Poitnlna platana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.4C
Štev. 298.
V Ljubljani, v ponedeljek, 20. decembra 1941-XX.
Leto VI.
likl)l(Di pooblaičenka H ogla le ti n] e italilanskega ta tajega tovora> talone PubbliciU luiiana Si A. Milano.
| Uredništvo lo a prava 1 &.opitar)eva (k, Ljubljana. | Concetslonarla eaelntlva pet la pabblicitft d) provenienca italiana § Redazione. Amtninistraziooe: Hopitarjeva 6> Lnbiana. =	ed	eatera:	Union«	PubbliciU	Italiana	ti A. Milana
Vojno poročilo st. 574:	g
Napad angleške pehote južno od Benghazija -odbit
574. uradno rojno poročilo pravi:
V pasu južno od Bengalija se je izjalovil napad angleške pehote ob podpori oklepnih vozil. Povzročili smo sovražniku izgube in dobili ujetnike. Na fronti Sollum-Bardia delovanje topništva. Nemški letalski oddelki so večkrat po vrsti bombardirali važna središfn v sovražnikovem zaledju in napadali letališča. Opaženi so bili požari in eksplozije, nekaj letal je bilo uničenih ali poškodovanih na tleh in zajeta so bila mnoga motorna vozila. Protiletalsko topništvo naših velikih edinic je sestrelilo tri letala. Neko drugo letalo je od protiletalskega topništva zadeto treščilo na tla pri Tripolisa med napadom, ki je zahteval nekaj trtev in povzročil nekaj manj pomembne škode.
Več akcij nemškega letalstva proti vojaškim napravam na otoku Malti se je končalo s pomembnimi rezultati. Tri angleška letala so bila sestreljena v borbi, druga pa zažgana na tleh.
Berlin. 29. dec. S. Uradno poročajo: V severni Afriki so se izjalovili angleški napadi na nemško-italijanske postojanke. Skupine nemških letalskih sil so uspešno napadle angleška letališča, kolone motornih vozil in taborišča v Ci-renajkL
Državni proračun za poslovno dobo 1942-1943
določa 35.442 milijonov lir dohodkov, 43.825 milijonov lir izdatkov
Rim, 29. dec. 6. V 6oboto 6e je pod Mussolinijevim predsedstvom sešla vlada in na seji razpravljala o različnih vainih ukrepih, zlasti pa o proračunu za leto 1942-1943.
Na predlog Duceja je bil sprejet načrf zakona, ki določa povečanje pokojnin m posebnih doklad za vseh 06em kategorii vojnih invalidov. Invalidnine se povečajo pri prvih 4 kategorijah za 6 do 40 odst., pri ostalih 4 za 6 do 15 odst. Tudi vse posebne doklade in prispevki so bili 6 tem zakonskim načrtom znatno povečani. Ukrep 6e uveljavi s 1. januarjem prihodnjega leta.
Na predlog pravosodnega ministra je bil sprejet zakonski odlok, ki ureja vprašanja o upravni likvidaciji gospodarskih podjetij.
Ministrski svet je proučil in odobril novi proračun za finančno poslovno dobo 1942-43. Določen je bil državni proračun takole:
Izdatki: 364, 708.847 lir za finance. 691.020.100 za pravosodje, 444,111.140 za zunanje zadeve, 439,406.755 za kolonialne zadeve, 3.015.809.719 za prosveto, 1 432.596.309 za notranje zadeve, za javna dela 1.074,542.401, 731.277.464 za promet, 5.424,427.200 za vojsko, 4.538.977.130 za mornarico,
4.188,676.000	za letalstvo 963,326.257 za kmetijstvo in gozdarstvo, 344,949.588 za korporacije, 133,855.000 za ljudsko kulturo in 37 759.500 lir za ministrstvo za devize in valute, 6kupno lir 43.825,544.111.
Dohodki: skupno 35.424.600 000 lir.
Primanjkljaj: skupno 8.400.944.111 lir.
V primerjavi s proračunom za poslovno dobo 1941-42 določa novi državni proračun povečanje
»Zamenjava straže« v glavnem tajništvu fašistovske stranke
Rim, 29. dec s. Včeraj zjutraj sta v dvorani elektorskega doma izmenjala znamenja svojega dostojanstva poprejšnji glavni tajnik 6tranke Eksc. Adelchi Serena in novi tajnik Aldo Vidussond. — Obred ie potekel v znamenju vojaške skromnosti. Udeležili 60 se ga vsi člani državnega vodstva 6tranke, dostojanstveniki in načelniki raznih oddelkov pri državnem vodstvu. Navzoč je bi*l tudi prejšnji kmetijski minister Taseinari. Eksc. Serena je zapovedal pozdrav Duceju, nato pa je poročal o delovanju 6tranke in njenih organizacij. Novemu tajniku je tudi predstavil navzoče dostojanstvenike. V nagovoru je dejal, da sta notranja fronta in bojišče ena sama neločljiva fronta zmage. Ko odhaja
pod orožje, bo še naprej 6lužil ieti stvari e tisto vdanostjo Duceju, ki je lastna Črnim srajcam.
Novi tajnik Vidu66oni je v nagovoru dejal, da je ponosen, da je bil poklican naj sodeluje pri vodstvu stranke. Sprememba 6traže ne pomeni pre-stanka. V Ducejevem imenu bo stranka, ki predstavlja revolucionarno voljo naroda, živo nadaljevala svoje delo, ki je ob sodelovanju z oboroženimi silami naperjeno vse v dosego zmage.
Po slovesnosti, ki 6e je končala 6 pozdravom Mussoliniju, sta se novi in prejšnji tajnik šla poklonit padlim revolucionarjem in sta na spomenik položila venec.
laponska parada v zasedenem Hongkongu
Kova izkrcavanja na Filipinih — Siloviti napadi na mesto Maniilo
Tokio, 29. decembra, s. Uradno poročajo, da so oddelki japonske vojske in mornarice docela zasedli ves Hongkong.
Hongkong, 29. dec. s. Japonske čete, ki so Japonski dale kot božično darilo Hongkong, so danes v mestu imele parado. Poveljniki japonskih kopenskih in pomorskih sil so obiskali kraj. kjer so se Japonci najprej izkrcali ter pregledali čete, postavljene ob poti Nato sta oba poveljnika poročala častnikom na sedežu generalnega guvernerja. Med tem so pobrali vse mine iz pristanišča in pomorske zveze s Hongkongom so obnovljene.
Samo na predelu pri Antimonanu se je izkrcalo čez
10.000	mož. Izkrcanje je bilo olajšano zaradi tega, ker na tem kraju ni utrdb. Napadi japonskega poljskega topništva in možnarjev zoper ameriške oklepne sile so se docela posrečili.
Tokio, 29. decembra, s. Agencija Domei poudarja, da se Japonska ne meni za ameriške očitke, da Japonci divjajo proti Manilli, čeprav so io Ame-rikanci razglasili za odprto in neutneno mesto Ameriška izjava namreč ne upošteva dejstva, da je Manilla obdana po gričih, na katerih je polno na-
Lizbona, 29. decembra, s. Po zadniih poročilih , prav, ki so izrazito vojaškega in pomorskega zna-se japonske sile na Filipinih neprenehoma množe. čaja.
Vojaška in politična nepomembnost , dosedanjih angleških uspehov v Libiji
izdatkov za 4.342,200.000 lir ter povečanje dohodkov za 3.949.100.000 lir. Po državnem proračunu za tekočo poslovno dobo bi moral znašati primajk-ljaj lir 8,784.000.000. Potemtakem bo primanjkljaj v prihodnji poslovni dobi za 393,100.000 lir manjši Izdatki se bodo povečali zaradi zboljšanja gospodarske 6lužbe v državnem gospodarstvu. Skoraj za dve milijardi 6e bodo povečali izdatki za normalne potrebe vojaške uprave. Znatno 60 bile povišane tudi postavke ministrstva za nacionalno prosveto, posebno zaradi novih načel šolske vzgoje ter ustanovitve novih razredov, potrebnih 6pričo večjega števila šoloobveznih otrok. V proračunu izdatkov niso upoštevane vsote, k; bodo potrebne zaradi izrednih razmer za nadaljevanje vojne, pač pa so bili znatno povečani krediti finančnemu ministrstvu za kritje državnih dolgov. Po dobrem premisleku je bila v ta namen določena postavka povečana za 3.890,000.000 lir. tako da bo finančno mini6tnst\o kos izrednim zahtevam sedanjega položaja bodisi glede na vojne potrebe kakor glede na izdatke civilnega značaja, ki bi postali nujni zaradi vojnega stanja Te potrebe bodo krite v proračunski dobi od časa do časa, kakor bodo pač nastajale.
Za dobri dve milijardi so se znižali proračunski izdatki ministrstev za javna dela, za zunanje zadeve ter za kmetijstvo in gozdaretvo. Upošteva-vatri 60 bili novi izdatki za povišanje invalidnine, kakor je bil glede njih sprejet poseben načrt zakona ob pričetku seje.
Na predlog finančnega ministrstva je bil sprejet tudi načrt zakona, ki določa nove davčne olajšave za dediščine po padlih v vojni in jih razširja tudi na dediščine po onih, ki so padli v Afriki m Španiji,
Na predlog Duceja kot ministra za mornarico je bil sprejet načrt zakona, ki pooblašča mornariškega ministra, da dodeli potrebno število nižjih častnikov zboru pristaniških poveljstev. Na predlog prosvetnega ministra so bile sprejete posebne od-
Navdušeno zbiranje volne in kožuhovine za nemško vojsko
v Rusiji
Berlin, 29. dec. s. Včeraj se je v Nemčiji začelo veliko narodno darovanje volnene obleke in kožuhovine za vojake na vzhodnem bojišču. Med silnim navdušenjem ljudstva 60 že zbrali ogromne količine volnenih pasov, telovnikov, nogavic, oglavnic, ščitnikov za kolena, mufov, kožuhov. Nabrali 60 tudi velike količine smuči in smučarskih čevljev.
Poskus angleškega izkrcanja na Norveškem
Berlin, 29. dec. S. Uradno poročajo: Angleške pomorske vojne sile so 27. dec. skušaje izvesti nenaden nastop na dveh oddaljenih ročkah norveške obale. Po hudih spopadih s krajevnimi stražnimi oddelki vojske in mornarice so bile angleške čete, ki so se tam izkrcale, pregnane. Umaknile so se na ladje. Nemška bojna letala so potopila v skupini bežečih bojnih ladij rušilec ter poškodovala eno križarko ter še neki drugi rušilec. Deset sovražnikovih bombnikov je bilo sestreljenih v letalskih spopadih in po protiletalskem topništvu.
Ko se je sovražnik bližal, je mnogo angleških bombnikov napadlo nemško prednjo stražno ladjo »Fohnc. Ladja je sestrelila eno letalo, a je bila potem v junaškem boju proti neki angleški križarki in več rušilcem, ki so bili s svojim og-njem v premoči, potopljena. Angleži so napadli in potopili nekaj norveških tovornih ladij, ki so mirno plule ob obali.
redbe glede ustanavljanja italijanskih znanstvenih zavodov v tujini. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt zakona, ki določa posebne denarne nagrade za posadke tovornih ladjih, ki pre-dro ali skušajo predreti sovražno blokado.
Rim, 28. dec. S. Angleški načrti v zimski ofenzivi v Libiji so prav dobro znani in britska propaganda jih je ponovno razglasila: uničijo naj italijansko-nemške oklepne sile in naj Angliji zagotovijo popolno gospodstvo nad italijansko severno Afriko. Sleherni poskus, po katerem bi sovražnik rad prikrival in zmanjševal pomen teh načrtov in jih prikazal kot skromno obrambo Egipta, je v nasprotju z ogromnimi silami vojnih sredstev, ki jih je britanski imperij zbral z velikim prispevkom ameriškega zaveznika. Sam Churchill je v preteklih dneh opravičeval hude izgube Anglije in Amerike ▼ Tihem morju z žrtvami, ki sta jih morali ti dve državi dati za to, da sta spravili kar največ razpoložljivega vojnega materiala v Libijo. Že več kot 40 dni, od početka ofenzive. Angleži neprenehoma poudarjajo važnost sedanjega voievanja v libijski puščavi. V resnici pa se Angleži morejo ponašati le z malenkostno pridobitvijo ozemlja, ki pa ie brez sleherne važnosti ter v vojaškem in političnem oziru prav malo pomeni.
Izmišljeno uničenje naših ter nemških oklepnih sil je daleč od resnice. Italijanskim in nemškim oddelkom, ki so žilavo napadali oritske sile, 6e je treba zahvaliti, da Angleži niso dosegli svojega namena. Z Gebela so hoteli prodreti na jug od Benpaziia, da bi spravili v težaven položaj italijanske divizije, ki korakajo vzdolž obale. Angleška propaganda stalno išče te divizije po vseh cirenajških kotih, e jih bo zaman iskala, ker «o srečno prišle do svojih postojank, sovražnikove posto-
tankp pa so raztTgale. Nekaj stotin ujetnikov, i jih naštevajo angleška poročila v zadnjih dneh. postavljajo angleško propagando popolnoma na laž. Sile Osi so te taaj razpostavile is so pripravljene na nove boje, ko so na vzoren način izpolnile naloge sedanjega vojskovanja. Sovražniku ne preostane drugega, ko da izmeri veliko razdaljo od začetnih ciljev
do skromnih ciljev, ki jih je doslej dose-
gel, zlasti če upoštevamo hude žrtve v Cire-najki in druge poraze na bojiščih, ki so v zvezi z libijskim v okviru celotne vojske trojnega pakta.
I
Španski zunanji minister je včeraj sprejel italijanskega poslanika v Madridu, nemškega poslanika, papeževega nuncija in španskega poslanika iz Berlina.
Potek vojne v Rusiji
Teden nepretrganih ruskih napadov -zmagovito prestan
Hitlerjev glavni stan, 29. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
V južnem odseku vzhodne fronte je bil nasprotnik. ki mu je uspelo na nekaj krajih vdreti med naše postojanke, odbit z več odločnimi protinapadi. Nemške, italijanske in slovaške Čete ter prostovoljska divizija SS oddelkov >Wiking«, sestavljena iz danskih, nemških, finskih, flamskih, holandskih in norveških prostovoljcev, so se v boju vnovič odlikovale. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili po hudih bojih ustavljeni močnejši sovražni napadi. Manjši sovražnikovi napadi so bili odbiti na severnem odseku bojišča.
Letalske sile so na vseh odsekih bojišča podpirale vojsko v borbi z učinkovitimi napadi na zbirajoče se sovražne čete, naprave v sovražnem zaledju in železniške proge.
V ožini pri Kerču so močni oddelki bojnih in strmoglavnih letal še nadalje napadali sovražne ladje. Potopili so tri prevozne ladje s skupno 2800 tonami ter poškodovali neko topničarko, kakor tudi še 4 druge ladje.
Berlin, 28. decembra, s Iz vojaških krogov prihajajo poročila, da to v preteklem tednu Sovjeti na vzhodnem bojišču neprenehoma napadali. Pri tem naskakovanju je sovražnik vrgel v boj ogromne množice moštev, ne da bi se menili'za človeška življenja, a edinice nemške vojske so vse te napade razbile. Brž ko je sovražnik vdrl v kako nemško
postojanko, ga je nemška sila vselej takoj pregnala. Na nekaterih točkah bojišča so se nemški oddelki prerili v nasprotnikove postojanke in s tem preprečili sleherni sovražni poskus napada. V takih obrambnih bojih so nemški oddelki strli znatno število sovražnikovih tankov, od teh 20 na odseku, kjer se je borila cela armada, in 21 na nekem drugem kraju, kjer je prišlo do borbe s približno prav tolikšno sovražno silo.
Tudi na petrograjskem odseku so boljševiki v preteklem tednu dvakrat skušali otresti se obroča, toda oba poskusa sta bila odbita z velikimi izgubami za sovražnika, ki je izgubil pri prvem poskusu 19, pri drugem pa 25 tankov. Drugi osvobodilni poskus iz Petrograda je sovražnika veljal preko tisoč mrtvih na enem samem odseku.
Prav tako hude so sovražnikove izgube pri napadalnih poskusih v donješkem kolenu, kjer so italijanske in slovaške čete vodile protinapade, venčane z lepimi uspehi.
Berlin, 28. decembra, s. S sodelovanjem nemških čet so italijanski in slovaški oddelki na južnem odseku vzhodnega bojišča dne 26. decembra odbili več sovražnikovih napadov. Na nekaterih točkah so italijansko-nemške in tlovaike edinice prešle v uspešne protinapade, tako da je bil to-vražnik potisnjen nazaj- Na raznih krajih to italijanske in nemške čete s sodelovanjem oklepnih sil predrle sovražnikove črte in se pognale celo v ozemlje, ki so ga držale nasprotnikove rezerve.
Pij XII. govori svetu
V sobotni številki je naš list prinesel kratek izvleček iz zgodovinskega govora svetega očeta papeža Pija XII. za božič. Kit katoliški list pa čutimo dolžnost, da zdaj, ko imamo v rokah celotno besedilo papeževega govora, prinesemo iz njega bistvene odstavke v dobesednem prevodu.
»Zatrdno so občudovanja vredni nešteti primeri neukrotljive hrabrosti pri obrambi
firavice in rodnih tal; primeri vedrine v bo-esti; občudovanja so vredne duše, ki kakor žrtveni plameni žive za zmago resnice in pravice. Toda z bojaznijo, ki nam stiska dušo. gledamo strahovite spopade orožja in krvi v tem letu, ki se nagiba v zaton; gledamo nesrečno usodo ranjencev in jetnikov; gledamo duševno in telesno trpljenje, gledamo strahote, uničenja in razvaline, ki jih letalska vojna nosi in vali na velika, preoblju-dena mesta, na industrijska središča in širna ozemlja; gledamo, kako države razmetavajo svoje bogastvo; gledamo milijone ljudi, ki jih ogromni spopad in trdo nasilje mečeta v uboštvo in stisko...
Ko sta moč in zdravje velikega dela dozorevajoče mladine omajana zaradi omejevanj, ki jih nalaga sedanja šiba božja, pa rasto v omotične višine stroški in bremena za vojno...«
»Ideja sile duši in pači čut za pravico. Omogočite posameznikom ter socialnim ali političnim skupinam da bodo lahko škodovale imetju in življenju bližnjega; pustite, da še vsa druga moralna opustošenja motijo ter podžigajo državljansko ozračje k viharju, pa boste videli, kako znamenja dobrega in zlega, pravice in keivice izgubljajo svoje ostre obrise, se mešajo, se stapljajo ter groze sploh izginiti...«
Ne krščanstvo, ljudje so odpovedali...
»Ne, krščanstvo, Čigar sila izvira od tistega, ki je pot, resnica in življenje in ki z njim stoji in bo stalo do konca vekov, krščanstvo ni odpovedalo pri svojem poslanstvu. Le ljudje so se uprli zoper pravo in Kristusu zvesto krščanstvo ter njegovemu nauku. Skrpali so si krščanstvo po svoji podobi, postavili so si novega malika, ki ne rešuje, ki ne nasprotuje strastem iz poželenja mesa, pohlepa po zlatu in srebru, katero mami oko, ki se ne upira napuhu življenja. To je nova vera brez duše ali pa duša brez vere. spaka mrtvega krščanstva brez Kristusovega duha. Ti so razglasili, da je krščanstvo pri svoji nalogi odpovedalo...
»Ne moremo zapirati oči pred žalostno podobo postopnega razkristjanjevanja posameznikov in družbe, ki je od razrahljanosti v moralnih običajih prešlo k slabljenju in k odkritemu zanikovanju rtsnice. Sile, ki naj bi bistrile človešk? um glede dobrega in glede zla, zastrupljajo družinsko življenje, zasebno življenje ter državno in javno življenje. Tako je verska malomarnost kakor nalezljiva kuga zajela mnogo narodov v Evropi in na svetu. Ustvarila je v dušah tako moralno praznoto, ki je ne bo moglo napolriti nobeno versko krpanje in nobena nacionalistična ali mednarodna mitologija...
Kaj niso imeli boljšega ali slabšega posla kakor da so z besedami, dejanji in z ukrepi desetletja in stoletja trgali ljudem od mladih let do starosti iz srca vero v Boga, stvarnika in očeta vseh, plačnika za dobro in maščevalca za zlo? To so delali tako, da so pačili vzgojo in pouk, da so / vsemi močmi in sredstvi, s širjenjem besede in tiska, z zlorabo znanosti in moči pobijali in zatirali vero in Kristusovo cerkev...«
Ideja sile namesto človeškega dostojanstva
»Dostojanstvo in čast človeške osebnosti je zamorila, izparila in zadušila ideja o sili, ki ustvarja pravico; zasebna lastnina je nekaterim postala moč za izkoriščanje dela drugih, v nekaterih pa je porajala ljubosumje, nepotrpežljivpst in sovrastvo; in organizacija, ki se je rodila iz, tega, se je spremenila v močno orožje za boj, ki naj bi prinesel zmago v korist te ali one strani.
Po nekaterih deželah je brezbožniško in protikrščansko pojmovanje države s svojimi vsepričujočimi tipalkami tako omrežilo hi privezalo nase posameznika, da mu je skoraj vzelo vso neodvisnost v zasebnem m v javnem življenju...
Vrnitev k oltarjem — edina rešitev
»Spričo obsežnosti razdejanja, ki' izvira iz omenjenih napak, ni drugega zdravila ka-kor vrnitev k oltarjem, ob vznožja katerih so nešteti rodovi vernikov nekdaj dobivali blagoslova in moralne moči za izpolnjevanje lastnih dolžnosti: vrnitev k veri. ki je rae-
Nadalievanie na 2. strani.
Nadaljevanje s I. strani.
svetljevaln posameznike in družbe ter jih poučevala o pravicah in dolžnostih, k> jih vsakdo ima; vrnitev k modrim in neomajnim načelom za družabni red: k načelom, ki na narodnem in na mednarodnem področju postavljajo uspešen plot zoper zlorabo svobode nič manj kakor zoper zlorabo oblasti...«
Sodelovanje vseh pri ustvarjanju novega, trajnega iriiru
»Podrtine iz te vojne so preogromne, da bi se jim smelo pridružiti še razdejanje okrnjenega in razočaranega miru. Da_ se temu izognemo, je prav, da z odkritosrčno voljo in odločnostjo ter z namenom plemenitega prispevanja pri nstvarjanju miru sodelujejo ne le ta ali ona stran, ne le ta ali oni narod, temveč vsi narodi in vse človeštvo. Le za vesoljno stvar, ki zahteva tudi sodelovanje krščanstva pri ustvarjanju verskih in moralnih oblik nove stavbe, ki jo hočejo sezidati...«
Taka nova ureditev sveta... po pustošenjih in razdejanjih le vojne mora biti postavljena na neporušljivo in nespremenljivo skalo moralnega zakona, ki ga je razodel sam Stvarnik z naravnim redom in ga vklesal z neizbrisljivimi črkami ljudem v srca; moralnega zakona, čigar izpolnjevanje mora zahtevati in izvesti javno mnenje pri vseh narodih in po vseh državah, in sicer s tako cno-dušnim glasom in s tnko složno silo, da si nihče ne bo upal dvomiti o njem ali rahljati njegove, nujne vezi...«
Pet pogojev za trajen in pravičen nir
Tudi zdaj vztrajamo pri nekaterih bistvenih predpogojih za mednurodni red, ki naj vsem ljudstvom zagotovi pravičen trajen mir, poln blagostanja in napredka, in sicer:
1. V novi ureditvi sveta, ki bo temeljilo na moralnih načelih, ne bo mesta za kršen je svobode, nedotakljivosti in varnosti drugih držav, naj bo njihova ozemeljska obsežnost ali njihova sposobnost za obrambo kakršnakoli.
2. V novi ureditvi, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za odkrito ali zahrbtno zatiranje kultnrne in jezikovne dediščine narodnih manjšin; ne bo mesta za oviranje in dušenje njihovega gospodarskega razvoja, zn omejevanje ali odpravo njihove naravne plodnosti.
3. V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za omejene sebične račune, da bi se kdo polastil gospodarskih virov in blaga, potrebnega vsem, tako da bi države, ki jim je bila narava manj naklonjena, ostale brez vsega tega.
4. V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo več mesta — ko bodo zadušena najnevarnejša ognjišča zn oborožene spopade — za totalno vojno, ne za nebrzdano tekmo v oboroževanju ... Načelu »Pogodbe je treba držati«, se mora vrniti življenjska in moralna naloga, ki mu v pravnih odnošajih med državami pripada..Da se bo spet rodilo medsebojno zaupanje, je treba urediti take ustanove, ki si bodo najprej pridobile splošno spoštovanje, potem pa se posvetile nad vse plemeniti nalogi, da bodo dajale poroštvo za odkritosrčno izpolnjevanje pogodb...
5. V novi ureditvi sveta, ki bo temeljila na moralnih načelih, ne bo mesta za preganjanje vere in Cerkve...
Papeževa ljubezen in blagoslov vsem
»Bog nam je ptiča, da enako gorko ljubimo vse narode, brez sleherne izjeme. Da bi se izognili tudi videzu, da nas navdihuje^ kaka pristranost, smo si doslej nalagali jiojvečjo zadržanost. Toda ukrepi zoper Cerkev in nameni, ki jim ti ukrepi služijo, so taki, da se čutimo v imenu resnice dolžne povedati svojo besedo, tudi zaradi tega, da ne bi niti po nesrečnem naključju med verniki prišlo do zmede...«
»Nuj sc spusti naš blagoslov v najobilnej-ši meri na tiste — duhovne, redovnike, laike — ki trpe muke in stisko zaradi svoje vere... Naj bo ščit tistim, ki se bore pod orožjem, zdravilo bolnikom in ranjencem, tolažba bolnikom in tistim, ki so pregnani z rodne zemlje, ki so daleč od domačega ognjišča; tistim, ki so preseljeni v tuje dežele; milijonom bed.
Potrebne omejitve v železniškem potniškem prometu
S I. Januar jem bodo ukinjene, oz. omejene tudi nekatere vozne olajšave
Zaradi splošnih koristi je bilo potrebno orne- po znižani ceni, in sicer z navadnimi potniškimi
   1	_	_ i _ • X1 ■_ _1 _ 1. •	..	«7	_ 1 _	•	t l.nl.n- I . . A A .nmio S lv iiolnJkanAntl 1/1 t m O l/l
jiti promet s potniškimi vlaki v Italiji. Zato je bilo pred kratkim nekaj potniških vlakov tudi ukinjenih, kakor je bilo javnosti že sporočeno.
Te ukinitve vlakov oziroma omejitve v železniškem potniškem prometu zahtevajo, da se čim bolj omeji število potujočega občinstva. S tem namenom je bilo sklenjeno s 1. januarjem 1942 ukiniti nekatere vrste vozovnic in olajšav. Izdajali ne bodo več navadnih železniških vozovnic za vožnjo »tja in nazaj«, nedeljskih kart in posebnih vozovnic, kakršne so dozdaj izdajali izletnikom; dtflje vozovnic za krožna potovanja s prestopanjem in brez prestopanja; mesečnih in tedenskih vozovnic, vozovnic za prosto potovanje in turističnih kart za takšna potovanja, izkaznic, s kakršnimi je bilo dozdaj možno kupiti vozovnico za znižano ceno, izkaznic za skupinska družinska potovanja po znižani ceni, vozovnic s popustom, izdanih na določeno število kilometrov, dodatnih vozovnic za potovanja posameznikov in skupinska potovanja za tujce in Italijane, ki bivajo v tujini in v Italijanski Afriki ter italijanskih posestih in vozovnice po znižani ceni za potovanja v skupinah za gojence zavodov za pouk in vzgojo.
Poleg tega bodo ž istim dnem uvedene naslednje omejitve: Izdajanje navadnih abonmajev bo omejeno samo za potovanja na manj ko 100 km dolgih progah. Edino izjemo tvorijo le trgovski zastopniki, ki so res samo zastopniki, ne na sami tudi trgovci. To morajo dokazati s potrdilom pokrajinskega korporacijskega urada, ki ga potrdi tudi kr. prefektura. Za te vrste potnikov omejitve ne veljajo. Omejena so potovanja zasebnikov
vlaki, kakor tudi državnih uslužbencev, ki imajo posebno dovoljenje (sem spadajo tudi železničarji). Člani njihovih družin smejo po znižanih cenah potovati le štirikrat na leto. Omejena so dalje potovanja z navadnimi potniškimi vladi, in sicer po znižani ceni za poštne in brzojavne uradnike, ki potujejo po zasebnih opravkih,_ in za člane njihovih družin. Prvi se smejo vožnje po znižani ceni poslužiti štirikrat na leto, njihovi svojci pa le dvakrat; dalje potovanja z navadnimi potniškimi vlaki po znižani ceni za častnike na dopustu, ki imajo posebno dovoljenje. JJui sami in člani njihovih družin se smejo poslužiti takšne znižane voznine le šestkrat na leto. Z navadnimi potniškimi vlaki pa se smejo po znižani ceni peljati štirikrat na leto ljudskošolski učitelji, ki imajo za to tudi posebno izkaznico. Rodbine vojakov, ki uživajo popuste, se smejo peljati s popustom štirikrat na leto, neomejeno pa je število potovanj s 70% popusta za vojake na podlagi določb o prevozih vojaštva.
Brezplačne vozovnice, ki jih imajo uslužbenci Državnih železnic in drugo osebje z istimi pravicami ter njihove družine na osnovi posebnega Pravilnika o popustih na železnicah RD z dne 3. januarja 1926, št. 194, bodo od treh omejene na dve ali na eno. Uporaba vozovnic običajnega abonmaja, posebnega abonmaja in dovoljenj za nabavo vozovnic po znižanih cenah ter tako imenovanih kilo-metrinskih vozovnic, ki so še v veljavi, bo omejena na preostalo dobo, za katero so bile plačane, a najdlje za dobo do 31. marca 1942-XX. Po tem datumu bodo interesenti na zahtevo lahko dobili povrnjen del cene, ki so ga plačali za čas, ki presega to dobo, pa ga ne morejo več izkoriščati.
Novice iz Države
Vladarica je obdarovala vse vojne ranjen bolnišnicah. Kraljica in Cesarica
Božični namizni turnir SK Mladike in drugi športniki
Kakor smo že pred dnevi objavili, je včeraj samo SK Mladika priredila svoj že tradionalni božični namizni teniški turnir. Na svoja tla je povabila še ostale klube, ki kaj pomenijo v namiznem športu. Tako so se tega turnirja udeležili se: 2SK Hermes, SK Slavija in SK Korotan. Razen Hermesa, ki ima v svojih vrstah tudi nekdanjega državnega prvaka Marinka in tudi sicer dobre igralce, nista ostala dva povabljenca nič kaj odločujoče vplivala na potek tekmovanja, razen v igri moštev, ko je Slavija prepričujoče premagala Mladiko I s 5:1, kar je bilo največje presenečenje turnirja. Simpatični igralec Marinko si je tudi topot priboril prvo mesto in vse kaže, da še zlepa ne bo imel kdo drugi prve besede za naslov domačega prvaka. Marinka še vedno odlikuje prisebna igra, udarna moč in hitrost. Pri ostalih igralcih prav gotovo pogrešamo eno teh vrlin, ki jih mora imeti igralec namiznega tenisa.
Rezultati turnirja
Moštva:
I: Strojnik, Krečič. Medved. Marinko, Djinovski, Bogataj. Blažič, Poženel. Pavlič.
II: Recek, Tršinar, Kocmur.
II: Lackner, Bradeško. Strojnik I: Gabrovšek, Žganjar, Padovan.
Mladika
Hermes:
Slavija:
Mladika
Korotan
Korotan
Juniorji:
Bogataj
(igrali so: Purkart).
Bogataj,
nih, ki se sleherno uro bore zoper strahotne ugrize gladit...«
»Vsem dajemo v globoki ocetni ljubezni in iz vsega srca apostolski blagoslov.«
Tršinar 2:1 Tršinar, Potočnik, Mlakar,
Gospodje dvojice:
Merala—Strojnik A. : Strojnik R,—Medved 2:1; Marinko—Bogataj : Djinovski—Krečič 2:1; Marinko—Bogataj : Merala—Strojnik 2:0.
Vrstni red dvojic:
1. Marinko—Bogataj; 2. Merala—Strojnik; 3. Djinovski—Krečič; 4. §trojnik R.—Medved.
Posamezniki:
I. kolo: Pavlič-Kržič 2:0; Recek-Cizeli 2:1; Merala—Kocmur 2:0; Tršinar—Pavliček 2:0; Medved—Kamenšek 2:0; Bajec—Padovan 2:1: Po-ženef—Mlakar 2:0; Djinovski—Belec 2:0; Kržič
O.—Jankovič 2:0.
II. kolo: Marinko—Pavlič 2:0; Recek—Stro)-nik A. (forfait); Bradeško—Merala 2:0; Medved-Tršinar 2:1; Bajec—Strojnik R 2:1; Bogataj—Poženel 2:0; Djinovski—Krečič 2:1; Lackner—Kržič 2:1.
III. kolo: Marinko—Recek 2:0; Bradeško— Medved 2:0; Bogataj—Bajec 2:0; Djinovski — Lackner 2:1.
IV. kolo: Marinko—Bradeško 2:1; Djinovski —Bogataj 2:0.
Knjigi »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens« sta najprimernejši novoletni darili! Broširane knjige so po 5 lir, vezane po 11 lir in po 20 lir.
Finale: Marinko—Bogataj 2:0.
Igre moštev: SlavijaMladika III 5:3; Hermes —Korotan 5:4; Mladika II—Korotan I 5:2; Slavija—Mladika I 5:111 Hermes—Mladika II 5:1; Hermes—Slavija 5:3.
Vrstni red: I. Hermes; II. Slavija; III. Mladika II; IV. Mladika I.
Državno nogometno prvenstvo
Včeraj je bilo po vsej kraljevini odigrano deseto kolo nogometnega državnega prvenstva. Brez dvoma je bilo največje zanimanje za prva tri moštva, ki se tako rekoč v boju za prvo mesto kar love. To so Triestina, ki ima kot naša najbližja soseda še največ prijateljev, dalje Roma in pa Ve-nezia, ki je že 14 dni na čelu prvenstvene tabele. Vse igre so bile včeraj izredno napete, kar dokazujejo tudi rezultati, saj ni bil nikjer dosežen večji rezultat kakor z razliko dveh golov. Vse tekme so se končale izredno tesno z enim ali dvema goloma skupaj.
Rezultati v A razredu
Modena : Fiorentina 1:1, Napoli : Livorno 2:1, Ambrosinna : Bologna 1:0, Juventns : Lazio 2:0, Genova : Liguria 1:1, Roma : Torino 0:0, Milano : Triestina 2:2, Atalanta : Venezia 1:0.
Iz navedenega je razvidno, da je Roma igrala s Torinom neodločeno in izgubita eno točko. Prav tako je igrala Triestina v Milanu neodločeno, kar je zanje uspeh, ker je igrala na tujih tleh, izgubila pa je eno točko. Sedanji 14 dnevni prvak Venpzia pa je igro v Bergamu izgubila in s tem seveda tudi obe točki in si spet po včerajšnjih igrah dele prvo
ce v rimskih
je aklenila za praznike obdarovati vse italijanske ranjence, Ki se zdaj zdravijo po rimskih bolnišnicah. V imenu Vladarice je ranjencem darove razdelila grofica Suardo. Ravnatelj rimske bolnišnice »Lclio«, kakor tudi ranjeni častniki in vojaki, so se vidno ganjeni zahvaljevali za ie velikodušne darove, s katerimi se je ranjencev sipomnila Kraljica in Cesarica.
Tristoletnico smrti Galilea Galileija bodo proslavili po vseh italijanskih šolah, kakor beremo v italijanskih listih. Za takšno vsesplošno proslavo se je odločilo prosvetno ministrstvo, ki je te dni razposlalo vsem šolam okrožnico, v kateri šolske predstojnike opozarja, da bo 8. januarja 1942 poteklo iristo let, odkar je umrl sloviti italijanski fizik in zvezdoslovec Galileo Galilei. Izpopolnil je Arhimedove in Leonardove nauke, je ustanovitelj eksperimentalne fizike in je v nekem smislu položil tudi temelje sodobni tehniki. Zaradi svojih velikih zaslug, ki si jih je pridobil na tem polju znanosti, zasluži, da se ga ob priliki tristoletnice njegove smrti s hvaležnostjo spomni mladina po vseb italijanskih šolah in naj imajo pri tej priliki — pravi okrožnica ministra F.kuc. Bot-taija — profesorji in učitelji primerna predavanja o življenju in delovanju tega velikega mož«.
Lesna industrija v Ljubljanski pokrajini. »L’Eco diRoma« piše o jakosti lesne industrije v novi italijanski pokrajini, v italijanskem delu Slovenije in pravi med drugim, da je po zadnjih cenitvah ta njena moč izražena v 36 lesnih industrijskih podjetjih, katerih letna proizvodnja znaša 210.000 kub. metrov orehovega lesa, 60.000 kub. metrov okroglega lesa,
130.000	kub. metrov lesa za celulozo, 150.000 kosov hrastovih železniških pragov in 230.000 kosov bukovih železniških pragov. Del te pomembne proizvodnje lesa je namenjen tudi za izvoz, ki gre preko tržaškega in reškega pristanišča.
Novoletno darilo iščete?
Zberite knjige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir.
mesto Venezia, Triestina in Roma, ki imajo vsaka po 18 točk. Po vrstnem redu pa potem slede: Am-brosiana in Liguria po 12 točk. Atalanta, Fiorentina, Juventus in Torino imajo po 11 točk. Lazio in Genova Imata po 10 točk. Livorno ima 8 točk. Milano in NapoLi imata po 7 točk Modena jih ima 6. Bologna je na zadnem mestu s 5 točkami.
Rezultati v B razredu
Vicenza : Spezia 0:0, Udinese : Pralo 1:0, Bari : Fiumana 2:1, Savoma : Lucchese 1:0, Nova-ra : Alessandria 4:0, Pro Patria : Siena 6:2, Brescia : Pescara 1:1, Fanfulla : Padova 1:1, Pisa : Reggiana 3:0.
V tem razredu vodi Bari s 16 točkami pred Vicenzo in Fanlullo, ki imata le po 15 točk. Za njimi pa slede še ostali klubi. Naše čitatelje gotovo zanima, kako stoji Udinese in pa morebiti Fiumana. Prvi klub ima 12 točk in se še prav dobro drži, Fiumana pa bolj slabo vozi in si je doelej nabrala le trt točke.
Aktovko sem zgubila 18. decembra zvečer med
6.	in 7. uro v bližini Figovca. V aktovki je bila žepna svetilka. Najditelja prosim, da jo odda v Ljudski tiskarni pn vratarju.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo sestra in teta, gospa
da nam je umrla dobra
Perme
Uršula
v 65. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti.
Pogreb bo v torek, 30. decembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na Gro
supljem na domače pokopališče
Globoko žalujoči ostali
^^Earl Derr Biggcrs
26
JLME1LA
)
»Nerad, pa vendar vas opozarjam ponovno, da ima tukaj policija edina pravico «
»Saj ste imeli tudi prej edini pravico!« jc ostro odgovoril vedeževulec.
»Oja! Toda dogodki se ne bodo spet ponovili!« Potegnil jc pismo iz kuverte, ga .preletel in ga izročil, ko je še skomizgnil z rameni, vedeževalcu: »Tokrat sem imel prav — jaz!«
Tarneverro je pogledal na veliko razvlečeno pisavo tiste ženske, ki je biln glede papirja ravno tako zapravljiva kakor v vsem svojem življenju.
»Dragi Tarneverro!
Prosim, pozabite, kar sem vam danes zjutraj pripovedovala! Morala sem biti neumna — strahovito neumna. Pozabiti hočem, pa tudi vi morate tako storiti! Obljubite mi. Mielite si, kakor da vam nisem nikoli nič povedala. Danes zvečer bom odklonla ubogega Allana — srce mi bo poGilo — toda storila bom tako. Ostala bom sama — morebiti bom kdaj pozneie le našla vsaj drobec sreče. Tako hrepenim po njej!
• Vedno Vaša Shclah Fane.« »Uboga Shelah!« Vedeževalec je zamišljeno gledal na pismo v roki. »Ni imela poguma za to — to bi že moral vedeti! Pismo, vzbuja sočutje. Mislim, da bi le ne bil smel vztrajati.« S krepko kretnjo svojih drobnih rok jc raztrgal pismo na drobne kosce. »Merilec Dennyja Maya je torej varen — ni ga izdala — in zato jo jŠ brez razloga umoril. Zdaj je nema in bi lahko še živela ter se smehljala. Pri Bdgu — jaz ga bom izvohal, pa četudi pri tem poginem.«
Chan se je zasmejal. »Moje stremljenje je prav tako ve-i liko, čeprav bi zraven rekel, da ne bi rad žrtvoval svojega živ-' ljenja v ta namen.«
Njegov japonski pomočnik je prišel v sobo. »Ah, Kašimo, ali ste kaj našli?«-
»Težke okoliščine,« je naznanil ponosno. »Tole sem našel v skodelici pod palmo.«
Chan je iztegnd roko in na svoje veliko presenečenje ni našel iekane fotografije, pač' pa kopico rnztržkov bleščečega pa-j pirja in zeleuega kartona. Nekdo je moral sliko na zelenem kartonu na drobne kosce raztrgati in ostanek skriti.
»In kaj bomo spet s tem tukaj P« je rekel Chan in začuden jiogledal od pesti, polne drobnih koscev, na Tarneverra. »Vredno je kratkega premisleka. Neznanec ne bi rad, da bi moje oči ogledovale sliko moža, ki je danes miss Fane Shelah pripravil do joka. Zakaj neki? Ali je bila to podoba moža, ki ga je menda hotela izdati?«
»Ni nemogoče,« je pritrdil Tarneverro.
»Naslednji korak je jasen,« je dejal Chan. »To sliko moram neizogibno videti. Zato bom poekušal z vso potrpežljivostjo, kolikor je imam, sestaviti te raztržke.« Prinesel si je majhno mizico k oknu, ki je gledalo na cesto.
»Tačas bom preiskoval okrog hiše,« je pripomnil Kašimo.
Chan je prikimal in Japonec je odšel.
Chan je potegnil prt z mize in se lotil svojega mučnega dela. Vedel je, da je silno zamudno in dolgočasno delo. »Nikoli nisem bil dober pri stvareh, ki zahtevajo potrpljenje,« je vzdihnil. »Moja hčerka Roza je ponos družine v tem pogledu. Rad bi jo sedajle imel pri sebi.«
Ni še naredil nobenega omembe vrednega napredka, ko 60 se odprla vrata terase in več gostov je vstopilo. Najprej Willkie Ballou, za njim Van Horn, Martino, Jaynes in Rita Ballou. Diana Dixom je bila zadnja, ker očitno ni spadala k ostalim, ki se zdi, da so vzbujali vtis odposlanstva.
Dejansko je	to tudi	bilo odposlanstvo.	Kazalo	je, da	bo
Ballou govornik.	Začel je	s precej ukazujočim poudarkom:
»Preštudirali smo vso zadevo in ugotovili, da ga ni prav nobenega razloga več, na podlagi katerega nas bi še naprej smeli zadrževati.	Vsi smo	bili zaslišani, vsi	smo vse	izpovedali
in zato mislimo,	da lahko gremo.«
Charlie je položil še nerazvrščene koščke papirja na mizo in vstal z globokim priklonom.
»Razumem, da imate razloge za svojo nepotrpežljivoetl« je rekel vljudno.
»Po tem takem lahko gremo?« je vprašal Ballou.
»Vi vsi — in globoko obžalujem, da moram kaj takega povedati — vi vsi morate ostati!« je odvrnil Chan. »Po nesreči nastopajo v preiskavi vedno novi preobrati- In zato se bom moral z vami še nekoliko pogovoriti.«
»Očitna žalitev!« je razburjeno zavpil Ballou. »Komisar, dal vas bom odstaviti z vašega mesta!«
S smehljajem, ki se ne da oponašati, je Chan vljudno in nemoteno nadaljeval: »To kajpak lahko storite jutri zjutraj. Toda danes zvečer eem pa žalibog jaz tisti, ki ima besedo. In zato pravim: Vi morate ostati tukaj, dokler vam ne dara dovoljenja za odhod.«
Jaynes se je prerinil v1 ospredje. »Jaz moram opraviti na kopnem nujne posle in zato se bom na vsak način o polnoči vkrcal. Zdaj je že precej čez deset. Opozarjam vas, da boste morali porabiti silo, če me mislite zares zadržati..,«
»Tako bom moral tudi storiti,« je enako ljubeznivo odgovoril Chan.
»O moj Bog!« je viknil Jayne« in pogledal, za pomoč proseč, na Willkieja Ballou ja. »Kakšna dežela pa je tu? Zakaj nam ne pošljete vsaj pametnega belca?«
Silno značilen in redek žar je zasijal iz oči Charlieja Chana. »Človek, ki hoče preplavati reko, naj nikar prej ne j psuje krokodilove matere!« je rekel mrah»
Lepa nedelja
Ljubljana, 29. decembra.
Včerajšnja nedelja je bila pa res lepa. Sonce je sijalo, nebo je bilo jasno in poti lepe, kajti dovolj je bilo hladno, aa se blato ni odtajalo. Za izlete je bilo vreme kakor nalašč. In to se je tudi poznalo pri vlakih, ki so bili posebno na dolenjsko 6tran prav dobro zasedeni.
Včerajšnja promenada je bila živahna kot že zlepa ne tako. Pa tudi po vseh poteh lepega Tivolija je bilo polno sprehajalcev. Popoldne pa so meščani že zgodaj pohiteli v ljubljansko okolico, da se malo sprehodijo in malo oteše želodčne težave. Sicer je bilo v žepu le še malo denarja, dnevi gredo namreč h koncu mescea, pa vendar ga je bilo za krvuvico in pol litra zdrave črnine, ki človeka kar malo pokrepi. Tako je bilo tudi v mestni okolici zelo živahno. Proti večeru so ljudje hiteli domov, kajti veter je kar pošteno vel in če nisi bil dobro oblečen, te je prepihalo do kosti, kakor pravijo. — Gledališča so bila, kakor ob drugih nedeljah, spet zasedena do zadnjega kotička. Posebno okoličani so bili številni, ki zlasfi nedelje kaj radi porabijo za poset gledališča. Enako kakor gledališke predstave so bile deležne velikega obiska tudi kinomato-grafske. Kavarne imajo seveda tudi svoje stalne obiskovalce, ki ne izostanejo niti ob nedeljah.
Db je umetniška trojica, ki razstavlja svoja dela v Jakopičevem paviljonu, podaljšala razstavo, je kaj prav naredila, saj so si jo tudi včeraj ogledali še številni prijatelji domačih umetnikov.
Nedelja je sicer minila brez vsakih večjih nezgod in so imeli reševalci kakor tudi gasilci
Crav lep mir, razen nekaj običajnih prevozov olnikov v bolnišnico in iz nje.
Veljavnost šoferskih izkaznic
Na vlogo, izročeno po zastopniku poklicnih šoferjev g. Vis. Komisarju, da bi veljale šoferske izkaznice tudi za prestop meje Ljubljanske pokrajine, smo prejeli od Vis. komisariata sledeči odgovor:
Na izraženo željo, da bi veljale šoferske izkaznice poklicnih šoferjev namesto potnega lista in bi
CU RA INFLUENZA. NEVRALGIE, REUMATISMI 10MBAGGINE e ropido-mente ne colmo i dolori
ZDRAVI HRIPO. NE VRAIGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH in naglo pomiri bolečin« vstn teh bolezni.
tab. O. MANZONI * C. - Milana • *i« Vala.S
la lampada dl qualltd prodotta Milo stabilimento di Milano della TUNGSRAM ElETTRICA ITAUANA S. A.
Kakovostna Karnica proirvajana v Milana v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A.
(D
TUNGSRAM
opravičevale šoferje za prestop te Ljubljanske pokrajine in nazaj, se sporoča, da tej želji ni mogoče ugod iti.
tJofetrji morajo imeti za prestop odnosno za vstop v Ljubljansko pokrajino enako kot vsi ostali državljani redni potni list, izdan od kvesture v Ljubljani.
Šoferska legitimacija velja edinole za upravljanje avtomobila v vsej Kraljevini, če pa hoče potovali v ostale pokrajine Kraljevine, mora imeti še potni list.
Obenem- »poročamo, da se vrši sestanek vseh pokrajinskih šoferjev v nedeljo 4. 1. 1941 ob pol desetih dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, vhod iz Čopove ulice, pri R. K. pritličje, sejna soba. Ker je dnevni red zelo važen, opozarjamo vse šoferje na ta sestanek. — PDZ, skupina šoferjev.
Pošteno je spet mrzla
Danes je prvič živo srebro v toplomeru zdrknilo na 10 stopinj pod ničlo. Nebo je bilo ponoči jasno in že včeraj je kazalo, da bomo ponoči dobili občutnejši mraz. Že včeraj popoldne je namreč pihal precej oster veter, ki je človeka prepihal do kosti, če ni bil seveda dobro oblečen. Zdaj smo dobili spet takšen mraz kot smo go že imeli pred nekaj časa v letošnji zimi za nekaj dni. Vendar pa je tedaj mraz držal le nekaj dni, dočim zdaj mislimo, da bo mrzlo vreme trajalo dalj časa.
Na oknih so ledene rože in ljudje hodijo po cestah s kučmami na glavi, z zavihanimi ovratniki, z rokami pa skoraj do komolcev v žepu. Kolesarjev je na cesti le malo, prav tako pa tudi mlekaric, ki v mesto prihajajo po najnovejšem okrog pol devetih. Tudi branjevk je le malo na trgu, saj kdo bi hodil zmrzovat na tržni tlak, ko so pa ljubljanske gospodinje tako zasipane. Na cestah srečuješ le takšne ljudi, ki morajo biti na ulicah, ko to od njih zahteva služba. Drugi pa od doma zjutraj po-hite in se podvizajo, da čim prej pridejo v urade, kjer je toplo zakurjeno in jim ob delu mine dan.
Takse za motorna vozila in priklopnike
V Službenem listu z dne 24. decembra je izšla odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki preureja sistem taks za promet motornih vozil in priklopnikov v Ljubljanski pokrajini. Predmet kase je ves promet motornih vozil, v objavljeni naredbi. Za promet motornih vozil za prevoz oseb je plačati državno statistično pristojbino. Za promet tovornih motornih vozil in n)ih priklopnikov je treba plačati takso po posebni tarifi. Nadalje je uvedena posebna taksa za preskusne vožnje. Končno vsebuje naredba kazenske odločbe, vojaške izkaznice za motorna vozila, katere je treba letno vidimirati, in upravni postopek.
Državna statistična taksa pri avtomobilih za prevoz oseb je 20 lir, pri motociklih za prevoz oseb 5 lir in za motorna kolesa s prikolico za prevoz oseb tudi 5 lir.
Prometna taksa za tovorne avtomobile, tovorne motocikle, lahkotovorne motocikle in priklopnike znaža: (prva številka pomeni vozda, druga Številka priklopnike): koristna nosilnost vozila: do 5 stotov 150, 165, do 6 stotov 200. 220, do 7 stotov 250, 275 do 8 stotov 300, 330, do 10 stotov 500 do 550, nad 10—15 stotov 1000, 1100, 15—20 stotov 1500—1650, 20—25 stotov 2000—2200, 25—30 stotov 2500—2750, 30—35 stotov 2750 -3025, 35-40 stotov 3000—3300, 40—45 stotov 4000—4400, 45 do 50 stotov 4500—4950, 50—60 stotov 5000—5500, 60—70 stotov 6000—6600, 70—80 stotov 6500 do 7150, 80—90 stotov 7500, 8250, nad 90 stotov 9000, —, 90—1000 stotov —, 8800, nad 100—110 stotov —, 9500 in nad 110 stotov —, 9900 lir letno.
Športni drobiž
Iz Garmisch-Partenkirchena poročajo, da 6e je
do zdaj prijavilo za FIS-ine smučarske tekme osem narodov. Tekme bodo, kakor smo že svojča6 rekli od 6. do 15. maja. Tekem 6e bodo po dozdajšnjih prijavah udeležili naslednji: Švica, Italija, Švedska, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Norveška.
V Parizu so začeli graditi nov športni stadion.
Novi 6portoi prostor bo imel 32.000 m3 površine in bodo v njem razen nogometnega igrišča še lahkoatletsko tekal išče in prostor za ostale lahkoatletske športe, prostor za rokomet, igrišče za hokej im dva bazena za plavalne tekme.
Nova dvojica v nemškem drsalnem tekmovanju. V drsalnem prvenstvenem tekmovanju je, posebno kar se tiče drsanja v parih, težko vzeti naslov vsakoletnemu prvaku. Nekateri pari 60 ga imeli kar po nekaj let zaporedoma. Vse do letos ga je od leta 1934 imela dvojica Herber—Baier.
Izplačilo pokojnin 7.a januar 1942. Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bodo državnim upokojencem pokojnin« za januar 1942 izplačane po sledečem razporedu: Dne 1. januarja naslovnikom, katerih priimek se začne 8 črkami od A do J, dne 2. januarja črke K do O, dne 3. januarja črke P do S in dne 4. januarja črke T do Z. Ta vrstni red izplačevanja pokojnin ostane tudi za naslednje mesece. Upokojenci se^ vabijo, da počakajo ob omenjenih dnevih po možnosti pismonoše na domu.
Delavci, zaposleni pri javnih gradbenih delih, dobe razliko izplačano!
V Službenem listu od 24. 12. 1941 je bila objavljena odredba Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino, 6 katero 60 bile z veljavnostjo od 17. 10. 1941 določene za delavce, zaposlene pri javnih delih, katera izvršujejo bodisi zasebni stavbni r>odjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, sledeče minimalne mezde:
1. za navadne delavce do 18. let starosti Lire 2.40, nad 18 let starosti pa Lire 3.20 na uro.
2. za kvalificirane delavce (zidarje, tesarje itd.), zaposlene do 1 leta v 6voji 6troki Lir 4, za več kot eno letno zaposlitev v svoji 6troki Lir 4.50 na uro.
Ker je večina delavcev že odšla vsled prekinitve dela na 6voje domove, opozarjamo vse delavce, ki so bili zaposleni pri javnih delih, da takoj 6jx>roče z navadno dopisnico svojim bivšim delodajalcem točen naslov, na katerega jim bo delodajalec nakazal pripadajoče zneske. Kdor pa ne ve za točen naslov delodajalca, naj sporoči podatke, kolikor jih ima, Pokrajinski delavski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 in bo PDZ za nje ukrenila potrebno, da bodo dobili pripadajoče zneske izplačane.
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino: v ponedeljek, 29. t. m. v Črnomlju za govedo in svinje; v ponedeljek, 29. t. m. v Novem mestu za govedo in svinje; v torek, 30. t, m. v Veliki Loki za govedo in svinje; v torek, 30. t. m. na Vrhniki za govedo.
Novice z jugovzhoda
Tramvaj r Belgradu delno spet obratuje, toda le na onih progah, ki vodijo v mestno periferijo, kar je pa razmeroma le malo. Zadnje čase so na teh cestah dobro zaslužili izvoščki, ki so kar lepo nadomestovali tramvaj.
Veliko božično drevo so postavili na Tera-zijah v Belgradu in ga primerno okrasili z mnogimi žarnicami, ki posebno ob večerih lepo sve-ti jo. ° •*	*
20.000	din t fond proti kor -.inizmu je za Miklavževo slavo podaril neki inženir predsedniku srbske vlade g. Nediču. Gospod general je odločil, da gre ta denar v državno blagajno v fond proti komunizmu.
Roditeljske sestanke prirejajo belgrajske gim-nazijei Na teh sestankih sc največ govori o borbi proti komunizmu.
Kockanje r kavarnah so prepovedali v Obre-novcu. Na prepoved se pa niso dovolj ozirali. Oblast pa je na vsak način hotela kockanju narediti temeljit konec. 2e kakih 10 dni se po vseh kavarnafi vodi strogo nadzorstvo. Kogar zasačijo pri kockanju, ga odpeljejo. Pri teh operacijah je »pasivno« sodelovalo tudi nekaj vidnejših gospodov iz inteligenčnih krogov.
Vrsto pametnih odredb je izdal izredni komisar za obnovo Smedereva. Za časa službe božje morajo biti zaprte vse kavarne. Kockanje je prepovedano ne samo v javnih lokalih, tudi v privatnih hišah. V kinu morajo biti 6edeži nu-inerirani, moški smejo sedeti desno, ženske levo. Po trgu se smejo meščani sprehajati samo po desni strani. Prepovedano je tudi »parčkom« sprehajati se po samotnih krajih.
Šo premalo zvit je bil Milorad Djurič, ki je ▼ Užicah kot. pripravnik na. postaji poneveril 60 tisoč din. Te dni se je pojavil v Vršcu in se predstavil kot komisar železniške direkcije. Železničarjem pa se je čudno zdelo, da bi bil ta mladi pobič že »komisar« in so ga pobarali za legitimacije. Spravili so ga kmalu na varno.
Leto6 pa 6i je ponosni naslov priboril novi par: Strauch—Noack, ki sta po rodu oba iz Berlina, dočim je bil pri prej omenjenem paru eden iz Berlina in drugi iz Miinchena. V Nemčiji 60 začeli voditi li6to prvakov v parih že leta 1907. Tedaj sta si priborila naslov Anna Hiibler in HeinTich Burger. Ta dva sta si leto pozneje osvojila tudi naslov svetovnega prvaka. Pa tudi sicer Nemci razpolagajo z izvrstnimi drsalci, ki uspešno zastopajo po svetu to lepo panogo zimskega športa.
Za božične praznike so imeli v Barceloni velik teniški turnir, katerega 60 6e udeležili številni najboljši evropski teniški igralci. Med njimi tudi: Nemca Gies in Henkel; Italijani Romanoni, Cu-eelli, Scotti in Agazzi, pa še Madžara A6both in Mayer; Portugalca Ricciardi in Roauete razen številnih domačih španskih igralcev. Kako 60 se te tekme končale, pa dozdaj še nismo mogli izvedeti.
Kakor poročajo nemški listi, bo prišlo že takoj v prvem mesecu novega leta do meddržavnega nogometnega srečanja med nemško In hrvaško državno reprezentanco. Hrvati bi sicer rajši, da bi bila tekma odložena do začetka poletja, kajti vreme je v januarju nesigurno. Kaže, da bodo Hrvati v svoji prošnji uspeli.
Te dni je bilo dogovorjeno, da se bosta v kratkem sestali v prijateljskem srečanju nemška in madžarska rokoborska reprezentanca. Borba bo v Mannheitmi. Obe državi bosta poelali na tekmovanje najboljše, kar imata. Tekme bodo v prostem stilu kakor tudi v klasični rokoborbi.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek, 29. decembra: Tomaž, šk. Jutri, torek, 30. decembra: Evgenij, šk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trjJ 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
+ Perme Uršula. Na Grosupljem je v nedeljo, 28. t. m. popoldne po daljšem trpljenju umrla blaga krščanska žena Perme Uršula v 65. letu starosti. Pogreb blagopokojne bo v torek, 30. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik za vsa dobra delal Prizadeti družini pa izrekamo globoko sožalje 1
Zaradi naglega dostavljanja živilskih nakaznic za mesec jannar so bila pred prazniki objavljena navodila, vendar pa nekateri še vedno ovirajo to zamudno delo ter zato drugi ne morejo dobiti živilskih nakaznic dosti naglo. Za mesec januar je izdana namreč 6amo ena vrsta živilskih nakaznic, za ročne in težke delavce pa so posebne dodatne nakaznice, in sicer za živilske nakaznice za ročne delavec manjše, za težke delavce pa večje. Na vsakem potrdilu, ki ga podpiše prejemnik živilskih nakaznic je označena dodatna nakazni-« za ročnega delavca z rimsko številko I, za težkega delavca pa z II. Posebej opozarjamo, da dobe gospodinje, gospodinjske pomočnice, postrež-nice, natakarji in natakarice po najnovejši odredbi samo navpdne živilske nakaznice brez kakršnih koli dodatkov, ker jih nova odredba ne smatra več za ročne delavce Najtežji delavci bodo zaenkrat dobili samo dodatke težkih delavcev, šele meseca januarja l>odo pa dobili še ostanek- dodatka, ki jim pripada. Mestni preskrbovalni urad je sicer ukrenil vse potrebno, da bi vse stranke lahko o pravem času dobile živilske nakaznice, vendar pa mora spet prositi družinske glavarje ter sploh odrasle člane družin, naj bo vsaj ta ali oni odrasli član družine te dni gotovo doma. Drnžinski glavarji morajo imeti pripravljene pravilno izpolnjene glave živilskih nakaznic za mesec december, seveda naj pa od glav prej odrežejo vse odrezke, ki so jim morda še ostali. Za vsako januarsko živilsko nakaznico je pa seveda treba pripraviti tudi po 30 centesimov. Enako ceno je treba plačati tudi za vsako dodatno nakaznico za ročne ali težke delavce. Ročni ali težki delavci morajo torej za obe nakaznici plačati 60 centesimov. Če dostavljač ne bo našel družinskega glavarja doma ali kakega drugega odraslega člana družine, ki bi lahko prevzel živilske nakaznice, bo pustil na vratih opozorilo, kdaj snet pride. Če tudi tedaj ne bo nikogar doma, bo dostavljalec izročil živilske nakaznice hišnemu gospodarju ali upravitelju hiše, ki pa mora imeti pripravljene glave živilskih nakaznic in denar za nove nakaznice. Izročitev živilskih nakaznic hišnpmu gospodarju ali upravitelju bo vročevalec sporočil s posebuim opozorilom na vratih stanovanja tiste stranke. Dogajalo se je, da so se ljudje sklicevali, češ da imajo glave decembrskih živilskih kart še pri trgovcu ter se začudeno spraševali, zakaj dobivajo nove nakaznice na dom. Vse to seveda^ znatno ovira naglo dostavljanje ter zalo zadnjikrat opominjamo površne stranke na red, hkrati pa jih opozarjamo, da l>o mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije zaradi živilskih nakaznic brez izjeme šele od 2. januarja dalje.
PrakflCne koledar!«
fr pne, namizne, tedenske in mesečne Bi oglejte
v papirnici Ljudske hn|'čarne
Pred Škofijo 5 in Miklošičeva oesia 5
Svojce v Ljubljano pristojnih padlih vojakov bivše jugoslovanske vojske vabi mestni vojaški urad, naj mu najkasneje do kraja tega meseca sporofe imena padlih vojakov, njihove rojstne podatke, njihovo vojaško edinico ter dan in kraj njihove smrti. Pismena ali ustna sporočila jo treba oddati na Ambroževem trgu št. 7-1., soba štev. 6.
Odsek za oblačilne nakaznice mestnega preskrbovalnega urada zaradi nujnega notranjega dela ne more sprejemati strank v torek in sredo (30. in 31. t. ni.). Zato naj ta dva dneva ljudje ne hodijo s svojimi željami v odsek za oblačilne nakaznice, ker ne bi nič opravili.
Mesečna rekolekeija za duhovnike t dežele bo tokrat po sklepu zadnjega sestanka izjemoma zadnji torek tega meseca, t. j. 30. decembra ob pol 11 dopoldne v Domu duhovnih vaj v Ljub ijanl. Vabljeni so vsi izvenljubljanski gg. duhovniki, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma D V in škof. vodstvo UA.
(gor Zagrenjen:
96
Zavetje v pečevju
Mesec pa tako lepo 6veti! Sjoomladan-ski mesec! Res, da noč ni gorka, ali vendar — tudi utrujenim, zbitim možem, ki merijo korake in štejejo ure, kadar bije s cerkve, se le zdi fletno. To ti je pomladi še se kar naprej pode po glavi preživete jxxlobe, ta 6i pravi, tako bi bil moral napraviti in se vidi, kako je napravil — tak korenjak vzrastel Pa tudi to mine.
Mirna mesečina obliva ves kraj.
In pomalem, žnjo in s hladom, se po-mirč tudi najbolj vroče misli.
Tiho odmevajo koraki.
Proti jutru zamenjajo straže komaj za silo naspani možje.
•
6 6 m reč jem in spomladanskimi rožami okrašena truga leži na vozu.
Dva para konj potegneta.
Za vozom gre Volk s sedlom, za Volkom pa 6topa Lukec.
In vojska krene v jasnem dnevu na pot, kjer je manj veselja nad zmago in več otožnosti ob 6lovesu.
*
Na pokopališču v Suhem lazu, pri tej Jnajhni, beli cerkvi, tam je že kup rovih grobov. Cvetje je na njih, kaj češ, same
navadne spomladanske rože! Lepo je pa le videti, čeprav tako žalostno! Pri vsakem skoraj kdo ioka in moli.
Maj pa skopljejo grob za poglavarja.
Kertuc, Kertuc, ali si kdaj mislil, da boš ležal pri tej cerkvi? Ali še veš, kako bleda nas je bila zadnjič pozdravila, ko smo prihajali? Pa ne! Saj ti si bil v Suhem lazu že popoldne! Veselo se ti je 6vetiJa, skoraj gotovo! Vidiš, zdaj te pa polagamo ob njenem vznožju v grob!
Kertifc, Kerttic!
Lukec ti koplje jamo, Tone mu pomaga, Gams pa zamenjava zdaj enega, zdaj drugega.
Pod božjim koncem, v tem 6ijofem spomadanskem svetu, pa stoje odkritih glav plahutarji. In kmetje, 6 klobuki v rolph! Tako zamišljeno in pobožno gledajo, ko se zmerom više grmadi kup izkopane ilovnate zemlje!
Ko je V6e v kraju, pride župnik Koz-man in žnjim Kalan.
Veter odnaša besede in megli oči.
Le sveti, ti sonce, sij na to trugo! Možak 6e je vlegel vanjo, počitka željan, možak, da mu zlepa ne bo podobnega!
Zgoraj nad gozdom pa se 6vetijo snežni hribi.
Prvo lopatico vrže Koz man.
Drugo Lukec — in potlej V6i povrsti.
S Tonetom 6f>odita Kalana, 6ami za-. sujeta do kraja.	<
Rjav hribček zakrije Kertuca.	I
Križ zasadi Tone vanj, Lukec pa pri-! nese smrečja in nekaj cvetja: kronic,1 šmarnic — kam daleč dol je moral ponje — in nekaj volčina! Tega si je bil Kertuc spomladi lako rad vtikal za klobuk, kadar je bil dobre volje!
• #
Razen Kertucu, Volk ni nikomur pustil sesti nase.
Tam ob braniku je žival žalostno povešalo glav6, 6 kopiti je kopala in prska-la. Kadar je hrznila — tako podobno 6e je zdelo človeškemu stoku! Glej ga no! Kako ti žival ne ve, da nima več gospodarja, da nima več moža, ki bi jo z vajenimi rokami prijel tu, prijel tam, se tako z životom naslonil nanjo in prav lako zajahal! Potlej jo pa pocrkljal! Leta in leta je dobro zapomnjeno kje.
Kertuc, Kertuc!
Tako še zmerom jx>je navček.
In ljudem misli iz srca udarjajo prav tako kratko.
Konj pa hrza! Ti uboga, zapuščena žival!
Nemara bi bila najbolj vesela, če bi te i privezali Kertucu za mrtvo roko! Tam bi ; stala in ovohavala 6 6vojim vlažnim smrč-i kom 6vet pred 6abo — brez jedi, brez vode! Potlej pa bi se spustila na vse šti-I ri, kadar bi omagala — in tam bi končala. Pa kam češ? Kamor je zdaj šel Ker-
tuc, ti ne moreš za njim! Nikoli ue boš tam!
Pojdi z nami Volk, med nami ostani!
V glavarjevega konja se Lukec ni nikoli vtikal. Ni 6e mu ne smolil, ne ga crkljal, niti enkrat ga niti ni pobožal po grivi. Bodi, čigaver 6i!
Zdaj pa le pristopi k zapuščeni živali.
Ne bomo ti dali, da bi končala zraven gospodarja, ko 6e nikjer ne bi nič poznalo, razen v tvoji živalski trmi in zvestobi! Zate bi 6e reklo, le, kako zvest konj je bil to, ob gospodarjevem grobu je stal tako dolgo, da 60 mu pošle moči! O, ne, Volk! Ne bomo ti pustili tegAl Re6 ne! Ti konjiček li tak, ti Volk, Volkec!
Mar. pojdeš z nami kam naprej, preč od groba, kjer spi naš glavar, naš Kertuc. tvoj gospodar, ki ®i bil tako vajen vsakega njegovega miga! Z nami pojdeš v smerččcvno, drugega duha boš tam zajel, kar kmalu boš tako daleč preč, da ti tale grob še na mar ne bo več prišel! O ti zvesta, ti dobra žival! Čakaj no, da te malo pobožam po vTatu in počehljam med ušesi! Ti Volkec ti! Volk!
Tako pametno gleda res ta žival kakor človek in nič manj žalostno.
S prednjima nogama pa kar koplje.
Ti konjiček ti tak!
Volkec! Volk!
Ne, drugače 6tno ti namenili!
Vidiš, zdaj gre k tebi Lukec! Nič s« ne boj! Kertuc, tale, ki ga že pokriva črna prst, ta ga je imel prav rad! Dobro
ga je trpel! Nič hudega mu zatorej nikar ne napravi! Pu6ti ga, naj ti sede v sedlo, čeprav si se zmerom vsakogar izneblja!, Volkec, kakor to dobro vemo! Kar lepo ga nesi, trpi ga na hrbtu, nič se ne vzpenjaj!
Takega bi te bil vesel tudi Kertuc, mogočni glavar, Kertuc, gospod, ki 6i ga zmerom voljno in poslušno nosil!
Zdaj pridopi Lukec k temu zapuščenemu konju.
Ali bo brcnil?
Kolikokrat je brcnil — in mož, ki mu je bil prišel preblizu, je eno ali drugokrat preležal kar mesece.
Ko je Lukec zraven, pa Volka spreleti srh. Oddaleč 6e že vidi, kako drge‘.a.
Ni6o zastonj pravili, da kadar Lukec pride kakšni živali blizu, se tudi najbolj objestna oplaši.
Vol, krava, bik, da, tudi koze in ovce, vse 6e znajde kar na lepem tako pohlevno!
Srhi 6kačejo tudi Volku čez život.
Zdaj ga pa Lukec že začenja božati! Kako je to živali všeč! Nič več ne topota, volin6 obstoji.
Lukec je kakor bi trenil v sedlu.
Z zeleno vejico spodbada konja, včasih mu jo prinese tar pred gobec, da žival hlastne zanj6.
Pejmo, pejmo! Naprej! HopI Hop!
Sta že domača!
Žrval že posluša novega gospodarja! Tako pozabi žalost ze Kertuceml
mi
Andrejčkov 3 o ž e;
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek crtn Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
n
m
V
k
I
280.
»Slišal sem, kaj misli storiti bej s tabo,« je dejal neznanec in sedel tesno k Alešu. »Sklenil sem, da ti bom pomagal. Bodi pripravljen! Ce se mi bo posrečilo, te bom pojutrišnjem zvečer rešil. Jutri te še ne bodo mučili, ker bej dvomi, če si kriv. Jutri zvečer ti bom prinesel obleko, nekaj orožja in drugih za beg potrebnih reči.«
281.
»Kdo pa si, ki prihajaš k meni v ječo kakor angel Gospodov?« je vzkliknil Aleš, tujec pa mu je odgovoril:
»Suženj kakor ti. Doma sem v Evropi, po rodu sem pa Slovenec.«
»Moj rojak torej!« je vihamo vzkliknil Aleš in vroče stisnil neznancu roko.
282.
»Dcvefnajst lei nisem videl domačega človeka in spregovoril slovenske besede,« je nadaljeval novi znanec. Večkrat bi bil že rad govoril s tabo, pa ni šlo. Zdaj pa moram iti, da naju ne zapazijo. Julri ponoči bom spet prišel.« Pri teh besedah je skočil skozi okno ter izginil na temnem dvorišču. Aleš je bil spet sam in kakor na novo rojen v upanju na rešitev.
Tehtne misli o novih dogodkih na ruskem bojišču
Načelo, da ne prepuščaj sovražniku nikdar nobene pedi zemlje,
je napačno in usodno
V listu »UMitnc notizie« je general Aldo Ca-biati priobčil prav zanimiv članek, poln tehtnih misli glede novih dogodkov na vzhodnem bojišču.
»Kdor je bil v pretekli svetovni vojni — in teh je na srečo še mnogo — se gotovo spominja neprecenljive škode in žrtev, ki so zadele našo vojsko, ko se je držala načela, da ne prepuščaj sovražniku nikdar nobene pedi zemlje, ki si mu ]o iztrgal, pa naj’ velja, kar hoče«.
Zgrešena misel
Pogubni nauk, ki ga naše vrhovno poveljstvo sicer ni vsiljevalo, a ga vendar dopuščalo in podpiralo, nas je spravil do tega, da 6mo mesece in leta držali hudo izpostavljene postojanke, ki pa niso imele nobenega pomena in nikake vrednosti. Njihovo vzdrževanje pa nas je gospodarsko veljalo (jmpgo več kakor 60 bile koristi, ki so nam jih nud>re. Na Visokih ravneh, v Cadori in Karniji smo doživeli mnogo primerov tega malikovalskega oboževanja »V6ake peščice zemlje* in poznavalci dobro vedo, da je prvi hudi polom naših prvih črt oktobra 1. 1917 zakrivilo ravno to, da nam je bilo docela nemogoče braniti ves od6ek onstran 6oških voda od M. Rossa do Bolcana.
V teh nesrečnih krajih so naše čete strahovito trpele in sovražniku je bilo često kar prav, da smo se držali teh postojank, kjer nas je popolnoma obvladal in lahko opazoval vsako naše gibanje. Nasprotno pa nam je sovražnik večkrat pokazal, kakor mu ni prav nič do osvojene zemlje, kadar je šlo za važnejše stvari. Navajamo za zgled 2. junij 1916 na Visokih ravneh Sedmih občin, ko 60 Avstrijci zaradi položaja na drugih odsekih brez obotavljanja hote izpraznili velik del ozemlja, ki so 6e ga mesec dni poprej polastiti z velikimi žrtvami. Umaknili so se na oddaljeno, krajšo in močnejšo črto, ki je nudila dosti ugodnejšo obrambo. Ob tej črti so 6e vsi naši poskusi — vštevši silni naskok junija 1917, ki je dosegel višek v bitki pri Ortagari — razbili prav do konca vojne.
Ta uvod je bil potreben zaradi zvite sovjetske propagande glede odločitve nemškega vrhovnega poveljstva, po kateri je prišlo do novega načrta v zimskem vojskovanju. Te propagande so se zdaj lotili vsi sovražniki sil Osi.
Vsem je znano, da 6i Nemčija nikdar ni domišljala, da bo boj proti sovjetskim republikam la-
hek in kratek. Izkušnje iz rusko-fin6ke vojne 60 sicer nudile marsikak koristen namig, niso pa mogle resnega vojnega poveljstva, kakršno je nemško, zapeljati v lahkomiselne in nagle zaključke.
Veličasten vojni obračun
Pravijo, da je ruska vojaška 6ila Nemčijo presenetila in do neke mere je to priznal tudi nemški vodja v svojem predzadnjem govoru. Toda resnica, da je Nemčija šla v borbo e tako veličastnim napadom, ki je takoj dal zelo koristne uspehe, kaze, da je bila vojaško docela pripravljena. Kaže pa prav tako, da von Keitel ni pozabil zlatega vojaškega pravila: »Kadar si kot vojskovodja v dvomih glede svojega položaja, vedno misli, da ima sovražnik boljše postojanke v rokah in da ima gotovo najboljše načrte«. Vojskovanje šestih mesecev, v katerem je Nemčija tako sijajno premagala vse težave, bo v polni luči zablestelo šele po vojni. V njem sije nemška sila kot najsvetlejša zvezda v vojaški zgodovini, ki zasenči vse dru^e.
številke same so dosti zgovorna priča, a tu jih ne bomo ponavljali: milijoni ujetnikov, tankov in letal na de6ettisoče; povprečno napredovanje za tisoč kilometrov po nehvaležnem in negostoljubnem ozemlju, ki je Sovjetom najboljši zaveznik. A vse to ni nič v ooeh zlobnih propagandistov, ki naperjajo svoje strupene puščice proti orjaku, ki si krči pot z mečem.
Spomnimo se Napoleonovih besedi
Dokler ni nastopila zima, je nemška vojska smelo rešila vse naloge, ki jih mora opravljati najmanj štiri milijone mož daleč od domačih postojank. A ko je pritisnil mraz, so bili problemi vsak dan bolj zamotani. Zato je nemško vrhovno poveljstvo preračunalo vse možne koristi in žrtve ter se moško odločilo, da bo začasno ustavilo ofenzivo na vzhodu. Ta odločitev 6e nam zdi tako veličastna ko malokatera, 6aj priča o temeljitem vpogledu v vojaške 6tvari, premaguje gmotno in moralno škodo ter meri naravnost na poslednje vojaške cilje, a 6e ne meni za reganje žab po zamazanih mlakah.
Brez vsakega sovražnikovega pritiska, v popolnem miru in z jasno zavestjo vojaških potreb
čenčati o umikih, zmagah in osvojitvah. A resnica Ge bo prav kmalu spet izkazala in tedaj bomo ja6iio prepoznali tako imenovano boljševiško protiofenzivo, ki je bila celo počaščena z brzojavnimi čestitkami angleškega kralja.
V vojni, tako je dejal Napoleon, zmaguje tisti, ki napravi manj pogrešk. Ni 6eveda izključeno, da
je bilo tudi z nemške strani sl
tor jeni h nekaj napak, primerjati obračuna
jih je nemško vrhovno poveljstvo namenoma izpraznilo.
se je nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da "umak ne svoje čete na »zimsko črto«, ki bo bolj varna in močnejša. Tedaj pa 60 boljševiki začeli nekaj
ne svoje čete na »zimsko
Ameriške koristi na Daljnem vzhodu
Pravo bistvo ameriške politike »odprtih vrat«
Ameriške Združene države so glede Kitajske izvajale doslej vedno politiko, ki je temeljila na načelu »odprtih vratc, piše »Centraleuropa« v svojem poročilu iz Lizbone. Prti tem pa Amerika ni imela pred Očmi koristi, ki bi ee dale primerjati z angleškimi in japonskimi Trgovski promet Združenih ameriških držav s Kitajsko ne dosega niti petine japonskega prometa s to deželo. Poudariti je treba dejstvo, da je bila trgovina z Japonsko zelo v prid Združenim ameriškim državam, katerih letni obračun je bil vedno visoko aktiven. Na drugi strani pa je Amerika na Kitajskem investirala pri-bližmo 250 milijonov dolarjev, kar je približno le petina japonskih in angleških investicij. 2e to dejstvo samo kaže, da severnoameriška politika do Kitajske v nobenem pogledu ne najde opravičila. Razlago zanjo pa je treba iskati — poroča omenjena agencija — v Rooseveltovem stremljenju, da si zagotovi na Daljnem vzhodu za bodoče za ameriško trgovino odprta vrata, to se pravi odprta za čisto svobodno trgovino.
Zdi se, da bi zmaga maršala Cankajška izpolnila Rooseveltu to željo in bi istočasno pretrpelo gospodarsko vodstvo Japonske na Daljnem vzhodu težak udarec. Res — nadaljuje člamkar omenjene agencije — se Amerika prizadeva, kako bi, da tako rečemo, podedovala gospodarski položaj jaiponskega cesarstva, se vgnezdila na bogatem prostoru in na pomembnem trgu, kakršnega predstavlja Kitajska. Gre namreč za trg, ki ima neskončne možnosti za razvoj, poln naravnega bogastva in možnosti izkoriščanja, trg, na katerem delovna sila ne stane skoraj nič, saj je Kitajska tista dežela, kjer so viri »človeškega materiala« tako rekoč neusahljivi. Vsemu temu pa se pridružuje še dejstvo, da bi Amerika tod lahko dobila ogromne količine surovin, ki bi jih morda še potrebovala.
Cink, gumi, petrolej
Zadostuje, če omenimo — piše »Centraileuropa« — da znaša proizvodnja cinka na Daljnem vzhodu 50.7 odstotka celotne svetovne proizvodnje, in sicer d£ Malezija 30.7 odst., Otoška Indija 16.9 odst,
Tajska ali Siam 9.1 odst., Kitajska pa 5.9 odstotka, ne da bi pri tem upoštevali tudi količine cinka, ki jih letno da Indokina (0.90 odstotka).
Kar ee tiče proizvodnje gumija, je stvar še hujša. Daljni vzhod dd celih 90.a odst. vsega gumija na svetu, in sicer: Malezija 38.5, Otoška-Indija 37.6, Indokima 6.5, Siam 4.2 in Severni Borneo 3.5 odstotka
Obeh teh dveh vrst surovin ameriškim Združenim državam primanjkuje. V mirnem času porabijo te države približno polovico vse proizvodnje cinka in 60 odstotkov svetovne proizvodnje gumijav
Cisto naravno »o »dl, da Wasbington pričakuje od britanske zmage na Daljnem vzhodu ena>k det« pri izkoriščanju tega ozemlja, dočim bi sc Združene ameriške države v primeru poraza morale podrediti sodbi »dežele vzhajajočega sonca« in se zadovoljiti s tistimi količinami omenjenih, za ameriško gospodarstvo tako važmih surovin, ki bi jih dovolila Japonska.
Treba pa je pri vsem tem omeniti tudi petrolej, ki ga ima mnogo v zalogi otok Borneo m zlasti Holandska Indija. Ne moieino reči, da bi Združenim ameriškim državam primanjkovalo petroleja Toda če se Daljni vzhod znajde ves pod izključnim nadzorstvom Japonske, bo prišla v tako močan položaj, da glede dobave petroleja ne bo prav nič več odvisna od drugih držav in bo brez haska vsaka
frožnja Amerike in Anglije s petrolejsko zaporo, e dane« znaša proizvodnja petroleja na tako imenovani Otoški Indiji 8 milijonov ton na leto, k temu pa je treba dodati še količine, ki jih proizvedejo na Borneu, kjer petrolejska industrija še ni posebno razvita, a kljub temu že zdaj proizvodnja petroleja znaša letno okrog milijona ton. Petrolejski vrelci pa so poleg omenjenih dežel tudi na Kitajskem, na otoku Sahalinu in v Mandžuriji.
Prvi petek v januarju bo čez nekaj dni! Posvetimo se in zadostimo presvetemu Srcu Jezusovemu.
»Oih!« je rekel Franco in široko odprl žareče oči. Luiza pa je prebledela, sklenila roke in ni rekla besedice. »Seveda,« je rekel Pedraglio mirno in resno. >Tu smo.«
»Govorite, govorite, govorite,«	je zaklical	Franco	in se	ves
tresel od razburjenja. In odvetnik je govoril:
»Imamo zvezo Piemonta s Francijo in Anglijo. Danes vojna z Rusijo, jutri vojna z Avstrijo. Hočete še več?«
Franco je ihteč objel prijatelja.
Molče so stali vsi trije, tesno	objeti, trepetajoč,	omamljeni
od čarne besede: vojna. Franco ni	zapazil, da	ima še	vedno	ste-
klenico v roki. Luiza mu jo j'? vzela. Potem se je nenadno iztrgal iz objema, sc vrgel med njijn z odprtimi rokami ter jn držeč za život vlekel kakor plaz za seboj na verando ter ponavljal: »Pripovedujte, pripovedujte, pripovedujte.«
Ko so iz previdnosti zaprli steklena vrata, ki so vodila na teraso, sta razkrila odvetnik in Pedraglio svojo dragoceno skrivnost. Neka angleška gospa, ki letuje na svojem posestva v Bel-lagiu, goreča prijateljica Italije, je prejela pismo od neke druge gospe, sestrične sira Jamesa Hudsona, angleškega poslanika v Torinu. Prevod pisma ima odvetnik. Pismo pravi, da so v Torinu, Parizn in Londona pogajanja, da se zagotovi oborožena pomoč Piemonta na Vzhodu. V glavnem je stvar med tremi vladami že sklenjena, treba je rešiti samo še nekatere znnanje tež-koče, ker zahteva grof Cavonr največje ozire na čast svoje debele. V Torinu so prepričani, da bodo najkasneje v decembru dobili uradno vabilo zalhodnih držav, da odkrito In brezpogojno pristopijo k pogodbi z dne 10. aprila 1894. Trdijo celo, da bo vrhovno poveljstvo armade izročil kralj genovskemu vojvodi.
Odvetnik je bral in Franco je trdno držal za roko ženo. Potem jo hotel brati še sam in za njim je brala še Luiza. »Toda!« je rekla. »Vojna z Avstrijo? Kako,«
»Gotovo!« je odgovoril odvetnik. »Mislite, da bo poslal Cavour genovskega vojvodo ter petnajst ali dvajset tisoč mož, da se	bojuje s Turki, če ne bi imel pred seboj	vojne	z	Avstrijo?
Gospa misli, da ne bo minilo niti eno leto.«
Franco je stisnil pesti v zraku in vztrepetal po vsem tel?su.
»Živijo Cavour,« je zašepetala Luiza.
»Oh!« je rekel odvetnik. »Niti Demosten ne bi bil mogel bolj zgovorno slaviti grofa.«
Francu so stopile solze v oči. »Neumnež sem,« je rekel. »Kaj hočete, da vam r-čem?«
Pedraglio je vprašal Luizo, kam za vraga je vtaknila steklenico. Luiza se je nasmehnila, šla ven in se takoj vrnila z vinom in s kozarci.
»Na zdravje grofa Cavourja!« je rekel Pedraglio	tiho. Vsi
so	dvignili kozarce in ponovili: »Na zdravje	grofa	Cavourja!«
Potem so pili; tudi Luiza, ki ni sicer nikoli pila.
Pedraglio si je vnovič nalil ia vstal. ,
»Živela vojna!« je rekrl.
Ostali trije so navdušeno vstali in prijeli	molče	zn	kozarce.
Preveč so bili ginjeni, da bi mogli govoriti.
»Vsi moramo iti!« je rekel Pedraglio.
»Vsi!« je ponovil Franco. Luiza ga je navdušeno poljubila na rame. Mož jo je prijel z obema rokama za glavo in jo poljubil na lase.
Eno okno proti jezeru je bilo odprto. V tišini, ki je nastala po poljubu, so sc začnli enakomerni udarci vesel.
»Finančna straža,« je zamrmral Franco. V tem, ko je plul čoln finančne straže pod oknom, je rekel Pedraglio »Preklete svinje!« tako glasno, da so ostali zašepetali	»ost«.	Čoln	se	je
1 oddaljil. Franco je jpogledal skozi okno
Bilo je hladno. Luna je zahajala za gorovje Corona ter vlekla čez jezrro dolg pozlačen pas. Kakšen čuden občutek je vzbujalo opazovanje te tihe samote z mislijo na bližnjo veliko vojno. Zdelo se je, ko da temno in otožno gorovje misli na grozno pri--hodnjost.
Franco je zaprl okno in okoli mize se je znova začel tih razgovor. Vsakdo je povedal svoje mnenje o bodočih dogodkih. Vsi so govorili o tem, kakor o drami, katere rokopis je gotov do zadnjega stiha, s pikami in z vejicami, na pisalniku grofa Cavourja. Odvetnik, bonapartist, je jasno videl, da namerava Napoleon maščevati strica tako, da bo podrl člane Svete zveze drugega za drugim; danes Rnsijo, jutri Avstrijo. Franco pa, ki cesarju ni nič zaupal, je pripisoval sardsko zvezo dobri volji Anglije. Prizna] pa je, da bo Avstrija, kakor hitro bo ta zveza razglašena, žrtvovala svoje koristi načelom in sovraštvu ter se zvezala z Rusijo. Tako bo Napoleon prisiljen, da se bo moral bojevati zoper njo.
»Slišite,« je rekla žena, »jaz pa se bojim, da se bo postavila Avstrija na stran Piemonta.«
»Nemogoče,« je rekel odvetnik. Franco se je ustrašil in občudoval ostroumno pripombo. Pedraglio pa je vzkliknil:
»Oh, ne, preveliki osli so, da bi začeli tako vojno!« Ta razlog Se jim je zdel odločilen, in nihč-' ni več mislil na to razen Luize. Začeli so se razgovarjati o načrtih za boje in upore. Tu p« se niso mogli zediniti. Odvetnik je poznal ljudstvo in gorovje ob jezeru Como, kakor mogoče nihče drugi, od Colica pa do Coma in Lecca. In povsod ob jezeru, v Val-Menaggio, v Val-Intelvi, v Valsassini, v Tre Pievi je imel udanr' ljudi, ki so bili pripravljeni se boriti celo z rokami na migljaj »gospoda odvetnika« On in Franco sta menila, da bi bilo koristno vsakršno uporno gibanje, ki bi moglo odvrniti tudi najmanjši del avstrijske sile* , Luiza in Pedraglio pa sta sodila, da morajo vsi sposobni možje pomnožiti piemontske čete. »Upor bomo naredile me žene,« je rekla Luiza s Šaljivo resnobo. »Kar »? mene tiče, bom vrgla Car-l lascio v jezero.«
Za Ljudsko tiskarne t Ljobljanlt Jote Kramarič - Izdajatelj Int Sodja — (Jrednik> Mirk« Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slo«enskt dom« izhaja rsak delavnik ob Ul »lesečn« naročnina Je t 11», za inozemstvo 10 Ur — Utedaiitvoi Kopitarjeva alira »ID - Opravai Kopitarjeva ulica 4, Ljubljana — I•letos itev. «041 do 40*9 —
Podralolcai Novo