NaroCnma Ljudskega tednika se plačuje: za STO In Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri ADIT v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 -90603 -7. Cena listu: lir 20, — din 15. — v Jugoslaviji in din 8 v coni B. Poštnina plačana v gotovini. CINA 2I lir IRST, 17. novelira ISSO li Hlev. Uredništvo Ljudskega tednika: Trst, Ul. Mon t cechi-6-11. Telefon štev. 95.823, Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je tre. , ba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, Ulica sv. Frančiška štev. 28. Spedizione in abb. post. II. gruppo MOTIV IZ SV. KRIZA (Foto Magajna) LiuDSKi I t O NI h 2 lir on i ka Avstrijski izvoz se Je povečal za 222% v primeri z lanskim. V devetih mesecih je Avstrija izvozila za 4.313 milijonov šilingov, uvozila pa na 5.054 milijonov šilingov blaga. Iz Nemčije pa poročajo, da tam upajo izvoziti do konca leta blaga v vrednosti 2 milijard dolarjev. Izvoz blaga bo s tem dvakrat večji kot lani. V Nepalu so odstavili kralja, katerega so potem v Indiji sprejeli z vsemi častmi. Kmalu nato se Je tam pričela prava državljanska vojna. Člani nepalske stranke kongresa prodirajo v treh kolonah proti prestolnici Nepala Kat-mandi. Dva bivša tajnika Beneta so v Pragi obsodili na 14 ozir. 25. let. Nova Venire lo sova vlada se je predstavila parlamentu. Notranji vladni program govori o redukciji državnih uradnikov In amnestiji političnih pripornikov, reorganizaciji pirejskega pristanišča ter drugih ukrepih. Komisija OZN za združitev In obnovo Koreje je odpotovala na Japonsko. Namestniki zunanjih ministrov atlantskega pakta zasedajo v Londonu. Pogovarjajo se o ameriškem In francoskem stališču glede oborožitve Nemčije. Bevin je Izjavil, da ne bi smeli razpravljati samo o nemškem vprašanju, kot Je to zahtevala ZSSR glede na praške sklepe, temveč bi se morala diskusija dotikati vseh vprašanj, ki razdvajajo ZSSR od zapadnih sil. Kongres «pristašev mirna bi moral biti v Sheffieldu. Ker pa Anglija ni hotela dati vstopnega dovoljenja številnim udeležencem, so premestili ta kongres v Varšavo. Delegate bodo prepeljala čelka letala in neka poljska ladja. Clarence Meyer Je bil imenovan za šefa Marshallovega načrta voljceva na Koreji. Angleži so poslali ZSSR noto zaradi vmešavanja v avstrijske notranje zadeve. V Jakutsku so imeli 43 stopinj pod ničlo. Nemški časopisi trdijo, da je v ZSSR še 140.000 nemških vojnih ujetnikov. Truman je zapovedal Mac Arthurju, da ne smejo njegova letala v nobenem primeru bombardirati oporišč kitajskih «prostovoljce va na Koreji. ri neki konservativci so odklonili podporo vladi. S tem je padlo ravnotežje v parlamentu. O vladni zaupnici bodo glasovali danes. Gordon Cray, ki Je pripravil posebno poročilo o Marshallovem načrtu, v katerem zahteva podaljšanje dela tega načrta preko leta 1952., je odstopil kot posebni svetovalec Bele hiše. Prevzel bo vodstvo univerze v Norih Carolini. Na Japonskem so preklicali e-puracijske ukrepe proti 3.200 častnikom japonske armade. Izpustili so tudi Japonskega vojnega zločinca In zunanjega ministra med zadnjo svetovno vojno Namuro Slgemicuja, ki Je bil obsojen na 7 let Ječe. V Franciji pravijo, da bodo povišali davke za 200 milijard frankov. Indijska misija ▼ Lasi Je zanikala, da bi LR Kitajska in Tibet Ndenlli sporazum in da so kitajske čete vkorakale v Laso. Ista misija tudi poroča, da sedaj zaradi slabih vremenskih prilik kitajske čete le počasi napredujejo. V .Vzhodni Nemčiji Imajo novo vlado. V njej Je 12 socialkomunl-stov, 2 demokratična liberalca, X nacionaldemokrat. In X predstavnik kmečke stranke V Izraelu so Imeli upravne volitve. Vse kaže, da bo dobila laburistična Ben .Gurianova stranka še vedno največ glasov, čeprav bo precej oslabljena. Glede na znano stališče socialistov Mocha, se Je francoska vlada izjavila pripravljeno pogajati se z ZSSR glede zadnje note. V ZDA. Skrbno preučujejo francoski predlog. Odgovorni urednik KAVS FRANC z dovoljenjem A.IS.-a BDhfca TTZ U. Montecchi — Trst Politični obzornik Izjave maršala Tite ameriškemu novinarju Sulzbergerju? JUGOSUMJH JE DOSLEDNO proti vsakršnemu napadu V ponedeljek Je Imel maršal Tito razgovor z direktorjem lista «New York Times» za Evropo g. Leom Sulz-bergerjem. Ker ne moremo zaradi pomanjkanja prostora objaviti celotnega Intervjuja, bomo le poudarili nekaj stališč maršala Tita glede na zastavljena vprašanja. POSLEDICE LETOŠNJE SUSE. Najbolj potrebujemo maščob, ker aš letos koruza obrodila. Prav tako potrebujemo moko In povrtnine. Nimamo dovolj sena; oves sploh ni obrodil. DobKI moramo hrano do decembra, nekatere stvari pa do januarja, ker Imamo pokrajine, kamor je prevoz skoraj nemogoč v zimskem času. GRČIJA. f>riprav!jenl smo vrniti vse otroke, katerih roditelji žive v Grčiji. Za nas bi bilo najbolje, če M te zadeve «redil Rdeči križ, kajti Inform-Mrojevske države vodijo gonjo proti nam, trdeč, da Izročamo otroke fašistom In reakcionarjem in da »o roditelji teh otrok v CSR, Romuniji In drugod. To ni res. Rdeči križ je ustanova takšnega slovesa, ki jamči, da tega ae morejo v svoji propagandi o porabiti proti nam. Nimamo nobenega razloga, da U zadrževali te otroke, saj Imamo z njimi samo gospodarske težave. Imamo dovolj lastnih otrok, za katere moramo skrbeti. Upam, da se bodo v določenem času odnosi z Grčijo izboljšali. MAKEDONSKO VPRAŠANJE. Nočemo nobenih ozemeljskih sprememb, menimo pa, da je potrebno, da dobi makedonska manjšina v Grčiji manjšinsko pravico, kot jo Imajo pri nas vse narodne manjšine. Te manjšine ne smejo preganjati. O tem (ali Rusi tam kaj pripravljajo, oz. ali dajejo vzpodbudo za ustanovitev neodvisne Makedonije) ne morem ničesar reči, ker ne vem, kaj delajo v grški Makedoniji. Toda Bolgarija se peča s tem vprašanjem, vendar ne more ničesar storiti brez vednosti ZSSR. 2e v svoji propagandi je postavila vprašanje Jugoslovanske Makedonije, kot vprašanje, ki še ni rešeno, se pravi, da Imajo zahteve po LR Makedoniji. ALBANIJA. Tja so prišli sovjetski inštruktorji, da bi organizirali majhno albansko vojsko, kakor tudi, da bi organizirali gospodarstvo Albanije na način, ki ustreza njim. Provokacije na mejah z Albanijo, kakor tndl Bolgarijo, Madžarsko itd. ne kažejo, da bi Imele te države prijateljske namene. To kaže tudi njih propaganda glede Kosova In Metohije. Bolgari, Romuni In Madžari so povečali svoje vojske, do česar nimajo pravice po mirovni pogodbi. AVSTRIJA. Odnosi z Avstrijo niso «labi hi se tudi vsak dan Izboljšujejo. bo o razpustitvi novofašistične organizacije MSI. Zagovarja tezo, da zakona iz leta 1947, ki prepoveduje zopetno organizacijo fašistične stranke, doslej sploh tiso uporabili in da bi bilo potrebno izdati zakon, ki npj odredi razpustitev MSI. V zvezi s tem je nastala po italijanskem tisku velika polemika. Kar naenkrat se je tega vprašanja z resnostjo, ki je prej nismo mogli o-paziti, lotil tudi notranji minister Scelba, ki pripravlja skupno s pravosodnim ministrom Piccionijem popolnoma nov zakon. Kakšen namen naj bi imel ta zakon vidimo po pisanju lista «Momento Sera», U pravi, da bi veljal «desničarskim in levičarskim totalitaristom». Predvsem pa poudarjajo demokristjani, da je ta zakon potreben «za obram. bo demokratičnih institucij». Bil bi torej v zvezi že z napovedanim zakonom o tako imenovani «civilni obrambi» in proti «gospodarski sabotaži». Te zakone, kot znano, predlaga Atlantski svet državam članicam. Vendar se ni bati, da bi ta zakon fašiste kaj prizadel. «Il Messaggero» piše takole: «Spričo dejstva, da novi zakon ne bo imel retroaktivnega učinka bo dovolj, da TRST. Seda) ni nikakih razgovorov z Italijansko vlado v zvezi s Trstom. Razgovarjamo se za normalizacijo gospodarskih vprašanj In ItatiJanslih re-paracUskih obveznosti. Želimo, da bi se problem S TO-ja odstranil Iz dnevnega reda, vendar se naše stališče tako razlika je od italijanskega, da sedaj ne bi Mio koristno zopet načenjati tega vprašanja. Cas bo omogočil, da bo to vprašanje pravilno rešeno. KITAJSKA ni Izrazila želje, da bi izmenjala poslanike. Vse države, ki Imajo tesne stike z ZSSR, gledajo ena. ko na FLRJ, Ker se sovjetska politika M spremenila, se todt ni spremenilo stališče teh držav. KOREJA. Moje stališče je enako stališču naše delegacije v ZDA. V primeru sovražnosti med ZDA la Kitajsko M zavzeli stališče v skladu z našim dosedanjim stališčem se pravi proti slehernemu napada. Ce Združeni Glavna skupščina OZN Je ta teden počivala. Sestala se bo te dni, da prične razpravljati o načrtu Trygve Lica, ki kot znano predvideva sprejem LR Kitajske v OZN, govori o razorožitvi ter priporoča Varnostnemu svetu, naj ima sestanke z državami članicami, ki naj Jih zastopajo njih zunanji ministri. Tehtne priprave pa so bile ta teden v Varnostnem svetu, ki je včeraj popoldne pričel razpravljati glede intervencije kitajskih čet na Koreji. Preden preidemo na sam potek priprav za to razpravljanje, se nam zdi potrebno, da navedemo besede sedanjega predsednika Varnostnega sveta, dr. Aleša Beblerja. V intervjuju Je Bebler izjavil pred radiom OZN: «Člani Varnostnega sveta se lahko sporazumejo o tem vprašanju, seveda pod pogojem, da so vsi člani Varnostnega sveta voljni doseči mirno rešitev». Dr. Bebler Je nadalje potrdil, da Je pokrenil akcijo kontaktov l posameznimi delegacijami «o nekaterih priložnostnih vprašanjih». Dejal Je: «V teku so tudi razgovori o možnosti posvetovanj med stalnimi člani Varnostnega sveta v zvezi z nekaterimi mednarodnimi vprašanji. Nisem zadovoljen z razvojem razgovorov, toda Jasno Je, da terjajo take pobude mnogo časa». To Je vse. kar vemo o zakulisnem tipanju. Na Javni tribuni Varnostnega bo lahko še nadalje delovala». Zanimiva pa je tekma med Scel-bo in Saragatom. V aprilu bodo namreč v Italiji upravne volitve, glede katerih se stranke vladne koalicije in opozicije pogajajo, da bi .zadevni zakon v kolikor mogoče prikrojile v svojo korist. Pripravljanje tega zakona je verjetno prva akcija y bližnji volivni kampanji. V tem smislu piše kominfor-mistidni «Avanti», da je manever vladne koalicije, v kateri je tudi Saragat jasen. Prestrašiti hočejo nove fašistične voditelje, obenem pa se krščanska demokracija trudi, da bi na prihodnjih volitvah sama’ nastopila z zastavo protikomunizma. Iz vsega tega lahko zaključimo: Vsi kriče proti fašistični miselnosti, s katero je okužen ves italijanski državni aparat. Tudi kominfor-mlsti kriče proti fašistom in vladi, ki jim omogoča delo. Na drugi strani pa podpišejo vladno stališče glede Trsta, Zadra In Dalmacije. Obenem pa s svojim zadržanjem pritrjujejo fašističnim metodam glede Slovencev v Italiji. Vsi skupaj veliko govore proti fašizmu, toda nikomur ne pade v glavo, da bi proti fašizmu dejansko nastopil. narodi dokažejo, da je nekdo napadalec, tedaj bo naše stališče enako stališču drugih narodov, ki se ravnajo po sklepih Združenih narodov. OROŽJE. Dobili smo velike količine vojaške opreme, ko se je nemška vojska umikala pred zaključnimi operacijami, V drugi vrsti smo kupovali vojno opremo od ZSSR. Tudi tukaj izdelujemo lahko In srednje orožje. Ce gre za varnost in neodvisnost države bomo kupovali tam, kjer bomo dobili najboljše pogoje. Sicer pa tudi ZSSR kupuje od Anglije reakcijska letala in strateške surovine. V tem smislu ni razgovorov med ZDA, Anglijo in FLRJ. V tem pogledu so nam sedaj najpotrebnejše surovine za domačo proizvodnjo. Gotovi material M zahtevali, če bi prišel čas, da M morali braniti neodvisnost naše države. Za sedaj položaj ni nevaren. TITOIZMA ni. Smo samo trdni pri sveta Pa so govorniki, predstavniki posameznih držav, razlagali svoja stališča, ki se ne razlikujejo od dosedanjih stališč teh delegacij. V petek so delegacije Anglije, Franclje, ZDA, Kube, Ekvadorja in Norveške predložile Varnostnemu svetu načrt resolucije, ki poziva kitajske oblasti, naj takoj umaknejo svoje enote ali državljane, ki so sedaj na Koreji in preprečijo, da bi te prišle na pomoč severnokorejskim silam. Osnutek resolucije nadalje poudarja, da ni namen sli OZN prekoračiti kitajsko korejskih meja. S»*e OZN bodo varovale zakonite kitajske in korejske koristi na tem področju, vendar opozarja osnutek, da bi podaljšanje posega kitajskih čet na Koreji lahko spremenilo to politiko. Vsa morebitna nesoglasja med obmejnimi oblastmi bi reševala začasna In stalna komisija OZN za Korejo. Malik je na tem zasedanju predloga!, naj se to vprašanje spravi Iz dnevnega reda, vendar Je propadel. Takoj drugi dan pa Je dobil predsednik Varnostnega sveta dr. Bebler brzojavko kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja. V njej Je protestiral proti vključitvi poročila generala Mac Arthurja o Koreji v razpravo pred Varnostnim svetonv. Nadalje Je predlagal, naj se vprašanji Formoze (za to vprašanje je bila LR Kitajska povabljena 29. septembra, naj se udeleži razprar ve pred VS) In Koreje združita in naj se o obeh razpravlja pred VS v navzočnosti kitajskega delegata. Jasnejše stališče ZSSR, oz. LR Kitajske smo izvedeli v sredo, ko Je Malik dal v javnost novo Izjavo Cuenlaja, v kateri Izjavlja, da Je poročilo Mac Arthurja o kitajski Intervenciji na Koreji popolnoma nasprotno resnici. Nato zatrjuje, da so «številni kitajski državljani, ki se upravičeno zgražajo zaradi ameriških provokacij proti Kitajski, Izrazili željo pomagati korejskemu ljudstvu pri odporu proti napadu, ker so dejanja pokazala, da se namen ameriškega napada na, Koreji ne omejuje na to deželo, pač pa izvajanju teorije Marsa in Lenina M se borimo proti revizionizmu. Ni n» kake nove teorije, temveč gre samo z* pravilno izvajanje sedanje teorijci Uporabljamo to znanost po specifiCniBj okoliščinah v naši državi. VPRAŠANJE NEODVISNOSTI. C4 kaka država Izgubi določene ekonomske pozicije, tedaj se mora to odražati pri njeni popolni samostojnosti Smo proti paktom, ker ustvarjajo elemente bodočih spopadov. Nismo proti dvostranskim pogodbam kakor tudi nismo proti kolektivnim dogovorom zal obrambo v okviru OZN. Naše stal ščel do Marshallovega načrta Je isto kot prej. Vendar pa ne mislimo, da je tako katastrofalen, kot ga opisujejo S določene strani, še tembolj ne, ker jd precej pomagal nekaterim državam^ kot Italiji In Francij). SIMBOLIČNA POMOČ je Slaba poj lltika, ki nima nlkakega učinka. NEMČIJA. Tam je treba iti po dnM gl poti, ne po poti oboroževanja. Nem« ško vprašanje bo že treba enkrat r« liti z mirovno pogodbo. Tedaj bi se to vprašanje pojavilo ▼ čisto drugačni luči. TEMPO REVOLUCIJE V FLRJ nd zastaja, temveč Je vedno hitrejši, kaF tl revolucija ul sama sebi smoter, lem« več Je njen smoter vzpostavitev resnične demokracije. se razširja na Kitajsko». Izjava zatrjuje nato, da «borba proti napadu ne bo prenehala nikoli, če se ne bodo umaknile ameriške oborožene sile s Koreje», in «da Je prostovoljna pomoč kitajskega ljudstva korejskemu ljudstvu naravna in pra>i vična». S tem v zvezi je zanimiva vest, da so ZDA zahtevale, naj politični odbor preneha razpravljati o Formozi, čeS da Je treba prej razčistiti položaj nd Daljnem vzhodu. Ta poteza Je razumljiva, če pomislimo, da je zopet Anglija prevzela lnl* elativo v tem sporu, Mnenja Je- dr' bilo bolje pogajati se s kitajsko delegacijo, ki pride Jutri v Lake SuccesS in Jo prepričati. Obenem Pa so Angleži svetovali ZDA, naj Mac Arthurju ne dovolijo, da bi njegova letala bcm. bardinola vojaške cilje v Mandžuriji, ker bi se s tem položaj še bolj zaostril. Tega mnenja je tudi bivši Rooseveltov svetovalec Lowell Melici, kl pravi v «Washington Star»: «ZDA niso znale razumeti kitajske revolucijo In so s svo'lm delom vrgle Mance-lunga v Stalinove roke». Predvčerajšnjim Je tudi Dean Acheson dejal, da morajo ZDA storiti vse, da preprečijo, da bi vojna Intervencija Kitajskd na Koreji vrgla svet v novo tragedijo-Rekel Je, da svet preživlja nevarert zgodovinski trenutek, ki je lahko vsal4 čas bolj nevaren. Zdi se ml — je nadaljeval — da moremo preprečiti nesrečo samo, če borro pokazali zdrava pamet pri vodenju naše dežele. Sedaj pa še na kratko c drugem dw lu VS In odborov OZN. VS Je zaključil razpravo o Palestini in pozval prizadete države, naj rešijo spore v smislu sporazuma o premirju, poiinčnl odbor je podaljšal, za eno leto življem nje komisiji za Balkan. Gospodarski svet Je odobril resolucijo, s katerd dovoljuje Libiji tehnično pomoč OZN, ko bo leta '1952 postala neodvisna^ Razpravo o jugoslovanskem predlogu za ustanovitev komisije za dobre usluge pa so predali v razpravljanje z»* časnemu odboru Glavne skupščine. v Mii “Malo., fašiste Saragat je predlagal, da bi ita- j MSI y bodoče spoštuje ta zakon In lijanski parlament Izglasoval ured VARNOSTNI SVET PRED RAZPRAVO o kitajski intervenciji na Koreji EDVARD KARDELJ IN ALEŠ BEBLER NA GLAVNI SKUPŠČINI OZN. JUGOSLOVANSKO DELEGACIJO SE SESTAVLJAJO VLADIMIR SIMIČ, VELJKO VLAHOVIČ, MITAR BAKIC, JOŽE VILFAN, MAKS BACE, BARISIC, SRDJAN PRIČA IN BARTOS MILAN i luosftiTEDNItS I. in onm/i Clan nemSke delegacije za Schuma-•!Ov načrt Hotf je pred nekaj dnevi Izjavil; «Težave za uresničitev Schu-manovega načrta se prično tam. kjer Prično gospodarski problemi». Po tem, da se razpravljanja v zve-*1 s tem nočrtom vlečejo že skoraj leno leto, je prav zanimivo, da ni danes Anglija glavni nasprotnik tega načrta, kot je bila v začetku, temveč Zapadna Nemčija, ki je v prvem trenutku kazala veliko volje do njego-*e uresničitve. Pa poglejmo danes izjave dr. Lehra, ki je takoj po teh Izjavah postal novi notranji minister BT Zapadni Nemčiji: «Za sodelujoče dežele zahteva Sehu-taianov načrt enake produkcijske predpise, enak pritok surovin, enake življenjske pogoje, odstranitev carin in končno enake cene železa. Od Nemčije zahtevajo, naj dvigne cene- železa, da bodo izenačene s francoskimi. presežek bi odvedli v po-■ebno blagajno in služil bi v podpo-co trancoski Industriji. Ce pomislimo, da grozi v rudnikih povijanje mezd, na drugi strani pa dvig cen železa, tedaj je jasna nevarnost za Nemčijo. Dvig cen železa, kot zahtevajo Francozi, bi prizadel naš državni izvoz in ogrožene bi bile pozicije naše Industrije na komaj ponovno pridobljen.h Inozemskih trgih.... Ko vodilne Osebnosti zahodnonemške industrije nišo v maju 1950 odklonile Schuma-Dovega načrta, so to naredile glede na upanja nemških politikov z njim V ivezi. Politično dirigiranje se je pa Obdržalo na površju In grozi Nemčiji 8 odločitvami, ki bi bile zanjo porazne. Odstranitev carine za železo bi pomenila porazen udarec za nem-Skte valjarne pločevine Miniran bi bil pomen železne industrije za evropsko gospodarsko zvezo, če bi uveljavili francoske predloge v največji sodelujoči deželi in s tem izvedli gospodarsko revolucijo. Posamezne železne Industrije ne bi mogle več izravnati svoje plačilne bilance In kljub carinski zašfciti bi bili pred nevarnostjo Vdora cenenega železa Iz Anglije». Kaj bl razumeli pod temi beseda-tni? interes nemške Industrije ni več danes v uresničitvi Schumanovega »ačrta. Zanjo bi bila dovolj naslednica predvojnega kartela železa, ki bi sarm regulirala odnose na evropskem tržišču, kar je že danes naloga pari-*ke OEEC. V času, ko je bil objavljen Schu-hianov načrt do danes se je položaj da mednarodnem tržišču bistveno iz-Premenil. Proizvodnja je bila takrat IVilšja od potrošnje. Cene so bile skrajno nizke. Hiperprodukcija železa in Premoga je postajala stvarnost. Takrat je bilo v interesu Nemčije, da Pristopi k mednarodnemu sporazumu, ki bi ji zajamčil trg in politične cilje ®b tem sodelovanju. Danes, ob po-dKtrenem svetovno-političnem položaju ki vojni konjunkturi so interesi Zapadne Nemčije popolnoma drugi. Tod Je smisel zavlačevanja In zaprek med Ikžavami Schumanovega plana. Ob objavi Schumanovega plana je pa Franclja na drugi strani računala na oslabljeno Nemčijo po drugi Svetovni vojni. Danes pa, ko je vprašanje dviga nemškega vojaškega potenciala samo še vprašanje nekaj dni r— kar bistveno spreminja vsebino francosko-nemških odnosov — pa Ima Nemčija nove adute v rokah, j^emčija se prav dobro zaveda, da je "“trla Francija v prvem trenutku z ■nitri samim zamahom odpraviti nemško konkurenco. ce ne bii danes n celo zadevo sfca-OEEC io s tem priganjanje ZDA, ki zahteva stabilizacijo za dosego takih okolnosti, ki bodo pripomogle evropski vojni Industriji pri njenem Jlclu, bi lahko še zelo dolgo fasa čaka» na toliko obetani sporazum o Bchumanovem načrtu. Franclja se boji nemške konkurence- Ce tako presojamo naenkrat «ne-fazumljivo» ponašanje Franclje, ko noče privoliti v ponovno oborožitev Nemčije, moramo vedeti, da Je s tem v zvezi bilo postavljeno tudi vpra-latijc dviga nemškega Industrijskega Potenciala. Tega se Francija razumljivo boji in prav zato je postavila za Pogoj, da se prej uveljavi Schuma-oov načrt in Sele potem misli na n*IH(li!ii «borodrtev. KHI ‘PIOSIOUOUCI. Ko že toliko govore o uspehih vojaške tehnike na Koreji, je prav, da se vprašamo, na čigav račun ti uspehi. Na vsak način na račun korejskega ljudstva, ki bo edino izgubilo vojno na Koreji. Mesta so tanv postala kup ruševin, mlada korejska industrija je bila skoroda uničena z bombnimi preprogami in kanonadami. Po prvih podatkih iz ozemlja Južne Koreje, je tam uničene 3/4 tekstilne industrije, 1/3 voznega parka in 1/4 tovarn železne industrije. Skoda na ozemlju Severne Koreje Je še večja; pomisliti moramo tudi na to, da je pila tam industrija dosti bolj razvita. Nadalje je porušenih 14 odst. šol in 183.000 hiš. Ob teh prvih statistikah objavlja svetovno časopisje slike, ki nam kažejo revščino prebivalstva ob tej vojni: može in žene, ki prenašajo svoje cule — edino, kar jim je ostalo; uničeni volovski jarem na sredi poti; otroke, ko brskajo po ruševinah. Iz teh slik spoznamo žalost za mrtvimi, skrb za ranjenimi in pogrešanimi. Ta bilanca krvi in solza je prava bilanca korejske vojnet Po poročilih od 3. novembra so ZDA pustile na Koreji okrog 28.235 mož 4.651 mrtvih, 19.301 ranjenih in 4.283 izgubljenih). Kakor cenijo v Tokiju korejske izgube, pa so te 10-krat večje od izgub ZDA (190.000 mrtvih in 100.000 ujetih). Svoj veliki delež pri tem je dalo tudi civilno prebivalstvo. Po približnih cenitvah je na primer ob borbah za Seul padlo tudi 30.000 civilistov. Nadalje govori bilanca o dveh milijonih beguncev ir» 25.000 umorjenih. Po približnih računih je vsak stoti Korejec padel, vsak deseti pa postal begunec. Korejska zadeva je dobila v zadnjem času svoje novo lice z odkritim posegom LR Kitajske. To dejstvo govori o tem, da se je še povečala nevarnost za svetovni mir. Zdi se nam potrebno, da na podlagi že znanih dejstev razložimo, zakaj se je Maocetung lotil tega koraka. Dejstvo je, da si je Maocetung poslabšal svoj položaj, v OZN. Vendar je to storil na pritisk ZSSR, saj je danes znano, da že vse preveč poti vodi iz Pekinga v Moskvo. S tem je obenem naredil. veliko uslugo ZSSR, ki ji prav gotovo ni na tem, da bl sedel predstavnik LR Kitajske v Lake Successu, kot enak z enakimi. Oni imajo dosti raje, da drže Maocetunga pod kurate-lo. ZSSR je pet mesecev bojkotirala Varnostni svet, samo da ji ne bl bilo treba reševati tega vprašanja. Ko je potegnila Kitajsko v to pustolovščino na Koreji, je s tem upala, da bodo pretrgane vse vezi Kitajske z ostalim svetom, in bi tako lahko še bolj povečala svojo hegemonijo nad to deželo. Z nevarnostjo nastanka novega ognjišča na Koreji, oziroma morebitno razširitvijo dosedanjega, zasledujejo sovjeti svoje posebne cilje. Ze prvi zvoki korejske simfonije so nam pokazali sovjetski namen, da bi s takim načinom «mirovne kampanje» omehčali teren za novo, «sodobnejšo» razdelitev interesnih sfer. Zadnje čase pa je bila ta «mirovna ofenziva» še okrepljena. Ali ni morda čudno, da so ravno na isti dan, ko Je svet izvedel o prvih kitajskih «prostovoljcih» na Koreji (4. novembra), sovjeti tudi vrgli v svet predlog za konferenco štirih o Nemčiji! Na vsak način so to šahovske poteze, vredne Botvinika. JAVLJAJO, DA JE ŠTEVILO KITAJCEV NARASLO NA 100.000. ZARADI OJACENJ IN TEHNIČNE POMOČI V LETALIH JE PRECEJ PADLA AMERIŠKA PREMOČ. VSE TO KAZE, DA NISO PRISL! KITAJCI NA KOREJO, DA MANIFESTIRAJO SOLIDARNOST, PAG PA V V EC ALI MANJ DOLGO BITKO Z DOLOČENIMI NACRTI Dejstvo Je, da vodijo sovjeti danes zelo nevaren račun. Njim bi bili danes zelo ljubi zapletljaji sil OZN s Kitajsko. Res je, da so te dni začeli reševati to vprašanje v Lake Successu. Toda zavedati se moramo, da Je postala Koreja pravo minsko polje za sile OZN. Z novim receptom hoče tam ZSSR silam OZN povzročiti čim več škode in ustvarjati napetost z vsemi mogočimi potezami in metodami, razen s toplo vojno. Samo če gledamo skozi ta očala, moremo videti cilje ZSSR na Koreji. Otroški so namreč izgovori, da sl je hotela Kitajska zavarovatr svoje pra- vice pri elektrarnah na reki Jalu. Tu je pač zadeva, ki spada bolj v administrativne zadeve, ki jih Je laže rešiti pri OZN, kot pa z oboroženo silo. Izgovor, da je Kitajska ogrožena po silah OZN na Koreji, pa je naravnost otročji. Danes na primer korejska vojna in niti morebitno nadaljevanje sploh ni več niti v interesu ZDA, ki imajo največjo skrb v tem, ko mislijo, kako J>i se umaknile Iz tega ozemlja na način, da njih ugled čim manj trpi. Da bl pa poznejša svobodno voljena korejska vlada ogrožala ogromno Kitajsko, je Pa samo izgovor la propaganda za naivne ljudi. OPOZICIJA PROTI TRUMANU po zadnjih volitvah močnejša Kakor vsaki dve leti, tako je ameriško ljudstvo 7. novembra volilo predstavniško hišo in eno tretjino senata. V navadi ie že, da pri takih «off term» volitvah, ki padejo v sredo dobe uradovanja prezidenta, ne odx>ro vseh registrov propagande. Sedanji 82. kongres ZDA se precej razlikuje od prejšnjih. Propadla je dosedanja večina demokratov. Namesto 54, jih sedi v senatu samo 49 proti 47 republikancem; to število pa še ni končno, ker bodo v Connecticutu rezultate še enkrat pregledali, kar ài lahko prineslo izenačenje glasov. Predstavniška hiša ima namesto 259 demokratov samo še 234; republikan. ci so polen dosedanjih 169 zasedli še 31 novih sedežev. Politično razmerje sil je za demokrate še slabša kot številčno razmerje. Pri senatnih volitvah »o propadli voditelji demokratične stranke kot Lucas (Illinois), Myers (Pennsylvania), Tydings (Maryland), medtem ko so republikanski voditelji, kot Taft (Ohio) in drtifli obdržali svoja mesta. Ce nadalje pomislimo, da je med demokratskimi člani predstavniške hiše več kot 90 južnih demokratov, ki se v veliko primerih priključijo republikancem, tedaj spoznamo, kako dvomljiva fe večina, ki podpira Trumanovo, administracijo. Toda tega dejstva ne smemo prepeč precenjevati, saj je znano, da je že Sl. kongres odrekel prezidentv v velikih primerih po. komo st, zlasti pri njegovem notranjepolitičnem programu reform «Fair Dealas. Zanimivo je pogledati vzroke tega odklona na, desno. Vsak posamezen vzrok morda ni popolnoma prepričljiv, vendar vsi vzroki skupaj kažejo, kateri motivi so vodili volivce. Najbolj zanimajo danes ameriškega človeka vprašanja zunanje politike, saj je dejstvo, da se danes ZDA v Aziji vojskujejo, in da je velik del davčnega dohodka namenjen za Zapadno Evropo. Tako so ta zunanjepolitična vprašanja dobila na ameriških tleh notranjepolitično lice. Pokazalo se je, da je uspela republikanska kam. panja prati State’s departemenfoi. Volivci so dvomili, če so njih denar pravilno naložili, ali je bilo stališe« predstasmikov. ZDA HA- pram prijateljem in sovražnikom dovoli trdo ter gli ja bila pravilna politika Trumana napram Kitajski. Čeprav na primer demokrati ne nosijo t»se odgovornosti za nepripravljenost ZDA v pričetku korejskega. konflikta, vendar moremo tudi v tem najti tozadevne posledice. Veliko ljudi v ZDA tudi v primeru a n glo-francosk ega cincanja v oboroževanju daje krivdo demokratom, češ da so premalo odločni proti Evropi. Drugo važno dejstvo pa je na notranjepolitičnem polju. To je korupcija, ki se precej širi v ZDA in o kateri vsak dan na široko pišejo časopisi. Za to korupcijo stoje številne organizacije, ki so pred 20 leti ovirale prohibicijo. Lahko se je dogodilo, da je proti korupciji dvignil ameriški volivec svoj glas. Tudi dvig življenjskih stroškov je prinesel opoziciji glasove. Kljub tem volitvam pa ni pričakovati danes v ZDA kakšne spre- membe v dosedanji notranji in zunanji politiki. Vlada že sedaj ni bila sigurna v kongresu. Pričakovati pa je, da bo Truman v večji meri uporabil republikance pri vodenju zunanje politike, zlasti, ker sta bila senatorja Tydlngs H Thomas, potolčena. Oba sta bila izkušena člana zunanjepolitična komisije senata, ki ju bo Truman težko nadomestil iz svojih vrst. Jasno je, da je izzid volitev znova oživel republikanska upanja na predsedniško mesto. Vendar pa ne smemo iz sedanjih rezultatov pod nobenim pogojem potegniti zaključke za predsedniške volipve v letu 1952. Tudi leta 1946 so dosegli republikanci uspeh na «off term» volitvah, vendar dve leti kasneje niso uspeli. Vendar pa bo morebitno nadaljevanje sedanjega svetovno političnega položaja vsaj delno lahko vplivalo na prih oda jih predsedniških volitvah. [ranciji prede slaba t Indokini Froooeom še vedno prede sUd» V Irjdokim. Sedaj so inorale francoske čete izprazniti še dva uti-j ena položaja na področju Thai, južno od Rdeče reke v severozapadnetn delu Indokine. To »ta bUi trdnjavi PSmhlu in Phonotžlo. Zadnja trdnjava leži okrog 20 km od vietr.amdtoo-k ita jake meje. Medtem pa franccdki dipJnooaU mrzlično delajo, da bi si sedaj tudi s pomočjo Anglije izbolj&Ui pok», žaj v tej deželi, ko menijo, da je ameriška pomoč nezadostna. Angle, ški visoki komisar Za jugovzhodno Azijo MacDotiald je te dni y Parizu. Tam so mu izrazili željo, da M Anglija posodila letala in patruljne ladje. Vendar angleška vlada ni odgovorila na to prošnjo. Z angleškim predstavnikom se tudi pogan ja jo, da bi iz Londona pritisnil n« Nehruja, da bi ta priznal Bao Daj)«. JfytuUIti tednik ** nx g® Kanadsko letala DC , 4 «Cue-ttss Keed» se Je ponesrečilo v francoskih Alpah. Letalo Je bilo namenjeno Iz Rima v Parts, Mrtvih je bilo 58 oseb. Za božične praznike bo vsak britanski državljan dobil 170 gramov slaščic, 780 gramov sladkorja in HO gramov maščobe. V zalivu Sv. Lovrenca Je bila težko poškodovana Italijanska ladja «Nereo» ( .979 ton.). Zaletela se je ▼ neko ptrolejsko ladjo. V prejšnjem mesecu Je padla brezposelnost v Svici za 50 odst, V primeri Istim časom lansko lej to. Število brezposelnih znsša samo 3.232. Cehi se boje, da bl tudi pri njih kot na Poljskem uvedli valutno reformo. Zato so naravnost oblegali trgovine in iz njih odnesli vse, kar so le dobili. Cene na prostem trgu so dosegle Izredno višino. Po zadnjih nalivih so v Franciji velike poplave. Abesinija bo poslala n« Korejo 1.069 mož. V Venezueli so ubili predsednika vlade. Tboreza so odpeljali v ZSSR na zdravljenje, kar Je povzročilo precej komentarjev po svetovnem tisku. Elizabeth Taylor Je prva na listi letošnjih najlepših Amerikank. Listo je sestavila skupina ameriških umetnikov. Zanjo so napisali, da «so njene oči In njen nos umetnine narave». Francoska zbornica Je z veliko večino odločila, da ostane maršal Petain še vedno v svoji samotni celici na He (TYeu. Ko Je gospod Walter Roberia Iz Maryland izvedel, da Je zagledal srečno loč sveta njegov >9, potomec, je Izjavu, da bodo mo- rali odslej doma prlčril varčevati. Paimiro Togliatti Je zapustK kliniko. Nekaj časa bo moral počivati. Da bi se grški populisti zopet predstavili v dobri luči pred ljudstvom, so napovedali pravo «čistko» v svoji stranki. Vprašanje pa je, če bo ta kaj zalegla. Po podatkih iz ZDA so ictus na svetu pridelali 760.000 ton **• rovega gumija. Po desetih letih raziskovanj js angleška družba «Imperlai Chemical Industrie» objavila, da so našli novo tekstilno sintetično vlakno z imenom «terilene». Pravijo, da Vsebuje to vlakno najboljše lastnosti «nylonas (Anglija), «Oriona» (ZDA) in «Gri-Iona» (Švica). To surovino pridobivajo pri raliniranju petroleja in je dvakrat bolj odporna od bombaža, ne razjedajo Je molji In Je nepremočljiva. Blago iz tega vlakna je mehko, lahko se pere, se ne guba. Tovarno za to Vlakno bodo zgradili v Wlltoou (Yorkshire) in letno (hi bodo ta-driaM 5 milijonov kg. 4 i lùDfK» TEDNIH Kronika V miljskcm občinskem svetu Je prišlo na seji v sredo 15. t.m. do pravega izbruha šovinističnega sovraštva proti Slovencem in proti ljudski oblasti v coni B. Vse stranke so sprejele enotno resolucijo proti ljudski oblasti zaradi domnevne ugrabitve treh delavcev na demarkacijski črti. Ker Je tov. Krevatln, zastopnik Ljudske fronte, proti tem spletkam odločno nastopil in Jih razkrinkal, so ga vsi svetovalci ostro napadali in mu celo grozili. V Skednju je umrl učitelj Franc Sancin—Češko. Bil Je zvest pristaš Osvobodilne fronte in je med vojno vodil tajne učne krožke. Udejstvoval se je tudi na Ijudsko-prosvetnem poprišču. Bil je tajnik škedenjskega prosvetnega društva, zadnje čase pa pevec v pevskem zboru. V narodnoosvobodilni borbi mu Je padel sin. Njegov pogreb Je pokazal, kako je bil med ljudstvom in med šolarji priljubljen. V torek so tržaški industrijski delavci stopili v enourno protestno stavko v znak solidarnosti z italijanskimi industrijskimi delavci, ki zahtevajo povišanje plač. Dva dni pa so stavkali uslužbenci avtobusnih podjetij. Le uslužbenci podjetja Sergas na avtobusni progi trg Oberdan-Rumena hiša niso stavkali. , V vodnjak Je padla in se potopila 50-letna Antonija Babič Iz Sv. Marije Magdalene 523. Iz vodnjaka so njeno truplo potegnili policaji. 40 tablet «Gardenala» je v samomorilne namene zaužila 21-let-na emigrantka Leonida Tagrinov iz begunskega taborišča pri Sv. Savi. Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov v Trstu bo imela 19. t. m. ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna svoj redni občni zbor. V kamionček miljskih ladjedelnic, ki ga Je vozil 24-letni Goldino Carmeli iz Milj, se je blizu čistilnice Aquila v Zavijah zaletel s kolesom 14-letni Claudio Borri iz Milj ter se pri tem tako težko ranil, da se zdravniki niso hoteli Izreči o njegovem stanju. Med Vidmom in Gorico se je prevrnil avto, v katerem sta se skupno z nekim ameriškim vojakom vozili Caterina Belli in njena 24-letna hčerka Ida Danna iz Trsta. Medtem ko se je šofer le malo popraskal, sta bili ženski težko ranjeni. Ker se Je skregala z mamo, si hotela je 19-letna Liliana F. vzeti s plinom življenje. K sreči pa jo je našla njena sestra in poklicala avto Rdečega križa. Prisilne izpraznitve stanovanj so z ukazom št 207 ZVU odložili do 31 decembra 1950. Z «Lambretto« se je zaletel v Jeep blizu ribarnice na Obrežju N. Sauro 16-letni Aldo Giudici iz Ul. Molin a vento 4. Predsedstvo cone opozarja, da Je treba prošnje za katero koli javno zborovanje vložiti na predsedstvu cone vsaj pet dni pred zborovanjem. Z ročno bombo je 22-letni Vinicio Runco iz Ul. Settefontane 5 napadel 36-letnega Avrelija Rava-sija, podnajemnika njegove mate-, re, kateremu je ukradel za 100.000 Ur obleke in perila. Ravati je namreč prijavil stvar policiji, kjer so mu svetovali, naj Runca pripelje na policijo. Ravasi je Runca srečal v Ul. Carducci in ga vlekel na policijo, med potjo pa Je Runco vrgel na tla bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala. Pasje in mačje meso je prodajal za kozličkovo in zajčje meso 46-letni Marjan Tosches s hriba Mon-tefiascone. To Je počenjal že deset let. Kože psov 'in mačk je strojil, iz tolšče pa je izdeloval milo. Meso je prodajal dvema menzama po 150 Ur za kg. Porotno sodišče Je na podlagi amnestije VU amnestiralo partizana Grudna Alberta in Pertota Danila, ki sta bila obtožena, da sta maja 1945 likvidirala bivšega fašista Angela Morandinija. Pri delu v bližini Sv. Andreja je padel Ivanu Kozloviču Iz Ul. Ireneo della Croce 6 na levo ramo tram In mu zlomil ključnico. Zato se bo moral zdraviti mesec dni. S Tržaškega OSVOBODILNA FBONTA SE 0001 za pravice vseh Slovencev Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE Glavni odbor Osvobodilne fronte Je na svojem II. zasedanju obravnaval vse važnejše panoge našega javnega življenja od političnih pa vse do gospodarskih, kulturnih in šolskih vprašanj. Zato je bilo zasedanje zelo plodovito, saj je kritično analiziralo dosedanje delo in začrtalo smernice za našo nadaljnjo borbo. Politično poročilo je podal politični tajnik OF tov. Franc Stoka. Vrste OF so se od zadnjega zasednja glavnega odbora znatno povečale. Povečanemu pritisku italijanskih šovinistov proti nam in poskusom raznarodovanja se je naše ljudstvo odločno uprlo in se zato strnilo okoli OF, ki brani njegove nacionalne in socialne pravice. Ce ne bi bilo na deželi sek-taštva, bi bili naši uspehi še večji. Vsem ljudem je treba prikazati na konkretnih primerih, kako je za slovenski živelj izven meja Jugoslavije zločin, cepiti se od svojega matičnega naroda, od svojeva prosvetnega žarišča in tudi od svojega gospodarskega zaledja. Nepravilno in krivo politiko nam nasprotnih skupin bomo razkrinkali le, če bomo naše akcije na terenu usmerjali tako, da ne bomo razlikovali našega ljudstva v mestu ali na vasi. Naša beseda in naše akcije morajo dobiti pristaše tudi pri pripadnikih drugih političnih struj. Napačno je razdeljevati naše ljudstvo na troje skupin, kot se to dela v praksi pri nas. Borba, ki jo mora voditi naša organizacija, je borba za vsakega poštenega Slovenca in zavedati se moramo, da se je 3 sekta-Itvom mnogo krat delala krivica poštenim ljudem. Po drugi strani pa ne smemo zaiti v podcenjevanje slovansko-italijanske-ga bratstva. Krepiti moramo SIAU. To bo naš najboljši odgovor italijanski šovinistični reakciji in kominformistom. Iz organizacijskega referata tov. Boleta je razvidno, da se Je v tem letu obnovilo večje število krajevnih in terenskih odborov. Z našo dosledno borbo smo pritegnili mnogo ljudi. Vpliv kominformistov je po naših vaseh zelo upadel. Z izjemo nekaj skupinic v nekaterih vaseh nimajo med slovenskim prebivalstvom sploh nobenega vpliva. Okrog nas Imamo množice, ki niso sovražne OF, ki pa jih moramo "z našim delom pridobiti in jih prepričati, da je OF njihova edina predstavnica. Zato Je potrebno, da gremo v TUDI MEŠANE STROKE imaio razredni sindikat Po ustanovitvi oziroma obnovitvi Razrednih sindikatov prosvetnih de. lavcev, novinarjev in novinarskih nameščencev, tiskarjev, pekov in industrijskih delavcev je ostalo še mnogo delavcev in nameščencev izven sindikatov. Zato je v nedeljo akcijski odbor za obnovo Razrednih sindikatov sklical ustanovni občni zbor Razrednega enotnega sindikata mešanih strok za tržaško občino. Tega zbora se je udeležilo lepo število delavcey in nameščencev. Ustanovitev, sindikata mešanih strok ima zelo velik pomen za krepitev razrednega sindikalnega gibanja. Delavci so se v vseh časih najprej organizirali v mešanih sindikatih, dokler se niso dovolj okrepili, da so nato ustanovili ’ samostojne sindikate po strokah. Po tej poti gremo tudi mi. Naši sindikati se borijo za socialne, gospodarske in politične pravice delavcev na splošno in branijo tudi narodnostne pravice Slovencev, na kar so komin formističr.i Enotni sindikati pozabili. Pogubno posledico kominfor-mističtne politike v sindikatih poznajo že vsi zavedni delavci. Sindikalno področje pa je najbolj primerno, da se razkrinka vsa kominf ormi etična demagogija. Tu ne veljajo besede, temveč dejanja. Vprašanja plač, tovarniških odborov, sindikalnih pravic ne dopušča- jo besedičenja, temveč zahtevajo stvarno delo. Vsa politika komin-formističnih sindikatov na teh področjih je bila pogubna za interese delavcev, hkrati pa ima ta kvarna politika tudi svojo pozitivno stran, ker omogoča obnavljanje resničnih razrednih sindikatov. Izkušnje delavcev ¥ sindikalni borbi so zelo važne za nadaljnje delovanje. V teh dneh so Enotni sindikati, Delavska zbornica in delodajalci skupno storili vse, da bi odvzeli tovarniškim odborom vsako vsebino. Ti sindikati kratkomalo trdijo, da je tu Italija in da se je treba prilagoditi temu položaju. Res je, da so Trst z raznimi dogovori tesno povezali z Italijo in ji podredili vse tržaško gospodarstvo, toda mi se zaradi tega ne smemo odpovedati borbi. Doseči moramo boljše in ne slabših pogojev od italijanskih delavcev ter biti tem delavcem za zgled. Mi hočemo bitj na čelu sindikalne borbe in ne na repu. Za vse to pa je nujno, da se vsi udeležujemo sindikalnega življenja tih ga poživimo. O vseh teh vprašanjih je v svojem poročilu govoril tov. Petronio. Po diskusiji in sklepu, da bo sprejet statut mešanih sindikatov, ko s? ustanovi zveza teh sindikatov, so izvolili glavni odbor 15 članov, nadzorni odbor in razsodišče. širino iri da organizacijsko povežemo vse tiste Slovence, ki se vračajo v naše vrste. Naši odbori OF in članstvo morajo še tesneje sodelovati s prebivalstvom. Zelo važno poglavje je za OF tudi reševanje gospodarskih vprašanj. O unravno-gospodarskih vprašanjih Je podal izčrpno poročilo tov. dr. Dekleva. Na Tržaškem ozemlju je vsa gospodarska in finančna dejavnost podrejena politiki šovinističnih skupin, ki imajo vse ključne gospodarske in finančne položaje v rokah. S podporo vojaške uprave so spremenili Tržaško ozemlje v navadno italijansko provinco. Z znanimi gospodarskimi, finančnimi in carinskimi dogovori so tržaško gospodarstvo popolnoma podredili italijanskemu. S j naše ustanove in sklepno resolucljotj svojo politiko so razbili teritorialiMi enotnost STO ter omogočili sprostite» in oživitev italijanskih imperialisti^ nih in iredentističnih sil In tako W stvarili pogoje za razvoj fašizma. Zaradi vsega tega silno trpi trž*4 ško gospodarstvo, trgovina, plovba Uf industrija. Upravni aparat je iz ire4 dentističnih razlogov prenatrpan z sebjem, zaradi česar gre največ izdati kov za to osebje. Medtem pa 27.00® upokojencev prejema manj kakotf 10.000 lir pokojnine. Pri vsem tem psi na vsakem koraku ne le nacionilnd temveč tudi gospodarsko zapostavlja jo Slovence. O ljudski prosveti je poročal tov« Prešel, o šolstvu' tov. Drago Pahor« o delovanju SIAU v coni B tov« Beltram. Tov. ing. Stanko Renko, očh govorni urednik «Primorskega dnev4 nika», pa je podal poročilo o našeirt tisku in poudaril, da morajo naši ča-t sopisi in naše knjige priti v vsak® hišo. Glavni odbor je sprejel tudi okviM ni načrt za tekmovanje ob 10 Ietnl-I ct ustanovitve OF, protestno resolm cijo proti terorističnim atentatom n® ALI BO NOVA INDUSTRIJA V 2AVLJAH mogla omiliti veliko brezposelnost? Pred kratkim je imel odvetnik Bruno Forti, predsednik ustanove za industrijsko pristanišče, novinarsko konferenco, na kateri je govoril o nalogah in delu te ustanove ter o uspehih, ki jih je imela v dobrem letu svojega obstoja. Industrijsko pristanišče v Zavijah bo obsegalo več sto hektarjev površine. V ta namen so osušili močvirja in zravnali del hriba. Sv. Pantalejmuna. Poleg tega gradijo kanal, ki bo širok 200 m in bo omogočal pristajanje naj-večjih prekooceanskih ladij. Vsa ta dela so seveda koristna, saj je upati, da bodo v bodočem Industrijskem pristanišču zaposlili vsaj del brezposelnih delavcev. Doslej so sklenili pogodbe s tremi podjetji, kj bodo tu gradila svoje tovarne. Nedolgo od tega so položili temeljni kamen za prvo tovarno FLENT za male žarnice. Podjetje Italcementi bo začelo graditi še letos veliko cementarno. Ustanova za industrijsko pristanišče pa Je sklenila tudi pogodbo s konzorcijem Industrijskih podjetij za vžigalice, ki bo zgradil v Industrijskem pristanišču svojo tovarno. Ta tovarna bo dograjena do konca prihodnjega leta in bo zaposlila okoli 180 delavcev. Raztezala se bo na površini 22.000 ky. m, od katerih bodo pokrivale zgradbe 4.200 kv .m. Zgradili jo bodo med novim železniškim parkom in novo cesto, ki vodi v industrijsko pristanišče. Vžigalice bodo Izvažali v Afriko. Indijo in Malo Azijo. Medtem pa gradijo tudi eleictričnj transformator, vodovod in greznice« Poleg tega pa se pogajajo še s petimi podjetji, ki mislijo tu zgraditi svoje) tovarne. Vse to delo bi lahko vzbujad lo upanje, da se bo brezposelnost obH čutno zmanjšala. Toda kaj pomagaja vse te nove tovarne, če pa sedanja in-t dustrija nima dela. Tako na primeB izkoriščajo ladjedelnice le 70 odstofr* kov svoje proizvajalne zmogljivosti» tovarna strojev 68 odstotkov, industrija papirja 40 odstotkov, milarne 30 odstotkov, industrija barv 35 odsotr kov, testenin 33 odstotkov itd. Preden ustanavljajo tu nove Industrije, b| morali povečati proizvodnjo v starih, ki so se lahko vedno ponašala s svojimi proizvodi. Vse te nove tovarne bodo zaposlil® razmeroma majhno število delavcev, Ce pomislimo, da dela veliko števila delavcev pri oddelku za dela v ekonomiji in mnogo mladih delavcev v le4 čajih za rekvalifikacijo in da mislijo v kratkem na tem področju zelo skrčiti kredite in odpustiti delavce, tedaj se ne bo število brezposelnih prav niC zmanjšalo. Končno moramo pripomniti, da so ustanovo za Industrijsko pristanišče proglasili za Javnokoristno In da Je pooblaščena razlaščati zemljišča naših kmetov, katerim pa dajejo zelo nizke odškodnine. Zato tudi » tem primeru lahko rečemo z našim pregovorom, da ni vse zlato, kar s® sveti. TOV. PETRONIO GOVORI NA SINDIKALNI SKUPŠČINI Sklepna resolneija Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje j« na svoji seji dne 12. novembra 1950 po referatih in razpravi o političnem in organizacijskem ter gospodarskem položaju, o prosvetnih in šolskih vprašanjih ter o tisku ugotovil: 1. Osvobodilna fronta od zadnjega zasedanja Glavnega odbora dalje stalno narašča in se krepi. To dokazuje, da vodi v anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja pravilno in dosledno borbo za pravice slovenskega naroda, za jezikovno enakopravnost in proti diskriminacijskim in rasističnim načelom, ki se v okrilju anglo-ameriške vojaške uprave vedno češče in trdovratno Izvajajo na škodo Slovencev na vseh področjih Javnega življenja. Osvobodilna fronta, ki je v Istrskem okrožju sestave« dei Slovansko-italijanske antifašistične unije, je pobudmik in voditelj obnove in krepitve ljudske oblasti in izgradnje osnovi za gospo';e?sednika Glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije ie bil ponovno izvoljen Dimitar Via. hov, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. 360 novih montažnih h« je zgradila novosadska tovarna «Beton». Novo pristanišče grade v Pra-kovu na Donavi. To bo največje m najmodernejše rečno pristanišče v Jugoslaviji. Iz republik Jugoslavije REŠEVANJE LADIJ ' Na morski glcuUiti, v bližini Šibenika je pil deset mesecev noč in dan zasidran nenavaden parnik sLabin». Na njegovem jamboru je na levi strani plapolala vdeee-belo-plava in plavo-rdeča, na desni strani Pa belò z rdeiim robom, rumeno-plava-rumena in plavo-bela zastavica, ki pomeni na internacionalnem ejezikus mornarjev: eVozi potasi — tu delajo pod vodo potapljačih Ti znaki 30 skoro 10 mesecev opozarjali, da tu na tem mestu, na morskem dnu p globini 50 metrov pripravljajo dviganje enega izmed najmodernejših potniških parnikov predvojne Jugoslavije •Prestolonaslednik Peter». Napori in uspehi potapljačev, uslužbencev podjetja eBrodospas» in vojakov vojne mornarice — reševanje največjih plovnih objektov iz morske globine 50 do 70 metrov • takimi sredstvi vzbuja občudo-I vanje, saj je tako delo edinstveno na vsem svetu. Predvojna Jugoslavija ni poev. (ala posebne pažnje reševanja ponesrečenih ladij. Ta dela so opravljala tuja podjetja, samo nekatere manjše je prevzela jugoslovanska vojna mornarica. Tehnična sredstva so bila primitivna. Potapljačev je bilo malo in ie tè so neusmiljeno izkoriščali Zaradi slabega zavarovanja pri svojem težkem delu so bili izpostavljeni življenjski nevarnosti. Danes pa razpolaga Jugoslavija z mnogimi tehničnimi sredstvi za potapljaštvo, ki so jih izdelale domače tvornice, kot so potapljaške obleke, posebni potapljaški čevlji, svinčene uteži, Načrte cevi itd. Jugoslavija izdeluje tudi cilindre različnih oblik fn velikosti do 300 ton kapacitete. Te celo izvaža v inozemstvo, prej so potapljačem dovajali zrak z ročnimi črpalkami, pri katerim je bilo zaposlenih pa 6 ljudi, danes uporabljajo kompresor na visoki pritisk, ki ga izdelujejo » tovarni •Aleksander Rankovič» na Reki in katerega upravlja lahko le en sam delavec. Ze med narodnoosvobodilno vojno je bila na otoku Visu formirana prostovoljna potapljaška Seta, ki se je pozneje razvila v Odred za reševanje ladij pri tehničnem oddelku Vojne mornarice. Nekoliko pozneje je bil pri Upravi pomorstva osnovan Odsek za reševanje ladij, a leta T946 je vsa tovrstna dela prevzelo novo ustanovljeno podjetje •Brodoepas». V začetku je bilo delo- silno tt*ko, •tar je vse tehnične naprave uni-Toda prav town nadčloveškega prizadevanja de-Uaicev so bili v kratkem času do- j” "S ■ v p** ■■■ -ii: ; ' 1. i-< 'r'- 4i ::ffelic:. EKIPE «BRODOSPASA» SQ POTEGNILE IZ MORJA ZE MNOGO VELIKIH LADIJ sežem veliki uspehi. Tako so samo v letu 1946 dvignili iz morskega dna 450 večjih plovnih objektov, med njimi prekooceansko ladjo sivo Matkovič». V nasieanm tnih je •Uroao- «pas» dvignil z morskega dna tuz di mnoge inozemske ladje, ki so bile potopljene v jugoslovanskih vodah. V začetku so reševali objekte z največ 50 metrov globine. Brez uspeha je bil n. pr. po-skus dvigniti znani avstrijski •Franc Jožef» leta 1924, ki je letal v bližim Boke Kotorske H-globini 46 metrov. Pred kratkim pa tiTV* I 30 mor9ko dno- P™'*™ pod ladjo Otabme 72 metrov. 75 tonski bo- verige in jih prevezali p%c0 mr* Ttr L*/V KTn4-r* 1 » -11 V aprilu 1941 sta prišla na minsko polje pri otoku Zlarinu dva luksuzna jugoslovanska parnika •Prestolonaslednik Peter» in tKa. radjordje» 9 let po tem so začeli organizirati dvig teh potopljenih ladij. Izvidniške ekipe so ugotovile, da je •Prestolonaslednik Peter» nagnjena za 9 stopinj in da je možna pod ladjo povleči debele verige in ladjo dvigniti po sistemu vodoravnih cilindrov, kar je mnogo bolj zanesljivo. Izkopali nifca. Nato so postavili velike o o* doravne cisterne, v katerih fd stisnjena potrebna množina zrakd in z njihovo pomočjo so spraviR brod na površje. Odpeljali boda ladjo v Split v ladjedelnico. Ugotovili so, da je še v dobrem staniti »n da bo v glavnem potrebno menjati le lesene dele. Delavci v ladè jedelnici bodo s tekmovanjem po» skušali ladjo čimprej zopet usposobiti. Tako bo jugoslovanska mornarica dobila nov 150Q torte •ki parnik. Z_ZflS£DANJA NACIONALNEGA KOMITEJA FLRJ ZA OBRAMBO MIRU JilCOSlAl/IJA JE Pom d,a i* v PrviI? vrstah borcev za uresničitev plemenitih prizadevanj miroljubnega človeštva Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru Je imel 12. novembra Javni plenarni sestanek, na katerem Je Imel referat o delu Nacionalnega komiteja Jugoslavije od kongresa do danes generalni tajnik Miroslav Vi-torovlč. V tej debi je značilna krepitev napadalnih teženj norih pretendentov na svetovno gospodstvo. S tem so bili stvari miru zadani resni udarci, toda z aktivnim odporom proti vsem tistim težnjam, ki ogrožajo mir, Je mogoče mir obvarovati. Toda za obrambo miru ne zadošča samo težnja množic po miru, temveč USPEŠNA BORBA ZA PETLETKO 9. novembra jo tovarniška sirena Manboralie livarne naznani,]^ da je bij 2o dni pred obvezo izpol njOn letni piar., po obsegu in po W«nosti. Plan je bjj skoro već tot polovico večji kot načrt za p«r-Vo leto petletke, zato je tudi letošnji uspeh tem večji. Skozi vse leto Je kolektiv prese-Sai svoje mesečne plane in dosegel v juniju 130 odst. K uspehem je pripomoglo tekmovanje,. y katerem je bilo vključenih 34 brigad. Tekmovanje Je dalo tudi 276 udarni-kov. Najboljši grafični kolektiv v d!r-žavi, tj. kolektiu tiskarne •Ljudske Braviceli je 4. novembra izpolnil proizvodni plan. Tudi graditelji hidrocentrale na Neretvi, ki grade glavni odvodni predor, so v počastitev 29. novem-«ra izpotoiH svoj Jetoii plan «Brodospasn se je obve-* '“•«ra Pripovedoval je da bi ga človek kctrfe^ Poslušal. Toda bil setn^^a-nja utrujen in muM^i je spat. Zapustili smo ki je. dejal, da bo še po. sedel v baru. Ni/ičt^1* rio-gel misliti, da rideli zadnjikrat živega, noč je podlegel srčni k^r^tial je bil Dachau-u in du, toda. pošastna ^iTl^va roka se je še mrtva za njim in ga v grob. Kajti Kafić daj umrl zaradi 'j, ,lc0 "J tir krivil. Toda poteze levega, obraza so bile plem*? 'kje. gove temno rjave čudovito lep izraz, b’jfriek-ke in tople kakor včasih pa tudi divje ^ieče, kadar se jg razjezil. , Košič je bil é*sPì1|" natura in je tudi ume} Vidika svojim čustvom temperamentu, ga so bile nekatere gove dušeimosti Najbolj je bil kakor koli namignil zunanjost ali jo kje tiku je bilo včasih ti se temu, če je opisati in oceniti S tem si se mu (dlani J*. r .j hudo zameriti. Vendar j«Jyj5°ćič široko srce in jg in pozabil. Morda se je Prai>AtAri’ zadetosti do svoje a ;°**i> iz tega občutja stavljenosti po dejal Alfred A#* manjvr ed nostnega Več ljudi več ve: rajnik 2u-štala, cerkveni starešina v Sežani, Je povedal svojemu župniku; ta Je potem povedal geografu dr. Valterju Bohincu Iz Ljubljane; ta spet nl držal stvari zase. ampak je povedal človeku, ki skrbi, da se naša rubrika ne bi pretrgala; zdaj pa naj zvedò Se bralci «Ljudskega tednika» — za naš. 94. NAPIS PRIMORSKI LJVDSKI NAPISI 43. Sežancl razlikujejo v okviru prav Jože Krtov: vzel je seveda lepše Izmed dveh, tisto z ____ - - ---- napisom. Anton Macaru 1e nn- »voje naselbine tri konce: prt Krtovih — hšt. 112 — Je temtakem naredil dve okni ‘T?8* J11® vzhodu pod Sédov- na zunanji strani lupe vzida- sosesko hišo. nikom), «Gradišče» (na zaho- no okno. Do njega prideš po du pod Tabrom) In «Britof» klancu, ki pelje na Sédovnik. (ob cesti pri cerkvi). V Vasi Na gorenjcu tega okna piše: Soseska občini vodnjak kl i Je doverSilO ' seska iz T/ldr S podporo $ fA M NAPIS NA KRTOVEM OKNU V SEŽANI SK. «rHirsnJ; jah zraven cerkve stoji e ekrl- NAPIS NA OBČIN ljami krita hiša, ki so ji po starem rekli «soseska», a Je po nekem stanovalcu (Ribiču) dobila Ime «Rlbčevna» Na Velikem dolu so Imeli «sosedno hišo», kjer zdaj stanujejo Mlšče-vl (Rebula). Na Vel. dolu se N JAKU V BB°S6 (Posneto 11.8.105°)' več o soseski, se »eve •- Kdor bi pa želel 11 ^ C sč o soseski, se <7 spominjajo'tudi stare navade! U8t0v11 Prl eplgTaf8ei kdor je pristopil za zeta iz nah* amPak bo »eE ul druge fare. Je moral med dru- vornejšlh virih. razmeroma dobro «sosecko». Kakor Izročila je zlasti postal polnovre- gradivo v občinski^ ^ glm plačati Je mladenič den ne s sko», tako so oženjenega mo- član vaške samske druščl- kor*-ir /Z,, - —— .,»-»114 «*/■»_ OPrlnt» r,— ~ M Tl ^ - L. * V današnjem pravopisu se to A. Macaru glasi: «Anton Macaru je nete- zadel, brki V in E le -„--»i d« dem o Jene t> sosesko - 1S03». najbrž zato, da mu ne bi zma^ (Prvi prepis: dr. v. Bohinec kalo prostora A kako f. J‘ avgusta I960; tukajšnji posne- Je-fco? k6k° J° tek: Mtč. 5.11.1950. Lice gorenj- ca meri 98x14 cm, Izglajeni Poslušajmo spet, kaj popisani del pa 61x14 cm). ioze Kr?ov: Sežanskega zvoni- . Priimek Mazaru Je danes Ma- ?+a d™1 hl!a- kier I® Ml* Pod caro]. Krtov oče, ki Ima 77 let. “aUJanl P°sta, ge prej pa je Trna. pravi, da ni nikoli slišal Ò Ulčarjeva Nana spravljala tla *esko ze lnea Prv,nu naaaije- . ' , „ di’',« nekdaj sloveli samo Guštini stori. Po starem so tja noter (Oelanovi). Zato Je verjetno, tudi zapirali ljudi, ki so se kaj da je bil Anton Macaru doma pregrešili. To Je bila včasih. Iz Križa pri Tomaju. Oblika «soseska hiša», bolj po novem «deve! okne» je za oko nepra- pa so JI reku «občinska hiša». Vilna; ta ko so na njegov račun «pili so- sedje sposnani in navadno 7 bokalov dolšnosti eniga > Ivkl smo srečali so- * - * sesko že med prvimi nadalje-' rike leta 1947; v Radohovi vasi 18G8 «v zadevi —- , brali, da je «ta ga občensklga ^ nja poleg «sos' ka» tudi «sosesko -»1 __________ ae V .Z na zvoniku smo namreč ‘la hii. gj.-iisaa-aM;r. 7.,'s: hu- Vo- V 95. NAPIS A tudi kasneje, ko se Je va- (blagaJno: to ln - - - Sko življenje začelo že izmit» mlvlh listin ml ie C ? rtVnbn.vl d» s® Na glavni trg pred cerkvijo sta tl določilom starega doratócea kazal J- Lazar- p , V dvojlnska oblika v domačem gledali dve okni, ki sta ob ne- pravnega reda raoCega sežanskem okraj»)- „ijč' narečju glasi «dvej okni, (zad- kem temeljitem preurejanju Aa» nl k^ iak^lz^n,,» ^ tem mdTti TeJA * nji i je zelo blizu zaprtemu soseske hiše prišli na dražbo Hruševici na Sami SnJit'. » ^ zadosti, k - Mu), moramo priznati, da Je («na lectant,). Eno je kupil gornji ^ncu^aT t££mo: (6* ^ ‘ o »o. hranila in še stopnjevala njegova silovita stremljivost in igralska dinamičnost. Koliko let je čakal, da bi igral Kantorja, Kralja na Betajnovi! Morda si je prav zato tako silno želel igrati to vlogo, tega vaškega silaka in nasilneža, ker je bil sam na zunaj tako neznaten. In končno smo ga pred nekaj leti zares videli v Trstu kot Kantorja, Njegov Kantor je ostal meni in še marsikomu drugemu v živem spominu morda prav zaradi tega, ker je Košič odkril v tem liku psihološke strani in odtenke, ki jih je bil Caricar wa Heinharda, videl je Hudo-žestvenike, se učil pri njih in pri Stanislavskem, in iz vseh teh spoznanj in opazovanj si je končno ustvaril svoj način režiserskega dela, kateremu je bil za, temelj neki zdaj bolj umerjeni, zdaj bolj dinamični realizem. Obdarjen je bil z močno fantazijo in zato je zlasti rad režiral Shakespeare ja (n. pr. «Kar hočete» v Trstu in «Sen kresne noči» v Mariboru), Pa tudi našega Cankarja ali Srbskega Nušiča (v Trstu «Po. kojzdjca» in «Sumljivo osebo»). z.eMral je še mnogo drugih av- VLADIMIR BARTOL Milan Košič, kak1*\ "no poznali, ja bil majh’11 *tave, čokat, plešast, z 'kriv. v njegovi fantaziji prekvašalo in preoblikovalo, da zares ne bi vedel, kje. bi človek zagrabil, Začel je n. pr. takole: «Ko sem bil še pomožni asistent pri Piscatorju, se je zgodilo...» ali: «Takrat je režiral Shakespea-rejevega «Beneškega trgovca» slavni Max Reinhard. Na smrt sem si želel videti premiero, toda denarja nisem imel. Kar me pokličejo po telefonu z našega poslaništva v Berlinu...» Itd. Nekoč beremo v časopisih, da je mlad švicarski režiser dosegel velik uspeh. Košič zakliče: «Pa saj je bil to moj mlajši kolega v Berlinu! Poznava se kakor brat brata». Prav tako jg z navdušenjem pripovedoval o svojem delu v Mariboru. Začel je n. pr.: «Manjkalo mi je nekaj plesalk pri moji režiji za selje otrok, katerih središče je bil njihov priljubljeni režiser Milan Košič. Letos sem videl iste otroke, večje in odrasle za eno leto, pri njegovem pogrebu. Pretresljivo in na glas so jokale deklice in niso se dale utolažiti tudi potem ne, ko so se vrnile s pokopališča, v mesto. Vedele so, da so izgubile z Milanom Košičem ne le najlju. beznivejšega režiserja, marveč tudi očetovskega prijatelja, ki jih je nad vse ljubil. In Slovensko narodno gledališče in vsi Slovenci v Trstu smo izgubili z Milanom Košičem dva Stebra naše kulture: odličnega režiserja, in močnega oblikovalca karakternih vlog. In za njim je ostala vrzel, ki jo bomo le težko izpolnili. komajda nakazal in se jih je morda sam le na pol zavedal. Mislim namreč na dejstvo, da se čuti tudi Kantor nekje prikrajšanega. in opeharjenega in da je končno vse njegovo silo. vito hlepenje Po moči samo strastna želja, da bi nekje izravnal neko svojo zapostavljenost. Cankar opiše v svojem delu nekaj takih slabih Kan-torjevih trenutkov in prav te trenutke je Košič z največjo doživljenostjo odigral. In zato je • kljub temu, da njegov Kantor na zunaj ni odgovarjal naši običajni fn-edstavi tega vaškega silaka, bil Košičev lik resnična stvaritev, ki je dosegla prav zaradi globoko razumljene psihološke interpretacije zaslužen uspeh. Milan Košič se je tekom svo. jega igralskega razvoja zavedal, do kam segajo njegove sile, kje so meje njegove stvariteljske zmogljivosti in v čem je njegova parava moč. Tako se je postopoma razvil v. izrazitega karakternega igralca, ki je znal oblikomti svoje like ter v njih izkristalizirati tudi tiste Pldti svoje osebnosti, ki jih je morda na. svojem začetku smatral za svoje slabosti. O bratu Leva Tolstoja je dejal Ivan Turgenjev, da je imel vse odlike svojega slavnega brata in da so mu manjkale samo njegove slabosti, da bi bil postal velik pisatelj. Velika igralska in tudi člo. beška vrlina Milana Košiča je bila, dà je znal mnoge svoje like pregnesti s celotno svojo osebnostjo, jih napolniti z vsem, kar je vsebovala njegova bogata, kontrastov polna in raznolika človeška osebnost. Kako ljubezniv in simpatičen je bil n. Pri njegov hišnik Rob v «Ognju in pepelu» Mire Pucove, kako Vdan in z usodo spravljen njegov Hvastja v «Hlapcih», kako. dubrodušno ciničen in jovialno despotičen njegov Dosužev v Ostrovskega «Donosni službi», kako drastično komičen njegov Krjavelj, kako pretresljivo tragičen in nebogljen njegov Nik-laus v Knittlovi «Vii mali» ali kako godrnjavo medvedji in dramatično silovit njegov Chris v O’Neillovi «Ani Christi»l In Prav ob njegovi smrti so mi po. vedali njegovi igralski tovariši, da je bil pri zadnji predstavi V Kopru neprekosljiv in kot še nikoli odličen v Kreftovem «Veleizdajalcu» kot sodni ofi-cial Tomšič. Naštel sem nekaj njegovih vlog, fcj so TOi ^ zadnjih let ostale najbolj v spominu. Toda cblucovanje takih in podobnih karakternih ukov je bila samo polovica Količevega odrskega udejstvovanja. Najmanj tako kot igralec se je Koša uveljavil tudi kot režiser, imel je od narave razvit čut za ubranost in za organiziranje celote, videl je po svetu, zlasti v Berlinu, ve-tiko predstav, ki so jih postavili na oder znameniti režiserji. Sam sg je učil pri Piscatorju, znanem avantgardističnem berlinskem režiserju, seznanil se je t delom enega največjih režt-zerjev nsjbližje preteklosti, Mdr POKOJNI MILAN KOSIČ PRI REŽISERSKEM DELU, V VLOGI CHRISA V O’NEILLOVI DRAMI «ANA CHRISTIE» TER ANTA V NUStCEVI KOMEDIJI «POKOJNIK» torjev, zlasti komedije, toda zdi se mi, da se je osebno najbolj veselil režiranja dramatiziranih pravljic, kot v lanski sezoni •Sneguljčice» ali letos «Rdeče kapice», to pa zaradi dela z o-troci, ki mu je bilo nad vse drago. Kot človek je bil Milan Košič nenavadno ljubezniv in simpatičen. V njem je bilo nekaj otroškega, bil je dober, srčno dober dečko, ki je takoj dobil stik s svojim sočlovekom, naj je bil to otrok ali odrasli, modrijan ali preprostež, siromak ali imetnik. Včasih se je nanaglo razburil, vzrojil je, vzplamenel, toda prav kot otroci se jc spet hitro pomiril. Mi. slim, da je bila prav njegova velika Želja po družabnosti, po stikih s soljudmi, ki mu je omogočila, da je zamere in žalitve tako hitro prebolel. Priljubljen je bil pri vseh, pri malih in pri velikih. K temu je gotovo v veliki meri pripomogla njegova čudovita umetnost pripovedovanja. Poslušal si ga lahko Po ure in ure, ne da bi te njegovo pripovedovanje kdaj preutrudilo. Pripovedoval je sijajno. Pri tem mu je pomagala soustvarjati tudi njegova živa, razgibana in nenavadno plastična fantazija. Naj je bila resnica, ali ppsnitev, vse, kar je pripovedoval, je bilo čudovito, zanimiix), polno neverjetnih dogodivščin. Mislim, da sem v odlomku slišal iz njegovih ust lep kos njegovega življenja. Vendar bi prišel v zadrego, če bi od mene zahtevali, da bi ga pred vami obnovil. Toliko je bilg dogodivščin in osebnosti, s katerimi je prihajal v stik v svojem življenju, in tako sc je vse to tekom, let •Sen kresne noči». Sedem v vlak in te odpeljem naravnost čez mejo v Gradec. Na meji sem imel dobrega prijatelja, s katerim sva večkrat pokroka. la...» itd. Ali: «Potreboval sem za svojo režijo na prostem pravih konjenikov. Takoj se odpravim na poveljstvo polka in moj prijatelj polkovnik ta in ta mi da na razpolago pol eskadrona vojakov z njihovimi konji vred...» A najbolj se je razživel, ko je pripovedoval o svojem delu z otroci iz Trsta. Oči so mu iatele od zavzetosti, ko je govoril o fantkih in deklieth Poznal je slehetnega izmed njih, poznal je vse njihove lastnosti in slabosti in čimbolj so mu nagajali, tembolj jili je bil vesel in se navduševal nad njimi. «Tako ču ovitih otrok nisem srečal nikjer na svetu», je večkrat dejal. Samo o nekem razdobju svojega življenja je le redko in z vidno muko pripovedoval: o svojem trpljenja in st ad mju v strahovitih nacističnih taboriščih Dachauu in Buchenwaldu. Res je, rad je govoril, kako so jih osvobodili zavezniki, rad je kazal slike, ki jih je priobčila neka inozemska revija in kjer je bil upodobljen tudi on, živ, bradat okostnjak, ki leži z drugimi ujetniki na pogradu. Tota v podrobnosti svojega trpljenja »e je le nerad spujčal. Lansko leto sem ob uprizbr ritvi «Sneguljčice» v «Razgledih» popisal pohod škratov in igralcev na Kbntovel, predstavo in povratek. PopHsal sem žuborenje in cvrčanje, smeh in ve- Ulllllllllilll||||||||||||||ni|||!|||!iiiiil!i|||||illll O nojih Nojevo pero Je edino ptičje pero, ki Je popolnoma simetrično. Noj je zelo čuden ptič; z leti postane še bolj neumen In grd kakor Je bil v mladosti. Nauči se ne ničesar, na človeka se ne naveže. Prestraši se najmanjšega hrupa In teče s hitrostjo 60 km na uro. V ljubezni Imajo kaj čudne navade. Zgodi se, da dve samici tekmujeta za istega samca In tista, ki zmaga, napade nato skupno s svojim zakonskim drugom vsi-Ijlvko In Jo ubije. Po 40 dneh In nočeh skupnega življenja prične samica odlagati jajca. Zvali 8 do 10 Jac v vdolbino, ki si jo s samcem Izgrebeta v mehkem terenu. In gorje, če se med valjenjem kdo držne približati njunemu gnezdu! Med valjenjem se samec vede dokaj čudno. En dan varuje svojo družico, ji išče hrane, preko noči in to točno od 5 ure zvečer do 5 ure zjutraj, pa jo zamenja pri valjenju. Mladiči se Izvale po 42 dneh. Svojega zaroda potem ne priznata. Ko Je mladi noj star 6 mesecev, mu prvič pobero perje, potem pa pobirajo dragocena peresa vsakih devet mesecev. Vsakokrat da en sam noj 1 do 2 kg perja, samec tretjino več kakor samica. Peresa noju izpulijo ali pristrižejo. Noja vtaknejo pri tej proceduri med drevesni precep ali pa ga krepko privežejo v majhnem hlevu ter mu poveznejo na glavo črno nogavico. Razne tovarne testenin uporabljajo tudi neoplojena Jajca za makarone in drobne rezance, z enim ocvrtim jajcem pa lahko pogostimo približno dvajset gostov. TEHNIKA in ZNANOST RAZNE ZANIMIVOSTI Raztezanje trdih teles pri spremembi temperature ni tako majhno, kot bi sl kdo mislil. Zaradi spremembe temperature znaša razlika med poletjem in zimo pri 63 m visoki stavbi približno 45 mm. (To velja za betonske stavbe!) Ravno tako se dolžina 500 m dolgega železnega mostu poveča med zimo in poletjem za približno 25 cm. Te razlike pa se pojavljajo tudi pri železniških tračnicah itd. in je treba pri gradnji takih objektov tudi s tem računati. 000 S trenjem proizvajamo toploto. V mnogih primerih je to dobro poznano. Tudi če drgnemo dva kosa ledu se tvori toplota In led se kmalu stopi. 000 Sonce je glavni vir toplote. Samo del energije, ki Jo sonce oddaja pade na zemljo. V ozračju pa se izgubi 1/3 energije usmerjene proti zemlji. 000 Toplota na soncu nastaja tako, da se materija ob razpadu pret-tvarja v toploto. Preračunano je, da bo sonce svetilo 18.1024 let in pri tem izgubilo samo eno tisočinko celokupne teže. 000 V krvi so bela In rdeča telesca. V enem mm.3 je 5 milijonov rdečih krvnih telesc. Število teh pa se še poveča, če se dvignemo v velike višine. Cim više jmo, tem več rdečih krvnih telesc imamo. Ko se zopet vrnemo v nižje ležeče predele se tudi število rdečih krvnih telesc zmanjša. Rdeča krvna telesca Imajo namreč nalogo, da dovajajo vsem delom človeškega telesa Iz pljuč kisik. Pri večjem številu pa se zveča površina, kar je v višinah potrebno, ker Je zrak redkejši. 000 Ce hočemo segrevati ali taliti kakšno snov pri višji temperaturi moramo vedeti, da prenese steklo temperaturo do 500.O C, platinasta posoda zdrži do 1500.o C, volfram pa celo 30O0.O C. LETEČA LETALSKA SOLA V Angliji grade po naročilu kraljevega angleškega letalstva veliko letalo za letalske vaje. Novo letalo, ki se bo Imenovalo «Valetta T. 3». bo Imelo šest kupol za opazovanje zvezd. V teh kupolah bodo letalski učenci beležili svoja astronomska opazovanja. Letalo bo opremljeno z najmodernejšimi radijskimi In radarskimi aparati in drugimi sodobnimi napravami. V letalo bodo 4 možje posadke, deset dijakov in dva inštruktorja. Letalo ima motorje Bristol Herku-les in je zgrajeno nalašč za letalsko šolo. GLEDALIŠČE S PAHLJAČASTO STREHO V Pittsburgu (Pennsylvania) grade veliko okroglo gledališče na prostem, ki bo Imelo zložljivo streho. To streho bodo sestavljal 1 krogov! odseki iz plastične snovi. Podprti z jeklenim ogrodjem se bodo nabirali ob središčnem drogu, ki bo trdno pritrjen na zunanji rob gledališča. Ta streha se bo odpirala In zapirala nekako tako kakor običajna pahljača. V Ameriki so sestavili poseben fotografski aparat, a katerim lahko fotografirajo iz letala s hitrostjo 800 km na uro. Film se v aparatu vrti v nasprotni smeri kakor leti letalo. Posnete slike so zelo jasne. Trde, da bodo z novim fotografskim aparatom lahko snemali predmete v hitrosti 4800 km na. uro. I L .(iDSKi TECNIK Za gospodinjo in dom LJUBEK «KOSTIM» ZA 1-2 LETNO HČERKICO. OBLEKICO SPLETES IZ 160 GR BELE IN 60 GR ROZA VOLNE (IZ ROZA VOLNE JE 2IVOTEK IN ROB KRILA). ZA JOPICO PA. KI JO OBLEČEŠ PREKO OBLEKICE. POTREBUJEŠ PRIBLIŽNO 150 GR ROZA VOLNE KUHARICI! Živčen, OTROK j obnašanjem. Devet mesecev je *l stala deklica na deželi. Ko sem Jfl ZDRAVILNE RASTLINE òè kdo trdi, da ne pozna rute. človek že razume, toda omelo, to pa res prav vsakdo pozna. V TTstu je omela neke vrste zelenje, ki o božiču krasi stanovanja, pa tudi po Izložbah Jo marsikje vidite kot okras raznih božičnih daril. To so tiste lepe, nežno zelene, vilasto razraščene vejice, ki se cepijo v dve rogovilicl, na koncu pa sta vsak sebi dva Usta. Nekatere vejice imajo na zimo med listoma belo kroglico, v kateri je eno seme, ostalo je pa sluzasto lepilo. O, prav lepa rastlina pa tudi zanimiva. omela ne raste kot druge rastline na zemlji, kaj še, grmiček je, fcl se povzpne v vrhove drugih dreves In raste iz njih vej. Tudi so n e Usti vedno zeleni. Pozimi je drev;e golo toda včasih poganja iz svojih vej zeleno omelo.'Prav zanimiv nogled. Omela ima dolgo zgodovino za seboj. Zelo so jo že včasih častili, potem so pa kar pozabili nanjo. Toda iz pozabe sta jo zopet spravila dva moža, ki sta zdravila ljudi In sicer župnik Kneipp In pa Gameller. Omela ima mnogo raznih snovi v sebi, mnogo so jo že raziskovali In jo še raziskujejo toda razni učeni možje sl še niso docela edini o tej shrambi raznih zdravil, strupov In čudovitih snovi. Vsi pa soglašajo v tem, da vpliva omela na kri, se pravi na krvni pritisk. Krvni pritisk, ni kar tako od muh. Ljudje, ki Jim ta stvar v redu ne teče. so zelo zaskrbljeni. In vneto Iščejo zdravila proti tej sitnosti, ker se boje. da bo sicer prišla prej ali slej, toda raje prej kot slej, nagla In nepredvidena zadnja ura. Pravijo, da ljudem s poapnelimi žilami omela kaj rada pomaga. Mnogo se govori o hormonih ali pobudnikih. To so snovi, ki se Izločajo v telesu In se cede v kri. Tl hormoni ali pobudniki odločajo o zdravem ali bolnem človeku, urejajo človeško življenje. Mora jih biti v krvi ravno prav, če jih je premalo, škoduje, če jih je preveč, tudi ni prav. če nimamo hormona Insulina, ki se cedi v krt iz trebušne slinavke, zbolimo za sladkorno boleznijo, če kaplja premalo hormona iz golène žleze, zastane rast In duševnost, kot pri raznih bebcih; če je tega preveč, postane človek ves nervozen in siten, tako da mu prav oči izstopijo. To je bazedovka. če mnogo kadimo ali pa če kade oni, ki niso navajeni kaditi, se nam prtčno tresti roke, neka tesnoba se pojavlja In nervoza. Mislili so, da strup nikotin. ki Je v tobaku, tako draži živce, toda nove ugotovitve so pokazale, da nikotin ne vpliva naravnost na živce, marveč na golino žlezo. Razdražena golšna žleza prične cediti več hormona v kri in ta hormon šele vpliva na živce, ki jih vzburi v neko kratkotrajno stanje, podobno bolezni. In da se vrnemo k naši ljubi omeli. Pravijo rta vsebuje neko snov, — holln — ki je v sorodstvu s hormoni. Ta holln vpliva baje v možganih na središča, od koder se upravlja krvni obtok, pritisk krvi, elastičnost žil In podobno. Sploh pa naj bi snovi Iz omele v možganih ne vplivale le na središče, ki ureja krvni obtok marveč splošno na živčevje In ga predvsem krepile, že od nekdaj so pripravljali zdravilo Iz omele histeričnim in epileptičnim, potem onim, ki Imajo težave v želodcu In črevesju zaradi razburjenih živcev, pa tudi ženskam, ki jih muči mena, pa naj bo zaradi živčnih neprijetnosti ali pa neurejenega krvnega pritiska. Tudi proti notranjim krvavitvam In krvavenju porodnic, pravijo, je omela zlata vredna. Toda omela Ima v seM tudi strup. Neroden strup. Prvi znak zastrupljenja je, da se razširijo zenice; človek postane slino občutljiv na najmanjši dražljaj. Prično se mu krčiti mišice zavija ga v trebuhu in bruha. Takoj je treba jprenehntl uživati omelo, posebno za otroke je eelo nevarno. Oe ta- Marsikatera gospodinja ie ne ve, da mora jedilnik nuditi družini prijetno izpremembof sicer se organizem naveliča vedno ene in iste jedi, pripravljen vedno v v>ti obliki. Zato si bo pametna kuharica sestavila preprost jedilnik za ves teden. Pri sestavljanju bo upoštevala dneve, ko se * kuha* jem ne bo mogla preveč dolgo muditi, upoštevala Pa bo tudi KUHINJA JABOLKU V HIUI JABOLČNA MARMELADA Olupi odstrani koščice In nareži 1 kg jabolk ter jih daj v večjo posodo. Doli j prav’ malo vode (pol kozarca na približno 5 velikih jabolk) in kuhaj pol ure, nato stresi jabolka v lončeno posodo, dodaj isto količino sladkorja In nekaj vanilje. Kuhaj približno 3/4 ure; še toplo marmelado daj v kozarce, ki jih takoj pokrij a pergamentnim papirjem. JABOLČNI SNEG Nastrgaj poljubno število zrelih in lepih jabolk ter jih zlatorumeno zapeci. Opečene stisni skozi sito in jih nato stepi s sladko smetano in sladkorjem v penasto kremo, naloži v čaše in ponudi pri kosilu ali večerji. JABOLČNA SLASCICA Olupi In razreži 5 velikih in zrelih jabolk na krhlje, potresi s sladkorjem in pusti stati 1 uro. Medtem razreži približno 20 kg kruha na kocke, vmešaj jih s sladkorjem, cimetom in pestjo opranih rozin v jabolka, dobro premešaj ter daj testo v namazan pekač, zlij na površino 2 v mleku stepeni Jajci, pokrij s koščki masla in peci 40 minut. POLNJENA JABOLKA izberi Jabolka, ki pri kuhanju ne razpadejo, jih skrbno obriši In izdolbi. Pripravi nadev Iz 1-2 rumenjakov, sladkorja, približno 1 skodelice zmletih orehov ali mandeljnov, 1 žlice malinovca in 1 žličke nastrgane limonine lupine, napolni jabolka, ki si jih medtem razporedila v pekaču drugo poleg drugega, oblij s sladkornim sirupom in peci v ne pcvroči pečici 3(M5 minut. koj ne nehajo, Je lahko po njih. Za zdravilo uporabljajo liste. Nekateri menijo, da je zdravljenje z omelo učinkovito le, če to zdravilo vbffizg&mo v želodec, kajti najboljše In najmočnejše snovi bi se po poti od ust skozi želodec In 1 črevesje v kri razbile In razkrojile. vendar so že od nekdaj In še dandanes pili Iz omele čaje, tinkture In ekstrakte. Dobro poznajo omelo tudi oni, ki love ptiče. Iz belih sluzasto lepljivih plodov delajo znani ptičji Um, male družinske praznike in bo tedaj pripravila nekoliko bogatejši jedilnik. Zgodi se, da bo bot morala jedilnik med tednom spremeniti, a ti bo kljub tenui ta načrt prinesel pri kuhanju veliko olajšanje. Pazi, da bo jed vedno okusno pripravljena, ker le tako bo télo hrano dobro izrabil. Zleze, ki izločajo prebavne sokove, delujejo dobro le takrat, kadar dobe pobudo od živcev okusa in vonja. Hrano, ki jo okusno in skrbno pripraviš in lepo post režeš, vzbuja dober tek in zadovoljstvo. Izbiraj le zdravo hrano! Ne sme te zapeljati napačni ekonomski , čut, da bi uporabila pokvarjeno jod le za to, ker se ti je zdj škoda zavreči. Meso, ki se je že zadelo razkrajati, kar spoznaš po duhu in zunanjosti, je škodljivo, prav-tako vsa zelenjava, ki je že nagnita ali vela. Zelenjavo lahko kljub temu uporabiš, če odstraniš Vse pokvarjene dele. Zelo moraš biti pazljiva pri različnih konser-vah ki svojega okusa ali zunanjosti bistveno niso spremenile, se pa že razkrajajo. Konservirano zelenjavo moraš vselej prekuhati, da postanejo zaradi kuhanja morebitni izločki glivic neškodljivi; vkuhanega mesa pa ne smeš uporabiti, čeprav so znaki razkroja prav neznatni Struperri izločki glivic, ki so razkroj povzročile, se s kuhanjem ne uničijo in do-stilerai je tako meso celo smrtno nevarno. Tudi pregreto jed marsikatero telo ne prenese. Ko sestavljaš jedilnik, misli na ljudi, za katere boš kuhalo. Do. raščajočim otrokom ne boš nudila samo beljakovinas&e, ampak tudi več druge hrane. Za družinske člane, ki opravljajo težka ročna dela in se mnogo gibljejo na zraku, boš pripravila krepko, močno hrano, ki jo sestavljajo teže prebavlljiva živila: stročnice, močnate jedi, masti Ud. Za duševne delavce in one, ki mnogo sede, pa boš izbrala tako hrano, ki ne bo obremenjevala njihove prebave. Posebno pažnjo posveti Starim ljudem, prt katerih organizem že slabo deluje. Lahlca in okusna jed jim ne bo obremenjevala želodca. Prav tako skrbno pripravi jedilnik Za bolnika ali okrevajoče. Pri sestavi jedilnika se oziraj na letni čas; dajaj na mizo vedno le mešano hrano, in sicer nekaj močne in nekaj lahke hrane. Po juhi boš nudila vedno še nekaj bolj tečne jedi, zelenjavni juhi naj nikar ne sledi še zelenjavna prikuha! In še nekaj! Vedi, da tudi s sicromnimi sredstvi lahko pripraviš okusna in tečna jedila! Prerezana čebula ne bo ptemela, če j« namažeš z maslom. Ce pričakuješ, draga mati, da boš dobila nekaj nasvetov, kako ravnati z nervoznim otrokom, se motiš. Ostro in kratko ti moram povedati, da otrok pravzaprav sploh ni živčen, razen če postane nervozen zaradi kake bolezni. Normalno razvit zdrav otrok ni nikoli živčen, kar pomeni, da ne reagira na razne dražljaje pretirano in bolestno. Otrok more biti živahen in se lahko bolj živo razvname, kot je to všeč staršem, kar pa je končno odvisno od njegovega temperamenta. Vprašala me boš, zakaj kljub temu toliko mater toži, da je njih otrok tako strašno nervozen. No, oglej sj vendar enkrat tiste matere, ki tako tožijo, malo bolj od b'izu. Kmalu boš opazila, da je teh mater sama razdražljivost in nervoznost in nič čudnega, će'Ao se tudi njih otroci tako rekoč «nalezli» te nervoznosti. Predobro namreč vemo, kako rad otrok vse posnema, tako tudi nervoznost svojih staršev z vsemi njenimi znaki. Otroci postanejo nemimi ter razdražljivi, imajo slab tek in zvečer ne morejo zaspati. Otroci so navadno zelo občutljivi; takoj opazijo vsako najmanjšo razdražljivost pri odraslih ter jim nervozno okolje, y katerem živijo, bolj škodi, kakor si navadijo mislimo. Zato:, zberi in obvladaj se pred otrokom! Vem. da je laže govoriti, kot pa storiti. Opravljaš naporen poklic v tovarni ali pisarni ter prihajaš izmučena domov, kjer te čakajo gospodinjski posli, otrok pa zahteva svoje. Ker hočeš svoje delo kar najhitreje opraviti, si morda razburjena in nepotrpežljiva s svojim otrokom. Morda kaznuješ kdaj otroka po krivici ali prehudo in se prepiraš ter kregaš z njim ob vsaki priliki. Otrok- joka ter kriči, noče jesti in postaja vedno bolj razburljiv in razdražljiv, slednjič ga sploh ne moreš več obvladovati. Zaradi stalnega zunanjega nemira je izgubil tudi svoj notranji mir, z eno besedo; postal je živčen, in sicer zaradi slabega zgleda. Kako temu pomoči? \ ■ Poznam ženo, ki mora po smrti svojega moža skrbeti za sedemletno hčerko in svoje bolne starše. V tovarni, kjer je zaposlena, je postala hudo živčna in V skrbi za vsakdanji kruh ni mogla najti pravilnega razumevanja za svojo živahno in razborito hčerkico. Cesto mi je tožila, da je nepotrpežljiva in nepravična s svojim otrokom in da ga kljub najboljši volji ne more vedro vzgajati. Svetovala sem ji, naj poilje otroka za dalj časa k svojim sorodnikom na deželo. V začetku se ni hotela ločiti od svojega otroka, vdala se je šele, ko je videla, da otroka ne more več krotiti. Tudi v šoli ni napredovala in učiteljica se je stalno pritoževala nad njeno površnostjo in vihravim hudo s hrapavimi prsti šivati in obuvati nogavice, ve. vsaka. Ce pa se vsem tem nadlogam pridružijo še ozebline, je mera polna. Pričnimo kar od kraja^ Ko si umi-ješ rbke> jih vedno dobro osuši in iare&D zdrgni g brssačo; & «o htra- pred kratkim zopet srečala, je i» nje nastal popolnoma drug otroki mirna, uravnovešena ter zdrav». Mati, ki se je med tem časom vrni» la z dopusta, je postala tudi bolj mima, tako da živi zdaj s hčerka v harmoničnem in srečnem sožitju. Mislim, da je ta primer dovolj prepričljiv. Kot pri mnogih napakah otroka, moramo tudi P ri nervoznosti sicer zdravih in normalnih otrok pomisliti najprej na sebe same in iskati napake v sehL Kajti če res postane otrok nervozen, ni temu vzrok le stopnjujoči se zunanji in notranji nemir, temveč bolj pogosto večni prepiri i» neupravičeno kaznovanje, kar ®* troku jemlje zaupanje do matere » privede do zloma, ki ga je težko zopet poravnati. Dr. S. & Mas veti Zlate verižice, zapestnice, prstan« itd., očistil tako, da jih potopiš za nekaj minut v milnico, ki sl ji dodala nekaj sode bikarbone. Splakni « mrzlo vodo in osuli z mehko volim no krpo. * • • Ce ne more! odpraviti rdečice nosu, ki je nista povzročila ne mra* in ne nahod z menjajočimi toplimi in mrzlimi obkladki, poskusi še I obkladki platnenih krp, ki sl jih po-močila v bencin. * * * Ne hrani predolgo beljakov, žri»-tin ali mrzle juhe. ker postanejo vsa ta jedila kaj rada pravo gojišče mh krobov. • • * Ce sl podvržena ozeblinam, se Jk» boš vselej kaj težko izognila, vendar pa si lahko olajšaš prehude bolečin« z mazilom, ki si ga lahko sama pripraviš. Raztopi v 100 gr vode 30 gr škroba in zavri posebej 100 gr vode. J nato pa vse skupaj zmešaj, da na- I stane nekaka želatina, ki jo daš med dve sterilni krpi, ki ju položiš na ozebline In prevežeš z ovojem. Zelo lepo zlikaš bluze, če si JW navlažila z vodo, v kateri si kuhal« riž. Osladkana riževa voda, ki jo dal na led, zelo dobro gasi prehuda žejo. # » • Peči ali Stedilnikove plošče iz Ih tega železa, ki rjave, počrniš z mešanico 50 gr gratita, 30 gr neočišč«" . nega lanenega olja, 10 gr terpentin» 1 la 40 gr vode. Namaži jih s svitkom starih krp, nato pa zlošči, da se bO* do svetile. * * * Vrečice ali blago za precejanj« hladetine, sadnih sokov in likerje« najprej zmoči v mrzli vodi in o Zrni. da ne vpijajo. * » * Zelo dobro in tudi varčno Je, •* povaljaš zrezke itd. v mleku nam«* sto v jajcu. uuuu iiušsiiKfg in ^.t Ce pa je rdečici vzrok napa#" krvni obtok {verjetno Ima tedaj J*" di mrzle noge in ozebline), pij r'~' je olje in se krepko masiraj z bo frotirko po vsem telesu, posebfr Pa še po not/ah in rokah vsak in nadloga bg sčasoma izginila» KOME POZIMI Marsikateremu povzročajo v mrzlih zimskih dneh roke neljube težave. Zaradi mraza nekaterim po-rileče, drugi pa se, zlasti ob burji, pritožujejo nad raskavo in razjpoka-no kožo. Vse te neprijetnosti se posebno rade lotijo gospodinj, ki mora-o roke iz dneva v dan izposnavijuu mokroti in zraku. In kako je potem TUDI OD VAS JE ODVISNO kaj bo dala kuharica Marija v Dijaškem domu v lonec, ko bo skuhala kosilo ISO dijakom. Pomagajte tudi vi kuharici Mariji In prispevajte za «Dijaško matico». pave, je najbolje, da si jih večer namažeš z raztopljenim lan*-Unom, čez dan pa Z mastno krem0 ali vazelino. Dobro je tudi, da ^ kdaj pa kdaj v roke utreš segret0 olivno ali mandeljnovo olje. Ako imaš rdeče roke, ti bosta n°t‘ bolj pomagali masaža in telovadb*-Nasloni se s komolci na mizo in 0*’ baj prste, kakor bi igrala na klavH najmanj lo minut. Potem si roh* masiraj z zelo mastno kremo ali * bolje z lanolinom, talco kakor bi *" hotela nadeti rokavico. Vsak p1* posebej, potem dlan in končno f* hrbtno stran, seveda si s komolci vedno oprta na mizo. Proti rdeči0* so zelo uspešne tudi pitranje in večerne vroče kopeli role. Te kop** morajo trajati 10 minut v vodi, & je vedno enako vroča. Potem si dobro osuši in masiraj z màstté' Stran naših kmetovalcev •IfTll M 31 » »11 NeKatere vinske bolezni Lahko rečeno, da se pri naših vinih najpogosteje pojavljajo vinski cvet, vlačijdvost vina in pa cik. Vinski cvet ali kan Kadar niso sodi docela polrd in še Posebno, 6e je v njih vino z nizko alkoholno stopnjo (od 8 do 12 sto-Pinj), se naselijo na površini glivice, ki so kakor kožica bele bar-ve. Ta je spočetka zelo tanka, a &e k®si-«je zde beli. Glivice te bolezni potrebujejo za razvoj kisik, ki ga Sipajo iz zraka v prostoru nad vi-ttomv. Za«njajo se razvijati in' Množiti. Prvj pogoj, da preprečimo razširjenje te bolezni, je torej ta, da je stjd poln. Ce pa to ni mogoče, je treba prazni prostor y sodu napolniti Z žvepierdm dimom, kakor ■torkno to pri žvepianju praznih ■odov. Crliviee razkrajajo vino (alkohol) v vodo in ogljikov dVokis, tmičujejo eter, prosto kislino, glicerin; torej vse snovi, ki dajajo vtaiu dober, sidaden cfcus in moč Pk ne le to, S. temi glivicami so na Vadilo pomešane tudi ocetne glivice, ki ^>reminjajo vino v kisi, Da se vino ne pokvari, mora kle- in sicer na ta način: Vzamemo tri steklenice Po en liter istega vina! V prvo na su jemo 1/3 grama agl-jikovo kislega apna (carbonato di calcio), y drugo 2/3 grama apna, v tretjo Pa en gram. Bo sg je vino V nekaj dneh učistilo, poskušamo, katero vino y steklenicah najbolj ustreza naravnemu vinu. Ce je na primer vino v prvi steklenici najboljše, bomo količino ogljikovo kislega apna, ki smo ga dodali te. mu vinu (1/3 grama) pomnožili s 100. Tako dobimo množino, ki jo porabimo, da nevtraliziramo 1 hi vina (torej 33 gr.). Kakor vidimo, jè za našega kletarja tako zdravljenje cikastega vina zamotano in pri večjih količinah vina skoraj neizvedljivo. Ce se lotimo zdravljenja vina prav ob trgatvi, bi bilo priporočljivo, da efleasto vino prevremo na tropinah ko smo moSt ie odtočili. Na sveže tropine natočimo cikastega vina, ki mu dodamo ie nekaj mošta, da bolje zavre. Vlačljivost vina Vlačljiva postanejo najrajši gib- f ,*g ^ - p, ^ ^ Jr**? . , ■* ; ' / ■m s-— mmt-. a vjuio ne iwocvatn, mora kic- . —najrajši aio-ter zelo paziti, da ao sodi vedno ka, bela mlada vina, bolj redko pa Polni do vrha, da zrak nima desto- črna. Vzrok vlačljivceti sq razne Pa vanje, tako da se na površju glivice, oziroma bakterije, ki spre- Vira glivice ne morejo razviti. Ce pa se vinski cvet P® nesreči ali zaradi malomarnosti naseli na vinu. Sa je treba takoj odprsjyiti. V tak •od vtaknemo lij, ki ima tako dolgo cev, dia sega v vino (pod njegovo površino). Skozi Mj dolivamo to-Bko vina, da zrase vino v sodu do Vrha vehe. Virrsiki cvet pride tako Dat vrh, n« da ibg se pomešal z vinom, ki smo ga dolili. Nato ga s Čfisbo platneno cunjo odstranimo in nato nalijemo na površino vina še nekoliko čistega cveta alkohola. mirrjajo sladkor Y sluznato tvarino P^fpTnJfv????^KMALU OPRAVIU ZADNJA JESENSKA DELA. POSPRAVLJAJO PRIDELKE IN POLNIJO Z NJIMI HRAME DA BO DRUŽINA IN ŽIVINA PRESKRBLJENA PREKO Z^ME 1^ BER JE BIL TUDI LETOŠNJI PRIDELEK REPE. ir podobno), in malo tudi v ogljikovo kislino. Te glivice prihajajo v mošt že z grozdjem, zlasti s pofcvarjsnim ali P» * gnilim grozdjem. Posebno rada postanejo vlači j iva mlada vina, y katerih jo zaradi nepravilnega kipenja ostal sladkor; torej vina, ki vsebujejo še sladkor. Vlačljivost ni ravno nevarna bolezen in primernim ravnanjem se jo da ozdraviti. Vino, ki je vlačljivo Jn rima v vebs večje množine sladkorja, zdravimo tako, da ga iz soda pretočimo v kad, da se pri tem dobro pre-zrači, to Je, da ga prelivamo, mešamo in z metlico pretepamo, Nato ga pretočimo v dobro za žveplan sod, ga do viha dolijemo In zama-iimo. A ko je potrebno, pozneje vino še filtriramo ali častimo. Pozno jeseni, ko so drugi poljski pridelki že pospravliem, vidimo še vsepovsod po njivah zeleneti kr mako peso. Dokler je vreme toplo in ni slane, raste in zeleni krmska sv.. ... ------ —-------— i pesa še kar naprej. Skoda bi bila. IlaJTVn,0st Y,vi~ če bi jo po ruvali in spravili prezgo-*> ampak poča»! po dogi v sod. daj, tj. preden ne prestane rafti, Lahko uporabljamo tudi snovi za bar se zgodi bodisi ob prvem mrazu razikiaanje vin. bokih n® vinskem | «U ko začne listje rumeneti in ve- KO SPRAVLJAMO PESO IAI REPO J__1 • . • neti. Napačno Je torej, kar počenjajo nekateri kmetovalci; da namreč spravljajo peso prezgodaj, ko še raste! S tem nasilno prekinejo njen razvoj, zmanjšajo pridelek in kar je ie slabše, tudi njegovo Wi«tu. Dobimo pa s tem vina, ki ae mabo hranijo in so slabega okusa. Cik ali cšfamta nino Cikasto vino poznamo po tem, ima duh in okus po kisu, to je,_____^ Do ocetni kislini. Ako pogledamo j trpežnost "ia kakovost ' » sod, vidimo na površini takega Ce izvzamemo primere ko name-wna tenko, maštao kožico. Sestav- ravamo na neko njivo posejati je-i° veliko število drobnih bak- sensko ozimino, jg priporočljivo da *»ij ocetne kisiine (baeterium spravimo krnsko peso šele, ko je •oeti). Ocetne bakterije razkrajajo slana umorila listje. S tem omr.go-*™ohol (ali p® tudi sladkor) v vo- Čimo krmski pesi, da naravno pr e-in ocetrjo kislino, * efor»-«. — -t —• »- . stane rasti, obenem pa si prihranimo čas za obrezovanje listja. Po sodobnih znanstvenih ugotovitvah I je namreč krmska pesa, ki se ji je Ustje samo po sebi posušilo, mno-I go bolj trpežna. Ako slane le dolgo ni, pa je tre- __________^______ _____ „ou„|ba končno vendarle spraviti tudi «•«iati, db to preprečimo Zlasti I krmsko peso z njiv, ker bi se sicer kipi dalj časa na “og10 zg°žinf7h bi labko I gače, je, ako rujemo peso z : vino takole; V prazen ko- čem. V tem primeru moramo i Poetai uno pokonci o oprte ste-1 ^-rce, do vrha napolnjene z vi-83 treba ozdraviti. V kotel nalijemo potem toliko vode rfc sega steklenicam t Pod njun rato zakuri,/,! steklenico Posta\-imo toolr«ner e»n° temperatura v steklenicah dofegìf 65-o C. Ko smo to opravili, vzame. »no steklenice iz tolte, jih zaraa-“tao in postavimo Y kraj do «hladijo. Na ta način smo bakterije urai-nismo pa še opravili vsega de-"* V vinu je še vedno ostala ocet-te kislina, ki se je v njem razvila ta daj« vinu štab okus. To kislino je treba nevtralizirati, prej odstraniti pesno listje ako S6 ni odmrlo in se posušilo, kar je, kot sem že omenil, najbolje. Za obrezovanje pesnega listja, dokler jč pesa še v zemlji, uporabljamo nož, ki je prav podoben navadni motiki, s kakršno odstranjujemo plevel in gnoj izpod pluga. Seveda mora biti rezilo bolj široko in dovolj ostro, pa tudi na daljšem ročaju, približno v dolžini grablji-šča. Listje moramo sprotj zmetati na kupe, od koder ga zvozimo do-raov, ie preden začnemo ruvati peso. Kako pa spravljamo krmsko re-PO‘ Repa sicer nima toliko redilne vrednosti tot krmska pesa niti ne da tolikega pridelka, ima pa neko drugo dobro stran; da jo lahko pridelujemo po strnišču ozimnega žita. Ce smo ji dovolj pognojili, predvsem s kalijevo soljo in če je vreme ugodno, pa vendar strniščina repa da dober in obilen pridelek. Kar se spravljenja tiče, velja zanjo v še večji meri kot za krmsko peso: Ne spravljajmo je prezgodaj! Strniščna repa raste in se debeli še pozno v zimo. Razen tega ji niti mraz niti sneg ne škodujeta. Ce pa jo spravimo prezgodaj, imamo manjši pridelek in niti ta ni trpe-zen. Ljudje spravljajo prezgodaj strniščno repo, ker jih pozneje navadno zebe v roke. Vendar se da temu odporooči, {e repo rujemo z vilami ali pa z ruvačem. Tudi nalagamo strniščno repo brez nadaljnjega z vilami in sicer so posebno uporabne vile za nalaganje krompirja. Te vile imajo namreč odebeljene konice, da z njimi krompirja ali repe ne ranimo. Pustimo strniščno repo kar se da dolgo na njivi. Prav isto velja glede strniščnega korenja. Nekateri puščajo strniščno repo in korenje do srede zime na njim in »e hvalijo, da tako pozno spravljeno korenje drži vse tja do spomladi. Strniščno FeP° obrežemo šele doma, korenju Pa listje samò odtrgamo. Kam bomo shranjevali? Tudi to dela preglavice marsikateremu kmetovalcu. Kleti na naših kmetijah so skoraj brez izjeme premajhne. V kolikor nam bo ostalo prostora, ga bomo- napolnili z onimi korenčricami, ki zaradi obilne vode ne zdržijo daljšega hranjenja, te bomo tudi kmalu pokrmili, tako na primer vodene sorte krmske pese. Tudi vso ranjeno in nagnito korensjvo bomo st.ranili v kleti, da ga čimprej pokrmimo. Kdor ima prostor kjerkoli pod streho, recimo v kakem skednju, stori najbolje, č-g obloži stene prostora s slamo, nato pa strpa vanj krmske okopavine. Pokriti pa tudi v takem primeru ne smemo s slamo, niti s čim drugim, ker tudi že iz zemlje izruvane okopavine živijo in dihajo dalje. Potreben jim je torej dušnik, po katerem odhaja izdihan zrak, pa tudi toplota in vlaga, ki jo okopavine pri dihanju izvajajo. Cq bi shranjenim okopavi-nam dostop zraka docela onemogočili, bi se zadušile in začele gniti. Kdor pa nima nikjer v svojih poslopjih prostora za shrambo krm-skih okopavin, jih mora pač spraviti zunaj v podsipnici. Večina naših kmečkih ljudi se še danes ne zaveda, da je največja vrednost krmskih okopavin v vitaminih. Vsako kuhanje in parjenje uniči vitamine ter s tem polovico vrednosti. Zato pomnite! Krmsko peso, peso, korenje in druge krmske okopavine — razen krompirja — smemo krmiti samo v svežem stanju. Kuhali oziroma pražili bomo »amo krompir. Le na ta način bomo krmsko vrednost okopavin polno izkoristili. Naši ljudje osopavine kuhajo, češ da je kuhane, ali parjene okopavine laže zdrobiti kot sveže. Toda dandanes, ko za majhen denar lahko dobimo reporeznico, je ta izgovor res brez podlaga Zato krmimo okopavine vedno le sveže; a krompir za krmo vedno kuhamo ali parimo v brzoparilniku. Svež krompir vsebuje namreč snovi, ki » za živali strupene; pri kuhanju, ali parjenju pa se te snovi, izločijo. Zato ne smemo vode, v kateri se je krompir kuhal nikoli pokrmiti. Prag iz istega vzroka ne smemo nikoli kuhati istočasno v kotlu krompirja in pese; kajti voda, v kateri se kuha pesa, jo redilna, ker vsebuje raztopljen sladkor in jo moramo pokrmiti; če pa se je v kotlu kuhal istočasno krompir, jc voda strupena. Najbolje je torej, da krmski krompir jeseni preparano v brzo-parikuku in parjenega shranimo v posebnj jami ali siloau za parjen krompir. Začnemo ga krmiti kakorkoli, lahko tudi že takoj po parje-SV* ko z njim napolnimo silos. Ni treba torej čakati na okisanje kakor pri zeleni krmi. Pri krmljenju imejmo odprto čim manjšo površino, lier se sicer parjen krompir na površini pokvari. Iz tega razloga je tembolj priporočati ozke jn dolge silose s čim več oddelki. Površino, kjer parjen krom-Pri odjemi jemo, imejmo pokrito z vrečo! kislo zelje Te dni hitimo s pobiranjem želja. ZjCtos se res lahko pohvalimo, da smo pridelali res lepe in trde gla-vc, saj je kakšna dosegla celo težo 7 kg. Pa tudi repa se je dobro odre-zala. Tako so se pohvalili naši tekmovalci na Gročani in Colu. Tako upajmo, da bomo ta pridelek tudi pravilno spravili v korist in iz njega napravili okusno kislo zelje. Ko zelje poberemo, ga spravimo v suh prostor, tako da izhlapi iz njega ie vsa preobilna voda. Takq naj ostane nekaj dni. Preden začne, mo glave ribati (strgati), morama odstraniti štore iz njih. Naribano zelje skladamo potem v dobro osnažene čebre. Vsako plast sproti osolimo in zedinimo ter z lesenim balom dobro stlačimo. Vlaganje nadaljujemo, dokler ni čeber poln ali nismo pospravili vsega zelja. Posode za kisanje naj bodo rajši ozka in visoke, kakor pa široke in nizke. Ce se zelje pravilno ne skisa, je navadno vzrok v tem, da je bilo premalo ali preveč osoljena in začinjeno. Množina soli sme znašati do 3 odstotke. Ako pa osolimo premalo, se zelje sicer prej skisa, trajalo m ne bo dolgo. Pri premoč, nem soljenju pa se pojavi ravno narobe: zelje dobi kislo^renek o» kus. Ko naribano zelje vlagamo, mu dodamo tudi raznih dišav, kakršna mu pač najbolje ustrezajo. Vrlino plast zelja v čebru nekoliko močneje osolimo in jo pokrije» mo z opranimi zeljnatimi listi, nato položimo nanje zglajene in posodi primerno prikrojene deske, ki jih obtežimo s kamenjem. Iz čebra sme priti toliko vode, da so deske z njo docela pokrite. Ako m toliko zeljnice, dolijemo 3 odstotno solno raztopino. Dobro je, da nekoliko zeljnice odtočimo iz kadi in jo nadomestimo s slano vodo. Slana voda pospešuje vrenje pri katerem nastaja mlečna kislina, jrf preprečuje, da se zelje ne pokvari. Najprimernejša toplota za vrenje ja 10 do IS stopinj Celzija. Po vrenju motno pernato zeljnico z vrha pobe. remo, zeljnate liste pa nadomestimo s kakšno cunjo ali ruto. Vrh nje nalijemo Hane vode ter spet skrbno omite deske in kamenje. Da dobi zelje vinsko-kisli okus, mora naglo vreti. To se zgodi tedaj, če spravimo kadi p primerno topel prostor. Ko preneha vreti, prenesemo kadi in čebre v klet. Paziti pq moramo, da bo zelje vedno pod zeljnico. Ce zeljnice zmanjka, skuhajmo solno raztopino in jo ohlajeno zalijmo v čeberl Se nekaj si je treba zapomnitii Preden odložimo kamenje, da vzamemo iz kadi nekaj kislega zelja, odstranimo najprej s kakšno posodo zeljnico in šele potem dvignem n o kamenje in deske iz čebra. Deske, kakor tudi kamenje, je treba dbbrd umiti in šele nato spet naložiti na zelje. Vtoia KZ za podaljšanje poljedelskih pogodb Ker ni do danes vojaška uprava izdala nobenega odloka glede kmetijskih pogodb, ki se tičejo poiovinarjev in zemljiških zakupnikov in stečejo II. novembra, je Kmečka zveza posredovala pri oradu za kmetijstvo ter pri upravnem uradu vojaške uprave z zahtevo, naj se te pogodbe takoj podaljšajo vse do leta 19M. VU se je namreč doslej vedno ravnala po po-dobnih zakonih, ki so bili v tem pogledu uveljavljeni v italijanski republiki, kjer pa je odlok o podaljšanju najemnim izšel že preteklega julija. Upati je. da bo zadeva v najkrajšem času rešena tudi na tukajšnjem področju. Za dvolastnike Predstavnik Kmečke zveze se Je v preteklih dneh ponovno zglasil pri načelniku notranjega odseka ZVU, da bi posredoval za otvoritev postranskih prebodov med tono A to B. Kes predstavnik vojaške uprave še ni' dal točnega odgovora na vlogo Kmečke zveze (proti otvoritvi so sa baje postavile «e obmejne oblasti), je predstavnik kmetovalcev še ena krat zahteval, naj se zadeva preuči brez odlašanja na kraju samem ten svojo zahteva podkrepil s prikazovan njem dejanske škode, ki jo trpijo obmejni kmetovalci zaradi zapore cest. Načelnik notranjega odseka Je vso* kakor obljubil, da bodo stvar še enkrat temeljiteje pretresli Razdeljevanje gozdnih sadik Gozdarska oblast bo razdeljevala tua di letos brezplačno sadike raznih vrsti gozdnega drevja v mejah razpoložljivosti. Kmetovalcem bodo med drugim na razpolago naslednje vrste: trni bor, robinja (akacija), cipresa, cedra, brest. Kmetovalci, ki si žele nabaviti te sadike, morajo vložiti prošnjo na prostem papirju z navedba vrste ter števila zaželenega drevja. Priporočamo vsem članom KZ, da se te ugodnosti posluh ja Podrobnejše informacije pa dobijo na sedežu KZ- liuđski TEDNIK 12 \ X DOBERDOB HI tu* : s t » : t : : : mm :::::::::: • •••••• «Ali ]e kakšna razlika med Rusom in kakim Stajer-pejn? Kakšna razlika...?» «T( tega "e veš, korporal. To boli. Naša Truda... edina v občini...». Ker mu je skoraj jelo iti na jok, so ga tovariši pustili v miru. Bariuss je potem sam nadaljeval; «Nagral sem jo in zdaj je menda tu v Judenbergu pri Za porki ». «Pri Zaparki? Tista Truda, nova natakarica?» Vsi vojaki so poznali Zaparkovo natakarico Trudo, (Ki je veljala za eno najlepših natakaric v celem Judenburgu in so se noč in dan smukali oficirji okrog nje. «To je brhko dekle in r.imaš prav, da tako govoriš o njej», je dejal Palir «Pri njej sl je že marsikdo prste Osmodil»; «Seveda, ker ji še zmeraj listi Rus roji po glavi!» se je znova razburil Barfuss. Kmalu so pozabili tudi ns njegovo sestro in pili dalje, kajti Barfuss je neutrudljivo plačeval. Omizje se je kar samo od sebe začelo večati. Ko se je Barfuss spet pošteno izkričal, se mu je zresnil obraz, nakar se je sklonil k miznemu oglu. kjer so sedeli njegovi bivši tovariši z Doberdoba, Stefanič, Demark in Palir, ter jim je polglasno zagrozil s kazalcem; «Toda rečem vam, da mi ne boste kake svinjarije napravili! Mojim rojakom tega ne smete napraviti...». «Kaj pravi?» je hitro pobaral Hafner, ki ga je Bar-fussovo tajlnstveno vedenje pritegnilo kljub vinjenosti. «Ne razumem dobro, kaj misli?» mu je odgovoril etefanič. «Kaj se boš delal!» je zavpil Barfuss, ki Je razumel Stefaniča, dasi je sam ves čas govoril nemški. «Ali ne veste, zakaj ste bili poslani v naš kraj? Zato, da držite tukajšnje kraje v kleščah. Vsak otrok vam bo lo povedal». Tovariši so se skoraj osuplo spogledali in za hip se Se zdelo, da je pijanost izginila z njihovih obrazov. O tej stvari se je pri kadru šušljalo, dasiravno nihče ni rad kaj takega čul: Janezi so bili poslani v te kraje, polne tovarn in rudnikov za strašilo prebivalstva, ki je Vedno glasneje mrmralo proti neskončni vojni. Ponekod So bili tudi že štrajki. Palir se je dvignil in mahal z rokami nad Bartussom; «Tega se ti pa ni treba bati! Mi vemo, kaj je naša dolžnost. Le vprašaj civilno prebivalstvo, kako je z nami zadovoljno. Mislim, da se nihče ne more pritožiti!» «To sem Že slišal takoj, ko sem prvič prišel dojnov», je hitel zatrjevat Barfuss. «Se kaj drugega bomo napravili, še kaj drugega...» jje vpil korporal Hafner, ki se je tudi dvignil. «Kaj pa?» je pijano vprašal Barfuss. «To te pa nič ne briga!» mu je zasolil Meglič. «Mene da ne briga?» je zasoplo viknil in žalostno Zastrmel Barfuss. «Ali nisem vaš?» «Naš, naš!» so hiteli zatrjevati njegovi tovariši vse ttprek. Prihod kmeta, s katerim se je "Barfuss moral odpeljati domov, je vse zmešal. Barfuss se je s pomočjo svojih sobojevnikov, ki so ga spremljali ven na cesto, spravil na voz. Pred odhodom so mu morali še obljubljati, da ga bodo prihodnjo nedeljo prišli obiskat, kar so tovariši le preradi storili. Medtem se je že zvečerilo, po hišah ir.’ po cestah so zagorele luči, kar pa ni moglo preprečiti, da se ne bi mesto pogreznilo v gosto temo, katera je zalila z njo v eno samo nepredirno, pošastno plast, na dnu katere je žuborela reka in je sopihala železnica. Toplota, ki jo je sonce čez dan skušalo naliti v kotlino, je že pred prihodom mraka Izginila ir.’ občuten hlad je zavel nad mestom. Pod vplivom hladne noči je Hafnerjevi gruči, ki je še vedno stala na cesti, začel» odnehavati v glavah. «Kam bi pa zdaj šli?» je izpraševal Palir sam sebe na ves glas. «Gremo k Zaparki, da vidimo Barfussovo sestro», je ravno tako lastnim čustvom odgovarjal Stefanič. K Zaparki nd bilo daleč, vendar so potrebovali do tja dvakrat več kakor je bilo treba. To pa ne toliko zaradi negotovih nog, kakor zaradi zamišljenosti, ki se jih Je po Barfussovem odhodu poiastila. Blagodejna n°č j*h Je prijetno hladila in vsak je skušal, kar je občutij, zbrati v nekake misli. «Vse propada...!» je mrmral Davtovič, skušajoč pri s£em šteti zvezde( ki so umirale na takisto temačnem nebu. «Ali ste slišali, zakaj nas Imajo tu?» Hafner je mogel zdobreti. kar je slišal od vinjenega Barfussa, in je te be» sede mlel pri vsakem drugem koraku. Palir, ki je korakal za njim, je ponavljal. «Nemce nad nas, nas nad' Nemce, Hrvate nad Nemce, Hrvate nad Srbe, Srbe nad Hrvate, Cehe nad Madžare Madžare nad Cehe, pa se spoznaj, ti ubogi soldat... «In vse skupaj na Doberdob!» je dejaJ Stefanič. Hafner, ki je najjasneje mislil, se je še vedno ukvar-ffal z Barfussom. «Čuden človek tol Sestri hoče odpustiti, ker se je ■pravila z Rusom, nas pa roti, da ne nastopimo zoper to ljudstvo, če bi se vzdignilo...» «To je že tako, to je že tako...» je z važnim naglasom besedičil Demark ne da bi povedal, kaj misli. Medtem so prišli k Zaparki. Tudi tukaj je bil» polno Kakor pri Pirkšmidu in pivci nakajeni kakor tam. Vojaki so peli soldaške pesmi o puškah in dekletih, da je pod nizkimi oboki stare hiše odmeval en sam vik: med te gla-«ove se je mešala harmonika, katero je za pečjo v prvi »obl raztegoval Leča. Tudi Lečo je dr, David izkopal iz cerkvene barake, kjer Je vedno z manjšim uspehom stikal za cigarami po žepih kurata Fanedla, in ga nagnal h kadru. Skozi gosto zmes sopare in tobakovega dima so žareli vinjeni soldaški obrazi, ki so bili tako podobni drug ttnigemu, da novi gostje y prvem trenutku niso mogli med njimi odkriti znancev. Sele ko »o se nekoliko razgledali. je korporal Hafner veselo zaklical: «Frajtar Možina, da bi te šment! Kod pa hodiš?» Frajtar Možina, visok, bled, a živahen fant, je sedel v družbi Gruma, Skobirja in «e nekaterih drugih Soldatov. Ker niso pili šmarnice in ker tudi niso srečali kakega Barfussa, ki bi bil dajal za pijačo, so bili popolnoma trezni, Hafner je že koj ob svojem prihodu k bataljonu slišal praviti o frajtarju Možini kot o nekem vodji tistih, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva ir.’ katerih je bilo precej v Judenburgu. Po soldaško sta se poznala že od kadra, potem se nista več videla, dokler se nista oba spet našla pri maršbataijonu. Nato so skupaj pili. V natakarici so Stefanič, De. mark in Palir res spoznali tistega dekleta, ki je prišlo leta petnajstega obiskat Barfussa v barake za alzaristov-sko kasarno. Deklina je bila lepa, čeprav je bila videti precej izmučena. Ko je prinesla pijačo, ji je Palir zaupal, da so pravkar bili z bratom, pri Pirkšmidu. Natakarica je za trenutek obstala kakor pribita, ko se je pa spet zganila, je mahnila z roko in rekla: «On me ne pozna več!» «Mi smo bili z njim na Doberdobu-» je skušal dopovedati Palir prikupnemu dekletu. Natakarica ga je naglo pogledala, kakor bi se ji utrdila posebna misel. «Pridite kak delavnik, ko imam več časa!» je rekla hitro in izginila med pivci. Možina se je obrnil k Palirju in dejal smejočega se obraza: «Ali mi misliš tukaj v zelnik hoditi, Palir? Ta je moja». «Ta je naša!» Pivski šunder je vse preglasil, tudi smeh, ki je zgrabil oba tabora omizja. Leča je pravkar zaigral otožno melodijo, čeprav so mu od vseh strani klicali, naj zaigra kako poskočno. Toda Leča j>h je poslušal: saj ni bij godec za najem, ampak godec, ki je tovarišem godel po svoji volji, kar je pač takrat čutilo njegovo srce. Počasi se je tudi najglasnejših soldatov oprijela Lečina pesem in trušč je ponehal. Godec je zategoval dalje in vplivom njegovega čudovitega inštrumenta je prisluškovalo desetero In desetero src; kakor rahli bliski so šle mimo njih različne preteklosti z vsemi doživljaji; mimo je šel Doberdob, Galicija, Karpati, sedmero občin, rusko ujetništvo, Sibirija, vse, kar so pretrpeli, preživeli zadnja štiri leta,... Kadar so bili glasovi najbolj zamišljeni, se je zabliskala tudi podoba domovine, kakršna je bila in kakršna je še, če ne drugje, pa v teh zamišljenih srcih, ki še upajo, še želijo, čeprav je tako tesno... Leča je prenehal, ko tega nihče ni pričakoval. Srca so se neprijetno zdrznila, toda že se je začul godčey glas: «Zdaj pa malo poslušajte!» Leča je gotovo hotel nekaj zapeti. To je bila velika redkost, zato so pivci nategnili ušesa. Godec se je sklonil nad harmoniko in njegovi prsti so počasi, božajoče iskali glasilk. Ko so jih našli, se iz mehov ni razlegla nova melodija, temveč je zazvonilo, kakor bi nekje pri kaki fari zvonilo z vsemi zvonovi, veličastno in slovesno. Iznenađeni poslušalci so zastrmeli. Ko je zvonjenje utihnilo, je Leča dejal: «Tako zvoni pri fari, kadar umre bogataš...» Se se poslušalci niso zdramili, ko se je spet oglasila harmonika. Vnovič je zazvonilo, toda zvonjenje je bilo slabotnejše, zmešano in je očividno manjkal veliki zvon. «Tako zvonijo pri fari, kadar umre revež...» Lečino početje se je začelo oprijemati ljudi. Gcdčeva harmonika se je spet zganila, iz nje pa je prišel en sam tenak, cincajoč glas, prav kakor če pri fari pozvanja z najmanjšim zvonom. «Tako zvoni, kadar umre nimanič...» Ze so hoteli nekateri izbruhniti v glušeče odobravanje, ko so se oglasili klici: «Pst, pst!» Naslonjen na zid je godec četrtič gibal z inštrumentom. Navzlic popolni tišini, ki je vladala po prostoru, niso slišali nobenega, tudi ne najslabotnejšega glasu iz harmonike. «Tako bodo zvonili pa nam...» Globoka tišina je zavladala po teh besedah: soldati so se najprej molče spogledali, besede pa dolgo nihče ni bil zmožen. Neverjetno, kako jih je ta čudna, neumestna igra zmotila, kako je ta nesrečni Leča znal pričarati občutljivost nad ljudi. Možina se je prvi otresel zamišljeno sti in skoraj s surovim glasom se je zadrl na godca: «Kaj nam mehaš take stvari in nas delaš žalostne! Žalost nas ne bo rešila. Kaj veselega zaigraj 1» Toda Leči je bilo že vsega dovolj, zato se je dvignil in tiho izginil v noč. Tedaj so »e spomnili še drugi, dà se bliža ura retreja In {rodasi se je gostilna začela prazniti. Živo je ostalo le še v prostorih za verando, kjer so poL pivali oficirji. Ko godca že ni bilo nikjer, ga je prišel iskat lajtnant Domin. Ko je zvedel, da ga ni yeč, se je ymil k svojim tovarišem. , «Ponj, ponj!» se je slišalo iz verande. Pod njo so se Hafner in tovariši počasi pomikali proti taborišču. Kljub zgodnji uri je mesto bilo tiho in razen korakov vračajočih se vojakov in raznih patrulj, ki so križarile od enega do drugega, ni bilo opaziti nobenega življenja. Pred taboriščem se je Hafnerjeva skupina ustavila pred skupino, ki je imela v svoji sredi frajtarja Možine. Obe sta nekaj trenutkov molčali, kakor bi vsaka zase premišljevala nekaj posebnega. Potem je prvi dejal Hafner: «Ti frajtar, midva bi se prav zg prav morala kdaj kaj pomeniti....!» «Tudi jaz mislim...!» je odgovoril frajtar Možina, n. V baraki prve stotnije maršbataljona j« frajtar Mo. žina pravkar končal svoje pripovedovanje o ujetništvu sl Rusiji in o vrnitvi od tam. Velik krog poslušalcev, zbran okrog njegove postelje, je ves čas molče poslušal in še potem, ko je Možina obmolknil, se dolgo ni nihče ganiL To kar so slišali, jih je tako zgrabilo, da so morali počivati. Vse te stvari so slišali že tudi iz drugih ust, toda kakor Možina ni znal nihče pripovedovati; pripovedoval jim je nekaj o tuji, daljni deželi, ki je niso nikdar videli, o kateri niso vedeli nič določenega, razen tega, da bo vojna zaradi tega še dlje trajala in da so izdani slovanski interesi. Kar so zdaj slišali, se jim je zdelo vse tako toplo, tako njihovo, tako domače in tako blizu, kakor da bi vse skupaj šele včeraj samo doživljali... Sredi dopadljivega mrmranja se je oglasil infanterist Grahovina: «Neumen si bil, Možina, da nisi tam ostal! Kaj te je vraga nosilo nazaj? Jaz bi se nikdar ne vrnil». Grahovina, ki do vojne ni živel na Kranjskem, od koder je bil doma, temveč v predmestjih Dunaja, je bil malo samsvoj patron. Drugače je bil dober tovariš, trdil pa je vedno in vedno, da je ves svet enak, da bo vedno tako ostalo» kakor je, in da ni mogoče nikomur verjeti Toda preden je utegnil Možina odgovoriti, so na Grahovino planili že trije štirje glasovi: «Kaj ti veš, Grahoyinal Prav je storil, kar je storil. Človek ne sme samo nase misliti... Tu pri nas je zdaj potrebno nekaj storiti...» Nekaj storiti...? Te besede so bile zadnji čas ogromni večini maršba-i taljena na jeziku. Nekaj storiti! Nedoločeno so vsi slutili, kaj bi bilo treba storiti, da bi se stanje popravilo, spremenilo, toda ta slutnja je bila še globoko zakopana Ul obdana z negotovostjo. Pri maršbataijonu, kakor tudi pri nadomestnih stotnijah je bilo življenje neznosno, glad j« bil čedalje hujši, okolica je bila še popolnoma izropana in s tega stališča jih je bilo mnogo, ki so se v svoji dbiK panosti zatekali k rešilni misli, da bo bataljon itak kmalu odrinil na fronto, kjer bo, kakor bo... Maršbataljon je imel še to srečo, da so ga komandirali oficirji, ki so bili piavi satani. Sicer je bil položaj tak, ka bi niti dobe» častnik ne mogel mnogo olajšati tega, kar so morali prenašati, toda če je bil častnik človek, kakor so bili nekateri, je bilo laže prenašati glad, pomanjkanje, bolezen. Samo da je bil častnik človek... Major Mobius, komandant maršbataljona, pa ni bil človek. Vsa judenburška garnizija je vedela, kaj je napravil na fronti z Ukrajincema Matejčukom in Kašulom. In kljub temu so ga morali tr* peti. To je stalo ne le telesnih muk, ampak še več je trpelo soldaško človeško dostojanstvo. Majorjev oproda» nadporočnik Seunig in še nekateri drugi, so moštvu pili kri. Ce bi delali vaje, kakor prva leta, bi jih prevotliU kakor rešeta. Na fronti bi bili prvi, ki bi padli za domo" Vino, prevrtani s sto in sto luknjami: toda kaj, ko nihče ni verjel, da bodo ti zasovraženci odšli z njimi na fronto. Soldat, ki je vsega vajen, bi še čakal ter potrpel mesecs dva, tri, čakajoč na en sam trenutek zadoščenja — toda saj je vendar očitno, da bodo ti oficirji prišli komaj dd zaledja, od koder se bodo vrnili nazaj v garnizije. Tudi oni niso neumni in po svoje znajo braniti življenje. Vse drugd je pa itak prazna slama: vse to o zmagi, o patriotizmu» o vztrajanju do skrajnosti. Na to čvekanje se že nihče več ni oziral. Bilo je leta osemnajstega... «Nekaj storiti — toda kaj...?» je poudaril Grum tejJ izzivajoče pogledal po tovariših. «Vsi domov — kakor v Rusiji...!» je vzkliknil Stefanič, a se je takoj ugriznil v jezik. To geslo je bilo sice» pri bataljonu čedalje močnejše, nekaj ljudi je zadnj«! tedne pobegnilo y gore, menda k zelenemu kadru, med njimi tudi Obid, ki je šele prišel k maršbataijonu, ve*»* dar se je Stefanič sam ustrašil svojih odločnih besed. «To še ni dovolj!» je dejal Skobir, ki je zadnje časi zaradi svoje nepomirljivosti postal zelo vpliven. «Kaj še?» je vprašalo več glasov in zagonetno strmelo tja, kjer je sedel Možina. V baraki je zavladalo tesno vzdušje, kakor bi se nekaj težkega, vročega kuhalo. Tod* Možina se ni ganil, temveč se je naslanjal na svojo dcsnH co in nemo strmel predse. Oglasil se je pa Eoznik od četrte stotnije, ki je kafcbl nekdaj pri bataljonu št. 100 hodil od barake do barak*! X -Vas. «Mislim, da bo vse samo od sebe prišlo! Kar podrM se bo lepega dne. Ljudje imajo dovolj. Ko sem bil na d«4 pusto, vpijejo povsod Jugoslaviji. To je tisti veter, ki 0* aihče ne more zaustaviti...» «Tisti veter...?» O Jugoslaviji se je y judenburških kasarnah in S** rakah bolj malo govorilo; med tistimi pa, ki so vztrajni šušljali o njenem prihodu, je bil tudi Poznik. Vendar n* bilo moštvu to šušljanje neprijetno in je kalilo kak«41 seme nedoločene svobode ter se Je počasi razraščalo I drugimi skrivnimi željami in slutnjami v čedalje silnejl* notranji pogon. Vse, kar je obetalo svobodo, so srca ^ roko, navdušeno pila in si prisvajala. Plamen svobod^ željnosti, ki je gorel po domačih vaseh in mestih, je gr* tudi Judenburg. Kakor nekdaj v barakah pri bataljonu št. lOO #* pozneje na Doberdobu, je tudi sedaj vprašalo nel*" glasov: «Kaj pa bo potem z nami...?» Zdaj se je nenadoma začul Možinin glas: «Fantje, če mislite, da bo vse, kar samo od sebe »e motite. Nič na svetu razen smrti ne pride samo sebe, pa tudi naša svoboda ne bo. Se pošteno bomo h*®* rali pljuniti v roke, če bomo hoteli kaj doseči». .. Njegove besede so težko legle na zbrane vojake: bil* so izgovorjene tako prepričevalno, da w nihče nd UP** ugovarjati Nekdo je od daleč zaklical: «Misli malo, Možina, kako bi se to storilo... Tri** bo hiteti, sicer nas bodo prej poslali na fronto in pot*4" nam vf-m skupaj nič ne hasne». (Nadaljevanje sledi), Kultura • umetnost ^ 4 m i n "'Rdeča kapica,, V NEDELJO NA NAŠEM ODRU Centralna ljudska knjižnica h odona lehiwia tasi Dne 9. novembra so se zastop* ■Uti tržaških mestnih prosvetnih fcuštev sestali na konferenci, da ■e pomenijo o delu in nalogah po-•ameznih prosvetnih društev ter o ■Jih sodelovanju z odsekom ljudske prosvete SHPZ. Tovariš Race, tajnik SHPZ, je Predlagal naj bi se posamezna prosvetna društva osamosvojila; preskrbela naj bi si lastne pevovodje, režiserje ter svoje vodje za folklorne skupine. Za vzgojo kulturnih delavcev, ki jih še vedno primanjkuje, pa naj bi poskrbeli tečaji. Le če bi društva sama ne mogla opra-viti vsega dela, potem bi priskočil ■a pomoč centralni odsek ljudske prosvete. Seveda pa morajo druživa o svojem delovanju stalno obveščati centralni odsek, obenem Pa biti povezana med seboj. Centralizirano delovanje, ki je bilo po resoluciji Informbiroja ■ujno, bi posameznim društvom v bodoče škodilo, ker bi hromilo njihovo iniciativnost ter jim Jemalo samostojnost. Mi pa vemo, da so le samostojna društva lahko prava karišča kulture. Novost v našem kulturnem življenju pomeni centralna ljudska knjižnica, ki jo bodo odprli februarja 1951 ob 400 letnici prve slovenske knjige. Seveda bodo še nadalje delovale knjižnice v posameznih prosvetnih društvih in vzbujale zanimanje za knjigo, tako da bodo naši ljudje začutili potrebo po obsežnejši centralni ljudski knjižnici Po referatu so zastopniki prosvetnih društev živahno razpravljali o prosvetnem delu in organizaciji: društva naj pripravijo čim več kulturnib programov ter z njimi sodelujejo tudi pri množičnih prireditvah. Za novoletno jelko naj store čim več, da bodo obdarovani vsi otroci. Glede folklornih skupin pa je prevladovalo mnenje, da bi poleg tradicionalnih plesov gojili tudi stilizirane plese. Prav tako bi bilo treba na novo poživiti tamburaške zbore. Zal pa so morali zastopniki naših prosvetnih društev ugotoviti, da bi bilo naše prosvetno delovanje vse bolj plodovito, če bi imeli primerne prostore. M. P. » • « Nobelova nagrada za književnost Švedska akademija za književnost Je dodelila Nobelovo nagrado za književnost za leto 1949 znanemu ameriškemu književniku in stilistu Willla-nvu Faulknerju. Hkrati je akademija podelila Nobelovo nagrado za književnost za leto 1950 angleškemu pisatelju In filozofu Bertrandu Russelu. Nobelovo nagrado za kemijo sta prejela dva nemška znanstvenika, profesor kielske univerze Otto Diels In profesor univerze v Koelnu dr. Kurt Adler, Kakor je lansko sezono naše gledališče s »Sneguljčico» razveseljevalo naše malčke, bo prav tako tudi letos z uprizoritvijo Go-rlnškove «Rdeče kapice» brez dvoma ustreglo našim najmlaj-šlm gledalcem. Danilo Gorinšek je znan slovenski" mladini po svojih mladinskih pesmih. Poleg «Rdeče kapice», ki jo je za oder napisal po znani pripovedki, se je z opereto «Vse za šalo» Izkazal tudi kot Izvrsten operetni libretist. Kaj posebnega o «Rdeči kapici» vam danes namenoma ne bomo povedali. Rdečo kapico Je treba predvsem videti, treba Je z njo živeti, se veseliti pa tudi žalostiti. In za vse to je v naši igri dovolj vzroka, saj nastopa v njej poleg Rdeče kapice še dobrodušni stric Matic, naglušna strina Mina, ki se Ji bomo nedvomno od srca nasmejali, zabaval nas bo tudi bojazljivi junak boter Bodež in še mnogi drugi. Gotovo pa nam bo težko, ko bomo videli, v kakšni smrtni nevarnosti je Rdeča kapica zaradi hudega volka, ker tudi ta nastopa, poleg drugih gozdnih živali, v naši Igri; videli bomo medveda, lisico in žabe, pa tudi bajna gozdna bitja. Vsi tl gozdni prebivalci nam bo. do pričarali vso lepoto, včasih pa tudi nevarnosti gozda, kajti, če vam zaupamo, da ima hudi volk namsn ubogo Rdečo kapico požreti, kar tudi stori, vam prav nič ne lažemo. v tolažbo pa vam moramo še izdati, da nastopa v naši Igri tudi Junaški lovec, ki hudobnega volka ubije In tako reši ubogo Kapico. Toda zdaj dovolj o tem, že tako smo vam preveč Izdali. Pridite, starši pripeljite svoje otroke k predstavam «Rdeče kapice», da bodo v teh težkih dneh, ki Jih tudi oni občutijo, pozabili na vse tegobe, ki nas teže. To lepo pravljico, ki vam jo bo uprizorilo naše gledališče, je režijsko pripravil, a na žalost ne dokončal, naš režiser tov. Milan Košič, ki nam ga Je smrt vzela prav sredi dela, komaj dober teden pred premiero. S kakšno ljubeznijo Je pripravljal to Igrico za našo mladino In kako zelo Je ljubil te naše najmlajše, ve naša mladina najboljše že po njegovi režiji «Sneguljčice». Z vso vnemo Je pripravljal to Igro, se z Rdečo kapico veselil In Jokal In vsi sodelujoči so z enako vnemo sledlU njegovim režijskim navodilom. Zvesto mu Je stala ob strani vsa naša tehnika, s tov. Cesarjem na čelu, ki je oskrbel novo Inscenacijo. Glasbene vložke Je skomponiral tov. Franc Venturini, ples otrok in živali pa Je naštudirala tov. Olga Gorjupova. M. B. NOVA SLOVENSKA KNJIŽNA ZALOZBA Založba Kmečka knjiga Ne dolgo tega je bila v Ljubljani •■s&novljena nova knjižna založba «Založba Kmečka knjiga» z namenom. da preslcrbl kmečkemu ljudstvu čim več dobrih knjig predvsem kmetljsko-strokovne, pa tudi do že v najkrajšem času v rokah tistih, katerim so namenjene. Letos bo seveda izšlo manjše število knjig zato pa Je program za prihodnje leto toliko obsežnejši. Natiskan je poljudno pisan Sadjarski priročnik. politične, poljudno-znanstvene in j ki bo koristen pripomoček v borbi leposlovne vsebine. Nova založba je Prevzela nalogo skrbeti v bodoče za '»e knjige, ki Jih potrebuje kmečko ljudstvo. To bo tako dobilo Več knjigi in hitreje, s čimer bo ^Polnjena velika vrzel na področju kmetijske strokovne, zadružne, kakor tudi poljudno-znanstvene In leposlovne literature, ki bi ustrezala Potrebam In željam podeželskega prebivalstva. Razen tega ima Založ-P-1 Kmečka knjiga tudi namen objavljati dela ljudskih pisateljev, v tem smo Slovenci močno zaostali za bugimi Jugoslovanskimi narodi, «'asti Hrvati, ki že vsa leta po osvoboditvi Izdajajo tovrstno literaturo. Spise slovenskih ljudskih pisateljev , redko ponatlskujejo ter Ima Za-ložba Kmečka knjiga tudi v tem pogledu veliko nalogo. Obseg delovanja nove založbe Je “irok. Vsekakor Je trenutno največje Pomanjkanje poljudno pisane kmetijske literature, zato bo založba ®ajvečjo skrb posvečala ravno knji-8&m to vrste. Druga knjižna serija «zadružna knjižnica», v kateri b°do Izšla najrazličnejša dela v zve-*! z zadružništvom. V zbirki poljud-0-znanstvenlh knjig bodo izhajala P.oljudno-znanstvena dela In to ne j “mo področja kmetijstva, temveč 2 Panog znanosti. Seveda bodo ob-ak^ena Predvsem taka dela. ki so tuaina in ki najbolj zanimajo Prebivalce s podeželja. Tako bo v tej “ki izšlo več del o Industrlall-*®01ji v FLRJ, katero kmečki Iju-je še preslabo poznajo. Založba nadalje izdajala tudi pripovedne Pise domačih In tujih pisateljev. «T«. "O..bodo izdajali tudi kmetlj-titotvr.V ^e’ taIt;o «Socialistično kme-I ™e?čn‘k' Posvečen sadjar- Uh zL».Vrtnarstvu reji hh živali, čebelarstvu8 itd. Nadalje bo založba vsako leto J kmečki koledar z najbolj pestro vse- 'eto Izdala tudi lajbol bino, razmišlja pa še o Posebne knjižnice, ki naTbTvIako teto, na zimo enkrat, izdala skupat knjig s koledarjem. Program *mecke založbe je torej obsežen,,to-, uredništvo bo pritegnilo k s'òde-ovanju večje število strokovnja-°v tako da bodo knjige redno In ^iiro izhajale. za obnovo sadjarstva. Trije kmetijski sodelovaci, inženirji Kranjc, Vovk in Tancig so napisali knjigo o uporabi umetnih gnojil. Knjiga je v tisku in bo še ta mesec Izšla. Prav tako bodo zadružniki že kmalu dobili brošuro o sestavi gospodarskih načrtov v kmetijskih delovnih zadrugah ter tablice za preračunavanje norm pri kmečkem delu. Primorskim kmetovalcem bo namenjena knjiga o gojenju kakija, vsem pa prevod Petrlčlčeve knjige: «Pogovori o kmetijstvu», ki vsebuje obilo čtiva, primernega zlasti za Izobraževalne tečaje. Na zimo bo Izšel tudi kmečki koledar z obilico zanimivega In poučnega beriva. Prihodnje leto pa bo založba pričela delovati v polnem obsegu. Tako Je v načrtu izdaja 45-lh strokovnih knjig, med njimi knjige o govedoreji, organizaciji živinorejskih farm, o shranjevanju krme. o poljskih škodljivcih, o reji perutnine, o melioracijah v kmetijstvu Itd. Vse te knjige bodo pripravili najboljši kmetijski strokovnjaki, praktiki In znanstveni delavci, ki sl Jih Je založba pridobila za svoje sodelavce. Zadružna knjižnica bo v prihodnjem letu Izdala večje število brošur o najrazličnejših zadružnih vprašanjih. Tako so v pripravi brošure o reševanju kmečkega vprašanja v zvezi z rastjo zadružništva o širjenju In utrjevanju zadrug, o tem, kakšna naj bo naša socialistična vas. In še druge. S knjigami poljudno-znanstvene vsebine Ima založba predvsem namen seznaniti kmečko ljudstvo z uspehi Industrializacije, v FLRJ. Zato bo v prihodnjem letu izšla v zbirki poljudno-znanstvene knjižnice tudi knjiga Katarine fipu-rove o pridobivanju nafte v FLRJ ter Slokanova knjiga: «Od drva do traktorja». Seveda bodo izšla tudi druga dela, tako n. pr. Matanovičeva knjiga o uporabi elektrike na vasi. Med leposlovnimi deli pa je za prihodnje leto v pripravi Izbor Iz Cankarjevih del ter Izbor Iz del slovenskih klasikov Tavčarja In Jurčiča. Zastopani pa bodo tudi tuji Pisatelji, katerih najboljša dela. Itve nnhiiiro*« fo i . I PrllJubljena kmečkemu ljudstvu, «ve publikacije nove založbe bo-.bodo tudi izšla y tej zblrkL PEVSKI ZBOR IZ DOLINE, KI JE EDEN NAJBOLJŠIH NAŠIH PODEŽELSKIH ZBOROV, SE PRIDNO VADI ZA BODOČE NASTOPE DELOVNI NAČRT naše Glasbene matice Le redkokdaj prihaja glas o tej naši najviiji glasbeni instituciji med ljudstvo, zato je potrebno, da na kratko orišemo načrt, ki ga namerava odbor izvesti v. letošnjem poslovnem letu. uiasoena tola, ki deluje pod. okriljem Glasbene matice, se po. lagoma uveljavlja, rtast glasbeni vzgojitelji so ze lans/ao leto dosegli lep uspeh kar so dokazale javne produkcije gojencev. Letos se je število učencev pomnožilo in šola ima v načrtu ponovno dve javni produkciji, ki o osta predstavili mlada nadarjene glasbenike. Gojenci so izključno dijaki in prav bi' bilo, da bi se kdo izmed njih jjosvetil samo glasbi. Vse premalo je zanimanja za pihalne instrumente; zelo nam primanjkuje godbenikov na pihala; zato imajo tudi absolventi glasbene panoge tudi lepo bodočnost. Na šoli je že nekaj učencev, ki študirajo pihalne instrumente, upamo pa, da se bo njih število še pomnožilo. Sola je v dobrih rokah in na dobri poti. Glasbena matica je tzdala po prvi svetovni vojni zbirko pesmi, Program Založbe Kmečka knjiga je torej obsežen in raznovrsten. Kljub težavam, ki so danes združene z Izdajanjem knjig, založba upa, da bo lahko že v najkrajšem času zalagala kmečko prebivalstvo na Slovenskem z dobrimi knjigami Iz vseh področij, i S. R. ki jo je uredil bivši ravnatelj Viktor Sonc. Preteklo je od tedaj že petindvajset bet, ko ni izšlo V Trstu nobeno slovensko glasbeno delo. Vzroki so bili razumljivi. Letos je odbor Glasbene matice pridobil tov. prof. Vasilija Mirka za glavnega urednika vseh izdaj Glasbene matice. Poleg štirih zbirk narodnih pesmi, bo izšla tudi zbirka skladb tržaških skladateljev. Prva pesmarica narodnih pesmi, ki jo je priredil tržaški skladatelj Franc Venturini, se že, tiska in bo v kratkem izšla. Obsega 13 narodnih pesmi v. preprosti harmonizaciji in želeti je, da bi naši pevski zbori močno segali po njej. Naša narodna pesem je namreč prrecej zanemarjena; pascono podeželski zbori sg lotevajo pretežkih umetnih pesmi in nimajo na svojih sporedih niti ene narodne pesmi. Izdaja bo podobna oni, ki jo je izdal svojčas odsek za ljudsko prosveto pri SHPZ v velikosti žepnega formata, tako da bodo te pesmarice lahko imeli vedno pri sebi. Tretja naioga, m zadeva našo Glasbeno matico, je povezava vsega glasbenega življenja in udejstvovanja. tvajootjsa rešitev tega vprašanja bodo mesečni sestanki vseh pevovodij Tržaškega ozemlja, z aktualnimi glasbenimi predavanji po možnosti z ilustracijo. Prvi tak sestanek bo v nedeljo 26. t. m. ob 10 uri dopoldne v Ul. Ruggero Manna 29, kjer bo predava, nje za pevovodje z diskusijo in z nastopom Komornega zbora, ki bo ilustriral narodno pesem. Poleg pevovoaij so vauijem na ta sestanek vsi oni, ki se zanimajo za slovenske pesmi. To so trije važni momenti iz delovnega programa Glasbene matice v Trstu in sem prepričan, da bodo v celoti izvedeni, ja, p. IUĐPII V soboto 4. novembra je bila V prostorih Modeme galerije v Ljubljani odprta III. zvezna razstava umetniških fotografij. Je to že tretja razstava, ki jo po osvoboditvi prireja Zveza foto in kino amaterjev Jugoslavije, ki je tako pokazala veliko iniciativnost. Razstava je letos v Ljubljani, jo bodo pa kasneje pre. nesli v vsa glavna mesta naših republik, tako da bodo imeli vsi jugoslovanski narodi možnost seznaniti oe z napredkom jugoslovanske fotografske umetnosti. Fotoamaterji vse države so se na razpis prireditvenega odbora odzvali v izredno velikem številu. Iz vseh predelov države so bile poslane najrazličnejše umetniške fotografije, ki jih je nato komisija strokovnjakov sprejela ali tudi odklonila. Pri lem se žirija ni ozirala na motive, katerih izbira je bila popolnoma svobodna, temvefi samo ma kvaliteto, oziroma umetniško dognanost. Da’ je komisija pri tem postopala strogo, ka-že že to, da je od poslanih tisoč slik 105 avtorjev, za razstavo sprejela komaj 186 del 57 avtorjev. Sprejete fotografije so največ dela fotoamaterjev iz Slovenije in Hrvatske, nekaj manj pa iz Srbije. Zastopani pa so tudi fotoamaterji iz Bosne in Makedonije, dočun se Crnogorci niso odzvali. Med razstavljenimi dei; prevladujejo pokrajine, motivi iz industrije, najmanj pa je portretov, kar je povsem razumljivo, saj zahtevajo H posebno spretnost, pa tudi tehnične pripomočke. Kljub temu pa je razstava zelo k-Alitetna. Ocenjevalna komisija je is pred' otvoritvijo razstave vse sprejete fotografije tudi ocenila in podelila nagrade. Prva nagrada pa nj bila podeljena, ker se po mnenju komisije nobeno razstavljeno delo ni toliko odlikovalo in razlikovalo od drugih. Pač Pa Je komisija podelila dve drugi nagradi v znesku dir. 15.000. Nagradi sta prejela fotoamaterja P. Kocjančič iz Ljubljane in Mia. den Grčevič iz Zagreba, katerih dela se najbolj odlikujejo, tako po originalnosti motiv, tehnični izdelavi kot po umetniški vrednosti. Razen tega so bile podeljene še štiri tretje nagrade in vrsta četrtih nagrad. Zanimivo pa je, da so več kot polovico nagrad dobili slovenski fotoamaterji, kar kaže, da se je slovenska u-metniška fotografija spet dvignila ter nadaljuje s tradicijo izpred voj-t«. Znano je namreč, da so slovenski fotoamaterji osvojili na številnih razstavah fotografske umetnosti po vsem svetu mnogo prvih nagrad in najboljših ocen. S. a i Kulturna kronika j Založba Mladinske knjige v Ljubljani bo ob koncu tega lete podelila Levstikovo nagrado za Izvirna leposlovna, poljudno znanstvena dela in ilustracije. Nagrade so po 30.000, po 30.000 in po 10.000 dinarjev. Obenem razpisuje založba tekmovanje za mladinske in lutkovne Igre, za celo večer» ne in za enodejanke (skečel. Prežihov vojni roman slovenskega naroda «Doberdob» je izšel v novi izdaji. V okviru proslav 400 letnice rojstva skladatelja Jakoba Petelina - Gallusa so bili v Ljubljani trije koncerti, pr vega je izvajal mešani zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija, drugega mešani zbor radia Zagreb pod vodstvom dirigenta Slavka Zlatiča, tretjega tudi mešani zbor Glasbene matice pod vodstvom Mirka Poliča. V Hrvaškem Primorju Je ekipi Sta-dentov filozofske fakultete Iz Zagreba uspelo, da zbere okrog 20 tisoč ver» zov raznih narodnih pesmi, ki pričajo o folklornem bogastvu teh krat jev. Slovenska akademija znanosti in u-metnostl pripravlja, da izda doslej še neobjavljena Gallusova dela. Izšla bo tudi poljudna publikacija o skladateljevem življenju In delu. V Istri so odkrili večje število fresk iz XII. in XI1I. stol. Freske, ki so jih našli večinoma v notranjosti Istre nosijo v sebi slovanske značilnosti.' Vojvodina, ki Je središče madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji, je dobila že svoje drugo madžarsko staj. no gledališč«. 14 i niDSM TKONIK Film • šah • uganke PRIZOR IZ FILMA (SRCA BREZ MEJA», KI SO GA M E MALI LANI V SV. KRIZU. ftk&d ^ 0 teti? Iz našega časopisa ste imeli zadnje Case priliko preigravati pretežno partije modernih mojstrov, katerih odlika Je globoka pozicijska Igra. Njihove partije so vas morda včasih na prvi pogled razočarale, kajti njih lepota je skrita in se fle odkriva vsakomur. Vaš odnos do teh partij je merilo vaše zrelosti. Preigravajte ponovno te dvoboje velikih šahistov in ko se vam bo zdelo, da jih razumete, vedite, da jih pravzaprav še ne razumete do poslednjih nians, zato glejte še in še in odkrile se vam bodo neslutene globine. V takem stilu Igrajo zadnjih trideset let.' Razum je nadomestil srce in temperament; ostra, brilantna igra, kjer izguba kmeta še ni tragedija, se je umaknila iz turnirskih bojev in životari po zatohlih kavarnah ter objokuje stare čase. Zaključek razburljive partije, ki vam ga prinašamo danes, sta igrala dr. Tarrasch kot beli proti nemškemu mojstru Walbrodtu še v onih časih, ki še niso strašili avtomobili po cestah in ko si še niso mogli zamišljati gospoda brez škrlcev. Vživite se tudi vi v mrzlo, megleno dopoldansko Jutro v angleškem kopališču Hastingsu, znanem po svojih vsakoletnih božičnih turnirjih; nasproti si sedita dva moža v trakih, beli dolgo premišljuje in se končno odloči: Tt4 d4! Oglejmo si sliko, ki jo kaže naš diagram! Nastal je po 33. potezi črnega Sg7—h5. Ce bi bil Walbrodt slutil eksplozijo, ki zaključuje Igro, bi bil gotovo Igral Sg7—e6 in zavaroval točko d4. Toda bil je preveč zaposlen s svojim napadom na točko (kmeta) g3. Njegov načrt je bil udariti ob prvi priliki, na primer, če bi se bela trdnjava odstranila s polja 74, po kmetu na g3. Pričakoval je gotovo, da bo na 14 dobil kvaliteto, ker Je videl naslednjo varianto; 34. Tf4—h4 Sh5 x g3 25. h2 x g3 TgS X g3+ 36. Sf5 x g3 TgS x g3-f- 37. Kgl—tl Tg3 X d3 ni napad, ki naj bi popravil, kar poruši nasprotnikov udar na g3. Walbrodt ni videl, kaj se pripravlja in je nadaljeval; 34. ----- Sh5 X g3 Zdaj je udar sledil udaru: 35. S75 x g3 Tg5 X g3 36. h2 X g3 TgS X g3 37. Kgl X tl . Tg3 X 23.11.50. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.» in 23.05. Poročila ▼ italijanščini vsak dan ob 6.45 (ob nedeljah ob 7.15), 12.43, 19.15 in 23.00. Poročila v hrvaščini vsak dan otf 18.45. PETEK: 17.11.50. 13.50 Nova Jugoslavija: O Bosni bi njeni Industrializaciji (slov.). 18.00 Športni pregled (ital.). 18.15 Igrajo znani violinisti. 19.45 Sindikalna uro (ital.). 20.00 Uganite kaj igramo (Ital.). 20.30 Slušna igra (Ital.). 22.00 Ljudska univerza: 1000 let slovensko zgodovine (slov.). SOBOTA: 18.11.58. 12.00 Iz opernega sveta. 13.45 Kul-kurni pregled (ital.). 17.30 Gospodar, ski pregled (Ital.). 18.00 Pionirska ura (ital.). 19.45 Borbene pesmi. 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.). 20.30 Hrvatske melodije. 20.45 politični pregled (slov.). 21.00 Veder sobotni večer (slov.). ZT.00 Človeštvo na pohodu (ital.). NEDELJA: 19.11.58. 8.30 Kmetijska ura (slov.). 9.00 U Mozartovih del. 9.30 Kmetijska ura (ital.). 10.00 Folklorna glasba. 10.4* Oddaja za Bujščlno (hrv.). 11.1* Slavni solisti pred mikrofonom. 11.4* Našim ženam (slov.). 12.00 Glasba po željah (slov.). 13.15 Skladbe za mladino. 13.30 Pionirska ura: Živali na preži (slov.). 14.00 Glasba po željah (ital.). 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; A. S. Puškini Dunja, poštarjeva hči; Reportaža} Odpravljamo žalostno dediščino fašizma (slov.). 19.00 Kaj smo vam pri. pravili (ital.). 19.45 Slovenske narodne pesmi. 20.45 Politični pregled (ital.). 21.00 Iz opernega sveta. 2X00 Športni pregled (ital.). PONEDELJEK: 28.11.58. 12.00 Opoldanski koncert. 13.40 DC, Mirko Rupel: Jezikovni pogovori la podobe Iz slovenskega slovstva —r 5. nadaljevanje (slov.). 17.30 SportM pregled (slov.). 18.15 Iz opernega sveta. 20.45 Iz Istrskega okrožja (sl.). 21.00 Vesela ura (ital.). 22.00 Večerno branje: Prežihov Voranc: Odlomek iz Doberdoba (slov.). TOREK: 21.11.58. 13.15 Pevski koncert Berce LJutoN ce. 13.45 Glasba po željah (ital.). 18.00 Ljudska univerza (ital.). 19.49 Kulturni pregled (slov.). 20.00 Giuseppe Verdi: «Traviata» .— opera v 3 dejanjih. 22.35 Skladbe Friderika Chopina. SREDA: 22.11.58. 13.45 Gospodarski pregled (slor.)u 18.00 Z našim ljudstvom (ital.). 20.00 Klavirske skladbe Clauda Debussy-Ja. 20.30 Obzorja 1950 (ital.). 21.00 Literarna oddaja: Sant Exupery* Odlomek iz nočnega poleta (slov.L 22.00 Življenje jugoslovanskih naror dov (Ital.). ČETRTEK: 23.11.58. 13.15 Folklorna glasba. 13.45 Našim ženam (Ital.). 14.00 Glasbene slik«. 18.30 Samospevi slovenskih skladateljev. 19.45 Glasba po željah (ital.L 20.10 Dr, Mirko Rupel: Pogovori O jeziku in podobe Iz slovenskega slovstva — 5. nadaljevanje (ponovitev) 38. c2 x d3 Ld8 X h4. Po presenetljivi in daljnovidni potezi s trdnjavo Je beli rešil predvsem ogroženo kvaliteto: črni kmet seveda ne sme vzeti predrzne trdnjave, ker bi beli lovec s polja b2 udaril na d4 in zvezal črno damo. Saj vidiš, da stoji za črno damo v lovčevi diagonali črni kralji Nedotakljiva trdnjava na d4 pa tudi napada. Črnega lovca na d5 bi rada pobila, za njim Pa Se lovca na dii. Res Je, da pade nezavarovani beli lovec na b2, če zapusti bela trdnjava polje d4: črna dama ga mora podreti, če noče postati sama žrtev vezave. Toda okoli polja 1 X d £6 « w n m z ko 1 1 i* bistveno izpremenil. v nedeljskem •ječanju med vodečima se le verjetno "“očilo tudi vprašanje Jesenskega pvaka. Veliko Je bilo zanimanje za J**bbo med Mezgecem in Montebel-■p’1’. ki se Je končalo z zmago zares ®oljrih Montebelčanov. Izjd 3:1 Je do-*ela realen in kaže v pravem razmer- vrednosti mož na igrišču. Igra la ves čas tehnično na višini jujub ostri borbi za točke dokaj korektna; obe lastnosti bi sl želeli vieti večkrat na naših igriščih. Sy. Just imel to nedeljo kaj lahko opravilo. Mekina proti Nabrežincem Je bila bolj mensnttJr ma4ke z k0t P3 ‘ »ozometn I tekmi. Zgodilo «J?’ „u r, 'i'!"' des<* minut Nabre- Ja U vež Ì*’ žo*e: v ostalem Pa priča več od vsakega govorjenja •am rezultat 13:1. OlimpiJa * ^ J te proti koncu devetdesetih minut brezciljnega brcanja z Izidom 2:1 pro-W Kontovelu. Prava vrednost Sked-■Ja Je končno prišla do izraza pri nedeljski tekmi proti Opčinam. Tudi v prvenstvu Istrskega okrožja a se srečali to nedeljo moštvi, ki a imeli obe velike izglede za konč-™ amago. Arrigoniju Je po zares lepi uspelo premagati Pirančane. Igri tee* dvon» bolje ustrezal neodlo- čen rezultat. Meduza bi lahko zmagala tudi z večjo razliko v golih proti Strunjanu. Bujanv se je z ogromno voljo posrečilo upreti se tehnični superiornosti Novega grada ln izvleči iz srečanja eno točko. Aurora Je Imela trši oreh v Umagu, kot bi to morda sklepali iz končnega izida. Po prvi {»levici prvenstva vodi Ar-rigonl s polnim številom točk. pred telo in stopalo bo seveda nujno z enako krivuljo sledilo kolenu do točke. Pikčasta pot oriše stopalo, oko kolena ne dvignemo pretirano, kar pa ni ravno v duhu tega stila. Od točke D ima noga tri poti: pn sprintu se dotakne zemlje v točki E, pri normalnem koraku pii v točki F. Pogosto se zgodi, da tekač nekako breme z nogo v smeri teka in si skuša s tem podaljšati korak (dotik z zemljo p točki GJ; tok korak je prisiljen in nenaraven. Nujna posledica velike razdalje med nogama je nizka, lega kolka. Le poglejte našo prvo risbo; čim večji bo kot med krakoma, tem nižja bo lega stične točke A. Tekač, ki forsira dolžino koraka, za Ose rane vseh svetnikov ne doseže zaželenega dobrega rezultata: je poleg tega tak tek tudi neestetičen. Takemu tekaču pravimo, da sedi. Poglejmo še »ttl, ki je danes pač najpopularnejši, saj ga uporabljajo »si veliki lahkoatleti; to je krožni stil. Je najbolj naraven, saj tečejo približno tako otroci in pa narodi, ki so ohranili največ sti-kov z naravo. Krivulja na našem tretjem grafičnem prikazu predstavlja pot, ki jo opravi stopalo od momenta, ko se dvigne v točki A s tal, pa do tedaj, ko se zopet dotakne zemlje v točki D. Dvignemo stopalo do točke B; ko je noga v tej legi, povlečemo koleni naprej, « smeri vzporedni zemlji, dokler noga ne doseže točke C. Nato položimo nogo lahno na tla. Za danes naj zadostuje. Prihodnjič še nehaj osnovnih navodil o teku. nah, brez volje v nobeni. V Trstu ima lahka atletika globoke korenine; naj omenimo med mnogimi dobrimi lahkoatleti, ki so zrasli na naših tleh, samo dva: Obervoegerja in Žerjala. KAKO NAJ TEČEMO? S tem vprašanjem prihajamo na področje kilometrskih polemik med strokovnjaki. V polpretekli dobi je imel mnogo kredita t. im. nihajni slog. Oglejmo si ga nekoliko pod drobnogledom, da se ga bomo tem laže izognili. Lep .e namreč na oko, uporabljali so ga mnogi prvaki in rekorderji, a pokazalo se je tudi, da je precej neeko-nomočen in gredo uspehi ki so jih imen tekmovalci s tem stilom, docela na rovaš njihovega naravnega talenta in vzdržljivosti. Prva naša risba služi samo za to, da se bodo Znali naši bralci orientirati na naslednjih. Crti AB in AC sta nogi, ki svobodno nihata; lok AC je pot, ki jo oriše stopalo med nihanjem. Mislite si sedaj, da daljici oživita in pričneta teči. Preselimo se na drugo risbo. Krivulja AD jyred-stavlja pot stopala; to se dvigne od točke A do točke B in obstane. Sedaj dela koleno; prenesemo ga y .- Spori po sweio Ob novem svetovnem rekordu na 100 metrov, ki ga je pred nedavnim postavil Panamec Lloyd La Beach z rezultatom 10,1 se je ponovno vzbudilo v svetu zanimanje za to najkrajšo progo. Novinarji so ponovno izprašili svoje stare arhive, da bi v njih našli V zadnjem času je vzbudila živahno zanimanje med jugoslovanskimi športnimi krogi debata o u-spehih, oziroma neuspehih letošnje plavalne sezone. Strokovni časopisi so prinesli članke raznih trenerjev, v katerih so tl v glavnem odklanjali krivdo za neuspešen nastop jugoslovanskih plavalcev na evropskem prvenstvu na Dunaju. Zanimanje za to debato je zavzelo take mere, da Je Imel centralni športni časopis, beograjski Naš sport, za koristno, da razpiše anketo p vprašanjih, ki so zanimala javnost. Vprašali so za mnenje najboljše plavalce, trenerje in najvidnejše športne novinarje. Sinteza odgovorov bi bila takale: v letošnji letni sezoni Je Jugoslovansko plavanje napredovalo v širino, medtem ko vrhunski tekmovalci brez zimskih bazenov niso in Je zelo verjetno da tudi ne bodo več mnogo napredovali. Večina je proglasila za najboljšo tekmovalko leta 1950 Bran- kaj zanimivosti, in z njimi postregli svojim bralcem. Najsenzacio-nalnejšo vest v tej smeri je prinesel brez dvoma belgijski, časopis Sport, katerega dopisnik je odkril, da Je neki Emil Kelerer že leta 1912 pretekel to progo v 10,1 sekundi. Bilo je to na mednarodnem tekmovanju v Pragi; Nemec Keterer je prišel na cilj kakih deset metrov pred drugoplasiranim. Sodnik je pogledal na svoj kronometer in kar ni mogel verjeti svojim očem: kazalec je kazal točno 10,1 sekunde. Primerja svojo uro z urami ostalih sodnikov, ki sta tudi kazali naravnost čudežna rezultata: 10,1 in 10,2. Izmerili so progo, a tudi tu Je bilo vse v redu: ugotovili so še, da ni pihal močen veter, vendar kljub temu niso predlagali mednarodni federaciji, naj prizna ta rezultat za novi svetovni rekord, ker se Je celo samemu Ketererju zdel prefantastičen. Moramo vedeti, da je znašal tedanji rekord 10,5. ko Loparič, za najkvalitetnejši rezultat sezone pa je imela večina Skanatin čas na 100 metrov hrbtno 1:09.7 BOZO BROKETA AVTOR GOLA, KI JE PRINESEL HAJDUKU PRVENSTVO V nedeljo so zadnjič za letos napolnile množice jugoslovanska nogometna Igrišča. Z nedeljo so pričeli vsi jugoslovanski nogometaši z zasluženim odmorom, razen onih. ki jih še čaka križev pot v London. Zadnje kolo ni prineslo presenečenj. Hajduk je v ležerni igri odpravil z 2:0 Bu- dučnost Iz Titograda in s tem osvojil nepremagan državno prvenstvo. Z Istim rezultatom je zmagala tudi Dinamo proti Sarajevu. Več opravka Je dal Spar-tak Crveni zvezdi In Lokomotiva Našim krilom. V drugo ligo se preseli Biidučnost, medtem ko bo moral odigrati Spartak kvalifikacijsko tekmo proti Podrinju, četrtoplasirancu druge zvezne lige. Direktno so se plasirali v prvo državno ligo Borac Iz Zagreba, Sloga iz Novega Sada in Napredek. Ljubljanski Odred bi eventualno napredoval v najvišjo kategorijo, ako bi bil ugodno rešen protest proti Izgubljeni tekmi s sarajevskim Železničarjem. Medtem pa Je izvršni odbor nogometne zveze Jugoslavije izbral kandidate, iz katerih bo sestavljeno državno moštvo, ki se bo prihodnjo nedeljo borilo z Izbrano enajsterico Anglije. Predlagani so bili tl igralci: Beara, Mrku-šič, Stankovič, Broketa, Jovanovič, Čajkovski 1, Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Zivanovič, Bobek, Valok, Herceg, Vukas, Puk-Sec in Atanackovič. Zanimivo je, da skoraj vsi jugoslovanski časopisi kritizirajo sestavo moštva. Vedno vztrajneje se tudi pojavlja glas, da postavijo na problematično mesto srednjega napadalca Wolfla, ki so ga nekateri imeli že za pokopanega, mišljeno seveda v nogometnem smislu. Pretekla nedelja je bila zelo bogata z mednarodnimi nogometnimi tekmami. Najzanimivejša je bila morda tekma v Ženevi, kjer je proti vsem predvidevanjem uspelo Švicarjem premagati Svede z viž. Tekma je ponovno pokazala da preživlja Švedska hudo nogometno krl-Eo. V Sofiji je Bolgarija iztrgala nevarnim Madžarom neodločen rezultat. Tetano se je koti čala z 1:1, ona med B reprezentancama pa z zmago Madžarske 2:0. Na svojih tleh gp Belgijci odpravili Holandsko s 7:2. PEPI Draga Pepa, zdaj na zimo nič ne vem, kako bo z mano; gluha menda že postajam in protin me neprestano trga v bedru in kolenu. Poleg tega so še brige za kurivo in zaslužek, kajti moje tečne bige nič več ne gredo v prodajo. Pepa, res sem zaskrbljena, ker pri hiši nimam kanca olja niti ne polena. NAGLICA Čeprav bo kmalu 20 dni odkar so italijanski taSlstl vrgli bombe na sedeže raznih slovenskih demokratičnih ustanov, «najbolj*« policija na svetu» (t. J. tržaSka) Se vedno ni Izsledila atentatorjev. % M Hej, zakaj jih ne aretirate, vse kaže, da so to atentatorji^ Ne moremo, nimamo naloga za aretacijo od zgoraj.... da bi si ogrela ude, če pritisne trda zima. Prav nasprotno pa opažam, da je ta tržaška klima kot nalašč za nekatere lahkožive vetrogone, ki se klatijo po mestu in okolju naše cone, akoravno do pred kratkim niso znali, da obstaja naše mesto. Danes toplo tu jim vedno bolj postaja. Vendar to naj bi še bilo. Ampak zdaj oblast jih ščiti, hiše zida jim, kvartirje in skrbi, da vedno siti se pečajo Z atentati na slovenske ustanove. Jaz sem mnenja, da bo treba te razvajene sinove madrepatrije učiti zopet znova, da Slovani znamo naglo obračunat s strahopetnimi cigani, čim nas mine potrpljenje. Mi poznamo te junake, ■ ki doslej so v resni vojni uporabljali le krake za dosego končne zmage. Cim imajo kaj besede, pa začnejo izza plota zvito tlačiti sosede z nepoštenimi ukrepi. Saj so meni sami vzeli dovoljenje za prodajo kruha in me prizadeli, da le stežka zdaj izhajam kot vse škedenjskc brskice. Oni pa na vseh vogalih lahko stavijo police j za prodajo čenčarlje. Naj čvekajo, naj kričijo naj prodajajo glavnike, toda v miru naj pustijo naše šole, naša društva in še zlasti naša gesla. Ako ne, bo Polutana in vsa njemu slična tesla, ki nam brišejo napise, doletelo še kesanje. Naj končam, Pepina, zdravo in ne žabi na pisanje. "Adijo pa zdrava ostani,. Glavni tajnik francoske komunistične stranke Thorez je že dlje čas« bolan. Ker njegovo zdravljenje slabo napreduje, je sovjet alca vlada naprosila francosko za dovoljenje, da sme pristati V Pa rizu sovjetsko letalo, ki bo vzelo Thoreza na krov, da ga prepelje v Moskvo, kjer bodo sovjetski zdravniki nadaljevali zdravljenje. Listi poročajo, da je mož že odpotoval. Srečno pot, dragi Thorez! Adijo, pa zdrav nam ostani! In če boi imel priliko, pozdravi Dimitrova, Zdanova in druge! Mihec in Jakec MIHEC: Na Koreji je na mah vse zastalo. JAKEC; Ali nisi bral, da je termometer padel 30 stopinj pod ničlo? MIHEC; Aha! 2e spet ta nesrečna mrzla vojna! PRIPRAVE Sekretarja francoske KP so s sovjetskim. letalom odpeljali na zdravljenje v Moskvo.... Kam, na kam, kapo, tako smei-no opravljen? Pripravljam se na zdravstveni polet v Batjuško.... SFORZA IN RAPALLO Znova Sforzi se sanjalo. Ko se strezni staro zjalo da prihaja nov Rapallo... gel po vodi je Rapallo.... RAVNA HRBTENICA Glavni odbor (SDZ. op. ur) trono vztraja na obrambi postavljenega programa In Je prepričan, da prodre v politiki samo oni, ki Ima Cista, jasna in bistra naCela. HALO, TU ZASLUŽNI AKADEM IK NEBOGLEDOV.... HALO, ALI JE TAM CK VKP ? JUTRI BI MORALO SONCE VZITI OB 6. URI 12 MINUT.... PROSIMO, DA NAM NEZMOTLJIVO VODSTVO SPOROČI, CE SE S TEM STRINJA. (Pavliha) LJUBI BOG, NE ZAHTEVAM NIC NEMOGOČEGA; SAMO DVOSOBNO STANOVANJE- S KUHINJO IN KOPALNICO..... ' (Weltwoche) STRIC SAM: DOBRO VZGOJEN, DOBRO HRANJEN IN DRESIRAN NAM BO DOBRO SLUZIL.,.. MARIANA: ZE, TODA TEGA PSA JAZ POZNAM: KO B° VZREJEN IN NAHRANJEN BO SLUZIL SAM SEBII (Merlo clall°> «Cista, Jasna in bistra nače la....