo in navduševala s svojimi uspešnicami. (Vstopnina: 3000 SIT)
ponedeljek, 26. julij, ob 21.30,
Amfiteater Avditorija: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - GLEDALIŠKA PREDSTAVA: Narodni teater Bitola - DEKAMERON ali KRI IN STRAST PO BOCACCIU
četrtek, 29. julij ob 21.00 na Trgu 1. maja v Piranu: OŽIVLJANJE PIRANA -VLADO KRESLIN (Vstop prost)
FILMSKI PROGRAM
nedelja, 4. julij ob 21.30: komedija ANALIZA PA TAKA (Analise This) (režija: Harold Ramis; gl. vloge: Robert De Niro, Billy Crystal, Lisa Kurdow)
torek, 6. julij ob 21.30: PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC LETA '98 IN '99 -romantična komedija NORI NA MARY (gl.vloge: Cameron Diaz, Mat Dillon)
- petek, 9. julij ob 21.30. akcijsko-avantu-ristični film - MOGOČNI JOE YOUNG (režija: Ron Anderwood, gl. vloge: Bill Paxton, Rade Šerbedžija)
nedelja, 11. julij ob 21.30: romantično-
tantazijska melodrama ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU (What Dreams May Come) (režija: Vincent Ward, gl vloge Robin Williams, Cuba Gooding jr.)
torek, 13. julij ob 21.30 PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC LETA '98 IN '99 -znanstvena fantastika ARMAGEDON (režija: Michael Bay, gl. vloge: Bruce Willis, Liv Tyler) nedelja, 18. julij ob 21.10 FILMSKA USPEŠNICA
torek, 20. julij ob 21.30 PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC LETA '98 IN '99 -romantična komedija HELENINI LJUBEZNI (Sliding Doors) (gl. vloge: Gwyneth Palthrow, John Hannah)
petek, 23. julij ob 21.30: komedija MOJ NAJLJUBŠI MARSOVEC (gl vloge: Christopher Lloyd, Jeff Daniels, Elisabeth Hurley)
sobota, 24. julij ob 21.30: PODLE IGRE
(gl. vloge: Ryan Phillippe, Sarah Michelle Gellar)
torek, 27. julij ob 21.30: PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC LETA '98 IN '99 - V LERU, slovenski film (režija: Janez Burger, gl.vloge: Jan Cvitkovič, Nataša Burger)
Cena vstopnice za filmsko predstavo je 650 SIT. Vstopnice lahko kupite vsak delovnik od 8.00 do 14.000 ure na recepciji Avditorija in dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija. Vstopnice lahko rezervirate v petek od 8.00 do 14.00 ure na tel.: 066 476 700, v soboto in nedeljo dve uri pred predstavo na tel.: 066 746 610. Avditorijev fax: 066 476 718, elektronska pošta: kkpc-avditorij@siol.net; na internetu jih najdete na: www.avditorij-portoroz.si.
V Avditoriju si pridržujejo pravico do sprememb v programu.
PIRANSKI GLASBENI VEČERI
so vsi, razen tistega, ki bo 30. julija, v Križnem hodniku v Piranu: ' petek, 2. julij ob 21.00: OBALNI KOMORNI ORKESTER (dirigent: Marko Vatovec, solista: Mateja Arnež, sopran in Mirjam Kalin, alt)
*	petek, 9. julij ob 21.00: Recital slovenskih in južnoameriških samospevov in pesmi (JUAN VASLE - basbariton, LEON ENGEL-MAN - klavir)
petek, 16. julij ob 21.00: CVETO KOBAL - flavta, NORINA RADOVAN - sopran, MOJCA ZLOBKO - harfa
•	nedelja, 25. julij ob 21.00: KONCERT PREDAVATELJEV IN UČENCEV PGŠ KU D KAROL PAHOR IZ PIRANA
■ petek, 30. julij ob 21.00, Amfiteater Avditorija v Portorožu: RUSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER IZ MOSKVE S SOLISTI. Dirigent: Valeri Polyansky
Banka na domu -
bližnjica
do bančnih storitev
• Želite plačati položnice ali virmanske naloge?
• Bi hoteli prenesti sredstva z enega na drug račun?
• Potrebujete čekovne blankete?
Bi radi naročili pokojninske odrezke?
Sedite v svoj najljubši fotelj, izpolnite in podpišite nalog Banka na domu, vložite ga v ovojnico ter oddajte v najbližji poštni nabiralnik. Poštnina je že plačana. Nalog in ovojnico dobite v poslovalnicah Banke Koper.
□
2
S.
ШШШ
K
mm
ШШ
1 Ш-шшА
"Џ '
Povsod je lepo .... DOMA PA NAJLEPŠE!
Ranica Koper