VVHsonov oagovor Memciji. Dn« 28. ottoBrs |e izroCII Hržavnl tajnilr 2'drunih držav Severn* Amerike, Dansing, švica^skemu zastopniku kot poverjeniku Nemčije Wilsonov odgo vor. V tem odgovoru izjavlja VVilson, da bi se moglo razpravljati o vprašanju premirja le tedaj, ako bi s« zasigural tak položaj in ustvarila varščina, cla Nem6ija n« bi v«6 mogla začeti s sovražnostmi. Ceprav &e jt izvršila sprememba v nemški ustavi, vcndar jt Wilson mnenja, da v tej spremembi ni izražcna prava ljudska volja ter da še ni oelo iz;:ovedan načrt nove vlade, ki ,;e ljudstvu odgovoma, ter da tudi ni uobenega Jamstva, da bi ta spremeraba trajna. Tudi liima nemško Ludstvo nobenega sredstva. da bi za uoved;ilo, naj se nemške vojaške obiasti podvi-žejo nemš;ci ljudski volji ter da je še vtHlno neomajano mo^ pruskega Jcralja nadzorovati nemško državno politlco. Tudi se še vedno nahaja odiofiilni nemšld militarizem ali vojagka sila v rokiih dosedanjih nemških oblastnikov ali mo^rotcev. Ždružene države in njeni zavezniki se pa hoSejo glede premirja pogajati samo z zastopniki nemškega ljudstva, ne pa z nemgkiim' vOiašiklmi gospodarji in z nemškim cesarjem . Ce bi sa pa Združeno države in njeni zavezuiki morali pogajati a voiašklmi gospodarji Nemfiije in z neraškim pesarjem. r:otem-bi Nemčija ne smela zah tevati miru, ampak se bi morala udati. Odgovor Nemčije Wilsonn. Na VVilsonov odgovor, oziroma na njegova v praSanja jo dne 26. oktobra nemška vlada po državnem tajniku za zunanje zadeve dr.. Solfu predsedniku Zdmženih držav na kratko odgovorila, da vodi v NemJiji sedanja mirovna poga.fanja taka ljudska vlada, ki združuje v svojih rokah vso državno oblast, to6ej tudi najvišjo oblast nad vojaštvom ter da torej pričajcu ie predloge za premirje, ki bi naj dovedlo do praviCnega miru, kakor ga ,je ozna<5il Wilson v svojih spomenicali,