Maksimilijan toži občino w Sok ob pogledu na plačilne liste Os UŽITEK V DOBRI KAVI i PRAZARNA;0V71S-2666S ST. 74 - LETO 63 - CELJE. 19.9.2008 - CENA 1.25 EUR Odgovcvna utchinirA M Trtt^'i^i Cvtm Poplava • leto dni kasneje Bo v primeril Kajtna prišlo do sojenja? - H; I r O že za 30 EUR / au f m SiOL Vesolje veselja INTERNET • TV • TELEFON PrenosniK za 09ta(e nove nerc^ike pä ma izplaäla pomoči Če primerjamo lansko poplavo in letošnjo tcičo, se, v grobem gledano, pomoč države zelo razlikuje. Ker gre za dve različni naravni nesreči, se je tudi vlada odzvala različno, vsaj kar se posameznih oškodovancev tiče. Za odpravljanje posledic lanskih nesreč namreč deli denar za nazaj, za odpravo letošnjih pa vnaprej. odločitvi je botrovalo dejstvo, da so bile letos poškodovane strehe in da je treba hiše hitro zašđtiti. Prav (ako vel/a, da je bilo po lanski poplavi več pozornosti namenjene infrastrukturi, torej urlanju javnih objektov. cest. mostov. Ulos so bili v večji meri poškodovani objekti v zasebm lasti, kar terja drugačen pristop. lahko zaradi tega rečemo, da je država diskriminatoma do lanskih v primerjavi z letošnjimi oškodovana, ki so (bodo) denar dobili vnapr^^ Težko, ker bodo morali tudi letošnji pokazati račune izvajakev, ki so popravljali strehe in odstranjevali druge posledice vetra, toče in deževja. Nekateri celo pravijo, da je država županom vroč kostanj • župani namreč odločajo o delitvi denarja in sedaj predvsem pazijo, da se ne opečejo. Za^vonnki drugačnega izplačila pomoči po rmravnih nesrečah trdijo, da gre za spremembo na bolje, v smislu »kdor hitro da, dvakrat da». Vendarle ni ostalo neopaženo dejswo, da je vlada par dni pred volitvami (v sredo) na dopisni seji odobrila dodaten denar za odpravo posledic poplave v leta 200S, lansko braslovško neurje in lastnike lani poplavljenih stanovanjskih stavb, '{hdi zato ne moremo mimo stavka, da če si že ne želimo naravnih nesreč, naj bodo vsaj volitve bolj pogosto. Najboljši inovatoiji v Saši Najbolj inovativnim med inovativnimi je Gospodarska zbornica Slovenije v sredo podelila priznanja za inova-cije, nastale v letu 2007. Rezultat slovenskega finala so dve zlati, dvajset srebmihr enajst bronastih priznanj ter sedem diplom, na regionalni ravni pa je kandidiralo 170 inovacij Id več kot tristo inovatorjev. Število in kakovost prijavljenih in nagrajenih inovacij sta jasen pokazatelj, da ima Slovenija velik potencial za dvig kookurenčnosti gospodarstva. Med nagrajenci so s Celjskega srebrno priznanje prejeli ĐSH HiSni aparati Mazarje za univerzalni kuhinjski aparat, Esotech Velenje za bioplinsko napravo in Gorenje za novo generacijo hJadilno-zamrzo-valnih aparatov. Z diplomo so nagradili podjetje Bosio za ločevalnik olja iz vode in pralnih tekočin, Cinicamo Celje za avtomatsko vodenje delovanja zveznega hranilniicd pare ter zreški Comet za keramiCno vezane bruse. US me 2009 fELEVIZIJA ' k» 10& TV programov n« dl^lUnl ta^vriz^ INTERNET hVMU do 2S Hbps ^JLEFDNIJA pogovori v SLO kabelskih omrežjih www.tumsek.net 03 42 88 119 Energija iz odpadicov V Celju slavnostno odprli toplarno» ki bo zaokrožila odgovorno ravnanje z odpadki v Celju so včeraj slav-nostno odprli toplarno» ki pomeni zaključno (azo obdelave odpadkov. Glavno gorivo za proizvodnjo toplote in električne energije v njej bodo namreč obdelani odpadki in blato s čistilne naprave. Toplarno so od* prli direktorica direktorata za evropske zadeve id investicije v ministrstvu za okolje mag. Bernarda Pod-lipnik> župan Celja Bojan Šrot in mag. Aleksander Miri» direktor celjske Energetike, ki bo po letu poskusnega obratovanja upravljala s toplarno, za sežig odpadkov pa je že pridobila 15-letno koncesijo. Glavno kurivo za toplarno bo t. i. lahka frakcija odpadkov, id jo predstavljajo papir, karton, plastika» folije, tekstil in les. Pripravo odpadkov za sežig bodo opravljali v obiatu mehansko biološke obdelave. Te odpadke bodo zatem me^i s stabiliziranim blatom Iz Čistilne naprave, ki je drugi del goriva v toplarni. Tretji del je zemeljski plin. Letno bodo v joplarni sežgali okoli 20 tisoč ton pred tem obdelanih odpadkov in 5 tisoč con blata iz čistilne naprave. Termična moč kurilne naprave je 15 MW, moč proizvedene električne energije pa 2 MW. Električno energijo bodo dovajali v distribucijsko omrežje, toplotno pa v sistem daljinskega ogrevanja Celja. Z uporabo najnovejše tehnološke opreme so izpolnjene vse zahteve in določila Zakona o varstvu okolja, podzakonskih aklov in evropske direktive o sežigu odpadkov. Ob pripravi naložbe so ugotovili, da bodo emisije v zrak iz sežigalne naprave manjše od dopustnih vrednosti, določenih z BREF dokumentom o sežigu odpadkov. ki so bistveno nižje od dovoljenih vrednosti iz uredbe o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu. Odpadne vode so speljane v kalužno jamo, kjer jih po potrebi, na osnovi meritev nevtralizirajo in jih ohlajene odvajajo v ka- nalizacijo. Del pepela je nenevaren odpadek,uporaben tudi vgradbeni industriji, del pa bodo zaradi vsebnosti težkih kovin obravnavali kot nevaren odpadek in ga temu primemo tudi odstranjevali. Odlagali ga bodo v jaške opuščenih nemških rudni-lu>v. V obratovanje toplarne je vgrajena še ena varovalka. Postopek sežiga bo namreč ob zaznavanju kakršnih koli napak ali preseženih mejnih vrednosti emisij samodejno ustavljen. »V obratovanje toplarne je vgrajena Še ena varovalka. Postopek sežiga bo namreč ob zaznavanju kakršnih koli napak ali preseženih mejnih vrednosti emisij samodejno ustavljen,« je ob otvoritvi povedal vodja projekta Janez Peterman. Mag. Aleksander Miri je poudaril, da gre za prvo tovrstno toplarno v Sloveniji, ki je kot prva v Sloveniji tudi pridobila (PPC dovoljenje. Župan Bojan Šrot pa je menil, da je prav, da se pohvalimo z dobrim in opozoril na paradoks, ko lahko z navidezno spornimi naložbami temeljito izboljšamo ekološko sliko v občini. Mag. Bernarda Podlipnik |e Celjanom Čestitala in povedala, da bi Slovenija potrebovala še več podobnih objektov. Toplarna je stala 18,6 milijona evrov, v 70 odstotkih jo je sofinanciral evropski kohezijski sklad, v IS odstotkih država in v preostalih 15 odstotkih Mestna občina Celje. Z novo toplarno je Celje pridobilo dva koristna stranska produkta sežiganja - toplotno io električno energijo, morda pa je Se pomembnejše dejstvo, da se bo zaradi sežiganja količina odloženih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku zmanjšala za 6S odstotkov. Ne gre pa prezreti tudi dejstva, da bo zaradi nove toplarne treba uvoziti pol milijona kubičnih metrov plina manj letno. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Otvoritev toplarne so s svojim nastopom v Igri barv mad rdečo in zelano popestrila plesalka Plašnega foruma CeQe. Pomisleki ob toplarni Nad uradnim začetkom obratovanja toplarne ne skrivajo razočaranja v celj-sluh civilnih iniciativah» Id se bonjo za bolj zdravo in čisto okolje. »Največja težava toplarne je vtem, da javnost nebo mogla kontrolirati, kakšne stvari lam sploh sežigajo. Najhujše bo, če bodo v njej sežigali plastike, ki vsebujejo kior, saj se pri gorenju teh sproščajo nevarni diolöini. TakSnih plastik pa je na naših smetiščih še veliko,« v imenu celjskih civilni iniciativ (Cl), ki so se dosedaj ukvarjale bolj ali manj z nameravano gradnjo krematorija ter delovanjem Cinkarne Celje, pravi mag. Tomaž Ogrin iz inštituta Jožefa Štefana. Obenem poudarja, da je za Čiste tehnologije treba odšteti do 700 milijonov evrov in več, »Če pa poceni kupiš, obvezno leti nekaj v zrak«. »Ne glede na to, da je tehnološko sodobna sežigalnica, je ob izredno degradiranem okolju Celja nedopustno, da so (o sežigalnico izgradili prav v Celju, ki ima kar sto dni na leto toplotno inverzijo in ni prezračena kotlina," je toplarno kritiziral Član CI Aljažev hrib Boris Šuštar. »Dr. Andrej StergarSek iz Inšti- tuta Jožefa Štefana je na sestanku na oddelku za okolje MOC povedal» da je sežiganje blata iz Čistilnih naprav obremenjujoče za okolje, neekonomično in s slabim energetskim izkoristkom- Projekt izrabe kontaminirane biomase, ki jo inštitut ponuja občini, pomeni tudi ekološko neoporečno odstranjevanje tega blata iz komunalne čistilne naprave in svetlobna leta naprednejšo tehnologijo, kot je ta sežig.Šuštai toplarno še kritizira: »Da si upajo v zgibanki 2.200 ton pepela in žlindre označiti kot nenevaren odpadek je v po- smeh zdravi pameti, saj se vsi spomnimo zgodbe z elek-tro filtrskim pepelom iz Termoelektrarne Šoštanj, Samo 1.200 ton bo nevarnih filtrskih odpadkov, Če verjamete. in 120 ton koksa, ki se ga menda uporablja pri nevtralizaciji in odstranjevanju strupov, Člani Cl bomo za pel minut slave, kot se je izrazil župan Šrol, Še marsikaj naredili za Celjan-ke In Celjane, vprašanje pa je, če je mestna oblast, ki je plačana za to, da poskrbi za zdravo okolje in zdrave bivanjske razmere ljudi naredila dovolj. Trdim, da ni.« RP m it. 74 • 23. september 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Pozdrav jeseni na voliščih V nedeljo odločitev o tem, kdo bo sedel na 90 parlamentarnih stolčkov - Nova vlada po martinovem? Menda postaja že kar slovenska značilnost, da odhajamo na volišča na praznične dneve. Ta-ko smo že volili na Martinovo ne^ deljo» novo oblast so nam, kakor za koga, prinašali Miklavž aH parklji in nenazadnje nam je tudi samostojno državo z Ustavo RS skorajda prinesel Božiček. Tokratna nedelja sicer ne bo tako zelo »praznično« zaznamovana> a vseeno se bomo na voliščih skorajda poslovili od poletja, saj se jesen začenja v torek zjutraj. Ta-krat bo sicer še neiu'adAo, a vsee-DO dokaj zanesljivo znan tudi poimenski sestav novega 90-član-skega državnega zbora (DZ). Če bo Šlo vse gladko in brez zapletov, bi novo vlado lahko dobili po martinovem. Naše območje je za državnozbor-ske volitve razdeljeno med tri volilne enote. Glavnina, volilni okraji (VO) Šentjur, dva celjska, dva žalska, Mozirje in dva velenjska, sodi v 5. volilno enoto s sedežem v Celju, Laško je 8. VO 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu, medtem ko Šmarje pri Jelšah (1. VO) in Slovenske Konjice (3. VO) sodita v 7. volilno enoto s sedežem v Mariboru. O tem, kdo se na širšem Celjskem poteguje za poslanske mandate, nas je letos Državna volilna komisija seznanila s posebnimi brošurami, na hitro le to, da se za našo naklonjenost poteguje približno 160 kandidatov. A glede na to, da volivec izbira le med kandidati znotraj svojega VO, bo odloči- VOLITVE Vetra ne bodo ustavljali »človek ne more ustaviti vetra, lahko pa obrne jadro.« je ob predstavitvi kandidatov za volitve iz 5. volilne enote v Celju med drugim dejal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš. Povedal je §e, da so z 19 leii delovanja Zeleni med starejšimi slovenskimi strankami, dva mandata so bili tudi v pariamentu. »Ta pa zdaj očitno potrebuje tudi zeleno opcijo. Če želi res trajnostni razvoj družbe,« je dejal Cuš v upanju, da bodo Zeleni na tokratnih volitvah le »prebili« volilni prag. Zeleni so svoje kandidatne liste vložili v vseh slovenskih volilnih enotah. So »nepolitična« stranka, ki se zlasti zavzema za kakovost okolja, v Celju predvsem za kakovost zraka, sanacijo starih ekoioSkih bremen in večjo poplavno varnost. Pa tudi za Čimprejšnjo izgradnjo u^etje razvojne osi, ki mora Celje razbremeniti tranzitnega prometa. Ta je v mestu namreč med večjimi onesnaževalci. Na volitvah se bodo v nedeljo za stranko Zelenih na Celjskem potegovali: komercialistka Barbara Cater v šentjurskem volilnem okraju« biologinja Urša DrugoviČ in upokojeni zlatar Branko Vivod v dveh celjskih okrajih, inženirka ^adbeništva Tatjana Tominc in teh-nolog Milan Ferjan v dveh žalskih okrajih, v mozirskem kandidira profesorica Marija Jurak lYogar. v dveh velenjskih pa strojni tehnik Marjan Tratnik in socialna delavka Andreja Hochkraut. 5S lev manj zahtevna, le med 15 Imeni. Današnji petek je še zadnji dan volilne kampanje, ko nas politične stranke lahko prepričujejo, kako ravnali v nedeljo. Ob polnoči se začne volilni molk. ki bo trajal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. Potem se bo začelo preštevanje - najprej na voliščih, potem na sedežih okrajnih volilnih komisij in komisij volilnih enot in nazadnje še na državni ravni. Ob glasovnicah z voUŠČ. ki nam bodo prve neuradne rezultate pokazale že v nedeljo zvečer, je namreč ob ugotavljanju volilnih rezultatov U'eba Čakati le na glasovnice po pošti iz domovine in tujine. In potem seveda sledi preračunavanje, katere stranke (ob prestopu 4-odstoinega volilnega praga) bodo oblikovale bodoči D2 in kdo, poimensko, bo v njem naš predstavnik ljudstva. Mandat novim poslancem in vladi A kljub temu, da bomo imeli nove poslance že izvoljene, dosedanjim še ne bo prenehal mandat. Leta se namreč konča s prvo sejo novega DZ, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po izvolitvi, letos torej najkasneje do 11. oktobra. Dr. Danilo Türk bo lahko prvo sejo sklical Šele po objavi dokončnega uradnega izida volitev, ko bo tudi dokončno znano, katerih 90 kandidatk in kandidatov je izvoljenih. In v ta čas segajo tudi intenzivni pogovori o oblikovanju vladne koalicije, slednjo, z večino v DZ, si bo namreč moral zagotoviti tisti, ki bo izbran za mandatarja. Čeprav se prvi obrisi morebitnih koalicij že kažejo, bo prišlo oblikovanje vladne koalicije povsem v ospredje po ko-stitutivni seji OZ. Mandatna doba Tako kot prod vsakimi volitvami u je tudi letos kar precej volivcev odlomio, da odda svoj glas na predčasnem gfasovaniu od torka do četrtka. novega sestava DZ se bo torej začela najkasneje 11. oktobra, v vzpostavljanju nove oblasti pa čaka naslednji korak spet predsednika države, ki mora po konstituiranju novemu DZ v enem mesecu (torej najkasneje do 11. novembra) predlagati mandatarja za sestavo nove vlade. O imenu mandatarja se mora predsednik države posvetovati z vodji poslanskih skupin, zato se lahko posvetovanja začnejo šele po oblikovanju novega DZ, saj prej še niso znane poslanske skupine. Če bodo voiilni rezultati dovolj jasno določili razmerja moči med strankami, da ne bo težav s sklepanjem vladne koalldje, lahko Slovenija dobi obrise nove vlade že v tednu po martinovem. Le še do nedelje pa nam ostaja čas za premislek, kako zastaviti pot države za naslednja štiri leta. In tisto, na kar v tem času ne bi smeli pozabiti, je to, da je pri vsakih volitvah izredno pomembna tudi vo- lilna udeležba. Prav je. da pot izbira čim širši krog volivcev in nenazadnje: le tisti, ki se bo v nedeljo izrekal, ima vso pravico, da je potem s svojim »izbrancem« zadovoljen ali ne, tisti, ki se osnovni de-mokrarični pravici odreka, pa bi se moral sprijazniti z dejstvom, da je po toči pač prepozno zvoniti. Zato naj bodo v nedeljo volišča čim bolj množično obisk^at IVANA STAMEJČIĆ Foto: SHERPA i Vsak svoj izziv jemljem Zares, zato sem se tudi vkijučfi v stranko, ki ]o sestavljajo ljudje, odprti za nove pobude in ideje. Sam sem po srcu in poklicu glasbenik« kjer moraš biti odprt ter vedno pripravljen na nove izzive in spremembe. Tako kot je takt pomemben v glasbi, je prav tako v mojem življenju. Odločam se za rešitve, ki zvenijo prijetno in so sprejemljive za vse. V m Medved t^r' _ kandidat v volilnem okraju Laško-Radeče www.zares.si Zares si tudi naša občina zasluži poslanca. - it. 74 -19. septemlMr 200d - m AKTUALNO NOVI TEDNIK Šok ob pogledu na plačilne liste šolnikov Kljub 22 krogom mučnih pogajanj za plače med šolniki veliko razočaranje Prvo izplačilo plač v Javnem sektorju po novem sistemu je sprožilo val pritožb a^poslenih v vzgoji in izobraževanju. »Nič kolikokrat je bilo izrečeno» da bo nov plačni sistem odpravil nesorazmerja med primer* Ijivimi poklici. Vsi, ki smo prejeli plače po novem, vemo. da ni tako,« pravi Mar-lina Krebl, sindikalna zaupnica in predsednica celjskega območnega odbora Sviz. Konec minulega tedna so se namreč zbrali tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju v celjskih zavodih, ki so nejeverno primerjali in ana Titi rail plačilne liste. Medtem se je tudi na nacionalni ravni preko Sviza zganilo več skupin zaposlenih, ki ministrstvi za javno upravo in Šolstvo opozarjajo na svoj nedorečen status ter na nerazumljive uvrstitve v plačne razrede. načenja v plačne rasrede »Podatke o tem, v katerih primerih je Slo za morebiten napake s strani delodajalcev pri izračunih aH dn^e neras-porazume, Šele zbiramo. Več bomo vedeli oktobra, ko bodo izplačane septembrske plače, ne moremo pa mimo tega, da se nekatere skupine zaposlenih počutijo močno prikrajšane,« zbira prve vtise Kreblova, sicer učiteljica razrednega pouka in profesorica defektologije v OŠ Gla-zija. Pravi, da je plačni sistem res prinesel novosti, ampak tudi veliko slabe volje. »Nov plačni sistem nas je zelo razočaral. Obljubljali so nam višje plače, dobiU pa smo nižje. R^poreditev v plačne razrede temelji izključno na doseženi izobrazbi, ne upošteva pa se zahtevnost dela in deJovnega mesta. Vse javne uslužbence računalniško razporedi v tabele ne glede na to, kje delamo. To $e razumemo na ravni javne uprave, ker ima birokracija svoje zahteve ne glede nato, kje je kdo v službi. Vsem, ki delamo z ljudmi, se delovni pogoji spreminjajo dnevno. Še toliko bolj se to dogaja v šolstvu. Vsak začetek šolskega leta prinese kaj novega,« povzema ogorčenje Šolnikov Kreblova, ki na primer po novem plačnem sistemu za avgust prvič ni prejela defek-lološkega dodatka. Po eni strani priznava, da je nov) sistem za zaposlene v Šolstvu prinesel nekaj pozitivnih reSitev, na primer učno obvezo, ki je zmanjšana za uro ali pol ure razredniš-tva. V oddelkih posebnega programa |e po dolgem Času priznana ura za razredsištvo. Tisti, ki ne morejo napredovati v nazive, bodo še lahko napredovali v višje plačne razrede. O poteku tega bodo ravnatelji dobili navodila od Martina KrabI Poiiv ministru Virantu »Gospod minister, uvidite, da .vam ni uspelo, in ovrzite najnovejši plačni sistem, Vseh 160 tisoč javnih uslužbence^ tvorijo posamezniki. Za vsakim posameznikom je o'bi-čajno družina. To je veliko ljudi. Živimo v času naraščanja inflacije in pa(^joče gospodarske rasti. Pomislite, koliko otrok zaradi slabega plačnega sistema ne bo moglo Študirati, koliko družin si ne bo privoSČUo ozimnice, nakupa kurjave, morda zimskega dopusta, novih škornjev ali plašča. To so veliki problemi, morda ne za 160 risoč zaposlenih v javnem sektorju, za marsikaterega posameznika pa. Potrebujemo in zaslužimo si boljši sistem,« je Še zapisala Kreblova. ministrstva. Vendar se že na tem mestu zatakne, saj, kot prav! Kreblova, bo vse temeljilo na podlagi ocene o de- lovni uspešnosti. »To oceno bo dal ravnatelj in bo tako lahko popolnoma subjektivna. Nekateri elementi ocenje- vanja favorizirajo poslušnost in prilagodljivost javnega uslužbenca. Poleg tega je ocenjevanje nepregledno, predolgo. Ravnateljem vzame preveč časa, ki bi ga lahko porabili za pedagoško delo,« razmišlja Kreblova in govori tudi o popolni destimula-ctji za vse, ki so Že dosegli naziv svetnik in 5. plačni razred, saj zanje napredovanje ni več možno. Zapostavljeni in pedplacani v oči še posebej zbode nekaj primerov. »Mobilnega defektologa, ki dela v treh ali več šolah, se v osnovi uvrsti v SI. plačni razred. Za vse tiste, ki ne poznajo narave njegovega dela, se zdi to preveč, vendar iz lastnih izkušenj iah-ko povem, da delo v dveh ali več šolah pomeni dvojne konference, govorilne ure s starši in še marsikaj našteva Kreblova ob tem, da so vrt-Čevski in šolski defektolog plačno skoraj izenačeni z ostalimi vzgojitelji in učitelji. Pokaže plačilno listo in nadaljuje: »Nov plačni sistem omogoča razrednikom, da so upravičeni do dodatka na razredništvo. Vsi dodatki so določeni v odstotkih. Zame kot razredničarko lanskega devetega razreda ta dodatek po novem znaša 2,32 evra! Nisem edina, ki me zanima, koliko je po novem vredna moja bruto ura. Informirani smo, da bi to moralo biti razvidno iz plačilne liste. Na moji in še na marsikateri plačilni listi tega ni.« Vendar v Šolah ne delajo zgolj učitelji. »Poslovne seki^ tarke so po novem plačnem sistemu uvrščene zelo nizko, prenizko,« pravi Kreblova. Preko Sviza so nekdanji pisarniški referenti že posredovali na ministrstvu, saj prehod na novo delovno mesto ni predvidel prenosa plačnih razredov iz naslova napredovanj. V ponedeljek je bil sklenjen načelni dogovor, ki naj bi omogočal višje plačne razrede ob soglasju ministra in župana. Nezadovoljni so tudi računovodje, ki so sicer sklenili dogovor za analizo primerjalnih račimovodskih mest v ostalih zavodih, ki r^aj bi jih ministrstvi za javno upravo in Šolstvo pripravili do 5- oktobra- To je šele vrh ledene gore, meni Kreblova: »Prenizko so uvrščeni ali pa imajo nizke plače čistilke, hišniki in vsi ostali, ki so razvrščeni v plačni skupini }. Vsem tem je nov plačni sistem prinesel nič ali realno manj kot nič-« Tbdi giede najnovejših dogovorov ostajajo šolniki nezaupljiva. »Ne moremo mimo dvoma, koliko obljub je bilo danih na račim volitev. O tem bomo lahko presojali v naslednjih mesecih,« še dodaja Kreblova. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ MarUa Gračnar KOT POSLANKA BOM VZPODBUJALA USTVARJALNOST VSEH GENERACIJ, SAJ SE ZAVEDAM. DA LAHKO DELIMO LE, KAR USTVARIMO, PRI TEM PA BOM POZORNA NA DRUŽINI IN OKOUU PRIJAZNO PODJETNOST. ZAVZEMALA SE BOM ZA DOSLEDNO SPOŠTOVANJE ŽIVUENJA IN ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA, ZA VEC SODELOVANJA MED GENERACIJAMI, ZA VEC POUDARKA IN UREDITEV PROSTOVOUNECA DELA. PRISLUHNILA BOM UUDEM VSEH STAROSTI IN STANOV. DELALA BOM VESTNO POŠTENO IN ODGOVORNO, PO CEMER ME MOJI VOLIVCI SIGURNO ŽE POZNATE. DANA BESEDA PRI MENI VELJA! Naslednji korak: še boUša Slovenija POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOU CELJE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vpisuje v višješolski študijski program izrednega študija EKONOMIST moduli: turizem komerciala računovodstvo Možnost študija v Celju, Rogaški Slatini In Mozirju. • 03 428 54 50 • pks-vfsja.ce@gud8t.ame5.9i * www.pk8ola.com/visfa/vi sja.h^ • l^tRC it. 74 -19. s^>tMiber 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Z izgubo, a stabilno Tako |e Maijao Ferjanc, direktor celjske splošne boloišnice, opisal poslovanje tega javnega zavoda v prvem letošnjem polletju. Bolnišnica je namreč po pr-vih ocenah ustvarila 263 tisoč evrov izgube, kar je 0,7 odstotka celotnega prihodka bolnišnice. A številka Še ni dokončna, saj za letos še niso sklenili pogodb za izvajanje zdravstvenih storitev, prav tako ni jasno, v kolikšni meri bo zavod za zdravstveno zavarovanje kril zvišanje plačne mase po novem plačnem sistemu. V prvem polletju so v bolnišnici, tudi zato, ker so za poletje predvideli nekoliko manj opravljenih storitev» presegli predviden obseg dela tako na ambulantni - za deset odstotkov - kot hos-pitalni ravni - za dva odstotka. Sicer pričakujejo, da bodo do konca leta uresničili ves načrtovan in dodatni program, za katerega se bodo dogovorili z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Prav z dodatnim programom želijo vbolnišnični proračun vnesti nekaj več denarja. Dodatne programe si želijo zlasti na področju ortopedije, žiLne kirurgije, artroskopi- je in enote za zdravljenje možganske kapi. Ker je poslovanje zavoda stabilno, ob koncu leta tako ne pričakujejo izgube. Tudi v Celju transffusijsici center Celjska splošna bolnišnica je 5. avgusta uspela pridobiti status transfuzijskega centra, Tako je za zavodom za transfuzijsko medicino v Ljubljani in centrom za transfuzijsko medicino v Mariboru tretja tovrstna ustanova pri nas. V Celju bodo tako še naprej zbirali, predelovali in izdajali kri Čakalne dobe se kljub povečevanju obsega programov ne zmanjšujejo, ugotavljajo v bolnišnici. Najdaljše so oa področju endoprotetike, kjer pacienti v povprečju čakajo 22 mesecev. V vodstvu računajo, da bodo z uvedbo dodatnih programov in popoldanskega dela čakalne dobe znižali. Kljub temu, da danes še čutijo pomanjkanje zdravnikov, so za prihodnost optimistični. ter skrbeli za raziskave. Poleg novega statusa, ki se pri* lagaja prenovljeni zakonodaji. so uspeli pridobiti tudi certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Z opravljeno presojo in s pridobitvijo statusa bodo tako lahko še naprej zbirali, predelovali in izdajali kri. »S tem, da smo potem vsako leto znova pre-verjani, kar je novost v zakonodaji,« dodaja predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk. Letno sicer kri odvzamejo 9.5Q0-krat. V letošnjem letu so število dosegli že do dveh tretjin. V bolnišnici trenutno pripravljajo gradivo za javni razpis za investicijsko dokumentacijo izgradnje novega dela bolnišnice. Prihodnje leto bodo poiskali izvajalca gradbenih del, gradiija bi se lahko začela teta 2010. Tako naj bi nove prostore med drugim dobile ginekologija, infektolo-. gija, pediatrija, kardiologija m očesna ambulanta. Nov del bolnišnice bo stal med delom, zgrajenim v osemdesetih, in obstoječo ginekologijo. Del starih objektov bodo porušili, Gizelino bolnišnico pa ohranili. ANDREJ KRAJNC Na vrat na nos se ne obnese Ph zadnjem izplačilu so bile povprečne plače v celjski bolnišnici za iS odstotkov višje kot prejšnji mesec, v skladu z oovim plačnim sistemom v javnem sektorju pa se bodo do leta 2010 skupno povečale za 32 odstotkov. S plačami po novem vsi zaposleni niso zadovoljni. Pisno je nezadovoljstvo izrazilo nekaj manj kot 4 odstotke zaposlenih oziroma 60 od 1650 zaposlenih. Med nezadovoljnimi prevladujejo srednje medicinske sestre, zlasti starejše, ki opravljajo zahtevnejša dela oziroma dela. ki jih bi na; opravljale diplomirane medicinske sestre. Dodatne usposobljenosti pri novih pogodbah niso upoštevali, vendar pričakujejo, da bodo našli ustrezno rešitev. V bolnišnici zagotavljajo, da bodo pritožbe razrešili najkasneje do konca meseca. »Obravnavali bomo vsak primer posebej,« pravi direktor bolnišnice Marjan Ferjanc, ki ugotavlja, da so težave sprožila tudi previsoka pričakovanja. Kljub prizadetosti posameznikov zaradi po njihovem nepravični razvrstitvi v nove plačne razrede v celjski bolnišnici nov plačni sistem ni prinesel tako hudih pretresov kot na primer v ljub- Biseiica Lipoviek ijanskem kliničnem centru. Eden izmed razlogov je tudi ustreznejša organizacija dela. Na enoti intenzivne medicine operativnih strok je na primer zaposlenih 15 diplomiranih in višjih medicinskih sester ter 10 zdravstvenih tehnikov. »Vsak opravlja delo> za katero je usposobljen,« pravi glavna medicinska sestra te enote Biserka Lipoviek. Do težav prihaja naj^lj tam, kjer so zavodi zato, da bi prihranili, raje zaposlovali mlade in manj izobražene medicinske sestre, čeprav so bile dejanske potrebe drugačne. Do zapletov, kakršni so se pojavili v zdravstvu, zagotovo ne bi prišlo, če ne bi uvajali novega sistema na vrat in nos. Dve desetletji staro prob-lemariko srednjih medicin- skih sester» ki so se v praksi usposobQe za zahtevnejša dela, bi razrešil sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki bi ga morala vzpostaviti zbornica zdravstvene nege. Če bi bilo to že narejeno, bi v sistemizacijah bolnišnic lahko sistemizirali delovna mesta s temi kvalifikacijami, ki bi bile tudi uvrščena v kolektivne pogodbe in ustrezno vrednotena. Žal bodo stem nacionalnih poklicnih kvalifikacij pripravili šele pri-hodnjeleto, nov plačni sistem pa so uvedli Že sedaj. To je brez potrebe sprožilo val slabe volje in parcialnih dogovarjanj za višje plače, V predvolilnem času večinoma uspešnih. .V ponedeljek so na primer sindikati z ministrom za javno upravo Gregorjem Viran-tom dogovorili 20-odstotno povišanju plač za srednje medicinske sestre v intenzivnih terapijah tri, za srednje sestre v intenzivnih terapijah dva in ena pa 12 odstotkov. Je pa že slišati opozorila, da takšna dogovarjanja samo ru-šijo razmerja. Če bodo Sii v dogovarjanjih s srednjimi medicinskimi sestrami predaleč, lahko pričakujemo ponovno nezadovoljstvo - med diplomiranimi medicinskimi se- strami. MILENA B. POKLIČ S 5 M Gremo v akcijo! Glas za Bojana Šrota je glas za razvoj tega območja. Midva ga podpirava. Podprite ga tudi vil dikt Podergajs. župan občine Vojnlk' Martin Bred, župan občine Dobma u www.slssmsTSI St. 74 -19. september 2008 m GOSPODARSTVO O cetis Prihodnje leto z novo dvorano 41« Mednarodni obrtni sejem dosegel pričakovanja • Sejemski vrtec, brezplačni avtobus ... Družba Celjski sejem je zadnji dan sejma podaJa prvo oceno 41. Mednarodnega obrtnega sejma. Kot pravijo, so se Števil-ke obiskovalcev močno približale optimističnim napovedim o 170 tisoč obiskovalcih, družba pa je z niisliini že pri 42. sejmu» na katerem bo razstavljavcem na voljo nova sejemska dvorana. Letošnji obrtni sejem je. kol pravi organizator. podrl rekorde zadnjih Štirih let. Kritik ni bilo, pravijo, razen mogoče na previsoke cene gostinskih storitev ali nedeljsko gnečo pri parkiranju, naključni obiskovalci pa so imeb pripombe tudi na »razmetanost« razstavljavcev, ki ponujajo enake rešitve. di zato se pripravljamo na gradnjo nove dvorane, v kateri bo dovolj prostora za skorajda ves gradbeni del. ki se predstavlja na sejmu,« je pojasnil predsednik uprave družbe Celjski sejem Franc Pangerl. »Zelo težko je razporediti razstavljavce po nekem logičnem sosledju, ker nekateri ^üjo točno določeno mesto, pogosto pa se zgodi tudi, da razstavljavci prepozno pokažejo svoj interes za sejem, zato jih težje grupiramo.« Pangerl ocenjuje, da bo prihodnjo leto zaradi zaostrenih gospodarskih razmer pritisk razstavljavcev Se večji. »Težje ko so tržne razmere, kvalitetnejše se morajo podjetja predstaviti,« pravi. »Za poslovne sisteme bo leto težko, Predzadnji dan mednarodnega obrtnega sejma v Celju je družba Celjski sejem tudi odprla sončno elektrarno na strehi dvorane D. Mala fotona petostna elektrarna je delovati začela konec avgusta, do danes je v omrežje predala dobrih 2.400 kWh elek-trične energije, načrtovana letna proizvodnja pa znaša 22.000 kWb. Elektrarna bo k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida prispevala 15,4 tone letno, zanjo pa je Celjski sejem odštel 95 tisoč evrov. Fnnc Pang«rt. 2adovol>en 2 obiskom, si ni mogel kaj, da ne bi kakšno krepko r^el tudi m račun ne jveqih sbtemov, ki že nekaj let ne sejmu ne sodelujejo. mi pa bomo cenovni nivo poskušali prilagoditi razmeram časa.« Od novosti, ki so jih letos uvedli» bodo zagotovo obdržali sejemski vitec, je povedala izvršna direidorica sejma Breda Obrez Pre-skar, »razmišljamo pa še. da bi brezplačni avtobusni prevozi pogosteje vozili iz oddaljenih parkirišč kot pa iz centra mesta.« O delih, ki jih potrebno postoriti, so omenili Se klimatizacijo hale K ter gradnjo nove dvorane. Ta bo stala na južnem delu sejmišča med halo L in vojašnico, kjer je trenutno še tenis igrišče. »Smo v fazi nakupa okoli 6 tisoč kvadratnih metrov zemljišča občine.« Pangerl upa, da bodo z gradnjo (stala jih bo 1,5 milijona evrov, skupaj z nakupom zemljišča pa I» projekt vreden od 2,2 do 2,5 milijona evrov) končali ne le do naslednjega obrtnega sejma, temveč že do Avtomobilskega salona Slovenije, ki bo 12. maja prihodnje leto. R02MAR1 PETEK Foto: SHERPA. KATJUŠA i ; ANKETA Doris Itnk, Kamini Hočevar iz Šempetra: »Obisk je malce slabši kot prejšnja leta. Cene sejemskih prostorov gredo rahlo gor, enako velja za cene gostinskih storitev. Mogoče je zato obiska nekaj manj. Ampak za reklamo je pač potrebno nekaj tudi dati.« Uroš Plavic. podjetje Vi-dax iz Maribora: »Na tem sejmu smo prvič in lahko rečem, da smo z obiskom zadovoljni. Oceno predstavitve bomo naredili po končanem sejmu in takrat se bo videlo, ali smo bili uspešni.« Nedelj ko Sedlarje vi Č iz Velenja: »Na sejmu me pritegnejo predvsem tehnične stvari, zaradi njih pridem, vendar se mi zdi, da so cene manj ugodne kot v ugovinah. Vsako leto je ponudba bolj ali manj enaka, vsako leto je vsega dovolj.« Popravek v torkovi številki smo na strani 4 v članku z naslovom Avto Celje je varna naložba zapisali, da je na sliki Branko BerkoviČ skupaj z direktorjem Jožetom Fidlerjem. Podatek ne drži, saj je bil na posnetku najstarejši član kolektiva Franc Novak, ki je star 83 let, Branko Berkovič pa je res šestdesetletnik ter še vedno zaposlen v Avtu Celje. Za napako se iskreno opravičujemo. ProtostnikI, pet jih je prišlo tudi iz Comete, so dobro uro Čskeli m konec neroka v zedevi Comet proti sindikalistom. Sindikatu 440 tisoč evrov globe? Med torkovim prvim narokom, v katerem podjetje Comet toži vodstvo sindikata KNSS Neodvisnost ter sindikalista Milana Mesariča, so na ulici pred sodiščem v Celjem mirno prostestirali člani siridikata. Vodstvo Co-meta namreč sindikat toži za 442 tisoč evrov, ki jih je podjetje izgubilo v mesečni stavki delavcev leta 2004. Tožena je tako krovna organizacija sindikata, sam sindikat v Cometu ter tudi Milan MesariČ, ki je stavko le- www.sds.si ia2004 vodil. Vrhovno sodišče je presodilo, da je bila izvedena stavka nez^onita, ker so delo preprečili nestavka-joäm ter zaradi gladovne stavke ogrožali zdravje ljudi. Med torkovb obravnavo je Mesarič dvakrat prišel do pro-testnikov ter povedal, da je vodstvo pripravljeno odstopiti od tožbe le, če se sindikat za stavko opraviči v medijih. »S tem bi priznali od-vzetje ustavne kategorije, ki določa, da imajo delavci pravico do stavke. Ce na to pri- stanemo, smo pristali na odvzem te ustavne kategorije,« je dejal. »Sploh pa, kako lahko po eni strani trdijo, da je nastala škoda zaradi stavke tako visoka, po drugi strani pa bi jo bili zgolj z opravičilom pripravljeni pozabiti.« Zato je predlagal, da ponujene možnosti sindikat ne sprejme, s čemer so se soglasno strinjali tudi ostali. Obravnava se bo na sodišču nadaljevala 11. novembra. ROZMARl PETEK Foto: KATJUŠA Slovenska demokratska stranka o obkrožite // i Miran Jurkošek Slovenija na pravi poti Nadaljujemo skupaj m St. 74 • 19. s«pt«mber 2008 partner z najtvljšlm ohmotn INTERVJU Evropski babilonski stolp Celjanka Nastja Klemenčič Schmidt in Anita Bah iz Loke pri Žusmu s svojim delom v Bruslju puščata evropski pečat v administrativnem središču Evropske unij€> v Bruslju, sta se poleg mnogih Evropejcev (z]našli tu* d i Celjanka Nastja Klemenčič Schmidt in Anita Bah iz Loke pri Žusmu. Medtem ko si je prva svojo evropsko pol jasno začrtala že v Času Študija, se drugi kot Študentki evropski Babilon Še v sanjah ni orisal. Ponosni, da l^ko kot Slovenki vsak dan pripomoreta k napredku v Evropi, vedno znova negodujeta nad preveliko majoneze in kisle smetane na krožniku v menzi parlamenta. Zaposleni v Evropskem parlamentu, Klemenčič Schmidtova na generalnem direktoratu za informiranje in Bahova v prav&o-lingvistični službi, v prostem času ostajata Slovenki. Z njima smo se pogovarjali na obisku v Brus-Iju. Kdaj se je začelo vajino prvo spogledovanje z delom v Bruslju? Klemenčič Schmidt: Prvi stiki segajo v študentska leta, ko sem se po Študiju v Ljubljani vpisala na Študij v Brugge. Tam sem končala magistrski Študij političnih ved in nadaljevala v Luksemburgu, kjer sem opravila magisterij iz evropskega prava. Kmalu zatem sem začela pripravništvo v parlamentu, kjer sem zaposlena od leta 2002 in stalno zaposlena od leta 2004. Pot se je sama od sebe tako kanemo kot zasebno začela v Bruggeu. kjer sem spoznala bodočega moža in skupaj sva delo nadaljevala v Bruslju. Bah: Če bi me pred tremi leti in pol vprašali, ali bom nekoč delala v Bruslju, bi bil odgovor zagotovo ne. Ravno sem zaključevala študij nemščine in angleščine na Filozofski fakulteti in malce že poučevala ter prevajala. Dela 80 bila po večini pogodbena, zato sem v tistem obdobju z zasluženim denarjem težko shajala. Odzvala sem se namigu prijateljice, ki je že delala v Bruslju, da pošljem prijavo za delo. Oba s fantom sva poslala prijavi z življenjepisom in bila povabljena na razgovor, on kot asistent in jaz kot prevajalka. Žal mi prevajalskega izpita ni uspelo opraviti, toda že po dveh mesecih sem prejela vabilo na delo iz parlamenta. Takrat še ni biio po- Cene najemnin v Bruslju so odvisne od lokacije. Za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v tako imenovani evropski četrti je treba odšteti med 800 do 1.500 evri, za garsonjero pa najmanj 500 evrov. Manjše hišice do 120 kvadratnih metrov zunaj mesta lahko najamete že za 800 evrov. 30-letna Nastja Klemenčič Schmidt se je po 1. gimnaziji v Celju vpisala na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer je končala študij mednarodnih odnosov in novinarstva. Nato je končala magistrski študij političnih ved v Brugge in opravila še en magisterij iz evropskega prava v Luksemburgu. Z delom v Evropskem parlamentu je začela pred šestimi leti in se ieta 2004 stalno zaposlila. Ttenutno je zaposlena na Generalnem direktoratu za komuniciranje v Evropskem parlamentu, natančneje v direktoratu za inovacije In tehnološko podporo. sebnih razpisov za posamezna delovna mesta in imela sem srečo, da so me zaposlili zgolj na podlagi Življenjepisa. Kakšno delo trenutno opravljata? Klemenčič Schmidt: Trenutno v direktoratu za inovacije in tehnološko podporo opravljam delo svetovalke generalnemu direktorju za komuniciranje. Moje delo je usmerjeno predvsem k notranjemu komuniciranju vseh zaposlenih in delujočih v parlamentu. Bah: Preverjam besedila s pravnega in lingvističnega vidika, s pomočjo katerih se razpravlja na plenarnih zasedanjih v Bruslju in Strass-bourgu. To pomeni, da se beseälo najprej prevede v slovenščino, nato pa ga je potrebno primerjati in preveriti, da je skladen z doku-menti v vseh treh uradnih jezikih EU. Slovenci skorajda nimamo predstave, da bi vajino delo lahko vplivalo na naše življenje tukaj. Bah: Moji doma na primer ne vedo, kaj natančno počnem. Moje delo se jim zdi dosti bolj neoprijemljivo v primerjavi s tistim, ki lijo roki. Med plenarnimi zasedanji delamo tudi po dvanajst ur in več. V času počitnic ali podaljšanem koncu tedna se s fantom potrudiva, da odideva v naravo in se ukvarjava s športom. Rada kolesariva, toda narava ni tako razgibana kot pri nas, zato rada odideva na jug Belgije. Tudi plezava, vendar so tukajšnje stene nevarne za začetnike, kot sera jaz. Otrok Se nimam in nisem prepričana, da je tulcajšnje delovno okolje družini tako prijazno. kot je slišati. Izkušnje sodelavk niso ravno vzpodbudne. Klemenčič Schmidt: Dan se začne zelo zgodaj. Naša dveletna Lana se namreč zbuja že pred sedmo zjutraj in dan se redko konča pred polnočjo. Dnevi so izjemno intenzivni. Cim bolje Želimo izkoristiti življenje v Bruslju, ki je fantastično, če ga znaš i^oristiti. V službi uživam, zato sem med dnevom zadovoljna. Vsak skupni trenutek z možem in s hčerjo želimo živeti polno. V dojemanju in razumevanju sveta portugalskih sodelavcev na eni in Švedskih na drugi strani pravi-ta> da je najlepši čas, ko lahko ostaneta Slovenki. Klemenčič Schmidt: Izkušnja sobivanja s tujci te naredi tolerantnega. Le tako se lahko zaveš svoje kul- turne vrednosti in okolja ter hkrati spoznavaš druge. Pomembno je razumeli način razmišljanja drugih narodov, tukaj nas je 27 in to je fantastično. Najbolj pristni pa so trenutki, ko se skupaj najdemo Slovenci. Takrat se z druženjem vračamo domov. Bah: Kjerkoli si, slišiš vsaj 27 različriih jezikov. Nič Čudnega ni, ko te na ulici ustavi Poljak, Romun, Anglež ali Afričan. To je izkušnja» ki bogati. Slovenci med sabo negujemo Še prav poseben odnos. Medtem ko dekleta igramo odbojko, naši fantje nabijajo nogomet, nato pa vsi skupaj odidemo na pivo. Zgodi se, da nakoncu zabav tičimo skupaj le še Slovenci. kot da v našo sredo ne bi hoteli sprejeti druge. Toda to ne drži, smo samo močno navezani drug na drugega. V tem multikulturne m svetu ste vi, Nastja, našli svoj »evropski fenomen«. Klemenčič Schmidt: (smeh) Korenine mojega moža so zelo multikulturne. Njegov oče je Nemec, mati mešanica španske in portugalske krvi. Ivo je Evropejec v pravem pomenu bes^e. Rodil se je v Nemčiji, počitnice preživljal v Španiji in na Portugalskem, študiral je v Angliji In Franciji. Ko sem ga spoznala, se mi je zdel pravi fenomen. Odkar sva sku- 31-letna Anita Bah se je po končam gimnaziji v Celju vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer an^eščina in nemščina. V Evropskem parlamentu se je zaposlila pred tremi leti. kjer opravlja delo v pravno-lingvistični službi. sem ga opravljala doma. Ko pridem domov, vedno znova razlagam, kaj počnem, včasih, Če je potrebno, tudi narišem. Toda vedno bolj so informirani, tudi na račun medijev, kakšne odločitve se sprejemajo in kar je najpomembneje, se zavedajo, da te vplivajo na njihovo življenje, Četudi so sprejete tisoče kilometrov stran. Klemenčič Schmidt: Sama sedaj nimam veliko opravka s Slovenijo. Delo ni določeno glede na državo, iz katere prihajamo, temveč je strokovno določeno. Ko sem prišla v parlament, je bilo do slovenskih volitev v EU še leto in pol in takrat sem se ukvarjala z volilno kampanjo in z razvojem komunikacijske strategije. V tistem obdobju sem sedem mesecev preživela tudi v informacijski pisarni v Ljubljani. Vsi se močno zavedamo, da prihajamo iz Slovenije in da se to pozna tudi pri našem delu. Zdi se, da časa za zasebno življenje vbruseljski birokraciji ni. Bah: Uradni delavnik začnem med 8.30 in 9.15 uro in traja do 17.30. Pogosto potegnemo, ko nas k temu si- Za delo vevTopski upravi je treba prej opraviti poseben izpit, Id mu v bruseljskem žargonu rečejo »concours«. Predložiti je treba Še diplomo, dokazilo o delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanosti, rojstni list in opraviti temeljit zdravniški pregled. Dodatnih stroškov s prevajanjem potrdil ni. Osnovna plača uradnikov se začne pri štirih, asistentov pri treh in tajnikov pri 2.500 evrih. pa j, opažam, da ni močno navezan na nobenega od do-ločenih krajev, tako kot jaz na Celje in Slovenijo. Vprašanje» ali je Portugalec ali Nemec, ga vedno nekoliko zmede» celo ujezi. Ne pozna odgovora. Ko gleda nogometno tekmo, bo boij Portugalec in ko bo treba kupiti novavto, se bo odloča) kot Nemec in seveda tudi izbral nemški avto. Ob tem se sprašujem, kako se bo odražala identiteta naša Lane. Razlika je, ali odrašča v francoskem vrtcu v Bruslju ali doma v Celju. Razlika je tudi v pesmicah, saj ml ne pojemo istih pesmi. Jaz namreč govorim z njo slovensko, Ivo nemško, razume pa tudi francosko in angleško. Angleščina je jezik) v katerem se sporazumevava z Ivom. V čem je belgijsko življenje drugačno od tistega doma? Bah: Včasih imamo občutek, da smo vsi ena velika vas. Toda Še vedno so razlike, ki bodejo v oČi. Tudi po treh letih obupujem nad tukajšnjo hrano, ki je zelo slaba (zavije z očmi). S fantom se trudiva, da konec tedna kuhava zdrave in lahke jedi. Najbolj sem srečna, ko je za štedilitikom fant, ki zna vihteti kuhalnico in takrat se dodobra najem. Tudi promet me je negativno presenetil. Pozitivno pa name vpliva sožitje 2 drugimi, zaradi katerega je Bruselj kot nekakšen babilonski stolp. Kako naprej? Klemenčič Schmidt: Prihodnost ru vprašljiva. Oba z možem imava tukaj stalno zaposlitev in ob tem se zavedava najinih korenin. Zaradi tega sva sprejela kompromis, da zaenkrat vrnitev v Slovenijo, Nemčijo, Španijo ali Portugalsko ni možna. Ne vemo. kam nas bo pot zanesla. Zagotovo pa vemo, da bomo ostali v evropskih vodah. Bah: Glede na to, da sem prišJa sem bolj kot ne po naključju, se s fantom želiva vrniti v Slovenijo. Veliko pa je odvisno od tega, aH bom uspešno opravila prevajalski »konkur«, kj me Še čaka in ali bo Aleš zamenjal službo in končal študij na daljavo. mateja jazbec ŠL 74 • 19. september 2008 NU«; 8 TEMA TEDNA NOVI TEDNIK Poplava^ stara leto dni Ob letu osorej obujamo spomine na grozljive trenutke - Sanacija se izvaja> vendar počasi - Slike niso črno-bele Uini so v noči na 19. september trepetali praktično vsi kraji na Celjskem. Pritoki Savinje so pokazali vso svojo strahotno moć, uničevali ceste in mostove ter poplavljali hi^, dež je raz-močil zemljo, prožil plažo* ve inr žal, povzročil smrt dveh mladih ljudi. Katastrofo je doživljal vsak po svoje, država pa je (in še) blažila posledice. Vsaj v obljubah ministrov in drugih, ki so obisk(ov]ali pri-zadete kraje in ljudi, )e bilo poleg besed tolažbe sii^ti tudi besede upanja. Da bodo pomagali. Tudi zato smo se odloČili, da obudimo spomin na lansko poplavo in pregle-damo, kako )e z obljubami. Naj opozorimo» da slika ni čmo-bela. Problemi so večplastni, ker vsak plaz, vsa-ka cesta ali vsaka uničena hiša zahteva drugačen pristop, da ne govorimo o tem, kako različne so posledice zaradi različnih naravnih nesreč. In (udi o tem, da se država v zadnjih letih različno odziva. V noči na sredo če obudimo spomin na dopoldne, staro leto dni, so se v sredinem jutru kazale posledice v najstrahotnejši obliki: kupi blata, uničene ceste, zasute kleli, grozeči plazovi ... Težave zaradi zemeljskih plazov in naraslih vod so se začele lanskega 18. sep-lembra popoldne. Najprej so poplavljali manjši vodotoki in meteorne vode, od večera pa še Savinja. O težavah so poročali iz občin Vransko, Braslovče, Polzela, Ljubno, Žalec, Dobrna, Prebold, Slovenske Konjice. Celje, Vojnik, Velenje, Šmartno ob Pa-ki, Rečica ob Savinji, Mozirje, Nazarje in Zreče. Kasneje, ko so se vode umirile, so se začeli trgati manjši in večji plazovi. Pod vodo 50 bili celi kraji, Velenje je bilo odrezano od sve- ta. marsikje so reševali ljudi in njihovo premoženje, v poplavljenih hlevih se je oglašala živina, gasilci so iz Savinje pri Zagradu rešili osebno vozilo s šestimi tujci. V prostorih zadružnega doma v Galiciji so uredili začasno bivališče za občane s poplavljenimi bivalnimi prostori, V Mozirju so na Savinji ustavljali plavajoča drevesa. V občini Rečica ob Savinji so gasilci reševali 50 šolarjev, ki so bili v kampu Menina. Podivjane vode so spodkopale praktično tretjino hiše na Trnovcu, gasilci so iz hiše prisilno rešili stanovalca. Zastali so koraki in obnemele besede, ko je plaz v Podgorju pokopal dva Človeka Spanje t odprtimi očmi Lanska katastrofa je sicer najbolj odmevala v Železnikih. »Denarja nismo usmerjali samo v Železnike, tem- Cesta Zidanj Most-Brüe po poplan. Danas (a asfaltirana. Podobnih prizorov jo še veliko. {Fotor GK) Gradnja mostu v Višnji vasi (Foto: GmpA) več smo enako pozornost namenili vsem občinam. Odzivi na pomoč so dobri, sploh ker smo uresničiU obveze, pri čemer sodelujejo (udi občine,« poudarja minister Janez Podobnik ter opozarja, da gre pri odpravljanju poplavnih posledic za trileten program sanacije in da bodo v prihodnjem letu pozornost namenili predvsem vodotokom in tudi sanaciji plazov. Kol povsod je tudi tu >vendar<: »Nekateri postopki bi morali biti hi-irejši, da bi denar čim prej prišel do oškodovancev,« priznava Podobnik, ki je že napovedal spremembo zakonodaje. Med plazovi Podobnik omenja tudi plaz nad Bočno. Ravno ta plaz. ki ogroža celo naselje, je primer, da se določenih stvari ne da popraviti oziroma odpraviti čez noč. Dokumentacija, izme-re, ugotovitve, revizije... potem projekti in nazadnje še izvedba del. Tako se tudi denarja, čeprav ga država odo- Ostali 80 grozljivi po-dlatki: v grobm )e bilo na območju vzhodjio^tajer-ske regije poškodovanih ali uničenih približno 50 mostov» uti^o de je več kot sto zemeljskih plazov, na terenu je delalo več kot 1.800 pripadnikov enot za zabilo, rezanje in pomoč. Vop^äylye-nih je bilo približno 2.400 stanovanjskih In već kot 700 gospodju^cih objektov, pHbližao 50 drugih ob^kiDv ter približno 120 podjetij. Poškodovanih ali umčenfb jebiloveč kot 1.500 kilometrov cest Poplava je OA infrastrukturi v občinah na Celjskem povzročila za približno 30 milijonov evrov škode, dodatnih 24 oa vodotokih, velika je bila tudi škoda na kmetijskih zemljiščih Iji v gozcbvib. bri, ne da porabiti čez noč. Občini ostaja Še 80 tisoč evrov za izvedbo potrebnih del na plazu. Pri tem gornjegrajski župan Stanko Ogradi pravi, da se sanacija izvaja po načrtu, pohvali reakcijo države in poudarja, da ne vidi večjih problemov. Na splošno sogovorniki ugotavljajo, da problemi so, predvsem največkrat omenjajo gore potrebnih papirjev. Podobno je v Žalcu, kjer niso povsem zadovoljni, vendar vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir omenja, da so dobili denar, tudi sanacija vodotokov se izvaja, medtem ko se zatika pri plazovih. »V primerjavi s poplavo v letu 2005 se je sedaj naredilo bistveno več,« poudarja Žolnir. Lanske poplave niso prizanesle niti Laškemu, kjer vodja urada za GJS, okolje in prostor Tomaž Novak pravi, da so takoj po poplavah postorili nujna dela, za kar so letos prejeli 600 tisoč evrov, za sanacijo pla* zov in dela infrastrukture pa naj bi jim država v treh le- Plaz grozi, hiša stoji, a računov ni Nova hiša Golobovih stoji pod plazom« ki is vedno grozi, {foto: MM) V Podgorju pri LetuSu je mogoče opaziti razliko. Velika in prostorna hi&a je zrasla nedaleč stran od plazu, ki je pred letom dni pod sabo pokopal sina in snaho Marije in Franca Goloba. TVagedija je Golobovima v sekundi vzela vse, otroka in domačijo. Zdi se, da je nov dom obliž na rano, toda bolečina in strah ostajata. Plaz po letu dni ni saniran in grozeča gmota zernlje je ob vsakem deževju bolj neva v letu dni niso naSli, ne obäEia in ne država. Golobova vsak dan Iz začasn^ stanovanja v Braslovčah prihajata na domačijo, »^tiša še ni povsem vseijiva tn do konca zgrajena. Čaka nas $e veliko dda,« pravi Franc. Zahvaljuje se ljudem, ki so pomagati- »Hiša je zrasla z njihovo pomočjo. Vse, kar smo dobili, so njihovi prispevki. Občina je pri tem uredila vse potrebno, da smo lahko začeli gradili, medtem ko od države zaenkrat ni bilo ničesar,« Za povračSo stn^kov državne pomoči najverjetneje ne bo vseh računov. »Kako naj zberem potrebne račune. Če so nam ii^taladjo, balkon, vhoiia in ^ražna vrala in še veliko drugega okoliška podjetja opravila prostovoljno?« se spraSuje Franc. V podobnih težavah so se znašli mdi Pečzukovi iz Smdenc v KS Galidja, v občini Žalec, Lanska poplava jim je povzročila za več koi 3 dsoč evrov škode» za kar, kol kaže, ne bodo mo^ zteti vseh računov. »Pri obnovi smo si pomagali, kot smo vedeli in znali. Obrnili smo se na pomoč znancev, ki za delo niso. izstavili računov,« pojasni Vwa. Obupano zmajuje z glavo tudi nad vsakokratnimi poplavami, ki jih doletijo. »Laru smo imeli v hiši 80 cendmetrov vode in to se ni zgodilo prvič.« Hudourniška potoka tudi po večkrauiih opozarjanjih nista sanirana, njuna struga je neurejena in zaraščena- Lani so zaradi obilice dela in otežene dostopnosti namesto domačih gasilcev iz Velike Krešice črpali vodo iz kletnih prostorov libojski gasild. »Edino njim se je uspelo prebiö do nas, čeprav živimo le kilometer stran od Velike Pirešice.« m St. 74 - 19. s^itemlwr 2008 NOVI TEDNIK TEMA TEDNA tih zagotovila približno 1,2 milijona evrov, »Prestavitev struge Savinje je bistveno izboljšala poplavno varnost. Raven gJadine Savinje se je znižala vsaj za meter, zaradi česar so bile tudi posledice lanske poplave manj-§e," pravi Novak in poudarja» da je glavni de) prolipo-p lavni h ukrepov povezan s prestavitvijo struge Savinje pri marijagraškem ovinku. Po opravljenih postopkih v Laškem upajo, da se bodo dela začela prihodnje leto. V Vojniku se skorajda ne opazi več. da je mesto lani dobesedno plavalo, (zjemi sta le dve. Pozitivna je lepo viden in Učno zgrajen zaščitni zid ob Cesti ob Hudi-nji, kjer je leto nazaj zalilo vse stanovanjske hiše in trgovski center, medtem ko se je med negativne vpisal most v Višnji vasi. Po poplavi so izjemno hitro postavili nadomesten lesen most, pri čemer so potrebovali kar leto dni, da so pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega mostu. Tako so se gradbena dela začela šele pred tednom dni. Strah pred poplavami pa je še vedno močan pri prebivalcih Arclina. saj Jim nove protipoplavne rešitve v centru Vojnika ne prinašajo prav nobene utehe - dokler se kaj podobnega ne uredi tudi pri njih, med neurji ponoči ne bodo upali zatisniti oči. ^Poslušali, a ne slisali!« Celje je bilo v lanski poplavi med najbolj prizade-timi. Oškodovanci so terjali takojšnje ukrepe, ustanovile so se kar štiri civilne iniciative za večjo poplavno varnost, izplen pa je zelo majhen. »Občutek imam, da so nas poslušali, a ne tudi slišali,« pravi Irenca Pi^to-vrh, gonilna sila ene od CI za izboljšanje poplavne varnosti v mestu. »Vlada je sicer naredila program in za njegovo uresničevanje do leta 2010 namenila 16 milijonov evrov, kar za resnejše ukrepe ne zadošča. Gre torej bolj za sanacijo posledic poplave kot za poskus vzpostavitve proti pop lavne zaščite. Problemi torej ostajajo. Tudi MO je izdelala idejni načrt p rot i po plavnih ukrepov, ni pa za njegovo uresničevanje zagotovila denarja niti pripravila akcijskega načrta. V letu dni so bila opravljena osnovna vzdrževalna dela na neka-terih vodotokih, a Še to ne na vseh. Zato smo še vedno zelo razočarani,« je povedala Pusto vrhova. Kljub stalnemu opozarjanju na potrebo po večji poplavni varnosti v letu dni ni bilo mogoče veliko narediti. Občina je sicer pripravila načrt potrebnih ukrepov, rezervirala del denarja za izdelavo potrebne dokumentacije, izvedbo načrtov pa. tudi zaradi tega, ker so vodotoki v državni lasti, pomaknila nekam v prihodnost. Načrt nujnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti v Celju je naredil vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer, ki meni, da so doslej opravljena dela le gašenje požara. »Za sistemsko čiščenje je v Sloveniji na razpolago premalo denarja,« pravi Kramer, ki se mu zdi bolj pomembna doJgoroČ-na raven. »Projekt zaščite pred visokimi vodami na povodju Savinje je uvrščen v operativni program, ki ga je Slovenija podpisala z Brusljem. In evropski denar iz kohezijskega sklada je dosegljiv. Toda tudi za to so postopki dolgotrajni. Nekako smo prepričali državo v partnerstvo, kar se je obrestovalo tako, da bo Še ta teden podpisan sporazum med ministrstvom in občino. Skupaj bomo pripravili dokumentacijo za prijavo na kohezijski sklad, prihodnje leto pa vlogo poslali v Bruselj, Če bomo uspešni, bomo projekt izpeljali v dveh fazah- Prva so proti-poplavni ukrepi na območju MOC in druga izgradnja zadrževalnikov visokih voda na povodju Savinje.« Do zadrževalnikov in drugih potrebnih ukrepov, ki bodo zaščitili kraje ob Savinji in njenih pritokih, pa je še dolga pot. To smo ugotavljali že lani. MJ. RP, BA, BS, US Denar tudi pozor, hud pes Bistvo je očem priicrito posameznilcom Za odpravljanje posledic lanske poplave je vlada že lani sprejela predhodni delni sanacijski program, s katerim je 21 občinam zagotovila 3,3 milijona evrov, nalo je letos zagotovila še dodatnih 4,5 milijona evrov. Pri odpravi posledic nesreče na stvareh (objektih) v lasti oseb zasebnega prava se skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vodi ugotovitveni postopek za vsak poškodovan objekt posebej. Do zdaj so bili pozvani vsi lastniki stanovanjskih objektov, ki so evidentirani z ocenjeno škodo nad 2.400 evrov, k oddaji dokumentacije, ki se nanaša na obnovo objekta In ni dostopna iz uradnih evidenc. Po zadnji informaciji je bilo k oddaji dokumentacije pozvanih približno IJOO upravičencev, do danes pa so prejeli 280 odgovorov, Upravičenci, ki so izpolnili pogoje za nakazilo sredstev, bodo denar prejeli v teh dneh, po podatkih Mopa pa bo denar dobilo približno 60 upravičencev. Nizko število oškodovancev, ki so oddali dokumentacijo, (e precejšnje presenečenje za ministrstvo. Očitno g^e za začaran krog: mnogi priznavajo, da nesreče prizadenejo predvsem revne ljudi. Ti potem nimajo denarja, da bi ali popravili svoje hiše ali pa to naredijo z lastnim delom in s pomočjo prijateljev. Uradnih računov seveda ni in potem povračila škode niti ne morejo uveljavljati. Za vse informacije v zvezi z lanslomi poplavami lahko občani kličejo Informacijsko pisarno na brezplačno številko 080 25 50. Lansko braslovško neurje Za območje občin s širšega Celjskega je program odprave posledic t. i. braslovškega neurja s 17. avgusta 2007 vlada sprejela v sredo. S programom je za obnovo infrastrukture predvidenih skoraj 1,2 milijona evrov. Za otinovo zasebnih stavb bodo namenili 230 tisoč evrov in za obnovo hmelj-skih žičnic 1,1 milijona evrov. Letošnja neurja na Kozjansicem Za neurja z vetrom in s točo, ki so številne občine prizadele 13. in 14. julija ter 15. in 16. avgusta 2008, je vlada za izvedbo nujnih interventnih del sprejela več sklepov, s katerimi je 69 občinam zagotovila dobrih 9,6 milijona evrov, od tega je 12 občin na Celjskem prejelo približno 1«B milijona evrov. Večina, dve tretjini tega denarja je šlo v Kozje in Podčetrtek. Sredstva so že nakazana občinam za takojšnjo izvedbo nujnih ukrepov pri odpravi posledic. Jme h Ven PečflA iz Studene m vesta, od kod vzsti irä (FotccIVIM) ŠOLSKI CENTER &EOTJUH vabi k vpisu v vlšješolste študijske proflfame. Izredni študij: '^GOSTINSTVO IN TURIZEM orfianizdtor poslovanja v flosilnstvu In turizmu UPRAVLJANJE P0DE2EIJA IN KRAHNE Inženir kmetijstva In kiajine | tS 2lViLSTV0 IN PREHRANA ! Inženir živllstva In prehrane I Vpis v študijskem letu 2008/2009 bü potekal še v mesecu septembru. Informacije dobile na ŠolsKem centru Šentjur đ\\ po telefonu (03) ali (03) 746-29-00, Se le spominjate tiste ne-verjetne farse, ko smo bili pred leti vabljeni na referendum o tem, če naj bodo is-govlne odprte ob nedeljah ali ne? Spominjam se, kako so mediji poročali, spraše> vali trgovce, tiste običajne, ki nas pozdravljajo izza blagajn» in seveda tudi tiste zvi-(orepe, ki vodijo ves ta biznis. Celotno medijsko sporočilo tistega časa je bilo, da je vsekakor potrebno podpreti »uboge delavce«, ki morajo v trgovinah čepeti petke in svetke. Zgodila se je vsesplošna solidarnost s temi siromaki, pojavil se je utrinek človekoljubne Slovenije in referendum je uspel. Ob nedeljah se ne dela. Ccc. Se vedno se. Toda to pravzaprav sploh ni bilo bistvo pri vsej zadevi. O bisivu ni bilo skoraj govora. Bistvo tistega primera Je bil denar, plačilo za nedeljsko delo. Vsak delavec bi v tistem času rade volje delal, samo primemo plačilo bi si želel. Na koncu je bil Še ob tisti minimalni nedeljski zaslužek, ki mu )e v socialnem smislu prinesel neka) dragocenega drobiža. No, pa so delovne nedelje vseeno zaživele. Čas in denar sicer ne gresta skupaj, ampak ob mizernih plačah trgovcev je seveda denar pomembnejši od časa za oddih. Skratka, denar smo porabili za referendum, ki bi lahko prišel v knjigo rekordov kot najbolj sistematično dodelana neumnost In najbolj enostavno zapravljen denar. V zadnjem času spremljamo stavko zaposlenih medicinskih sester, tistih srednjih. V javni upravi so se odločili za plačne razrede. ki dvigujejo prah med zaposlenimi. T^jdi sam sem zaposlen v tem sektorju in iz osebne izktišnje lahko re-čemr da sem se, glede na širokoustenje ministra Vi-ranta in hehetanja ob stisku rok med vladnimi predstavniki in sindikatom, lahko samo demo nično režal ob viSinj svoje plače. Navadna laž je. da je nov plačni sistem odpravil krivice, ki naj bi pred njim ob- Piie: MOHOR HUDEJ mohorh otmail .co m stajale po besedah ministra Viranta. Lahko rečem predvsem lo, da je minister Vj-rant odličen pogajalec vladne strani, sindikati pa so v tem smislu povsem odpovedali in dosegli sporazum, ki je v nasprotji! z njihovo nalogo, da vztrajajo pri čim večjem konsenzu razredne solidarnosti, da sledijo logiki čim manjSe socialne razšlo j eno sti in nasprotujejo plačnemu elitizmu. Vi-rant jth je pohodil. Besede Viranta, da bodo odpravili krivice in nagradili potrpežljivost javnih uslužbencev, so seveda čista demagog-ja, zavajanje prve vrste, ki mu ga ne zamerim, je le na svoji strani. Prosil bi ga le usmiljenja, oa) mi prosim ne prodaja takšnih »klamf«. Resnica je, da je denar v plačni vreči javnih uslužbencev takšen, kakršen je že bil. s tem, da je obiskal kozmetični salon in se sveti v rokah tistih, ki so že predhodno Imeli debelejšo mošnjo. Zato, dragi moji, medicinske (srednje) sestre stavkajo. In prav je, da stavkajo. Odobritev povišice 37 sestram je seveda smešna. Podobno kot je bilo pri re-ferendumuo nedeljskem delu v trgovinah vprašanje plačila, denar sam, je tudi primer medicinskih sester primer, kjer gre za denar, nikakor pa za to, da bi butaste srednješolke rade bile pametne visokošolke in bi zato po stari navadi Slovencev šlo za »fovšijo«. Ne, dragi moji» gre za to, da dobijo tisto, kar jim pripada, zaslužen denar, ne pa zgolj laskavih besed o odpravljenih krivicah, ki seveda tiste, ki imajo dovolj pod palcem, aič ne stanejo, imajo pa veiičnem smislu zaskrbljujoč deficit. OPTIKA ^^UJIŽUIr PE CELJE, Stonetova ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek-četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjelje zo prolzvodn|o in trgovino z optićftimi pflpomoćKl d.o.o. OPTIKA 3301 REmOVČE, Leveč 36 Telefon: 03/42B 55 80. fox: 03/428 55 83 www.novitednik.com it. 74 -19« september 2008 m 10 CEUE NOVI TEDNIK Maksimilijan toži občino Začela se je pravda za zapuščen celjski dvorec Lanovž Nepremičninska družba Maksimilijan, ki želi kupiti zapuščen celjski dvorec lanovž, (oži Mestno občino Celje. V občinski upravi poudarjajo, da so v postop* ku za prodajo Lanovža na javni dra^i ravnali v skladu z določili razpisa, direktor družbe Maksimilijan Aleksander Jančar pa odgovarja, da naj sodišče ugotovi, katera stran ima prav, O podrobnostih tako ne želijo govoriti na nobeni strani. Občina je namreč junija objavila v uradnem listu razpis za prodajo dvorca na dražbi ter si v njem pridržala pravico, da »prodajalec ni zavezan k sklenitvi pogodbe z najugodnejšim po- nudnikom ler da lahko postopek do sklenitve pogodbe ustavi«. Na dražbi, kjer je bila izklicna cena za Lanovž ter zemljišče pol milijona evTov» je nato najvil-jo ceno ponudila nepremičninska družba Maksimilijan, sodelovali pa so trije interesenti. Med njimi je bilo savinjsko podjetje Mirabel» ki ima od lani z občino za Lanovž sidenjeno najemno pogodbo ter je imelo predkupno pravico. Mirabel se je namreč odločil v dvorcu, ki je na kriŽiSČu med L^-vo in Otokom, urediti lepotno kliniko ter ponuditi nekatere zdravstvene storitve. Komisija za upravljanje z občinskim premoženjem, ki jo vodi Sandi Sendelba h je AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV l^novžt ki je danes na poslovno zanimivi lokaciji, je nekoč siuM kot lovski dvorec celjskega trgovca Ra-kuscba ter je razgla§en za kulturni spomenik. Zaradi denaclonalizacijskega postopka je občina z denacionalizacij ski m upravičencem sklenila pogodbo, po kateri mu bo v primeru vrnitve dvorca plačala odškodnino. Dvorec tako lahko da v najem ali proda. V občinski stavbi so vsa leta poudarjali, da želijo interesenta, IÜ bi v dvorcu poskrbel za »»kakršnokoli primerno vsebino«. naslednji dan po dražbi sporočila, da je postopek prodaje Lanovža ustavila, saj naj bi bila na javni dražbi dosežena cena (510 tisoč evrov) prenizka. Dražba naj bi bila zato ponovljena, so napovedali v začetku julija, vendar se to zaradi Mak-simllijanove tožbe po vsej verjetnosti ne bo zgodilo kmalu, V najslabšem primeru bi se lahko z obnovo dvorca Lanovž zavleklo za več let. BRANE JERANKO Aaz^avo Celj^-Rašica-Celje eo si že v torek ogledeli številni ustvarjalci nelog, njihovi mentorji ter većina ravnateljev celjskih osnovnih šol. Jubilej raziskovalcev tudi v muzeju Jubilejno, 30. šolsko leto raziskovalnega dela je dočakalo še slovesno zaključno dejanje. V Muzeju novejše zgodovine so v torek na ogled postavili fotografije in utrinke s strokovne ekskurzije celjski osnovno-In srednješolskih raziskovalcev. Vsako leto celjska občina najboljše raziskovalce v okviru projekta Mladi za Celje nagradi s strokovno ekskurzijo; tako se je letos 78 osnovnošolcev in 66 srednješolcev, ki 50 pripravili 63 nalog. odpravilo na Dolenjsko, kjer so spoznali Trubarjev rojstni kraj. Razstavo utrinkov, ki so jo odprli ob glasbeni spremljavi mladih celjskih gimnazijskih virtuozov zasedbe Gamma, sla pripravili članici komisije Jana Draksier in Majda Omaheu Zlatolas. Hkrati je razstava že uvod v novo raziskovalno leto» ob tem, da so lanskega kronali z impresivnim številom 270 nalog, organizacijo mednarodne konference o mladih evropskih raziskovalcih ter izdajo biltena Mladi za Celje s povzetki nalog ler pre- gledom najbolj uspešnih učencev in dijakov na nacionalnih tekmovanjih. »"Hidj v letošnjem šolskem letu pričakujemo dobro bero kvalitetnih nalog, mladi so dodatno motivirani za pripravo dobrih nalog, saj te lahko doprinesejo k učnemu uspehu»« pravi višja svetovalka na občinskem oddelku za družbene dejavnosti Olga Petrak, ki ponovno pričakuje odziv vseh celjskih srednjih in osnovnih Šol, letošnja novost pa je sodelovanje Glasbene šole Celje. PM, foto: KATJUŠA Zdaj smo na vrsti judje. Alenka Prebičnik Sešel 5 2 i. hi sil S'D «A LDS Ljudje delamo Slovenijo www.lds.si/volitve Kandidatka kendtdira v 2. vofilnem okraju: Svetina. Teharje. Štore. Ljubečna, Vojnik. Frankolovo. Nova Cerkev. Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas. Ostrožno. Hudinja. Lava. Dečkovo naselje, Dobrna. PUM v novo šolsko leto Celjski PUM v ponedeljek med S. in 13. uro v proslo-rib Don Boscovega centra v Celju vabi na dan odprtih vrat. Mladim bodo predstavili delovanje in možnosti izobraževanja ter zaposlitve, pri katerih |im lahko pomagajo. Program PUM je izobraževairu program, namenjen mladim med 15. in 26. letom, ki jim pomaga nadaljevati pre-kinjeno šolanje ali najti zaposlitev. Cre za projektno zasnovan program, ki mladim omogoča delali v skJadu z željami, interesi in sposobnostmi ter tako prispeva k pozitivnim izobraževalnim izkušnjam. O vsem tem se bodo obiskovalci lahko prepričali v ponedeljkovem dopoldnevu, ko si bodo lahko o^edali prostore ali se celo vpisali, medtem, ko bo ob 10. uri skupinska predstavitev progama. Kot navaja mentorica Barbara Žlender, je v lanskem šolskem letu prodam obiskovalo 30 mladih iz Celja. Laškega. Šentjurja, ^Ica. Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic. »Kar 12 udeležencev je nadaljevalo prekinjeno izobraževanje. eden je zaključil šolanje, pet jih je pridobilo zaposlitev. Se eden pa si Je pridobil formalno izobrazbo in zaposlitev, Skupno so udeleženci prejeli 5e 72 potrdil o uspešno zaključenem neformalnem izobraževanju v različnih modulih Ln kvalifikacijah»« pravi Žlenderjeva in dodaja, da so uspešno izvedli tudi več projektov, Mladim v okviru programa poleg učenja in iskanja zaposlitve nudijo še računalniške tečaje, ustvarjalne, kuhanke in šiviljske delavnice ter izdelavo časopisa. Najdejo čas tudi za izlete, poletne tabore in športne ler družabne igre. Program, katerega strokovni nosilec je Andragoški ceo-ter Slovenije, v Don Boscovem centru izvajajo vsak delov-nik med 8. in 14. uro. mladi pa se vanj l^ko vključijo kadarkoli med šolskim letom. Velja omeniti Še. da je program PUM pred slabim letom v Bruslju prejel priznanje odbora regij za najboljši evropski program socialne politike. PM m it. 74 - 19. september 2008 NOVI TEDNIK ŽALEC 1 VELENJE 11 Žalski župan Lojia Posedal in direktor Jiftekss Milan Dolar sta postavila pnri robnik za novo vpadnico, ki bo dograjena do junija prihodnja lato. Prvi robnik za cesto na Ložnici V sredo popoldne so na Ložnici pri Zaicu po večletnih zapletih in Številnih dvomih, o katerih smo pisali ludi v NT, položili temeljni kamen za priključ* no cesto iz industrijskega območja Juteks na glavno cesto G 1*4. Cesta bo dolga 340 metrov in se bo z novega kiižišča na obvoznici od avtoceste proti Žalcu v smeri proti Ložnici priključila na obstoječo dovozno cesto do industrijskega območja. Ob cesti bodo zgradili pločnik ter nov most Čez potok VrSce. Vrednost del bo po ponudbi najugodnejšega ponudnika 580 lisoč evrov, skupaj sprojektno dokumentacijo, z odkupi zemljišč in s prestavljenim plinovodom pa približno 700 tisoč evrov. Tn- vestlior bo Občina Žalec, slabo tretjino bo za gradnjo prispevala še dmžbd Juteis. Še v ponedeljek je bilo glede gradnje ceste med zaposlenimi kar neka) pomislekov, izraženih tudi z dokaj žaljivim napisom, uperjenim zoper župana, ki med naj več-jimi zapleti pri cesti v industrijski coni omenja težave z denadonalizadjo in izbor iz-vajalca. Na razpis sta se prijava dva, tako župan Lojze Posedel» z nerazumljivo visoko ceno, ki so jo potem »zbili« s pogajanji. »Vzroki za polaganje prvega robnika so trije, in sicer veselje, ker smo končno začeli; simbolno dejanje pomeni pritisk na tiste, ki morajo prestaviti parkirišča, hkrati pa je neke vrste v<^-čilo direktorju Juteksa Mila- nu Dolarju ob jubileju»« je omenil žalski župan. Cesta, ki bo do^ajena do junija prihodnje leto, bo bistveno skrajšala dostop za tovorna voziia do gospodarskih družb, kot so Juteks, Novem car, Minerva, Pirh ... kot tudi do same Ložnice, kjer so krajam dolga leta opozarjali na nevzdržne bivalne razmere zaradi gostega prometa, predvsem tovornjakov. »Po več letih smo dočakali» da bo vpadnica v industrijsko cono končno dograjena, kar bo rešilo Številne probleme z do-sedanjo cesto, kjer so se dogajale tudi nesreče s smrtnim izidom,« je na slovesnosti povedal Milan Dolar. US Glej z rokami Lions klub Žalec in Vri-na galerija Caj iz Kaplje vasi sta v petek odprla prodaj-no kiparsko razstavo kiparskih del Bernarda Sešla z naslovom Glej z rokami. Organizatorja sta omogočila ogled Skulptur tudi slepim in slabovidnim. Del sredstev od prodaje je namenjen humanitarni dejavnosti Lions kluba Žalec. Na odprtju je v uvodu zbrane pozdravila Anka Krčmar, o razstavi in življenju avtorja pa je govoril likovni kritik Drago Medved. Bernard Sešel se je rodil v Završah pri Slovenj Gradcu, živi in ustvaija v Velenju, s kiparstvom pa se ukvarja ljubiteljsko. Udeleževal se je najrazličnejših oblik likovnega izobraževanja, leta 1987 pa je začel obiskovali štiriletno šolo kiparstva pri akademskemu kiparju Cirilu Cesarju. Sodelov^ je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. »Naš cilj je, da dotik postane doživetje, doživetje kipar- Bemard Sešel ob eni svojih skulptur ske stvaritve kot umetnine in doživetje dotika kot dotika sveta, v katerem nismo sami. Duh lionizma je danes bolj kot kdajkoli blizu vsakemu posamezniku. TbpoGjuje tudi razstava Glej z rokami,« je med dn^m v zahvalnem go- voru poudaril predsednik Lions klut» Žalec Slavko Ko-run. V kulturnem programu so sodelovali sopranistka Nataša Krajne, violinist Franci Rizmal in pianistka ü'ena Kraij. Razstava bo odprta do 20. sep-tembra. TT Denar tudi za šolo Griže Ministrstvo za šolstvo je v sredo objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje naložb na področju šolstva v prihodnjem letu in na pre-senečenje mnogih se je na prvem mestu znašla Obti-nažaiecoziromaprepotreb-na gradnja Osnovne šole Griže. V Grižah si skupaj z občinskimi službami že več let pri- zadevajo za gradnjo šole, telovadnice in vrtca ter vključitev naložbe v sofinanciranje iz državnega proračuna. Vloge za sofinanciranj e j e oddalo 55 slovenskih občin. Občina Žalec pa se je po prioritetah uvrstila na prvo mesto. Sicer je naložba v Grižah ocenjena na pet milijo-ruDv evrov, v občini pa pričakujejo kar največji delež dr- žave. Občina Žalec je že pridobila dovoljenje za rušitev stare Šole, pouk pa se bo v Času ^adnje, verjetno prihodnje leto, izvajal v Podružnični Šoli Liboje irt v prostorih žalske ljudske univerze. Šolo v Grižah. skupaj s POŠ Liboje, obiskuje 330 učencev, ki se z zaposlenimi veselijo novih prostorov, ki jih nujno potrebujejo. US Plica, razislcovalica ijudsicega izročila Velenje je pripravljeno na nedeljski začetek 19. Piki-nega festivala - največje slovenske prireditve za otroke, ki jo vsako leto obišče več kot 85 tisoč obiskovalcev. Festival bo trajal od nedelje do 27. septembra, letošnja osrednja tema pa bo raziskovanje ljudskega izročila. Častna poleoviteijica bo Barbara MikliČ Türk. Program bo vsebinsko še bogatejši kot pretekla leta, saj so organizatorji pripravili veliko dodatnih aktivnosti. Nedeljski otvoritveni družinski dan bo cel dan, ob 15.30 pa bodo festival tudi uradno odprli. Po odprtju se bo Pika vselila v svojo novo hiSo, imenovano Vila Cira Čara, ki so ji jo postavili na otroškem igrišču na TRC Jezero. Organizatorji prirejajo tudi več popoldanskih dogajanj, med novostmi je Odprti oder. Sicer pa bodo lahko otroci in starši tudi letos ustvarjali v več kot sto Pikinih delavnicah, se zabavali v Pikinem zabavišču, v Pikinem inestu obiskali Pikino pošto in banko, zaplesali in zapeli skupaj S priljubljenimi izvajalci, predvsem pa bodo lahko spoznavali ljudsko izročilo» saj bodo vse dni festivala na prizorišču prisotru mojstri in mojstrice ljudskih obrti, znanj in veščin, Zadnji teden v septembru bo živahno tudi v središ* ču mesta, kjer bodo odprti trije odri, na katerih bo kar trideset gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Na različnih lokacijah v mestu bo postavljenih kar dvanajst Pikinih razstav, festival pa letos prvič organizira novi javni zavod Festival Velenje. US KLRHPFcR Ć.O.O. Klampief Ugcvsko. gostinsko In etofitveno podjetje d.o.o. TEL: 02/480-14-20 FAX: 02/480-14-21 GSM: 041/687-607 GSM: 041/719-623 klampfer@amis.net www.klampfer.si -ŠENTPETRSKA UliCA 6. 2000 MARIBOR (pri oostUS Klampfer d.o.o. je družinsko podjetje z večdesetletno tradicijo. Zastopamo firmo Isomeciz Italije in prodajamo strešne in fasadne trapezne kritine, ki se priporočajo za individualne in industrijske objekte. Bistvene lastnosti kritine so: - trajnost (zelo dolga življenjska doba) • lahkotnost (odlična zamenjava za salonitne ploŠČe in ostale strešnike) ' odpornost na točo 4 - hitra in enostavna montaža (plošče od slemena do žleba v enem kosa) - dobra zvočna in tophtna izolacija Kritino je možno naročiti v različnih barvah, različnih debelinah pločevine in v različnih debelinah izolacije (od IS do 100 mm strehe, od 25 do 100 nun fasade). Kritino vam dostavimo v 3-4 tednih, lahko pa vam ponudimo tudi pooblaščene krovce^ Nudimo tudi celoten program, krovsko-kleparskih izdelkov. Za vse informacije smo na voljo vsak dan po telefonu ali e-maiiu. it» 74 • 19« september 2000 m 12 ŠENTJUR I NOVI TEDNIK Slivniški boj za ribiško palico Ministrstvo spet podeljuje ribolovno koncesijo - Kdo bo ribaril naslednjih 30 let? Epopejo Slivniškega jezera in več kot desetletje dolgo vegetiranje na isti točki je pred Časom razburkal razpis za podelitev ribolovne koncesije. Zanjo se potegujejo tako voglajnski ribiči kot večinski lastnik RTG IVatna Ivan Moser. Ker brez koncesije z jezerom menda ni kaj početi, sta obe strani prepri<^nl, da jo imata že v žepu. A zadnji nasmeh bo imela samo ena. Vprašanje pri tem je, Če se bo za jezero sploh kaj spremenilo. Naj spomnimo« da se spor giede Slivniškega jezera že leta valja po sodiščih. Jedro spora je v tem, da si Ribiška družina Voglajna ribolovne pravice ne pusti vzeti, medtem ko si na drugi strani večinski lastnik pod- in objezerskega zemljiä^ Ivan Moser predstavlja, da je to njegova neodtujljiva pravica. Državni razpis je bil objavljen 13. junija letos. Njegov razpJet bo - po besedah vpletenih - usoden za prihodnost jezera. Tako Er vin Belak> predsednik voglajn-skih ribičev, kot Ivan Moser sta bila v svojo zmago prepričana. Moser je tudi zatrdil» da bodo takoj po prejemu koncesije začeli zemeljska dela za ureditev okolice jezera. Tako s projekti kot finančnimi sredstvi naj bi bili že praktično v nizkem Startu. 19- avgusta je bil razpis končan, 4, septembra je bilo komisijsko odpiranje, zdaj teče IS-dnevni rok za Tudipotfij podeGtvi koncesii» ne bo nie novega. pripada Mosaiju, riM ririČam in voda ifciavi. In usodna tni|ca bo »ittpeinoH vsgolnbda^. dopolnitev nepopolnih vlog. Moser do nadaljnj^a ne želi in ne more komentirati izbora, Češ da zaradi volitev in spremembe vlade odgovora ne pričakuje še vsaj do konca leta. Na drugi strani je Belak sproščen, ker je po njegovem zadeva za ribiče urejena. Komisija mora v 60 dneh od konca razpisa vladi predlagati koncesionarja za posamezen ribiški okoliš. Kot so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, imajo po zakonu pri tem prednost ribiške organizacije, ki so že doslej v skladu s predpisi strokovno in brez pripomb nadzornikov izvajale ribiško upravljanje v teb okoliših. In Še - da je to v primeru Sliv-nilkega jezera RD Vogiajna. Če je res« da je vse okrog tega nesrečn^ jezera odvisno od ribolovne koncesije, je torej zdaj že jasno, da se tudi v naslednjih 30 letih ne bo spremenilo nič. Drieava ne bo odkupila jezera Ervln Belak je prepričan, da se bo v prihodnje vseeno obrnilo na bolje. V pripravi naj bi bil namreč zakon, po katerem bo tako velika jezera odkupila država. »Drugače se tako ali tako ne da nič,« iz izkušenj pravi Be^ak. A se očitno tudi to ne bo zgodilo. Darja Dolenc z okoli- škega minisU^tva nam je zatrdila, da so takšne namere preglasili pomisleki o smiselnosti takega početja, ker jezera že zdaj praktično niso zasebna last. »Voda ne more biti v zasebni lasti, ker je po zakonu o vodah javno dobro. V zasebni lasti je lahko le vodno in priobalno zemljišče. T\idi v tem primeru v zasebni lasti ni jezero» ampak le zemljišče, na katerem se zadržuje voda. Omejitve rabe vodnega zemljišča, ki jih določa Zakon o vodah, pa veljajo tudi za lastnika vodnega zemljiSČa. Na vodnih in priobalnih zemljiščih veljajo omejitve v zvezi s posegi. z gradnjami in izvajanjem dejavnosti. Voda tako nosi režim s sabo ne glede na parcelo, po kateri teče, in ne glede na to, ali je lastnik država ali ne.« lastnik tako na teh zemljiščih ne sme izvajati nobenih posegov, ki bi kakorkoli ogrozili stanje jezera. »In v kolikor lokalna skupnost ocenjuje, da lastnik krši omenjena določila in preprečuje, da bi se jezero ohranilo kot skupna last, ga ima vso pravico in dolžnost prijaviti inšpekciji, pristojni za vode,« zaključi Dolenčeva. Se ena potrditev torej, da se z jezerom do nadaljnjega ne bo zgodilo res nič omembe vrednega. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Radečanka postala evropska prvakinja Radeške in laške maio-rete znova blestijo. Radečanka Laura Kalšek je minuli konec tedna v Romuniji kot prva Slovenka v zgodovini evropskega ma-žoretnega prvenstva postala evropska prvakinja v solo di^iplini junior. Radeške kadetinje so osvojile zavidljivo Četrto mesto, kar je njihova najboljša dosedanja uvrstitev na evropskem prvenstvu, se-niorke pa sedmo. LaŠČan-ke pa so kot najboljše Slovenke v kategoriji seniork v konkurenci štirinajstih tekmujočih skupin zasedle peto mesto. »Petica je očitno naša številka, saj smo peto mesto na evropskih tekmovanjih doslej osvojile že Štirikrat- To je hkrati tudi naša najboljša uvrstitev na evropskih tekmovanjih, medtem ko v Sloveniji že pet let zapovrstjo uspešno branimo naziv državnih prvakinj,« je ob vrnitvi dejala vodja laških mažoret Majda Marguč. Na svoje mažorete so zelo ponosni Radečani, ki so jim v ponedeljek ob vrnitvi iz Romunije v domačem kraju pripravili lep sprejem. BA wiim.raMie.coin Ipavčevo leto pred vrhuncem Letos> ko mineva 100 let od smrti bratov Benjamina in Gustava Ipavca» posveča Šentjur prireditve prav spominu nanju. Dogodki, obarvani z znamenito šentjursko dinastijo, se vrstijo že vse leto. Danes ob 17. uri pa se z odprtjem razstave Ipavca začenjajo ti. Ipavčevi dnevi, ki bodo trajali vse do 16. novembra. V prvi polovici leta so v sodelovanju s priznanima pianistoma Alenko in Igorjem Deklevo že izdali zgoščenko Benjaminovih skladb Klavirska romantika. V sklopu IpavČe-vih dnevov pa se bodo zvrstile Se nekatere odmevne prireditve. Bivši učenci Glasbene §ole skladateljev Ipavcev bodo v Kulturnem domu v Šentjurju koncertirali že prihodnji torek, 23. septembra. V OŠ Fran ja Malgaja pripravljajo na to temo grafično likovno delavnico. V slovenskem prostoru bo gotovo najbolj odmeval strokovni simpozij ob 100-let-nici 13. oktobra. Zaključil se bo z večernim koncertom Alenke in Igorja Dekleve ter Ane Pusar Jerič. V nedeljo, 19. oktobra, pa bodo v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju zadonele Ipavčeve zborovske pesmi. Novembra bo sledil še pogovor z mag. Moniko Kartin, muzikolog!njo, avtorico zapisov o Ipavcih, opera Teharski plemiči Benjamina Ipavca in slavnostni končen Glasbene šole skladateljev tpavcev Šentjur. Občina je spomladi že izbrala protokolarni vini in jima podelila naziv Gusiavovo in Benjaminovo vino. Zdaj pa bodo izdali Se knjižico Slovenec sem od zibeli do groba, v kateri bo predstavljeno življenje in delo Gustava in Benjamina ter vsi dogodki, ki jih ob jubileju posvečajo bratoma Ipavec. Sto m Ali stisk rok predstavnikov Socialnih demokratov, Zaresa, Liberalne demokracije Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije že kaže obrise prihodnjega razvoja občin LaSko ter Radeče, morda tudi Slovenije? Kot pravijo v lokalnih odborih omenjenih strank, jih sorodna programska načela vodijo h skupnemur konstruktivnemu In trajnosmemu razvoju lokalnega okolja in Slovenije. «s it. 74 -19. Mptomber 2008 NOVI TEDNIK KOZJE I ROGAŠKA S.I SMABJEP.jj 13 Se spomnite Montovih puhovk? Po treh ledh je zaključen stečajni postopek Konfekcije Moni Kozje, ki )e bila znana po izdelovanju šport* ne konfekcije ter puhovk. Zaradi izterjave dolžnikov Monta, ki je v najboljših časih zaposloval več kot iii-sto delavcev, je bil postopek dokaj zahteven. Ločitveni upniki, med katerimi je bila največji Banka Celje, so pretežno poplačani, poplačanih |e tudi 95 odstotkov terjatev delavcev. Gre za odpravnine sedemde-setim nazadnje zaposlenim delavcem, plačilo njihovega neizkoriščenega letnega dopusta ter del zadnjih neiz-plačanih plač. Stečajni upravitelj Tomaž Kos ocenjuje, da so delavci glede na višino stečajnega premoženja ter njihovo veliko število, razmeroma dobro poplačani. Podjetje Konfekcija Mont, ki je nazadnje opravljalo le dodelavne posle za tuje partnerje, je prodalo del nepremičnin ter strojev pred začetkom stečajnega postopka. Tako je postal lastnßc Mon- Grasčino Kozje, kjer je bil del prostorov podjetje Konfekcija Mont Ko2je. je Že pred stečajem kupil zevod Kozjanski park. tove graščine Kozje že pred stečajem zavod Kozjanski park ter pozneje lastnik proizvodnih hal podjetje Makop, ki se tam ukvarja s proizvodnjo brizgane plastike. Nekoč zelo uveljavljeno blagovno znamko Konfekcije Mont, ki so jo v tujini celo ponarejali, je pred stečajem kupilo konkurenčno podjetjeThun-der. Vodstvo Monta je stečaj predlagalo zaradi pomanjkanja dela ter izgube, iz katere se zadnjih osem let pred stečajem niso uspeti izvleči. BRANE JERANKO Obnova zdraviliškega parka Minuli konec tedna so v Rogaški Slatini začeli z urejanjem zdraviliškega parka. Gre za prvo fazo celovite obnove, ki jo bo izpeljala občina. Park sicer za obiskovalce ne bo v celoti zaprt» saj je mogoče vanj vstopiti z Evropske ploščadi mimo Strossmayerjevega doma ali mimo Terapije in Grand hotela Sava. Delavci bodo najprej uredili pohodne poti pred Ljubljanskim domom, gradbišče pa bo ustrezno zavarovano. Obnova zdraviliškega parka je predvidena že nekaj časa» tudi z izvajalcem, podjetjem Gic gradnje, so pogodbo podpisali julija, a so z začetkom del počak^ na konec poletne turistične sezone. Občina bo tako v prvi fazi poskrbela za posodobitev tlakovanih in peščenih površin. Z novim tlakom iz tiskanega in barvanega betona bodo zamenjane dotrajane betonske plošče in granime kocke. Obnova bo stala skoraj 300 tisoč evrov, 40 odstotkov bo prispevalo ministrstvo za kulturo- Projekt je sestavljen iz dveh faz. Tako Za šport in turizem v soboto bo v Šmarju pri Jelšah peti Rokov tek. Na 21 kilometrov dolgo pot se lahko podajo tako kolesarji kot tekači. Na poti od cerkve svetega Roka v Šmarju do Podčetrtka bodo udeležence večkrat pričakali domači in jim ponudili domače dobrote, vino in glasbo, Letos organizatorji pričakujejo okoli tisoč sodelujočih, ki bodo ob teku pri Sotli prečkali hrvaško-slovensko mejo, zato se projektu priključujeta tudi hrvaški občini Hum na Sutli in Zagorska Sela. Kolesarji se lahko podajo tudi na 36 kilometrov dolgo pot okoli Vonarskega jezera, za najmlajše pa organizirajo iriki-lometrski tek po Šmarju. AK ifififififir.noviCeclnik.ooni bodo v prihodnjem letu nadaljevali z obnovo tlakovanih in peščenih površin, letošnja obnova pa bo zaključena do konca novembra. Še prej, že konec tega meseca bodo zaključili s 585 tisoč evrov vredno obnovo objekta za mrežni podjetniški inkubator. Tega bodo zagnali prihodnje leto, v njem pa bo deset pisarn, namenjenih podjetnikom-začetnikom. V dveh etažah so predvideli še proizvodne, skladiščne in druge seni-sne prostore. Pred letošnjo zimo bo pod streho tudi nova balinarska dvorana. Končana so že pripravljalna in zemeljska dela, trenutno pa poteka gradnja zidov. Po postavitvi objekta bo potrebno vgraditi še šliristezno balinišče ter iribuni s 120 sedeži. Baiinček, kot so dvorano poimenovali, bo omogočal rudi organizacijo mednarodnih tekem na najvišjem nivoju. ANDREJ KRAJNC Znamenja so prestavljali Na gradu Podsreda bodo danes, v petek, odprli razstavo Kamnita znamenja v Kozjanskem parku. Razstava je zaključek raziskave, ki sta jo izvedli Lucija Zorenč in Vesna Zakonjšek iz tega zavoda. Na njej bodo predstavili različno fotodokumenlacijo. Na območju parka ter tik ob njem je dvajset kamnitih znamenj, od katerih je kar polovica v majhni občini Bistrica ob Sotli. Med njimi prevladuje lik sedečega Kristusa v trenutkih pred njegovim križanjem, posebej zanimivo je, da stoji na prvomem mestu komaj Sest znamenj. Najstarejše je iz 16. stoletja, kar nekaj jih je iz 19. stoletja, vsa pa so dela ljudskih umetnikov. Posebej kakovostno je izdelano znamenje v Lesičnem, ki ljudsko umetnost presega. Zanimivo je tudi ljudsko poimenovanje raziskanih znamenj, saj jih veČina uporablja ime kužno znamenje. Čeprav z obdobjem kuge niso neposredno povezana. BJ Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodila v Celju, zadeva St 30/2008 z dne 12. 9. 2006 nad stečajnim dolžnikom G TRADE, trgovina in zastopanje d.o.o. v stečaju ljubljanska cesta 42 3000 CEUE OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (I. naiok) PREDMET PRODAJE 1. 2. PREMIČNINE - pisarn lika oprema uprave (pisalne mize. stoli, omare, računalniki, tiskalniki, fotokopirni stroj, police« Itd.) na lokaciji Ljubljanska 42 v Celju, vse do centtvenem seznamu. Ocenjena likviöacijdka vrednost znaša 3.^50.00 £UR. Premoženje - premičnine pod točko 1 se pn?đ^ajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 3.450.00 EUR. Varščine znaša na;rnanj 10 % izklicne cene. PREMIČNINE - tovorna vozila ter trgovinska In računalrtlš-ka oprema: 2.1 Tovorno vozilo Peugeot Boxer 2.8, 94 kw, letnik 2001. prevoženih 145.000 km. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 3.120.00 EUR. 2.2 Tovorno vozijo Peugeot Partner 1.4. 55 kw. letnik 2002, prevoženih 245.000 km. Ocenjena likvidacijska vrednost zna^ 2.080,00 EUR. 2.3 Trgovinska oprema iz trgovin Ypsilon na Dunaja In Židovski v U (trgovinske police, omarice, regali in mznl drugI pohištveni elementi) vse do cenitvenem seznamu. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 1.433.30 EUR. 2.4 Računalniška oprema iz raznih trgovin (računalniki z blaga^o in iskalnikom kpl 3 kosi. računalnik kpl 3 kosi. trije tiskalniki) vse PO cenivenam seanamu. Ocenjena likvidacijska vrednost zna» ša 135,00 EUR. Premoženje - premičnine ood točko 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 6.768,30 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 7. 8. 2008 in bo pnsdano po načelu wideno - kupljeno-. Izklicne cene so v skladu s cenrtvenimi ponsčili Zvoneta Jezer* nika, unIv. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca, in Jih je možno videti pn ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu «videno • kupljeno« v dveh posameznih Kompletih. 2. Premoženje bo prodano najugodnejše^iu ponudniku, k) ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata <154. ö. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 15 dni pc prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin In prispevkov. Davščine In prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu nudniku In sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/2008) in Zakona o davku na promet nei^ mičnin (Uradni list RS 117/2006), Vse dajatve In stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Će najugodnejši ponudnik v roku, ki Je določen v točki 3, ne sKJene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ajf kupnine ne piača v dogovorjenem roku, ima stečajni upra^eij pr^ co odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za zpolnitev. 6. R^moženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve In potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Ce kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drug^ ie odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stnoškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. lir. POGOJI ZA UDELE280 PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu 1., II. In III. odstavka ZPPSL 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljarrstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne oset^e. 3. Zakoniti predkupni upra^čenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveliavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl, ZPPSL 4. Ph izbih najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo Izpolnjevale vse razpisane in navedene po* goje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri 6ankl Celje 0800^098-7243-i07 s pripisom namena nakazila: varščina za zt^ranje ponudb. 8. Ponudniku, ki r^ izbran za r^ugodnejšega ponudnika, se var^ čina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po obja^. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o Izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni doižan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakori tik ob meji s konjiško občino, so dosegla svoje. «lx)kacija v Dobro vi jah je padla,pravi zreški župan Boris Podvršnik. Ker sosedov predvidene čistilne naprave oi bilo mogoče na noben način pregovoriti, da bi se z njo sprijaznili, so v Zrečah spoštovii obljubo, dane bodo ničesar naredili proti volji ljudi. Tako so sklenili tudi na seji občinskega sveta. Vendar čistilno napravo hočejo in morajo zgraditi: »Zaradi naše zakonodaje, eviopsidh direktiv in predvsem naše želje po nadaljnjem razvoju turizma.« poudarja Boris Podvr-šnik. Skupaj s strokovnjaki so zato poiskaU drugo lokacijo, v novi industrijski coni. »Sicer ni tako optimal- na, kot bi bila na Dobrov-Ijah, a je glede na oddaljenost od naselja in ljudi ustrezna. Boljše strokovnjaki niso našli,« Kljub temu so bližnji sosedi že napisali peticijo proti tej lokaciji, a župan verjame, da bodo našli skupen dogovor. Tudi zaradi spremembe lokacije čistilne naprave v Zrečah zamujajo pri pripravi dokumentacije, potrebne za celovito vlogo na kobezij-ski sklad. A niso edini. V ok-vini projekta Očistimo reko Dravinjo )e 13 občin načrtovalo, da bodo vlogo oddali do konca junija, sedaj pa so rok premaknili na konec leta. Vloga bo vključevala projekte, namenjene oskrbi s pitno vodo, odvajanju in Či^e-nju odpadnih voda ter ureditvi struge Dravinje. Dela so se kljub tej zamudi že povsod začela, v zreški občini na primer s sanacijo primarne kanalizacije v samih Zrečah. Poleg tega je prejšnji teden služba Vlade RS za lokalno samoupravno in regionalno politiko izdala dve odločbi v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo, ki ju bodo sofinacirali iz Ko-hezijskega sklada: za 11 milijonov evrov vredno izgradnjo infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode ter za 14,3 milijona evrov vreden Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije, oboje v občini Slovenska Bistrica. V izvajanje tega projekta je vključenih 8 občin, in sicer Slovenska Bistrica, Makole, PoJjčane, Oplotnica, Rače, Fram, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. MBP Loče na predvolilnem prepihu Vlada Republike Slovenije je na svoji redni seji sprejela mnenje» da so izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev nove Občine Loče. Tadej Slapnik, kandidat za poslanca Zares, pravi, da gre za zavajanje občank in občanov. Krajevna skupnost Loče spada pod Občino Sloven- Ksenija Kraševec nsi.si/ksenijakrasevec Prava zgodba o uspehu se šele piše... ... pridruži se j! tudi ti. Glasuj za Naslednji korak: še boljša Slovenija @ M.Si ske Konjice, iniciativni odbor v Ločah pa se zavzema za samostojno občino. Poslanec Rudolf Petan je junija letos vložil predlog za obravnavo in razpis referenduma za ustanovitev nove občine, Tadej Slapnik pa pravi, da bi »Petan, predsednik državnega zbora In vlada morali ravnati bolj odgovorno in pobudnike ter zainteresirano javnost seznaniti z dejstvom, da bodo vsi postopki za ustanovitev nove občine, v kolikor ne bodo v celoti zaključeni do konca sedanjega mandata Državnega zbora RS, brezpredmetni«. Ker tega niso storili, Slapnik ocenjuje njihovo ravnanje kot neodgovorno in zavajajoče, saj Poslovnik Državnega zbora RS v 154- Členu pravi, da so s prenehanjem mandatne dobe državnega zbora končani vsi zakonodajni postopki in postopki za sprejem drugih aktov, ki so biil začeti v tej mandatni dobi. razen tistih, ki so bili začeti na predlog državnega sveta ali pet tisoč volivcev. Rudolf Petan odgovarja, da »je to zopet ena od navrženih predvolilnih tem, saj je bilo že vse povedano na seji konjiškega občinskega sveta v juliju. Ves postopek je bil izveden na zahtevo odbora za novo občino«. Župan Slovenskih Konjic Miran GorinŠek pravi, da ko je državni zbor pozval občinski svet, naj obravnava in poda svoje mnenje o pobudi za novo Občino Loče, so občinski svetniki ugotovili, đavolja ljudi ni jasno izražena, »svetniki iz loškega konca so ugotavljali, da je v ozadju ena skupina ljudi, ki naj bi zastopala predvsem lastne interese, (a pobuda ni büa jasno prestavljena širši javnosti s konkretnimi podatki, izdana je bila tudi publikacija, kjer so bile informacije prikazane na zavajajoč način«. GorinŠek je tudi prepričan, da je za hitrejši razvoj krajev drobljenje na manjše občine nesmiselno- Realnost nakazuje, da večja kot je občina, večji lastni deJež lahko zagotavlja pri investicijah, kot so vrtci, šole in podobno. SAŠO HOČEVAR STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« ŽAGAR Boamira^ Tovcniükj7,3312 ftvMA WHrw^roinoR.Mr. 1«) (13/ TOS 34 fđs: 03/ 7C6 34 7L ^ 041/ 2t4 • RA^JČNiNVEincOSn • NAGIBNA VARIAJ'n'A-ENOSTAVNO POLNJENJE IN PRAZNICJ^JE •KVAtJrnNAIZMt.AVA.lCOONECE^ •IZDEUNEIZNERJAVNECAJEKU m it. 74 -19. fteptwnlwr 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Prihaja Elling z diagnozo Po Londonu nocoj slovenska krstna uprizoritev v SLG Celje Na začetek umetniške sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje vsa* ko leto uvrstijo komedijo. Ker iz bienalnega natečaja za žlahtno komedi|sko pero lani ni izšel noben nov slovenski teicst, je Tina Kosi, ki je oblikovala tudi le* loSnjo sezono, vanjo uvrstila komedijo norveškega avtorja Simona Benta Elling. potem ko jo je videla v Londonu in jo je nadvse navdušila. Nocoj ob 19.30 tako oa oder SLG Celje prihaja Elling - z diagnozo ... Elling. tako mu je ime (Renato JenČek)> je mamin sinček, ki ga mučijo duševne težave. Ima diagnozo. Po mamini smrti se znajde v ustanovi» kjersi deli soboz naivnim, preprostim, s seksom obsedenim Kjellom Bjarne-jem (Kristijan Guček) ... Naloga socialne službe norveške vlade je, da asimilira ljudi, ki imajo psihične težave, nazaj v družbo. Takšna je zgodba, ki govori o retardiranih ljudeh, a na dru- Prizor 12 predstave: Rsnato Jencek kot Elling In Kristijan GuEsk kot KjelI Biame gačen, topel, odprt, komičen način, ne da bi pri tem hotela koga užaliti, še posebej poudarjajo ustvarjalci predstave, katere režija je bi- la v rokah mladega Andreja Jusa. Igralska ekipa, v kateri bodo zaigrali Še Aljoša Koltak, Miro Pod jed in Barbara MedveŠČek, se je sre- Dežela zdravja WsTm čala rudi s kliničnim psihiatrom in se z njim pogovarjala o dogajanju v komediji Elling. »Upamo in želimo, da smo naredili intimno, nežno predstavo, ki bo izpostavila komičnost»« pravi dra-maturginja Tatjana Doma o Ellingu, ki ga je prevedla Tina Mahkota> scenografija je delo Mojce Kocbek Vimos, kostume je zasnovala Jasna Vastl, avtorja glasbe sta Jaka Hawlina in Luka Ropret, lektor Simon Šerbinek. Ko se bo zastor po predstavi zagrnil m aplavz polegel, bo dogodku na odru sledil Se eden. V imenu strokovne komisije, Andrej Jus, Tina Mahkota in Tatjana Cvlr n, bodo igralcu Kristijanu GuČ-ku za odlično odigrane like v predstavah iz mioule sezone (MačekMuri, Punca na zo-f i. Borza slovenskih karakterjev) v akciji Za zaveso, ki je nastala pred tremi leti v sodelovanju SLG Celje in NT&RC, podelili naslov najboljši igralec minule sezone. Čestitamo I Dogodek iz SLG Ceije, na rojstni dan našega radia, bomo neposredno prenašali na valovih Radia Celje. Nagrajenec pa bo v imenu naše medijske hiše prejel sliko, umetniško delo Janka Orača. MATEJA PODJED Ste se ie naveiifali, da vam zdravnika in sodeJavcf Z9 v5dko Vilo te!avo povedo, da je kriv stres? Kako živeti brez stresa kljub vsem pntiskom,. ki srno]im (zposUvljenl? Vab)ieni na pf eda vanje Rajka ŠksEtta in Sartje Lončar ob 11 uri v kinodvor^no Uevllka t V&iop )e prost Na stojnicah boste iahko preizkusili anti stresne napftke in prigrizke. PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Od klasike do klovnov Nova koncertna sezona Zavoda Celeia Celje - Vpisi abonmajev »Ugledni domaČi in tuji glasbeniki bodo oblikovali umetoidke večere koncertne sezone 2008/09,« napoveduje novo koncertno sezono vodja glasbene dejav-nosü pri Zavodu Celeia Celje Nenad Pirät in predstavi tudi novosti. V novi koncertni sezoni, za katero so se vpisi že začeli, ponujajo letos Iri abonmaje; Koncertni abonma, GM oder in kot novost abonma Plus. V Koncertnem abonmaju bodo 30- septembra v Celjskem domu kol prvi v tej sezoni nastopili Ljubljanski madrigalisti pod taktirko Mirka Ferlana. Repertoarno posegajo v vse zvrsti in obdobja zborovske glasbe, medtem ko 80 v letu medkuJtumega dlaioga in počastitve obletnice velikana Primoža Trubarja pripravili Še poseben program slovenske sakralne vokalne glasbe. Oktobra bosta v Narodnem domu gosta po vsem svetu znan angleški violinist David Hali Johnson in večkratna nagrajenka na domačih in tujih tekmovanjih, pianistka Nina Pre-šiček. Na novembrskem koncertu, prav tako v Narodnem domu, bo nastopil uveljavljen avstrijski pianist mlajše generacije Gottlieb Wallisch. Koncertni abonma bosta januarja v dvorani Narodnega doma nadaljevala poljska glasbenika» flavtist Henryk Blažej in pianistka Teresa Kaban. ki sta že v času Študija veliko koncerti-rala doma in po svetu. Nato bo februarja celjsko glasbeno občinstvo v dvorani Narodnega doma razveselil nastop Pihalnega kvinteta Slo-wind» ki ga sestavljajo solisti Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Za konec koncertnega abonmaja bo aprila za celjsko glasbeno občinstvo nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, ki letos praznuje 60-letnico in po ocenah nemške glasbene Jui-tike sodi med najboljše evropske mladinske simfonične orkestre. In kakšna bo to sezono ponudba abonmaja CM oder. ki ga zavod v sodelovanju 2 Zvezo glasbene mladine Slovenije v prostorih galerije sodobne umetnosti in dvorani Glasbene šole Celje priprav- Nenad Firat Ija že osmič? Nenad FiiŠt odgovarja: »Ridi letos ponujamo Šest koncertov, na katerih se bodo predstavili najuspešnejši domaČi mladi umetniki, ki jih na vsakoletnem razpisu izbere posebna komisija Glasbene mladine Slovenije in zanje oblikuje posebne sporede. Program tako vključuje standardna dela in tudi skladbe, napisane posebej za to priložnost» praviloma skladbe mladih in že uveljavljenih slovenskih skladatelj e v. Kot novost letos pri Zavodu Celeia Celje napovedujejo abonma Plus, cikel Štirih glasbenih dogodkov, ki se bodo od novembra do sredine maja zvrstili v Celjskem domu in na Starem gradu. »Z njimi želimo predstaviti nekoliko lažje vsebine, a vse po vrsti zelo privlačno zastavljene.« Abonma Plus se bo začel 18. novembra z Niko Vipotnik in kabaretom Visoka družba, Berlin 1920-30. Januarja bosta nastopila najboljša virtuozna glasbena klovna Boštjan Gom-bač in Marko Brdnik. Na tretjem koncertu bo v večeru šansonov Jacquesa Brela, Srce v kovčku, nastopil Jure IvanuŠič s skupino NORDunk, Skupina Orlek bo s koncertom ob 20-letni-ci obstoja za zaključek abonmaja Plus nastopila na Starem gradu. »To še ni vse,« dodaja Nenad Pirš t, saj bodo pripravili $e več izvenabon-majskih dogodkov. Aprila prihodnje leto bo Celje spet v znamenju 28. mednarodnega mladinskega pevskega festivala, bienalne prireditve, ki veija za najdaljšo z neprekinjenim stažem. MATEJA PODJED Pojasnilo v torkovi številki novega tednika smo v članku Folkloristi navdušili poročali o uspešno izpeljanem 3. mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca, kjer smo napačno zapisali, da so se festivala udeležili tudi folkloristi iz Alžirije. Ti so svojo udeležbo na festivalu sicer potrdili, a so jo zadnji hip odpovedali. Kol je pojasnil Mitja Ocvirk, je za to kriv vodja alžirske skupine Abdelkader Ifaidi, ki na avstrijsko veleposlaništvo v Alžiriji {Slovenija svojega veleposlaništva v tej državi nima, zato vse ureja avstrijsko) ni vložil vloge za pridobitev vizumov, zato folklorna skupina ni mogla pripotovativ Slovenijo. it. 74 - 19« september 2008 m 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Ko bi kamni iaiilco govorili... Celjski krizni center že deset let pomaga mlađim v stiski Takšen je bil mednarodni naslov mladinske izmenjave, s katere so se vmili mladi s Cel)skega. Nič posebnega, boste rekli. A je» tokrat je bila zasedba nekoliko drugačna. Svoje izkušnje so z vrstniki iz ostalih evropskih držav delili mladi (sedanji in nekdanji) ter strokovni delavci iz celjskega kriznega centra, enote Centra za sodalno delo Cel)e, ki bo letos obeleži 10-letnico delovanja. Zato bi imele stene zeleno pobarvane hiše na lokaciji med celjsko bolnišnico In policijsko postajo vdiko povedati. Letos bo deset lei, odkar so v kriznem cailni dobrcdoSli mladostniki v stiski med 6. in 18. letom. Statistike o tistih, ki so s pomočjo stroko vn^ tirna isle^ izhode iz najrazličnejših življenjskih situadj, povedo malo. Edinstvena in pomembna je vsaka ^odba otroka ali. mladostnika, ki se piše pred prihodom vcenter, se razpleta med njegovim bivanjem ob strokovni pomoä ter novih življenjskih izkušnjah in končno dobi svoj epilog. Kot lahko razberete iz objavljenih izpovedi mladih, je bivanje v kriznem centru za mai^ikoga pomembna prelomnica. Ko stiska postane prehuda Stiske mladih, ki jih pripeljejo do v nekem trenutku brezizhodne situacije v matičnem okolju, so zelo različne. Za mladostnika, pravijo strokovni delavci kriznega centra. je vsaka stiska lahko huda. V krizni center, to je najbolj pomembno, vstopijo na podlagi prostovoljne o^oči-tve, ko se sami odloČijo, da so pripravljeni nekaj storiti »na sebi«, zase. Eni na vrata potrkajo ^mi od sebe, druge napoti center za socialno delo, tretje morda prijatelji ali Šolske svetovalne služil. Tudi Sli pozvonimo na vratih zelene hiše in pričakajo nas strokovni sodelavci, ki se v hiši izmenjujejo, nekdo je dežuren tudi vsako noč. Mojca Kolar, vodja kriznega centra, nara po- Za vrati otrosluh sob se dogaja marsikaj. Pletejo se tudi trasicne ^odbe. Vrata kriznega centra pomenijo vernost, pomoč in razumovanje. drobneje opiše vsakdan v centru, kjer mladi načeloma ostanejo do 21 dni, v tem času skupaj s strokovnim limom iščejo ustrezne rešitve. V roku 24 ur po prihodu otroka morajo o tem obvestiti starše, sledijo pogovori in usklajevanja; med vsemi, ki so v mladostniko-vem Življenju pomembni, z vsemi vpletenimi. Primeri so različni, v določenih se s svojimi ukrepi aktivira tudi center za socialno delo, Če je potrebno, policija ... »Negotovost je najhujSa. zato Čim prej poskušamo ugotoviti, v kakšni situaciji se je mladostnik znašel in najti poti za naprej. Večinoma se najde rešitev in mladi se lahko vrnejo v domače okolje, redkeje v kakšne stanovanjske skupine ali celo zavode,« pravi Kolarjeva. Ekipa kriznega centra je spremljala te marsikatero pretresljivo zgodbo, amp^ so se v tem Času strokovni delavci po svoje tudi utrdili. Me zapor ne počittiiski dom A notranjost zeleno obarvane hiše zunanjemu obi- skovalcu vendarle daje vtis doma. Kuhinja, skupni dnevni prostor, kjer je nekaj varovancev ravno zatopljenih v družabne igre, spalnice. »Poskušamo poskrbeti, da bi se pri nas dobro po- čutili. Res imamo zaklenjena vrata, ampak to zgolj zaradi varnosti, iz istega razloga je prepovedana uporaba mobilnega telefona. Ven na prostočasne aktivnosti običajno odhajamo sku- Misel, da obstaja kotieak, kemor se lahko zatscol tudi v najhujši stiski, jo blažilna. Mladi imajo na voljo celjski krizni center. paj,« pojasnjuje Kolarjeva. Otroci tudi redno odhajajo v šolo, srednješolci gredo na avtobus ali vlak sami, prav tako morda osnovnošolci zadnje 3-letke, tudi če prihajajo izven Celja. Seveda je ves Čas prisotna komunikacija s šolami, medtem ko za najmiajše pripravijo učne programe, ki jili potem izvajajo s strokovnimi delavci, tako da zamudijo Čim manj šolske snovi. »l\idi sicer skušamo čim bolj ohraniti njihov vsakdanji ritem. Najprej šola, nato skupno kosilo in počitek do 15. ure, Mojca Kolar (desno) in Mojca Premelo Poeenko sta izjemno ponosni na novo kuhinjo, ki je v kriznem centru pred kratkim zamenjala dotrajano. ko je na vrsti izdelava dnevnega načrta, čas je posvečen reševanju težav in pogovorom ter delu za šolo. Zvečer sami skuhamo večerjo, sicer skupaj kuhamo tudi ob koncih tedna, in nato pripravimo refleksijo dneva, ko mladi poročajo o tem, kako so preživeli dan, govorijo o svojem počutju, ki ga ocenijo na lestvici od 1 do 10. Lestvica zato, ker se je po njej pač najlažje orientirati. Pišemo tudi dnevnik, svoje refleksije, kar otrok lahko ob odhodu vzame s seboj. Seveda imamo tudi televizijo, plezalno steno, družabne igre, knjige in §e marsikaj je mogoče početi do počitka. za katerega je čas ob 22. uri, za osnovnošolce uro prej,« opisuje Kolarjeva. Čeprav so se in se bodo s kriznim centrom na življenjski poti na srečo podrobneje seznanili le redki mladostniki, je izrednega pomena že to, da preprosto je. Že njegov obstoj je zagotovilo, da gre za prostor, namenjen njim, da se vanj lahko zatečejo. Ekipa, m^ strokovne delavce poleg Kolarjeve sodijo Še Mojca Premetč Pečenko, Niko Korenjak, Ivan Kotar, Andrej Pallr ter javni delavki Cvetka Šuster in Barbara Bugarin, skuša biti pripravljena na vse. A ni je zgodbe in ni ga obraza, ki bi ga v teh desetih letih pozabili. Ko bi stene spregovorile ... POLONA MASTNAK Foto: GrupA Anina sgodba Najbolje, da se kar navežem na moj problem... spolna zhraba $ strani striai. se prnui maminega brala! Spolna zioraba je na meni pustila posledice, ki so mi iz dneva v dan vse bolj gremle življenje. V domačem okolju se več nisem počutila varno... Strokami delava v KCM so terapije namenjali tudi mojim staršem, s katerimi smo skupaj poskušali priä do najboljše možne rešitve. Sedaj, eno leto po odhodu iz KCM, la^e diham in ustvaijamz ve^ö energijo, ki je bila prej ruimenjena izključno eni stvari in to je. dn povem s temi besedami • smiljenju sami sebi in nad svojo usodo^ Lahko povem tudi^ da sem v KCM spoznala krasne ljudi, ki me rmpolnijo s pozitivnimi mislimi! Neiina sgodba Na videz sem bila pr^rosta, vedno nasmejana deklica, polna optimizma in s sre^ družino. Navidez popolna družirui je irnela veliko napaJo voljo je stresd na prvo reč ob s^i in ustrelil v Kristusa na kri* žu. Takoj ga je zadela kazen. Prikazal se mu je hudobec in ga začei silovito mučiti, premetavati in pretepati. Lovec je bil polomljen in izmučen. V hudi stiski se je spomnil na Marijo in jo začel milo klicati na pomoč. Zaobljubil se je. da ji bo pozidal kapelo, če bo odpodila hudobca. Res je hudič izginil, lovec pa je držal obljubo. Za pokoro je na Kalobju pozidal cerkev. Ob lepem vreirarw je na predvečer procesija z lučkami in s pihalnim orkestrom, v nedeljo pa veČ trsoč Ijuifi med oKarfem, stojnicami in »pušeošanki«. Utosjevseskupaj pokvarila zima, ki seje napovedala prav ta konec tedna. Ampak dobre voljo to ni ravno motilo. Se je zabava paČ preselila v ttplo zavede gasilnega doma. fn po vsakem neuiju kakšen nov plaz nad ali pod hribovskimi cestami. »Ker je denarja tako ali tako vedno premalo, se moramo velikokrat znajti in za marsikatero delo tudi sami poprijeti,« pove Hriber-nik. In skupaj z ostalimi ianci marsikatero popoldne tudi v resnici pljunejo v roke za lepšo podobo kraja. Tega so vajeni tudi domad gasilci, če na koga> lahko nanje Človek pač vedno računa. Tam udarniški in solidarnostni duh še vedno živi. Znamenite kalobške kmetije Prav te so ponesle ime Ka-lobja v svet. Že pred leti je vsa slovenska medijsica srenja vrela v Planinco gledat čudo od reinkarnacije božje matere Alojzije in njenih sai podanikov. Kot kaže» Čas zgladi še tako robate kamne in zdaj je v Planinci samo še miroljubna ekološka sona-ravna kmetija Erjavec, kjer vam postrežejo z vegansko hrano» razkažejo vse sorte alternativne prehrane in vam ob sladici še kakšno zapo-jejo in zaigrajo. Z izjemo lokalnih lovcev, ki so še vedno prepričani, da lahko divjad lovijo tudi ob hiši zapriseženih in ortodoksnih borcev za pravice živali, je sožitje popolno. Za kos kruha ni Človek nikoli gresrt Sicer pa stari ljudje povedo, da se kruha nikoli no smeš braniti. Se posebej, če ga domača mladina obicm z rtasmehom in $ prijazno besedo. Druga znamenita kal ob š-ka kmetija je zeliščna kmetija Kalan. Vlkica in Milan Kalan vzgajata in pridelujeta vrhunska zelišča, ponašata pa se tudi z največjo zbirko zdravilnih rastlin in zelišč v Sloveniji. Da inovativnosti in podjetnosti tudi v najbolj odmaknjenih krajih ne manjka, je pred leti dokazal tudi ne prav majhen nasad bolj opojnih rastlinic. Ampak s temi pra- voverni Ka!občani nimajo nobene zveze, da ne bo pomote. Pa se vrnimo spet pod dežnike letošnje kalobške nedelje. Gostoljubje je tu doma ae glede na vreme. Kozarca vina in kosa kruha se človek nikoli ne sme braniti. Prijazna beseda pa tako ali tako ludi zraven pride- SAŠKA T OCVIRK Foto: Grup A Ivan Šafran, po dolgih letih spet prvi krajevni predstavnik v šentjurskem občinskem svetu, in Zdravko Hribemik, predsednike KS Kalobje ske občine. In da pot na vrh res ni zastonj, imajo na Kalobju kar dve gostilni. Na začetku in na koncu glavne - edine -»avenije". V stari stavbi podružnične šole se je od povojnih Časov stiskalo na stotine otrok. Še danes sepohecajo, da je njihova izobrazba brez dvoma nekoliko več vredna - saj so vendar hodili na visoko Šolo! Danes je v prvih Štirih razredih osnovne šole ouok vsega sku-. paj za dober razred. A se starši v en glas strinjajo, da je to lahko zgolj prednost. Učiteljici Marija Kuiunič in Nina Pi-Šek namreč poskrbita, da šola ^vi s krajem in vsemu obveznemu delu navkljub ne manjka pri nobenem omembe vrednem dogodku. In če je ljudi malo, morajo biti pač za-tobolj vsestranski in iznajdljivi. Predsednik krajevne skupnosti Zdravko Hribemik je vesel. da se je v zadnjih letih v kraju izboljšalo kar nekaj stvari. V prvi vrsti se je rešil dol-goietrü problem s slabo kvaliteto pitne vode. So pa bolj ali manj na dnevnem redu popravila dotrajanih lokalnih cest A V mm kraju Kalobško veduto najbolj zaznamuje cerkev Marijinega Imena. Glavna - in edina - krajevna »avenije« pa se začne In konča z gostilno. Domači gasilci za društvo in kraj žrtvujejo veliko časa in dela. Ob ka-loblkf nedelji obvezno organizirajo erečelov. Med bolj atraktivnimi nagradami so gotovo avtohtone Blatnikove klopi. Kalobje (villa Chalop) je prvič omenjeno že leta 1278. Prvi zapis o cerkvi je skoraj tri stoletja mlajši. Toda že leta 176S je postalo samostojna župnija. Za prvega župnika je bil imenovan Mihael Žagaj-Šek. ki se )e rodil na Ponikvi in je bil dotlej kaplan v Sentjuiju. [z tega Časa in te cerkve izhajajo Še da-nes najbolj znane in priljubljene Marijine ljudske pesmi. Da je na Kalcije rad prihajal tudi blaženi Slom^k, danes priča postojanka Slomškove poti, ki vodi tudi čez Kalobje. Med najbolj znamenito krajevno zapuščino sodijo le Kalobški rokopisi, zbirka pesmi in molitev iz leta 17. stoletja. it. 74 - 19« september 2008 m 18 SPORT NOVI TEDNIK Zgodba še ni končana V (orek $e je vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna I^ko odzvalo na zadnja dogajanja glede prestopa Gorazda Škofa v Za-greb. Vodstvo ugoiavlja. da je bilo ves čas vodenja postopka zavedeno s strani igralca, zaradi česar je sprejelo ustrezne disciplinske ukrepe. Vče raj je poslalo pritožbo na dru-gostopenjski organ EHF glede na odločitev prvostopenjskega oi^am, pisarne za mednarodne prestope, in njegovo tolmačenje vse dokumentacije v primeru Gorazd Škof. Klub je po posvetovanju s pravniki priSel do enaldh ugo-tovitev, kot jih je imel pred odločitvijo EHF-a oziroma je bil seznanjen še z dodatnimi dejstvi, ki govorijo v prid kluba. Direktor kluba Mijo Zor-ko je dejal: »Presenečeni smo nad odločitvijo prvostopenjskega organa EHF. Namreč s strani tega smo bili pred Ča* som pozvani k predložitvi naše veljavne pogodbe z Goraz-dom Škofom, iz katere so nedvoumno razvidni pogoji za predčasno prekinitev lete, a določenega člena te pogodbe ta oigan ni upošteval in ga je v svoji obrazložitvi preprosto izpustil. V kolikor bo takšna odločitev obveljala, potem pogodbe v prihodnje sploh ne bodo več potrebne, temveč se bo odločalo le na podlagi želje posameznika. Ko smo bili pred dnevi s strani Rokometne zveze Slovenije obveščeni o zahtevku za prestop-Gorazda Škofa v Zagreb, izdanega s strani HrvaŠke rokomeme zveze, nam je Gorazd škof zatrjeval da Mijo Zorko z Zagrebom nima podpisane nobene pogodbe, sedaj pa se je po pr^edu dokumentacije izkazalo, da temu ni bilo tako, saj je ta podpisana že od 1. julija dalje. Naj poudarimo, da z izjemo ra^ovora z Goraz-dom, v katerem je izrazil Željo po odhodu iz kluba, pred tem niti po tem nismo dobili nobene pisne prošnje Gorazda Škofa, z izraženim namenom po prestopu iz Celja, kar je osnova za začetek pogovorov in postopkov. S podpisom pogodbe za Zagreb je kršil veljavno pogodbo s Celjem in je imel istočasno podpisani dve pogodbi. Po prejemu odločitve EHF v petek je igralec tudi samovoljno izpustil trerungter nato sobomo prvenstveno tekmo, Čeprav je v odločitvi EHF jasno opredeljeno, da ta odločitev stopi v veljavo potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji opredeljeni v njej, od teh pa do danes ni izpolnjen še nobeden. Gorazd Škof Gorazd Škof je tako dvakrat kršil svojo veljavno pogodbo, zaradi česar bo klub sprejel ustrezne disciplinske ukrepe. Ob tem želimo poudariti Se to, da po vseh dogodkih minulih dni, Gorazda Škofa ne nameravamo zadrževati v našem klubu, niti mu, kot pomembnemu členu slovenske reprezentance, Skodlü pri njegovi nadaljnji karieri. Vendar pa je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško dolžan braniti svoje interese, od katerih jih je veliko zapisanih v veljavnih pogodbah, ki pa bi s takšnim tolmačenjem in kršenjem postale popolnoma brezpredmetne. S podpisom pogodbe in v njej opredeljenih Členov namreč obveznosti prevzameta obe s^ani, ne le ena.« Kaj kmalu bomo videli, kdo se je »opekel« in ali bo zadeva prerasla v afero. DŠ Foto: MARKO MAZEJ Z lave: celjski župan Bojan Šrot Marjan Fabjan in Peter Pišak Sankaku ima defibrilator Med praznovanjem krajevne skupnosti Ostrožno v Lokrovcu je predsednik Sveta KS Peter Pišek podaril Judo klubu Sankaku defibrilator. »Marjan Fabjan je pred meseci dejal, da imajo vrhunski klubi v tujini tovrstne naprave, ki jih koristijo pri zastoju srca. Na ceno 2.300 evrov je pri prodajalcu omogočil 40-odstotni popust in uspela mi je humana donacija,« ra;:laga Pi§ek in dodaja: »Pri gradnji športne dvorane na Lopati je klubu pomagala predvsem Mestna občina Celje, naša krajevna sknpnost p.i se bo potrudila, da bo ob objektu zgradila parkirišče. Je nujno potrebno*. starSi vsakodnevno vozijo tja otroke in nevarnost nesreč je vse večja.« Ob Fabjanu sta proslavo popestrila UrSka 2olnir in Roki Drakšič. preko telefona in ozvočenja pa je prisotne pozdravila Lucija Polav-der. Nosilka bronaste olimpijske medalje je bila na zasluženih počitnicah na morju. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA Po plavanju jfl Nino Cakan nekaj malega-seveda med preoblačenjem-niižil, potem pa nemudoma skočil na kolo. Bolečine za rajske otoke Zadnji letošnji Ironmaa triatlon, kjer je še bilo možno izpolniti normo za nastop na svetovnem prvenstvu na Havajih» je bil letos v Sher-borneu, malem mestecu 300 km jugozahodno od Londona. Na tekmo se je odpravil tudi Celjan Nino Cokan. Tekmovalo se je na standardnih razdaljah: 3.800 m plavanja, 180 krn kolesarjenja in 42 km teka. Angleški Ironman slovi po tem, da je med najtežjimi v svetu, z 2,300 m višinske razlike na kolesarski progi Ln dobrih 700 m med tekom. Vse skupaj je zelo otežilo Še močno deževje. Cokan je kljuboval vsem nevšečnostim in osvojil absolutno 20. mesto, v svoji kategoriji pa četno, s čimer je izpolnil svoj življenjski cilj, saj si je priboril vozovnico za Havaje. Nespodbuden sačetek Bivanje na farmi blizu Sher-bornea je bilo prijetno, na dan tekme pa je lastnica zaspala, potem dolgo ni zmogla pognati v pogon motorja avtomobila, nakar je Cokana pripeljala le do kampa, kjer je bila prostovoljka. Po 25 minutah hoje po blatu do štarta je bil »ogret« za tekmo. A moral je skočili v vodo, ki je imela le 14 stopinj Celzija. Pri bojah so, resda v neoprenskih oblekah, nekaj deset minut zmr-zovali med čakanjem v vodi aa štan, ker so organizatorji nekaj )>zamočili«. S polurno zamudo se je začelo plavanje skoraj 1,300 tekmovalcev po temi in v umazani vodi. Treba je bilo dvigovali glavo iz vode in nenehno nadzorovati pravo smer. Cokanov čas je bil 55,42 minute. Na pliii# ko pade puli Kolesarski del je bil spremenjen zaradi poplav, cestnih del in vremena. Po dobrih dveh urah je Co kanu kanila po obrazu prva kapljica znoja. Ko je po poltretji uri pre- hitel fantasdčno tekmovalko Belio Comerford, mu je postalo jasno> da je odlično na poti. Nekaj časa je vozil le malce pred njo, ko pa je ugotovil, da mu je srčni utrip padel pod 135, je »pritisnil na plin«. Pet ur in 27 minut je bil absolutno 24. čas kolesarjenja. Komaj zadrieeval eolze Dobremu počutju so sledile bolečine v hrbtu in kolenih med tekom, Na krožni poti, ki jo je bilo treba preteči trikrat, je bilo za vsaj pet kilometrov blata in luž. Toda prvih 14 km je pretekel v 64 minutah, s čimer je bil zelo zadovoljen. Drugi krog je Cokan pretekel tri minute počasneje, v Tretjem pa se je začelo nepopisno ^pijenje. »To moram zdržati, pa četudi >aknem<, sem si dejal in v zadnjih petih kilometrih začel pospeševati,« pravi Cokan in dodaja, da je komaj zadrževal solze. Maraton je, seveda po plavanju in kolesarjenju, pretekel v treh urah in 20 minutah. Spencer Smith, večkratni svetovni pr- vak, je bil hitrejši od Nina le za 37 minut. Za dve minuti ga je prehitela Comerfordova. Zmagovalec Stephen Bayliss je edini potreboval manj kot devet ur. 35-letnemu Cokanu je za stopničke v njegovi starostni kategoriji zmanjkalo zgolj 40 sekimd. lUasični In of^ road triatlon Ironman na Havajih bo 11. oktobra, na otoku Kona. Po 15 letih je Cokanov trud poplačan, Verjetno bo edini Slovenec, ki bo nastopil na dveh »norih« preizkušnjah v istem letu. še naXterra Hawaii. Gre za malce drugačen triatlon, ki bo malo kasneje na otoku Maui. TVeba bo preplavati 1.500 m, za gorsko kolesarjenje je predvidenih 35 km. za tek čez drn in strn pa 11 km. Izjemno vzdržljivi Celjan marljivo trenira, obenem pa tudi teka od enega do drugega morebitnega pokrovitelja, kajti svoj letošnji triatlonski proračun je že »skuril«, kot se je sam izrazil. Preko luže bo peljal dve kolesi. DEAN ŠUSTER Po 9 urah in 51 minutah je s skoraj priprtimi očmi pritekel v cilj. m it. 74 - 19. september 2008 NOVI TEDNIK SPORT 19 Pokalno ogrevanje Košarkarske ekipe nižjih lig igrajo v teh dneh srečanja za pokal Spar, v katerem letos nastopa 171 ekip. Kot že neUjti sezon se igra pni krog na eno> drugi, tretji m Četrti pa Da dve srečanji. V četrtem krogu se priključijo tekmovanju tudi ekipe 1. A SKL, lige ÜPC, kot se imenuje po novem. To so z naSega območja Eleklra Esotech, Aipos Šentjur in Hopsi Polzela, medtem ko so zahvaljujoč Četrtemu mestu v lanskem prvenstvu na zaključni turnir osmerice 2e uvrščeni laSčani. Vtem tednu so bila odigrana prva srečanja drugega kroga» povratna se bodo igrala danes. Rogaška se )e doma nepričakovano namučila s tretjeligaško ekipo Fenomeni iz Ljubljane, zmagala pa je s 94:84. Konjice so doma popolnoma potonile proti ekipi Parkljev iz Ljubljane in izgubile s 47:103. Rogla je vZrečah tesno premagala Podbočje z 68:67, novi klub Vrani Vransko pa je doma ugnai veterane JanČ s 106:81. Prav Vrani bodo v Ljubljano najbrž od$Ü le na izlet» enako je pričakovati za Roga&ko. Od pokalnega tekmovanja so se Konjice že poslovile, medtem ko čaka Roglo težka preizkušnja v Podl^čju. Dodajmo še, da se srečanja 5. kroga igrajo že prihodnji teden. Pospeseno uigravanje Vse ekipe stopnjujejo ritem priprav z igranjem tekem, ki se vrstijo skorajda vsak dan. Zaradi tega bo zanimiv tudi konec tedna, kajti na Celjskem bosta na sporedu dva košarkarska turnirja. V Laškem se igra tradicionalni turnir Laško pivo, na katerem ob domačem Zlatorogu sodelujejo Še ekipe Cede vite iz Zagreba, Splita > lanskega finalista državnega prvenstva Hrvaške, ki ga vodi Slobodan Piksi Subotič, in novomeške Krke, ki je v lanski sezoni odvzela mesto Zlatorogu v Jadranski ligi za to sezono. Zlatorog, ki je v sredo gostoval v Rogaški ob odprtju preno^jene športne dvorane in premagal B ligaša Rogaško, bo danes ob 18. uri igral proti Cedeviti, drugi par sta ekipi Krke in Splita. V soboto bo ob 18. uri srečanje za tretje mesto in nato še veliki finale. Istočasno se v Slovenskih Konjicah začenja U'adidonalni Ikov memorial. Na njem bosta ob B ligaših Konjicah in sosednji Rogli i^ala še A l^š Alpos iz Šentjurja ter srbski prvoligaš Kosijerič. Šentjurčani bodo v petek ob 18. igrali proti Kosijeriču, dve uri za njimi pa Konjice z Roglo. V soboto ob 28. uri bo na sporedu srečanje za tretje mesto ter nato finale. Medtem je ekipa Elektre Esotech na tradicionalni predpr-venstveni turneji po Srbiji, kjer bo v tednu dni odigrala štiri srečanja. V prvem so slavili v Kraljevu proti MaŠincu 83:66. Šoštanjčani se bodo domov vrnili jutri, saj jih zvečer čaka drugi de) proslavljanja 60-lecnice igranja košarke v Šoštanju. JANEZ TERBOVC ZRK Celje Celjske ženski rokometni klub Celje Celjske mesnine je pod vodstvom trenerja Tomaža Čatra uspešno začel novo sezono v 1. ženski rokometni ligi. Kljub spremenjeni zasedbi prve ekipe, ki [e glede rta lan^o sezono še rrtlajsa, klub so namreč zapustile Maja Šon (Olimpiia), Barbara Gorski, Nina Potočnik In Klavdija Zor-ko (zaključil n^kometno pot) ter Nia Majcen (poškodba), so dekleta na Ptuju phkazala borbeno igro in v prvem krogu pre-magaJa ekipo s ^uja z rezultatom 33:35. Et^pa celjskih rokometasic je sestavljena Iz saoiih mladih domačih igralk z rzjemo tujke Hanne Stsiapanave, ki pa je v ce>h skem klubu že svojo četrto sezono. Do sprememb je prišlo tudi pri trenerski zasedbi mlajših selekcij. Poleg članskega in mladinskega tre ne oa Tomaža čatra so v klubu dejavni le Kadetski trener Vojko Prislan, MIhaBojoviö kot trener starej&h deklic, Uros Privšek-trener mlajših deklic in vodje športne šole Zeljka Dragišič. Začetek sezone v tekmovanju mladih se bo pričel v soboto s tekmo starejših deklic in kadetinj. Prava poslastica dneva bo lokaini derbi med ćlansfdmae^pamaŽRK Celjskih mesnin in ŽRK Celeie iz Žalca. Tekma se bo pričela ob 19.30 uii v dvorani Šolskega centra Celle. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji rokometa. ^^iiezete celjske mesnine Čretnik prvi na Gori Oljki športno društvo toČica ob Savinji 2000 je pripravilo že 7. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot dolgo 7 kilometrov s 400 metri višinski razlike se je podalo 81 kolesarjev. Absolutni zmagovalec je poslal Marko Čretnik s Frankolovega, ki je progo prevozil v 21 minutah in 32 sekundah. Tretji je bil lanski zmagovalec Erik Rosenstein z Ljubnega, ki je zaostal za 4$ sekund. Zmagovalci posameznih kategorij s Celjskega: do 21 let Blaž Weiss ( Braslovče), do 30 let Marko Rošer (Frankolo-vo), do SO let Milan Vivod (Mozirje), nad 60 let Darko Zaveršan [Celje). Pri ženskah je tretje mesto osvojila Irena Verdnik iz Griž. TONE TAVCAR ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 19. 9, NOGOMET 1. SLMN.2, krog. Celje: Ži-vex • Gorica (20). KOŠARKA Pokal KZS, 2. krog, 2. tekma, Ljubljana: Fenomeni -Rogaška (20.30), Janče • Vrani Vransko (21). a- 20- 9, NOGOMET l.SL, 9. krog: Koper-MIK CM Celje (16), Rudar Velenje - Nafta (20). 3. SL • vzhod. 7- krog: Ma-lečnik- Šmartno, Šmaije ■ Kovinar Store, Stojnci • Simer Šampion (vse 16.30). Štajerska liga, 6. krog: Brežice ' Šoštanj, Bistrica - Zreče, Gerečja vas - Rogaška (vse 16.30). MČL, MN2 Celje, 4. krog: Vransko - Kozje (15), Laško • Žalec, Radeče • Hrastnik (obe 16.30). 1. SLMN, 2. krog. Rogaška Slatina: Dobovec - Puntar (20). ROKOMET 1. SL. 2. krog: Celje Pivovarna talko • Trimo (18.30), HrpeljeKozina-Gorenje(20). Dan športa v Žalcu Zavod za kulturo, šport in turizem, Občina Žalec In Zveza športnih društev so v Športnem centru pripravili pravi športni dan. Odprta vrata so imeli vsi športni objekti, tako da je okoli tisoč bolj ali manj aktivnih Športnikov sodelovalo v različnih igrah. Sprejema, ki ga je pripravil Župan Lojze Posedel, se je udeležilo 77 športnic in športnikov. TONE TAVCAR b.o.o. RaCunovud^k« in ekonomike smrkvc. davčno in finančno svclov^nfe • vodenje poslovnih knjig • svetovanje na področju računovodstva • svetovanje na davčnon področju C^slif^đ.' / ponosni sponzor judoistov Luciie Poiavder in Roka Drak^iča l.SL (ž).2. krog: Celje Celjske mesnine - Celeia Žalec (18). Ljubljana: Olimpija - Velenje (16.30). Nedelja, 21, 9, MMOMIT 2. SL, 7. krog: Šentjur - Bela krajina (16,30). 3. SL • vzhod. 7. krog: Odranci-MonsClaudius, Dra-vinja - Črenšovci (obe 16.30). PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, 1/8 finala: Radar Velenje - MJK CM Ce^e 2:1 (1:0); Mujakovič (37), Gr-bič (56); Štraus (91), Mura -Maribor 1:3, Koper • Olimpija 4:2. Krka - Nafta 1:3, Pri-morje - Zavrč 5:0, Domžale -Livar 1:4, Gonca • Drava 2:1, Bonifika - Interblock 1:2. ROKOMET 1. SL, 1. krog: Celeia Žalec - Škof ja Loka 25:19 (12:9). KOŠARKA Pokal KZS, 2. krog: Konjice - Parklji 47:103, Rogaška • Fenomeni 94:84, l^ant Vransko - Janče 106:81, Rogla - Podbočje 68:67 (KM) pAKRATKO Rere se vrača s srebrom Peking: Slovenski športniki invalidi so na parao-limpijskih igrah osvojili tri medalje- Med dobitniki od-ličij je tudi atlet iz Nazarij /ože Flere, ki ;e v metu diska v kategorijah F32/51 osvojil srebro in z metom 10,99 metra postavil tudi svetovni rekord v svoji kategoriji. S Kitajske se bo vrnil drevi. Najprej z Beograjčankami Vodice: Vodstvo ženske Jadranske košarkarske lige se je sestalo z vsemi desetimi udeleženci osme izvedbe tega tekmovanja, ki se bo začelo 11. oktobra. Celjski Merkur se bo v uvodnih dveh krogih pomeril z obema srbskima predstavnikoma, najprej bo gostil beograjsko Crveno zvezdo, nato bo odpotoval v Novi Sad k Vojvodini. Celjske košarka-rice so odigrde dve prijateljski tekmi z Dinamom iz Novosibirska. Rusinje so najprej zmagale z razliko 19 točk, nato pa le §e za sedem, pa čeprav je pri Merkurju manjkala Eva Komplet, ki po poškodbi kolena §e ni povsem nared. Lokalni derbi na i»TehničniM Celje: RokometaSice Celja Celjsfch mesnin so prijetno presenetile z zmago na Ptuju v uvodnem krogu 1. slovenske lige. V dvorani Šolskega centra pa bodo jutri odigrale lokalni derbi s Celeio Žalec. Začel se bo ob 19.30. (DŠ) »a» 74 • 19. Mptamber 2008 m 20 ■iPORT NOVI TEDNIK Rudarji ponižali »grofe« v osmiai änala pokala NZS sta se oa Štadionu Ob jezeru v Velenju pomerila večna lokalna tekineca Ru-dar In MIK CM Celje. No-gometadi Rudarja so zopet prikazali odlićno igro ler z 2:1 šokirali Celjane in se la-ko uvrstili v četrtfinale pokala. Začetek srečanja je bil bol) ali manj uspavanka za gledalce, saf sta obe ekipi ^ začeli taktično bolj zadržano, tako da sta čakali le na protinapade. Prvo resnejšo priložnost je imel Junuzo-vič, potem ko je z mrtvega kota »udaril na gol«. Na drugi strani se srečanje za trenerja Slavišo Stojanoviča ni začelo najbolje. Že v 17. minuti je bil prisiljen v dve menjavi. Po trku Dediča in Gobca si je slednji prebil ličnico« prav tako oi mogel nadaljevati ŠariČ. Zamenjala sta ju Pokom in UrbanČ. V 26, minuti je sledil stresen trenutek za domačo ekipo. V "skoku je Juriuzović s komolcem udaril Kelharja, glavni sodnik pa je tako) Edinu pokazal direktni rdeči karton. Zatem je sledilo vroče prerivanje med igralci, a najbolj zaskrbljujoče je to, da trenutno najučinkovitejši strelec 1. SLnebo V vratih se je odlično izkazal Safet Jahic. mogel nastopiti na naslednjih dveh tekmah. Iskljucitev Se dodaten motiv Po izkljuätvi se je pričakovalo, da bodo Celjani vendarle štrli odpor domaČih, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. Domači so zai^ali še bolje in povsem nadigrali ^o-fe« ter v 37. minuti povedli. Po lepi zaviti podaji Zajca )e do žoge prišel Alem Mujalumć iß zadel za 1:0: Tući v nadaljevanju so domači »pritiskali« proti golu, kar so v 56. minuti kronali še z drugim za-detkom. Denis GrbIČ je na levi strani roba kazenskega prostora preigral Pokoma in potem ko so vsi pričakovali podajo. je Grbič «udaril na gol« in ob levi vratnici premagal Mujčinoviča. Nogometaši Rudarja so tako oba zadetka dose^ z igralcem manj. Po vodstvu domačih z 2:0 so Celjani le zaigrali malce bolje, a po priložnostih Travnerja z glavo in Sacripantija z razdalje niso uspeli zadeti. Najlepšo priložnost za MIK CM Celje je v 70. minuli po lepi podaji Sacripantija zapravil Biščan. S približno petih metrov je grešil, kar je skoraj nemogoče. V 78. minuti je z razdalje poizkusil Še Kačičnik, na drugi strani so si domaä priigrali izjemne tri priložnosti. Najprej je proti golu »udaril« Perič» njegov strel je ubranil Mujčinovič, nato se je žoga odbila do Goloba, strel slednjega je do Mujakoviča»iz-bil« UrbanČ, MujakoviČ pa je nastreljal prečko. Častni gol za Celjane je v zadnjih seVm-dah tekme dosegel Rok Štraus. VelenjČani so povsem nadigrali Celjane in se zasluženo uvrstili v četrtfinale. Jutri bodo nogometaši MIK CM Celja v 9. krogu 1. SL gostovali v Kopru, VelenjČani bodo pričakali drugouv^Čeno ekipo Nafte. V sredo zopet sledi Idc-ma Rudar Velenje- MIK CM Celje, a takrat v 10. krogu 1. SL MITM KNEZ Foto: SHERPA Llfi^ isislLaa: ixiiii MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Bo Coma ostala v boju za prvaka? Na Skalni kleti so biJe odigrane tekme IB. kroga 1. lige Novega tednika v malem nogometu. izidi v li^ za prvaka: Coma Ingrad gramat • KMN Frangros 5:2, Kalimero • ŠND Velenje 2:2 in Pelikani - Gama unit^ 2:5. Ponedeljkov spored: Coma - Pelikani (20.00), Frangros • Velenje (20.50), Gama -Kalimero (21.40). Liga za obstanek: MV Mobil • Mik Celje 5:3, Container - TYistar 5:2, Maček tisk - Marinero 4:2. Ustvica Uge NOVEGA TIDWIKA tGAMAUNmO 35 ICOMAlNGflADG. 32 «29 3.PEUKANI 2S *]% «.KAUMEfiO 17 «6 S.RElAXAVTDŠOU 17 -2 B. KMN FRANGROS 1« -9 Ltstvica Ügeza obstanek (7-12} 7.TR1STAR IS 8.MV-MQgil HT) 1B -13 9.MAČEiaiSK 1S *) 10. CONTAINER 13 11. MARINERO 9 -IB 12.MIKCEUE m -1 49 ARENA PETROL arenas zmaßoimlcev PORTRETTEDNA MARIJO MOdČ KARIERA ♦ v C*'' JAZ IN KLUB DRUŽABNO N090(net 5em zacpi igrsD s semmi i«ti v NK Celje in iu i9ramie danes. Klubi tfoMtfaj NK Celje Kaj gol U naj bt 9UOVU izbni 9of. ki»in clM prdti Crveni To fi bil hkrati moj prvi gol 114 itwiiDnu Arena Pfiiol, OsvojAev pokaUz Ü-18 v Kopru v^ezon^ 2007/2008. Najzakst Izp^ iz polfituia pokala proti NK iendava pred dvcmd letoma. Izpadli sn>o ph enajstmetrovkah. D^vnr pivak; i mesto v kadetski in ni^dioski ligi, mladinski poknlni prvak. Med uspehe itej«m tudi nastopanje 7a reprczenUnco U t4 do U*19, v kattn um r^ni dai^ le od zadetka. Nastopi S nasiopov v 1SHL Prvi /lasiop sem hixl s t7 U\it Največ ielja le 191 arj^ v prkt postavi. Publika Pubtfkd je zahtevna, vmdar ^Ijna dotno igre vrnitve NK Celje na vih slovtmke Jige I aplavzom nagr^ijo vuko cfi^rodk(l|o, kar nam veliko porrm. pa je. da je vusih ptmc bn^a. Bilo bi zaželeno, da bi lum stala ob stram tudi. ko nam ne ^re najbolje. SUnovanje hm doma pn stariih v (elju. Rad cgram tenis ali mali nogomet. Ce pa sem doma. pa ludi igtKefialV(ibox), ljubezen Imam punco Anjo. s katero iemUA leta. in se o^icno razumeva. fnitiia ^ds pfdivim s punco ali s phjatdji, za ka| vc^ ne ostane ^sa. Glasba, film fosl^iam sko/ai vse glasbene zvnti. Od ftitnov si najiaje ogledam kakset^ dob«r triler ali komedFjo. ■Bca Arttiä tmtijfumUst' m št. 74 • 19. september 2008 Stoletje na Okrešlju Na Okrešlju so v soboto prosUvili stoletnico Frisc-haufovega doma. Izgradnja doma, s katerim upravlja Planinsko društvo Celje -Matica» je povezana z narodnostno zgodovino Slovencev. »Na tem področju se ;e borilo slovenstvo In nemšku-tarstvo. Domačini so želeli ohranili gore s slovenskimi imem poti in pristopov in veseli smo, da jim je uspelo,« pravi predsednik PD Celje • Matica Mirko Dober-šek. Za prvo kočo na Okrešlju sta zaslužna pionir v odkrivanju Savinjskih Alp, sicer Avstrijec Johanes Frischauf, in gornjegrajski nadu-čitelj Fran Kocbek. Frischauf je na svoje stroške da) postavili leseno koCo, predhodnico današnjega doma. Planinsko kočo na Okrešlju so odprh avgusta 1908. Koča je takrat premogla šest sob s 15 posteljami, spodnji de) stavbe je bil zidan in zgornji iz debelih mace-snovih debel. Zanimivo je, da so v koči že leta 1909 uredili hišno knjižnico- Danes je dom zaradi svoje lege med najbolj obiskanimi postojankami, kjer se srečujejo gorenjski, koroški in šcajer-sJd planinci. Letno obišče dom približno 30 tisoč obiskovalcev. V kulturnem programu so sodelovali citrar Tomaž Wa-hutoik, rogisti iz Vojnika, pevski zbor sv. Danijela in ostali. V spomin na 115-let-nico prvenstvenega vzpona ■i jTY' % Stoletnfta Frisehaiifovega doma na Okrešlju kot spomin na narodnostno igodovino Slovencev Frana Kocbeka in Janeza Pi-skernika letd 1893 na Križ - Koroško Rinko - so v nedeljo odkrili spominsko ploščo ob vstopu na goro in se z mašo poklonili žrtvam gora. Ob tej priložnosti so izd ah zbornik Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju. Pri pripravi in izdaji so sodelovah Številni člani PD Celje - Matica, pla- ninskih društev v Savinjski regiji ter drugi. MATEJA JAZBEC Foto: PD Celje • Matica Četrta bučijada v Braslovčah Društvo podeželskih žena Braslovče je v kuU turnem domu pripravilo četrto buči jad o. Predsednica društva Amalija Brinovec je povedala, da je namen razstave prikazati več sto vrst buč, organizatorke pa so za pokušino pripravile 3S različnih jedi iz buč. Najtežjo bučo je pripeljal iz Kampa Menioa Peter HeJb, tehtaJa je 71 kilogramov. Ob razstavi so prvi dan pripravili delavnico, na kateri so pod mentorstvom Bernarde Predovnik in Jolande Petek Tomazin učenci iz turističnega podmladka bra-slovške šole izdelovali najrazličnejše izdelke, največ pa strašila. Ob odprtju je zbrane nagovoril braslovški župan Marko Balant, v programu pa so nastopili starejši občani z nenavadnimi glasbili. TT Z DRUŽINO UGODNEJE NA KOPANJE! NOVO v WaiNESS PARKU LAŠKO: DRUŽINSKE VSTOPNICE .^A TEP/ 'AU.! e;: i ^ PRVI OTAOK- poloviro «coeje. v&I nssJcdnjl 6RATiSi Ahdja veljs oirokc 60 lS.lcta intrsja (/o3U0.2008. w(llrtcsspart>UJ;o9'^rTn8fU,si aliQ3 9900 Zo ütiokc do 15. leta e WELLNESS PARK LASKO ogodbeni partner ATKA-FIN d.0.0., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 ^aoisajDODi \ZLSJU\\Ccr^A nJei6Tl(?MA ACtNCUA AikvUvt 20.3000 ttL 03/428 76 (M. ^fdtr. rtA.tt^\iMiu!, www.Q:fttmfc.ci'poslov«i»MŽ«aM,ttl:03671 7116. Huft in.akc#alrtt*.si «DNEVNI GARDALAHD odhodi vsako soboto 11(1 • BEOGRAD 18 .19 1D • PLITVICE 11.10 • BRIONI 27.9.(ufnoUnBk8jinest)inie.10. • DUNAJ 20.9. in 25.10 «BUDIMPEŠTA 27.-28 9.08 «MUNCHEN-OKTOBERFEST 27.9. • POČfTNICE V ANKARANU • ^^Inevni paketi do 30.9. • KRATEK ODDIH V 0PATU1 IN LOiniANU v uptenibru in oktobru • MUHHiN hoteliSdnialjvM. usodni popustita otroki JESENSKE iOLSKE POČITNICE V HOTUIH 4* V UMAGU IN PRIMOiTCNUl PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOLTE DO 30.9.2008 2$ % POPUSTA Pogodbeni partner ATKA-FIN d.o.o., Stanetova ulica C€lje telefon: 03 4901805 Ekskluzivno v ^KD Finančna toükd im^ -.aipitri.^ 40» HX KdiCf^M».4 dni. U^ 4SH; M'ii. ' MIO. Odl^K \mum mk n iHitn,umum k u-nt;ti nn?n.iimmn»mitiAomom. OvnlHUiMMtMM. AaA. it. 74 - 19« september 2008 m KRONIKA NOVI TEDNIK Gnusne podrobnosti o brutalnem izza tesno zaprtih vrat sodne dvorane: javnost so namreč izkl|učil] - Več šele ob izreku sodbe Sojenje za umor 27'letne' ga Simona Flandra pred velenjsko Kdečo dvorano letos so na celjskem okrožnem sodišču zaprli za javnost. Kot smo že poročali» je 27-letne-ga VeleDiČana ve^at zabodel 2l>-letm Nirvan Hapadžlč, v Času umora je bil z njim 16-tetni znanec, s katerim sta po umoru nož skrila s 17-let-nim VeienjČanoDi^ Kljub temu, da je Flandra umoril 20-letnik. ki je torej polnoletni, podatkov Iz pričanj mlado-lemih ne bo mogoče loäti od ostale obravnave, saj so ključni za sojenje. Prav tako naj bi pred seoat stopilo kar nekaj prič, ki še niso stare 1$ let. Do izreka sodbe javnosti ne bo 2aiano» kaj se na sojenju dogaja. Kdaj bo sodba, je seveda nonogoče predvidevati. V djieh po umoru, ki se je zgodi) S. marca, je bilo na no-gah skoraj celo Velenje. Po mestu so loožUe številne govori-ce, da če ne bo policija prijela storilcev in dobro opravila svojega dela. jih bodo poiskaH občani sami. A kriminalisti so bili v dneh po umoru ita terenu v Velenju 24 ur na dan in ta preiskava je imela takrat tudi izjemno prednost pred ostali- Simon Flandsr jt ImI med prij>t«^1 zelo priljubljen. mi zadevami. Z ovadbo dveh storilcev so na dan pnSle tudi grozljive podrobnosti, ki so šokirale javnost. 20- in 16-ietnik sta se s Flan-drom sprla najprej zaradi cigaret, nato še, Uko so trdili na policiji, ker je Flander pri speljevanju z avtomobüom trčil v drugo vozilo in pri tem dvojici zagrozil» da ne sme o tem nikomur nič povedati. 20-let-oi Nirvan Hapađ£Č naj bi nato izvlekel nož in Flandra večkrat zabodel, govorilo se je o devetih vbodih, usodni so bili vbodi v jetra, pljuča in srce. E>vojica je s kraja pobegnila in nož skrila s pomočjo tretje ga Velenjčana, starega 17 let. Bandra so ležeč^ v krvi našli mimoidoči, umrl pa je v celjski bolnišruci. Kriminalisti so po umoru iskali morebitne očividce, saj je bilo skoraj zagotovo v Času umora v bližini več ljudi, a se nihče .ni op<^umii in policiji ponu(^ pomoči. Dokler niso kriminalisti le nekako prišO do nekataih oseb, ki so vendarle spregovorile. Mladi iz Velenja so marca ministra za notranje zadeve Dragutnu Mateja opozorili na premajhno šte^o policistov v svojem mestu, kar nenazadnje opozarjajo že nekaj )et, (oda na ministrstvu vedno znova pravijo» da je policistov dovoJj. Umor Flandra je spomnil Še na grozlj iv umor šoštanj-sk^ brezdomca Marjana Jan-čiča pred leti. Trojica 16-letm-kov ga je z 39-letnikom pretepla, nato mučila tako zelo, da so se na sojenju z^ažali vsi. Najstarejšsnu napadalcu so do-so^ deset let zapora, dva sta-rejša mladoletni!^ sta bila ob izreku sodbe i^juščena na prostost. saj sta kazen prestala že v priporu, tre^i od starejših mladoletnikov je do danes kazen že odslužil. SIMONA ŠOUNIČ Za premestitev niso icriva nesoglasja Novi komandir Postaje prometne policije Celje je Edi Baumkirher, ki je zadnjih osem let delal kot inšpektor na oddelku za cestni promet na celjski policiji. Pred tem je bil tri leta pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje. V policiji je začel delati leta 1989 v Laškem. Dosedanjega komandirja Postaje prometne policije Celje Franca Kokbta bodo premestili na delovno mesto prometnega inšpektorja. Na spletnem forumu policist.si, na katerem s svojimi komentarji sodelujejo policisti, je že nekaj dni mogoče zaslediti informacije o nezadovoljstvu ravno znotraj celjske postaje prometne policije ter da je bil zaradi nekaterih nepra\dlnosti odrejen tudi notranji nadzor. Na celjski policiji notranjega nadzora ne zanikajo, a dodajo, da so ga izvedli že pred meseci in vodstvo postaje prometne policije na nepravilnosti tudi opozorili» nakar so bde odpravljene. Do zdajšnje premestitve, še dodajajo, ni prišlo zaradi kakršnih koli nesoglasij. SŠol Policisti podpisali dogovor Minister za javno upravo Gregor Virant, notranji minister Dragutin Mate In predsednik policijskega sindikata Branko Prah so v sredo podpisali dogovor o izvajanju novega plačnega sistema v policiji. Podpisani dogovor po besedah Viranta v ničemer ne spreminja novega plačoega sistema niti obstoječih kolektivnih pogodb. Spremembe omogočajo vsem policistom, tudi tistim na zahtevnejših delovnih mestih, da lahko napredujejo za deset plačnih razredov. O tem so se omenjeni dogovorili na sestanku sveta policijskega sindikata v začetku septembra v Šentjurju. MJ Celjan dobavljal orožje in eksploziv? Slovenski preiskovalci so skupaj z bosanskimi kolegi stopili na prste skupini tihotapcev, ki so preko Slovenije v zahodno Evropo tihotapili orožje in eksploziv. OvadenÜi je osem ljudi, stari so od 24 do 60 let. V do sedaj prijeti skupim sta dva Slovenca. Hrvat In pet državljanov BiH. Dva od teh živita v Franciji in ju Še iščejo, ostali so v priporu. Eden od prijetih Slovencev je z našega območja, zaradi Česar so največji del v preiskavi opravili tudi celjski kriminalisti. Kdo točno je tisti> h kateremu je bila pošiljka namenjena, še ni znano, močno pa diši po navezi, ki naj bi nevarno orožje in eksploziv dobavljala mafiji in terorističnim skupinam. Zasegli so 62 kilogramov eksploziva vrste penuit. Ta slovi po tem, da gre za izredno močan eksploziv, močnejši celo od bolj znanega TNT. V hiSnih preiskavah (eno so opravili na Celjskem) so našli še 40 detonator-jev, strelivo za avtomatske puške, 10 avtomatskih pušk M70, 18 raketometov tipa zo-Ija, pištolo glock, avtomatsko pištolo Škorpijon» avtomatsko malokalibrsko puško, ši-brenico, protiletalski mitraljez ter različne dele orožja! Zasežene stvari so vredne okoli 60 tisoč evrov, toda preden bi stvari prispele do končnega kupca, bi se ta znesek še povečal kar za petkrat, pravijo na policiji. S preiskavo so začeli že pred enim letom, v njej so uporabljali tudi posebne in prikrite metode dela. Šlo pa je za zelo dobro oi^anizirano »Eksploziv, ki so ga tihotapili, pomeni veliko nevarnost za ljudi in za objekte, saj je bilo izdelano za potrebe jugoslovanske vojske in je namenjeno rušenju vseh vrst objektov, tako na kopnem kot v vodi. Pentrit je l»7-krat močnejši od znanega in pogosto uporabljenega vojaškega eksploziva TNT in je občutljivejši na zuna-nje vplive. Zaradi varnosti se iahko hrani v le zato namenjenih skladiščih. Cena kilograma vojaškega razstreliva na črnem trgu v Sloveniji je okoli 700 evTov, v drugih državah EU, npr. Franciji tudi nekajkrat višja »«navajajo na policiji. kriminalno združbo, za katere je značilno, da ima vsak Član točno določeno nalogo. Vodilno vlogo je imel Celjan, star 60 let. skrbel je za prevoz eksploziva in orožja iz Bosne proti ^anclji, njegov nekaj let mlajši hrvaški kolega pa za dostavo blaga končnemu kupcu. Celjan naj bi samo letošnjega aprila v Slovenijo iz Bosne pritihotapil najprej 7,8 kilograma, nato še več kot 11 kilogramov nevarnega pentrita. Preden je vse to prodal naprej, so ga prijeli policisti. Na policiji dodajajo, da je Slovenija za tihotapce z orožjem zanimiva pot na zahod, pravzaprav tihotapska avtocesta. SIMONA ŠOUNIČ Kdaj končno epilog preiskave v primeru Kajtna? Ali bo do sojenja sploh prišlo? - In če bo, sojenja verjetno ne bo prej kot v letu dni? Jtmija je minilo že lelo dni od smrti SO-letnega Bojana Kajtne. ki je umrl na pragu celjske bolnišnice, zatem ko so ga pred pregledom kljub temu, da je jasno povedal, da ga stiska v prsih» poslali po napotnico. In po letu dni vse preiskave še vedno niso končane do te točke, ko naj bi se vedelo» ali bosta in predvsem kdaj na zatožno klop sedla dva - ntedicinska sestra in višji zdravstveni tehnik, lu sta delala tisto noč na urgeod ' ki so ju ovadili zaradi malomarnosti. Kot smo izvedeli, je primer romal s tožilstva na sodišče, zdaj je v rokah preiskovalnega sodnika, 1Ü naj bi v tem mesecu osumljenca tudi T^^ližat. Poenostavljeno rečeno bo preiskovalni sodnik po zaslišanju odločil, ali je dovolj dokazov In ali obstaja utemeljen sum za očitano kaznivo dejanje. Če bo odgovorpritrdilen» bo sodnik izdal sklep ouved-bi sodne preiskave. Če ne bo dovolj .dokazov, bo sklep negativen. V tem primeru se lahko tožilstvo pritoži. Tožilstvo bo ludi po končanih postopkih tisto, ki bo, če bo presodilo. da obstajajo pogoji za sojenje, spisalo obtožnico. Bojan Kajtna. Je Bvljenj« res odvi-S10 od napotnica?! Toda zelo težko je pričakovati. da bi se sojenje, če seveda bodo za to dani pogoji, začelo prej kot v letu dni. Kot da Jim je vseeno Kot smo že pisali pred časom, je bolnišnica sprva priznala odgovornost za smrt Kajtne, kasneje je ta odgovornost zvodeneia, V bolnišnici so izvedli interni strokovni nadzor in komisija zbornice zdravstvene nege zunanjega. Dežurr^a zdravnica, ki je v tistem času delala, naj ne bi bila nič kriva, so trdili v bolnici, medtem ko je komisija zbornice zdravstvene nege menila, da ni bila odgovorna niti medicinska sestra. Pri tem je Zbornica zdravstvene in babiške nege ^ovenije takrat opozorila na vrsto nepravilnosti vceljski bolnišnici. V bolniSrucI kakšnih vidnejših ukrepov zaradi primera Kajtna niso uvedli, saj so takrat dejali, da pač ne želijo prevzeti vloge sodišča. Pri tem ostaja v zraku, kdo je odgovoren, saj nekdo zagotovo je, toda \^deü je. da si nekdo zatiska oči. Medtem ko so svojci pokojnega ogorčeni nad vsemi ugotovitvami in razočarani nad čakanjem, da bo sistem enkrat za vselej pokazal, kdo je odgovoren, njihov odvetnik Q Bojan Grubar iz Maribora opo- JJ zarja na sprenevedanje bol- iS nišnice. Ve se, kdo je bil vod- 'S ja zdravniškega tima v tisti no- 2 Či. trdi in s tem nakazuje, da (g) je zdravnik tisti, ki odreja po- fO drejenira način dela. Toda rfS zdravnice, ki je takrat delala. C med osumljenci ni. 9 SiMONA ŠOUNIC J m št. 74 • 19. september 2008 NOVI TEDNIK REPORTAŽA - PISMA BRALCEV Neočiščen jarek povzroča težave Obcestni jarek v zgornjem deiu ZaČreta» namenjen odvodnjavanju, se pri košnji travnika zamahi. V jarku se nato nabere voda, iz njega se Siri smrad, ki moti krajane. Jarek je VOC Celje pred dnevi sicer očistil, dolgoročna rešitev problema pa je izgradnja kanalizacije, ki je predvidena v letu 2012. Rozalija Povh v Začretu živi tri leta, pred selitvijo v Celje je 33 let živela v Nemčiji. Da voda v jarku ni pretočna in da jo moti močan smrad, ki nastaja, je že večkrat pojasnila Krajevni skupnosti Ljubečna in Mestni občini Celje. ReSilev problema je minuli petek le dočakala. »Na naši strani ceste smo krajani sami uredili cevi in jih položili v zemljo ter kanalizacijo speljali vse do gozda,« pravi in dodaja, da je žalostno, da na drugi strani ceste ne morejo uredili tega. »Po košnji vedno nastane problem. Moj mož je Nemec in ga to zelo moti, takšnega sistema v Nemčiji ni,« pravi. Boji se. da bi ob močnih naiivih» ko voda doseže ravnino cesie, prišlo tudi do razlitja vode. Ko je Povhova poklicala na krajevno skupnost, so ji odgovorili, da ta plačuje koSnjo travnika, za čiščenje jarka pa KS nima denarja. Svetovali so ji> naj pokliče Majo Zlatar, koor-dinatorko za ceste Sektorja za izgradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture ter promet in varstvo okolja v občini Celje, ki je dejala, da si bo jarek ogledala. Ko si po tednu dni jarka ni ogledal nihče, se je Povhova odločila, da o problemu javno spregovori. Neposredno ob jarku živi Anica Stoje, ii že petde? set let skrbi, da jarek ob njenem posestvu prepušča vodo. Pred kanalom je sama uredila tudi železne prečke. ki zaustavijo večje odpadke- »Stara sem 78 let in vsako jutro« ko se zbudim, odidem pogledat jarek. Iz njega očistim plastične vreCke, pločevinke in ostalo nesnago, da voda teče naprej proti opekarni Bukovž-lak.« pojasni Stojčeva, a se sprašuje, zakaj ravno pri njih jarek ni redno očiščen. Zaradi meteorne vode in jarka, ki ne požira, njeno dvorišče večkrat preplavi do deset centimetrov visoka voda. »Najbolj si želimo kanalizacijo, a menda bom prej umrla, kot da bom to doživela,« pravi. Polhova in Stojčeva opozarjata, da je jarek nevaren za kolesarje in pešce, če bi padli v mulj^ Ob cesti ni urejenega pločnika. Otroci na poti v Šolo zato hodijo po travnikih, saj je cesta zelo prometna. Dolgoročna rešitev Je ureditev javne Icanalizacije Predsednik KS Ljubečna Martin Grosek si je ja-rek ogledal v ponedeljek, 8. septembra. DejaJ je, da je zgornji del Začreca infrastrukturno precej neurejen. Nekateri ljudje v obcestni jarek, ki je namenjen odvodnjavanju, spuščajo odplake iz fekalnih greznic. Zato se pri košenju in nerednem čiščenju jarek zamaši. »Jarki se Čistijo enkrat do dvakrat letno, kar ob normalni uporabi zadošča.« V petek (12. septembra) so ga očistili, tako da je omogočeno odvodnjavanje na razdalji nekaj sto metrov, a Grosek poudari, je .bbdolgoročno treba uredili kanalizacijo na tem območju. Upam, da bodo držale obljube, da bo Rozalija Povh in Rolf Coral ob jarku, kl jima povzroča skrbi. do leta 2012 uresničen državni načrt in da bodo vse hiše priključene preko kanalizacij na Čistilno napravo. Vendar se bojim, da ob tem tempu dela to ne bo uresničeno.« Jarek si je ogledal tudi Janez Kušar, komunalno-cesmi inšpektor pri MOC Celje, ki se strinja, da dolgoročne rešitve ne bo, dokler ne bo urejena javna kanalizacija. Pojasnil je, da je zemljišče ob jarku, kjer se nabira voda, občinsko, urejanje jarka pa je v pristojnosti vzdrževalca VOC Celje: »Čiščenje jarkov je odvisno od pogodbe in potrebe. Vzdrževalec mora imeti ustrezno znanje, da ve, kdaj in kolikokrat se mora jarek čistiti.« Miloš Đurič, vodja cestno vzdrževalne enote Celje iz podjetja VOC. je dejal, da je bil jarek v tem letu očiščen že najmanj enkrat. »Določitev čiščenja jarka je pristojnost občine, mi le izvajamo naročila,« je dejat. Mnenje smo želeli pridobiti tudi od Maje Zlatar, a je dejala, naj se za pojasnila obrnemo na Službo za odnose z javnostmi in promocijo na MOC Celje, kjer pa so bili s podatki o tem, kaj se bo storiio, ko voda spet ne bo mogla odtekati in kako pogosto se bo jarek Čistil, zelo skopi. TINA VENGUST Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo Identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Kmetijslca zemljišča - »vilcend palcetic Vladna zavrnitev Sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za drevno cesto od Velenja do avtoceste Als priključkom v Sentrupertu je naletela na veliko odobravanje širom Slovenije. Bilo je začutiti, da država le nekaj da na stroko. Žal le za tri dni. v ponedeljek, I S. septembra 2008. je vlada sprejela Sklep o začetku priprave DPN za državno cesto od Velenja do avtoceste A 1 s priključkom v Sentrupertu. Vlada je kot »VIKEND PAKET« »prodala« najboljša kmetijska zemljišča avtocestnemu in velenjskemu lobiju, Negativno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi poteka trase po najboljših □ DRI TELEFON Pravna pomoč Bralki, ki je v pravdi za služnostno pot, je so^šče zaradi težkih socialnih razmer odobrilo brezplačno pravno pomoč. Zanima jo. če bo morala v primeru, da bi tožbo izgubila, plačati pravdne stroške nasprotne stranke ter kako bi bilo, če bi slednja zahtevala odškodnino. Mag. Mojca Hardi. vodja Službe za odnose z javnostmi v Ministrstvu za pravosodje, odgovarja: »V 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči je izrecno določeno, da odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila su-oš-kov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščencu nasprotne stranke (torej je te izdatke in nagrado treba plačati ne glede na odobreno brezplačno pravno pomoč). V primeru, da bo nasprotna stranka zahtevala odškodnino, bo sodišče odločalo tudi o tem zahtevku. Če bo zahtevku ugodilo, bo kmetijskih zemljiščih je botrovalo zavrnitvi sklepa, a čez noč postalo nepomembno. Na napačno umestitev trase od Velenja do Šentruperta zaradi tega vzroka in vseh ostalih že dolgo opozarjamo v Civilni iniciativi Braslovče. Imamo podporo in mnenja številnih strokovnjakov s področja geologije, rabe in varstva tal kmetijstva, vodarstva ... To traso je kot neustrezno zavrnil tudi Občinski svet Občine Braslovče. Dejstvo je, da so možne ustreznejše in cenejše trase. ki bodo povezale velenjski bazen z avtocesto A 1. Če se država, kljub zavezi EU o čuvanju kmetijske zemlje, zaradi lokalnih interesov in predvolilne mrzlice tako mačehovsko obnaša do vrednot nacionalnega pomena, bomo morali državljani sami z vsemi načini državne nepokorščine zaščititi naše interese, ki temeljijo na strokovnih podlagah. Civilna iniciativa BRASLOVČE za ANDREJA JELEN Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-S81, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. morala bralka po pravnomočnosti odločbe to seveda izpolniti.« BRANE JERANKO Račun za ogrevanje Bralec (posredoval je osebne podatke) je živel v bloku na Planini pri Sevnici 76 ter se je IS. julija preselil v drug kraj. Račune za kurjavo je plačeval vsak mesec vse do datuma izselitve, ko ogrevanje ni bilo več potrebno, zato meni, da bi moral po svojem izračunu prejeti nazaj 317 evTOv. Viljem Ravnikar iz Atrija stanovanjske zadruge, z. o. o., odgovarja, da bo bralcu denar, ki ga ima na računu kurilnega odbora hiše Planina 76, vrnjen v celoti. BRANE JERANKO GASIMO FARAON |E BIL V HLADNI SOBOTNI NOĆI ŠE BOL| NABITO POLN KOT SICER. OBISKOVALCI, KI V SVFT PIRAMID IN BLIŠČA STAREGA £G1PTA VSTOPAJO Žt VSE OD LFTA 2004. ODKAR CASINO FARAON DELUIE V CELJU, SO POLNI PRIČAKOVAN) SPREMLIAll StAVNOSTNO ŽREBANJE ZA GlAVNO NAGRADO NAGRADNE IGRE FARAONOVI ZAKLADI - NOVEGA PUNTA GRANDE. V IGRI SO SODELOVALI VSI TISTI. KI SO PRIDOBILI ZLATE KUPONE ZA SODELOVANJE. SOBOTNO NOČ SO KROJILE ŠE ŠTEVILNE DODATNE DENARNE NAGRADE. POGOSTITEV S PRIGRIZKI RESTAVRACIJE HOTELA FARAON. MESANJE BARVITIH KOKTEJLOV IN MIKAVNE HOSTESE CASINOJA FARAON. V SOBOTO JE CASINO FARAON RAZKRIL DOBfTNIKA NOVEGA PUNTA GRANDE NEKAJ DNI NAZAJ PA JE SLEDIIA ŠE SLAVNOSTNA PODELITEV IN PREDAJA KLJUČEV. KI )IH |E NA RAZSTAVNEM PROSTORU CASINOJA Faraon na 41. Mednarodnem obrtnem sejmu zmagovalcu predal direictor Casinoja Faraon Franci Peternel poleg bleščečih in najrazličnejših iger na srečo Casino Faraon Celje vedno znova svoje obiskovalce razvaiaz dodatnimi bogatimi in priviaCnimi nagradami, nagradna igra Faraonovi zakladi še zdaleč ni končana, zato ostanite zvkstj igralnemu salonu Casinoja Faraon ... MOREBITI SE NASLEDNJI FARAONOV ZAKLAD ZNAJDE PRAV V VAŠEM DOMU it. 74 - 19. september 2008 m 24 RADIO, Kl GA BERETE mri limk TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA« 20» september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsentkova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Olroški radio. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi. 14.00 Re^jske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Javljanja s tekme: Koper in Celje, 17.00 Kronika, 17.4S Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vroäh Radia Celje. 19.00 Novice, 24.00 SNOP (T^dio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6-15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol» 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom • Kristjan GuČek, naj igralec SLG Celje, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 19.00 Volitve 2008. 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK« 22. september 5.00 Začelek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik. 12.15 Bingo jack * izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vbaik za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol, 18.00 Mala dežela * vetik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19,00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 23. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela - velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Ni vse zalrkandja, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA« 24« september 5.00 Začetek juininjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žioganje (NZ nostaigija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaŠa razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 časoplov, 6.10 Nagradna igra> 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val. 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošU. 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko plat* no, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pol. 18.00 Pop čvek 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) ČETRTEK« 2S. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6-00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juttanja kronika RdSb> 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10^^15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalej-dodkop, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kaleidoskop ' ponovitev, 24.00 SNOP (R^dio Robin) PiTSR, 26. Mfitember 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.10 Javljanje z od* dajnika Radia Celje na Boču, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutnmfa kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje» 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj • sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s biti prežeto popoldne (do 19.15), 14,30 Poudarjeno. 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18-00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio ünivox) Tskolsje nas studio izglada I marca 1982. Nepra poznavno. Vse najboljše Radio Celje! Radio, zakaj te imamo radi? Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo ob jubileju, kot je današnji 54. rojstni dan Radia Celje. Dolgoletna tradicija, moč informacij, zabava. Radio, kj vas spremlja 24 ur na dan. Od 5. ure zjutraj do polnoči iz studia Radia Celje, nato pa od polnoči do 5. ure v SNOP-u, najbolj poslušanem nočnem programu v Sloveniji. Imate Radio Celje radi zaradi poročil. vremenske napovedi, prometnih informacij, oddaj, nagradnih iger, glasbe? Včasih vam radio predstavlja vir informacij, včasih vas izobražuje, skušamo vam biti dobra družba, dobri prijatelji, vaši spremljevalci. Trudimo se in vam z našimi glasovi, energijo, ki jo oddajamo skozi radijski eter. skušamo povedati, da smo tu, za vas. Z nami niste sami ne doma ne v avtomobilu ne na zabavi. L^ni ob tem času ni bilo priložnosti za zabavo, saj smo zaradi poplave dali prednost informacijam. Danes bo čas tudi za to, da z vami delimo mnenja, kaj je dobro» kaj slabo, česa si želite, kako vam lahko Še polep- šamo vaše trenutke. Pripravili smo Številne nagradne igre, tri poslušalke bomo nagradili z oblikovanjem postave, sicer pa vam bomo več odstirali iz minute v minuto na frekvencah RadiaCelje. V zgodnjih jutranjih urah se bomo javljali iz oddajniške točke Boč, zvečer pa rojstni dan obarvali kuitumo z javljanji Iz SLG Celje, kjer bomo skupaj z naj-bo^Sim igralcem tudi zarezali v torto. Že prihodnji teden obljubljamo nekaj sprememb. predvsem v večernem deiu programa, prav tako pa bomo začeli z novo akcijo Pot v odkrivanje. Odkrivajte z nami skrivnost radia tudi v letu, v katerega stopamo. Čestitke vam. spoštovani poslušalci, cenje ne poslušalke, ob 54. rojstnem dnevu Radia Celje in celotni ekipi, ki ustvarja program. Vsak kamenček je pomemben v mozaiku kot vsak diamant na ogrlicif Ni radia brez dobrih novinarjev, voditeljev, tehnikov in drugih ustvarjalcev- In ni radia brez vas- Srečno vsem, naši diamanti! SIMONA BRGLEZ Volitve 2008 Na frekvencah Radia Celje bomo to nedeljo spremljali izide državnozborskih volitev. Čez dan bomo poročali o udeležbi na letošnjih volitvah, po 19. uri pa bo novinarska ekipa Radia Celje skušala čimprej pridobiti informacije o izidih volitev in predvsem, koliko kandidatom s širšega celjskega območja bo uspelo priti v parlament. Vam ni biki lukoli jasno, kako v» koUke urinega mebanraBa sestavijo skupaj? vedflo ugibali, katera sestavioa oaredi dober knib? Ali |n Še danes nezveste, kako oamne papir? Novi tednik m Radio Celje van zdaj poDojata odgovore oa mH vpraiaoja Id pogled v Baslaoek >9akdaDjib stvari. Na kupon napilite svoje podatke in autanek iasažditespozast). Srt^oe izžrdtaoce ifaka pot vodkriv&Dje aknvnostl novi I radioes bn pfwrtii! Wiste mm: SpowtiMft bt&ncoiM (pftdhoajw goä'iig gwfil: (Uett» wb»'nailC. PntoM 1 Bi 3000 Cifc s pnpMBc M«Bdb«^ 20 VROCiH RADIA CELJE TUJAIESTVICA 1. AU.SUMM£RU)N6 KiDR(XX {6) 2. SOWHAT-PINK j3} 3. SUPERGIRL-SAVINGJANE (4) 4 iUBflOVlN'UUWGTIME- mmCM^ 13} 5. IFTKISISUM-'mESA'nJRDAYS{2| a HIXIYWDOO'SNGTAMERICA' F6VIAS 7. MYME0K3NE-SMXIPIXI6G 11} 8. WHATYOUGGT-COIBYO'OONISFT.AKDN (5) 9. MMANWHQ CANT BC MOVED-THE SCRIPT (2) 10.THISISTHEÜFE-AMYMACOONAU) (T) DOMAČA IfTTVICA VSEČr^JE-SaUUSREIS (2) z ČAS-VtrrAGE {4) a NE\^KTT4IPt£S-KATniNAS (5} 4 POOENIMDEŽNDm-NEISHA (1) 5. DAL£ČOĐOĆI-PniRJANUŠ (7) 6. RESNKOBQMPl^ESU-AQSMOUß i2) 7. PEJrZNAMI-GEKA (d) 8. mfJSUS-TRK/U (3) 9. NOVOSONCCJE-AMfNAfVUJEnČ(3) 10. NOCOJ BOMO Ml PRlälAU DAN-NfTBOX RAT VIADG KRESUN (1} PREDiOGAZATVJOlfSTVICO: SAVETKEUES-GABfteuaiMI YOUCANTSTOPMe- SaiNAHBlRERO PREDLOGA ZA OOM^ lESIVKO: TE NU MARKO VOZEU ŠOPEK MAKA-AiVŽDDEŽ^ Nagnjanca: Igor Svah. Jenkiova 44b. Celje USena Kova^ Tnäsfieva 73. l^rajanca dvi^ieta alburn, ki io podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celi&. Laatvico20vro6h lahko poslušate vsako sobotD ob 18. uri VRTIUAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKIH 5 plisa 1. a)$U$TE-2R£ŠKAP0MlAD 2. PASTIRSKOŽriUUilE-FANTJEI2POOROQLE {5} 3. FANTtZMOJIH SATU-MlADlUn (2) 4. KDOSIT1? HARMONÜA (1) 5. («DEČAPENTUA-AMS.8RAT1]VAVBREKr {4| PREDLOG ZA USTVICQ: SREČA JE KOT S0NCE ŠEST1CA SLOVENSKIH 5 pliia I PCmWOZ-AJDA (8) 2. SRCEPA ŠEVEDNOHRTENi-ANS.ROKAŽLnORE (3) 3. MEÄJESTlMEJEPm-PREPIH (1) 4. EJ.KAKŠNAOHCCT-KAVNIK |2) 5. BEUiaCVATill-ANS.BAATDVJAM»K (4) PREDLOG ZA IfSTVTCO: ^ADBCUCA-ZDOMAAJI Na^ienea: Suzana JeMc. Kavča 23c. Vela^ Mahjan Snnfis. Partizanska 56c. Žalec Nagrijenea (Mgneta ragradomogla9)fl(n oddelku Rsdia^. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušala vsak ponedeliak ob 22.1S uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.16 uri. 2a predtoga 2 obeh lestwc lahko glttuiete m dopUriid s priloMn ki^nnäcoai. Ptđ^ io rts nasknr; Novi tedrdc. PrelerTwva 19.3000 Celje. m it. 74 - 19« september 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 25 Konec meseea je svetovni dan srca, ho strokovnjaki s« posebej opozaijajo na pomen preventive, tudi z zdravo hrano. Jedilnik za srce in ožilje Preprečevanja in lajšanja zapletov s srcem in ožiljem se lahko lotite na vrsto povsem običajnih, vsakdanjih načinov. Na primer z žlico, nožem in vilicami, pri pogrnjeni mizi. Motnje in bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrtnosti v razvitem svetu, ki zlasti pesti populacijo uspešnežev in vodilnih modeme dobe (menedžerska bolezen). Svetujemo vam, da se začnete proti kardiovaskularnim zapletom pravočasno boriti z zvrhano mero počitka in spanca, učinkovite sprostitve, telesne dinamike in gibanja in pa seveda s hrano in pijačo. Med najbolj priporočljiva Živila za srce in ožilje sodijo: - sadje, bogato z vitamini (C» B, A, E) in likopenom (lubenica, grenivka] kot antiok-sidant deluje proti škodljivim prostim radikalom, spodbuja imunski sistem in znižuje količino holesterola. Tako na primer banane z vitaminom B6 delujejo proti nevarnemu homocisteinu, obenem pa znižujejo tudi nivo nevarnega holesterola v krvi; - zelenjava z varovalnimi snovmi. Rdeča zelenjava (paradižnik, paprika) z beta-karotenom, vitaminom C in likopenom, varuje pred prostimi radikali in bakterijami. Modra in vijolična (zelje, jajčevci) znižuje nevarni holesterol v krvi, zelena (§pi-nača, ohrovt, solata) preprečuje tvorbo nevarnih oblog na stenah arterij, Česen pospešuje cirkulacijo; - med namesto sladkorja in umetnih sla-dil: - poinozrnate žitarice (rž, ajda, proso, oves, pira, ječmen ipd.); - rastlinska olja (soja, oljna repica, sončnice. oljka, sezam); - ribe in morski sadeži, bogati z omega-3 maščobnimi kislinami (tuna, sardine, skuše, rakci) znižujejo nevarne maščobe v krvi; ' Črno vino v zmernih količinah (]-2 kozarca dnevno ob obrokih); • zeleni, beli, črni in rdeči čaj znižujejo holesterol in delujejo kot učinkoviti naravni antioksidanti. ★ " * .V . * TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED Petek, 19. september: Luna v irigonu z Jupitrom in s Saturnom in v ugodnem sek-stUu z Uranom prinaša dokončne rešitve, skladnost in uspešnost pri dogovarjanju. Okoliščine bodo naklonjene. Za konkretno delovanje izkoristite dopoldne, popoldne bo namreč nastopil napet aspekt Lune in Neptuna, ki bo povzročal, da ne boste dovolj objektivni. Pazljivo tudi pri denarju! Sobota, 20. september Luna že zgodaj zjutraj prestopa v Dvojčka in prinaša živahno, razigrano energijo, povečana bo potreba po gibanju in komunikaciii. Ugoden aspekt med Luno in Soncem prinaša prijetne vibracije. Polni boste ener^je in novih načrtov, okoliščine vam bodo pomagale, da jih tudi uresničite. Trigon med Merkurjem in Neptunom vas bo obdaril tudi z intuitivno zaznavo, prisluhnite ji! Nedelja, 21. september: Dopoldne bo nekoliko bolj napeta energija. Luna bo v kvadratu s Saturnom in z Uranom in Sonce s Plutonom. Ne rinite z glavo skozi zid, počaicajte, da tranzit mine, kajti notranje napetosti bodo izredno velike. Popoldne bo zaradi trigona Lune z Marsom, Neptunom in Merkurjem lepa protiutež prejšnjim vplivom. Odlične urice za navezovanj e stikov. Ponedeljek. 22. september: Zjutraj nastopi zadnji lunin krajec v Dvojčkih. Živčna napetost bo povečana, lahko se pojavi slabše počutje, ne uvajajte novosti, Se posebej izpostavljeni bodo Dvojčki, Strelci, Device in Ribe. Zaradi trigona med Venero in Luno bo povečana želja po navezovanju stikov. TOgon med Marsom in Neptunom bo izpostavil čustva in potrebo bolj dajati, kot sprejemati. Sonce popoldne vstopa v Tehtnico. Torek, 23. september; Zaradi Lune v opoziciji z Jupitrom vas lahko spremlja občutek, da vam sreča obrača hrbet. Venera v ugodnem sek-stilu s Plutonom je dobra protiutež, saj vam lahko pomaga razrešiti kakšen neugoden položaj. Konjukcija Merkurja in Marsa prinaša razdiralno ener^jo. Pazite, da se ne prenaglite, preliitro reagirate in ostrih debat. Ponoči bo Luna vkvadratu z Merkurjem in Marsom prinašala nemirne trenutke in notranjo razdvojenost. Sreda, 24. september: Venera vstopa vškorpijona. Na dan bodo privrela strastna čustva in velika potreba po ljubezni, tudi po finančnih tveganjih. Želja po finančni varnosti bo pov^na. Luna vstopi v Leva in prav tako prinaša močne vireenergiie. Večja bo želja po dokazovanju, tudi družabno Življenje je lahko pestrejše- Previdno okoli poldneva, ko bo Luna v kvadratu z Venero izpostavljala omejitve, sekstil Lune s Soncem pa povečan idealizem. Četrtek, 25. september: Luna v Levu izražala zelo ognjeno energijo, zato pazite, da ne boste pretiravali. Hitro lahko pride do egocen-tričnega vedenja ali celo uka-zovanja drugim. Poskrbite, da bodo na plan prišle druge kvalitete toplega znamenja, predvsem ustvarjalnost in rado damost. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041404 935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije asb^oginja.gordaod@sk)l .net wv/w.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 0901428 27 gsm: 041 519265 navedi, primerjalna analiza asM)ginja@dol(^.sl www.dolores.si it. 74 * 19* septemlMr 200S m 26 ZA ÄVTOMOBILISTE - MALI OGLASI NOVI TEDNIK Vozili varno Celjski Izletnik je edino slovensko prevozniško podjetje, ki v sodelovanfu z Zavarovalnico IVigiav Se vedno ohranja hišne nagrade voznikom za vamo vožnjo. Akcija, ki se je razvila iz nekdanjih jugoslovanskih nagrad, imenovanih modri trak, spodbuja med vozniki prizadevanja za varno vožnjo brez nezgod in brez škodnih primerov, ki bi jih morala reševati zavarovalnica. Nagrade za lansko varno vožnjo in prav takžno v zadnjih petih in desetih letih so podelili v torek. Priznanja za varno vožnjo v lanskem letu, ko je 216 voznikov brez nezgod prevozilo 36 tisoč kilometrov z 224 avtobusi, je dobilo 182 voznikov. Za varno vožnjo v minulih pelih letih so nagradili 19 voznikov, prav toliko pa jih je dobilo tudi zlati volan • hiSno priznanje za kar 10-letno vožnjo brez nezgod in poškodb- VelikoStevilo priznanj in nagrad priCa, da v podjetju skrbno bdijo nad varnostjo potnikov. BRST Foto: CrupA Direktfir calfskegaiztetnika Dnriu) SafamzISvEßniki avtobusov, Id is desst let vozijo breinnrec In škodnih prims rov. Renault bo odpuščal Medtem ko pri nemškem Volkswagnu menijo, da bo leto 2009 za avtomobilske tovarne zelo kritično, je očitno, da se francoski Renault že srečuje s problemi. Tako pri devetem največjem izdelovalcu avtomobilov na obU računajo, da bodo morali odpustiti nekaj tisoč delav- cev od skupaj 134 tisoč zaposlenih. V katerih tovarnah naj bi zmanjšali število zaposlenih še ni znano, vsekakor so takšne novice neugodne in pomembne tudi za Slovenijo, saj je novomeška tovarna Revoz> kjer nastajata twingo in clio storia, v lasti Renaulta. pwmwm Oobtntk MRdn ^vyrjuw MMARum o šcntjur o^^li 0i šlllw^mi90s40 VCUKA IZBIRA PNCVIViflTIK PO UGODNIH «NAH novitednik www.novitediiik.com Prijetnega druženja ni manjicalo v četrtek, 11. septembra, smo 30 srečnežev, ki so si z izpolnjenim kuponom na pohodu in kolesarskem vzponu na šmohor prislužili ogled Pivovarne Laško, odpeljali na izlet. Na sprehodu skozi pivovarno smo si ogledali zanimiv potek proizvodnje najbolj priljubljene pijače na Slovenskem - piva. Prijetnega vzdušja ni manjkalo niti po o^edu, ko so nas povabili na prigrizek in pokuSino novih izdelkov. Zado-vD!jm in prijetno utrujeni smo zapustili Pivovarno Laško v upanju, da se le kdaj vrnemo. AZ, foto: CrupA Več fotojirafij z ogleda Pivovarne Laško boste naSli na naši spletni strani www.novitednik.com. DowDtednik NaročnUd Nowga tedrtika boste lahko rwočnl$kft usodnosti • 4 male ogksse v Novem tedtiliru do fO besed In «estttico no Rodlu Cel|e - Izkortftlil Izključno i Mio naročniško kartico, naročniško poloSnlco oziroma z osebnim dokumentom neroCnika Movega tednika. NetefcoHMene MgodneeH se ne praneeelo v ncislednje lefof MOTORNA OPElvemo 1,616 vkorovnn. letnik 1997, reg. do oprilo 2009, prodom. Telefon 041581-315. ssid ALFA romeo 147 tmvutn. beodn^ motor, 77Kw/)05l(ni.M1ltmw20Dl, prevohnih 64.000bi, senisno loijigo, lelo ugodno prodom. T^fon 031625-304. 46?44629 VW90I0 dossicl6, S5 br.gorooron, reg. ^ 14. S. 2009, ugodno prodom. T^ (on 041 478-261. KUPIM 0SE8N0 vo2l!o, od letnika 2000, koknno koli, kuptm.Tel0fon 041 361404. 4Q6S STROJI PRODAM PUIGPo$Qvecl2ccjmlrideliMbfano,zelQ iJ9odnopn>doin.relefoii031 472-923. 4593 PfiE^, 1001, no vodo oli zfok, prodom. Won (03) 5480^81,041514-722. 4eie ZGRA6UAU(IK 330 ulokombojn^ 80 piD-dom.Tet8^|03)5777-45a. 4543 QDJOiUUC sđde Siroulmonn, vifKor^i sisitm * zamik in trosilnik niinenil-nih gnojil hrti $00, prodom. Tetefoo 03) 285-550. 4958 DOBKO ohroni» silokombojn SX 80 pro-dom.Telefan04I892-601. 4680 KUPIM TROSiLEC minmlnih gnojil Cr^ oli Vikon kupim. Telefon 031 285-550. 4659 ! POSEST PRODAM ŽALEC (enfer. Pritlični poslovni prostor, 80 m^ svoje porkirH»^ po-nepremf cn ln«.com 8IVAÜ1I vikendJS kni (zCdjo, smer Uboj»-Smohor, fio Idpi, sortrni legi, z lepim rozglodom, prodom brez posfdniko. Ceno po dogovonj. Tdefon 5716487, zvečer. 4648 CEUE, okolico. Somostojno, urejeno, hnkoj vseljivo hi», no mirni, ćudoviri, $onćni loko(iji, ugodno prodom. Ceno po ogledu. Telefon 041200457. 4649 Prodano novih stanovanj v Novi vasi • AKCUA, Pri nakupu tio 30.9.2008 3%pGpuital_www.teps.5i Liiiliiil HIl-B'LU'l-THirKffl'aEggffl VINOGUUt, no le^ »nmi legi, Kostrivnko pod planino Boč, 1.000 trsov, prodam. Telefon 5824-342. 4e9t kwrtu» tk NU • SIcHh, predamo o^livro Nio povriine 256 m2. zefnlj^ 1.494 m2, vsi pnidjucfci. gorožo zo dvo ovtomobila« več poridrtić. ceno za 3. GF 145.000 eUR U 8,50 % DDV|. Već rig www.gfadlmo4ii&e.com. M: 04! 861-175. B6 QIB d.o.o.. Moli Vrh 49/ b, Smortffo ob Poki.__ PAKCELO no Ođroznem prodom. Informo-dje: Dar1(D Kodeki, Nozone, telefon (03) 583-3820. n KUPIM VIKEND hBo oK zidonico, v okolici Celjo, kupim. PlaSlo: gotovina. Telefon 031 400473. 4376 PRITUĆNO hiško, eflodrvžinsko, v bližini Celjo, kupim. Telefon 5482470,840 297488. 4678 ODDAM GOSnNSKf lokol v Kosozoli, z odkupom inventorjo, oddomo v nojem. Telefon 031 893-727. ži64 ff (pi»m v središču Celjo, II. nodstropje, odi/om.TefefQn03l343-9)3. žrre ŽttlC. Filipov trg. Oddam m ptsom, II. nodstropje. Telefon 031 343-913. ŽA76 POSIOVNE proslve vCelju, Moribor^ testa, nod trgovino Scari», oddomo.Tele-[«1031678430. 4$70 MA iepi, soMii legi oddom v nojem storejso hiso ali prodam. Ostalo po dogovorni. Telefon{03)582441l. 4690 PRO^ CEUE, Delovno. Prodom stanovonje, 76 m',ceno55.000EUR.Tdefon041 97l^ 698. D PIIODAMO renovirano, klimatizirano 1^5>bno stanovanje v Zafcu. Cenapođogovonjl Informacije: 040 490-713 ENOSOBHO äonovonje, 35,60 m\ na Oto-b, vpisono v zemljiško knjigo in prosto vseh bremen, prodom zo 56.000 EUR. Telefon 841 305-628. 4457 V CEMTRU Celjo prodom trisobno stonovo-nje, adaptirano in v ffilotj opr^ljem, 3. nodstropi«, parkirno mesto, «laCna teresa. piMema (udi Drsantarmie runih prindHiv, poteg parkimi proaior, Zažatenje bdlup fnvairtarja Cana po doflovoni. f/"^' Če ptoilajaii a(i hupuiele oaprtmienfna, van uredimi) vso /a var«i) in ^akoniT pritnos lattnintk« pravic« NA novo odoplirono $tanovon|e v Hour-loh, velikffif 7B m^ prodorno. Telefon 031 589-30S. 4688 ODDAM . OPREMLJENO dvoubno sronomn'iev Omp-$it>ovi ulid oddam. Telefon 031 637-24). 4660 OfllEMÜEWsd»^ 4-4.s»uponbo^^ ir kopdfw, ugodno oddom p«tsnemu ^nni.?el^Dn040662-55?,|03)S4l-S144,kföt9od10.do21.ure. 4686 V laikom oöda|amo v n^Jem moh% sa ilefavM 041 634 940 nUKUMlOHi«. TnMMuUnl 92?0UäK0 VEOO oprefnljeoo goruojero. s posobnim vhodom, oddom mekomu ali zensio. Tekfor $453-193.04) 255-260. 4704 NUAMEM ENOSOBNO stanovonjo oli gonvijsro nojo-mem. PbĆom zo voć let vnapre]. Telefvi 04) 24U47. 4637 OKQUCA Co^, smer proli Vojniku, nojo-mem5}{mov0^|e,6Qdo)DO<^^Won 040B)54)25. 4677 ZAMENJAM DV(»NP0L50BN0stun(7nmie, 66 m\ v Novi vDsi, 2. nodstron^, zrnnenjcm zo gor^ rvfin olisnoM^stonovorrje. Jerta lepi 248447. 4637 PRODAM GiUtAZO V goružni hiši, med (opovo in V<^kovo, prodom, t^fon 04) 72M02. 46d& ODDAM CARA20 V gorožni hi^ v Vojkovi ulici, oddom. lelefvi 03) 621-977. 4417 ^..... ZAPOSU: -voznika kamiona strojnika gradbene meh. 03-56-48-841 041-625-913 tut PUfwdM. ilthll sm UUd j'j'wvjuji ^ijmwjj CMCeUe mm PRODAM ŠTEDILNIK, 2 * 2, rjove borve, prodom. Telefon 040 4B2-260. 4994 ?m\M filodilnik. štedilnik^ 2 ^ 2, pe^ no olje, otioio p^ištvo, prodom. T^efm 040869-48). 470i KUPIM HLADILNIK, Cedilnik,kuhir>|o kupim. Tdfr-fon03 ) 250-949. 470i PRODAM SMREKOV opot lodijski pod, bruno in oshtii gradbeni les prodorno. Vas moleriol doslovno. Telefon 041 331-831.3087 MVA, bukovo, krolko zagona ter dolgo v blodih, zdostovo, pradom. Tdefon 040 2))-346. , p DESKE in pfobe, hrosto, cünje, lipe, jelše, bre^o, jovorjo ler porjene hru^e in hrastove stebre oziramo Irame, rozlic-nihdimenzfi, prodom. Telefon 040 21)-346. p MnVSKA drvfl, tnzova, primemo zo odprti komin, prodom. Telefon 031 B67-4S3. 4650 i ..... I ZAPOSU: -gradbenega tehnika ali inženirja 03-56-48-841 041-625-913 UM M1 m\dB PRODAM VEC pnisnv, 30do 120 k9, monn zi^ oü do$loyo,prodomJelefon04) 263427. 617 NESNIQ, grohoste, r^ in one, pnd^oma tekup 10 ifvoli • petelin brezplonv. Kmetijo Lopoto 55, CeTie, tdefon (D3)S472-070,04U6m 3427 UAVE jorkin, tezj« posme, zo me» in jo [to ter mlode tetke peteline, proda* jomo viok delavnik no formi Roje pri Šempetru. Sprejemomo noroaia zo enodnevne ter pištonce zo doprtonje. Ostole vrste nesntc bodo v prodoji od 15. septembra. Telefon [03} 700-)446. 4333 PRAŠIČE, leike od 30 kg noprei domoro vzrejo, mo^a dostavo in pse (obrador-le, mbdn, nstokrvne, pradom. Telefon 031509-06). 4400 NES*ilCE, rjove, grchoste, tik pred nesnost-jo, ceno 5 EUft/jorkica, z brezpločno dostovo no dom, prodom. Vzrejo nesoic TIbaot, telefon 102) 5B2-)40). p TEUCOs^^olko, brejo v 6. mesen, težko 650 kg, od dobre mlekorice, prodom. Telefon 5461-567. 4S42 PSE, ćrm meionćke, stare 14 tednov, prodom, c^o 30 EUR. Telefon 57924)77, 041354-942. 4609 I^VI simoniolki, s leletom ali brez, pro dom.TeMoo03) 233-)70. l364 TELIČKO simentalko. storo 4 tnesete, prodom. Tdefon(03| 5728-526. 4655 TEUCO^mentolko, brejo 8 mesecev in pot, prodam.Telefon031 637-264. 4652 BIKCA srvto, te^ego 170 kg, pradom. C«u po dogovorv. Telefon 5702-634, 041 B23-925. Ž176 IRJČKO simentolko, storo 2 meseto in pol, prodom. Telefon (03) 5777-360.4646 BIKCA, storego 2 meseco in enego, starogo 14 dni, obo simentalco, prodom. Telefon 5738-140. 4666 BIKCA, tezkego 120 kg, prodom. Vse infor-mouje po telefonu (03) 5774-126. 4667 BIKCA stmentalco, ležkego 150 kg, prodom. Teleban 031464-629. 4661 DVE kozi, stori eno leto in dve kozi, stori 6 me&etev, prodom. Telefon 040 132-234. 46S3 KRAVO, bre)o 6 mesecev, dobro mlekorico, prodam.Ielefon04) 966-79). 4664 OSrOKRVNE mladičke lobrodorcev, z rodovnikom, ugodno prodorno. Telefon 04) 70M80. 4692 KKAVO in leliio za zokol podom. Telefon 04JB12-)0D. 4707 KUPIM l[RAVO zo zokol, do 5 H kupim. T^fon 04) 653-)65. $493 PRODAM GROZDJE v mogrodu, no UriulivDrarr^oh, prodamo. Telefon 04) 6)04)96, 04B 656^24. Š478 JEČMEN v rinfuzi; 0,20 EUR/kg, Mm korozo, ugodno prodom. Telefon 04) 291-053. 4500 PRISTDl čebelji med, sonorovno pridelan, ugodno prodom, menjom tudi zo domo» žganje. Teiefon 031 209-011. 4635 NARAVHO suho koruzo prodom, dostavim rudi no dom. Telefon 041 261-676. 4518 GKOZOJE, bek^in rdeče, zdoftovo, prodom. Telefon040211-346. p GROZDJE, fdece, žometno cmina in modro ffonkinjo, prodam. Ceno po dogovoru. TelefonOSI 655-527. 43i3 VIKO, nie», frankinjo, čmino, po O,BO EtI R, p^omJelefon 04) 5)549). 46i2 MODRO fronkinio in mesono grozdje pro-dom.Telefon (03) 5798-242,05) 25S 475. 4632 GROZDJE smomiui m jurko prodam. Telefon 5743495, (f3) 434-7)4. 4638 MEŠANO beio grozdje in beli pinot prodamo. Po dogovoru možen tudi dovoz. Telefon (03) 5823-185, zvečer. 4672 GROZDJE no brojdi, ).2001, mešano 5 sort, prodam. Telefon B4) 7)0-193. 4641 RĐEĆE grozdje, nie pcskodovono od toće, možnost dostove no dom, prodomo. Telefon0412B)^B7. p UUDSKA CEUE Ker je vec znanja danes vec uspeha jutri: www.lu-celje.si VABIMO K VPISU: « Brezplačna cenovna iola za odrasla • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik efaktronekih komunikacij - SSI ' Računalnikar - SP/ • Spfoiita 9imnazljfti 3. in 4. letnik Prediotska vzgoja - poklicni taČBj ter 3. in 4. letnik Ekonomski tattnik - PTI po končani trgos^ski šoli Prodajatac - vpis v h. 2. In 3, letnik Pek / alaMičar • evidenčni vpis TEČAJI IN DELAVNICE Uaposabtianje za odgovorna oaeba v 2lvilakl tahnoiogijl Retorika In komunikacija Nevrol^ngvlctläno ^t^rtmlr^n]^ - NLP diploma: NLP praktik Računovodstvo - osnovni modul Forox • tfgcwsn/e z valutami Tečaji tujih jezikov E>atatprstno slepo tipkanje Teika gradbena mehanizacija Osnove astrologija; Numerologlja Slovenščina za tujca - priprava zaizpH NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Izvajatec zJdsnja in omatavanja, b^oneklh del, del nizkih gradenj Socialni oskrbovatec r)8 domu Prijave m informacije: Tal. 03 428 67 50 e-mdil; mfo'f-lu-celja.si all osebno na Ljudski univerzi Celja VEÜO aR manjšo koliano kokovostne^o be-lego grozdja, po 0,55 EU^kg, ^om. Možnost loslnego obiranjo. Telefon (02)76)4)93),B3) 212-485.031 237-)72, 4S51 GROZDJE, sorfno. prodom. Telefon 579B-024. 4662 PŠENICO,) t, prodam. Telefon 041 759-704. 4665 KAKOVOSDIO žlohino rdeče in belo vino prodom.Telefor)041 920-2)7. 4669 KORUZO zo sikoo oBzn^ in krmno pšerm prodom. Telefon (03) 5717-5)2.2179 GROZDJE no trti prodam. Telefon 04) 52)-973. ž 177 GROZDJE no broidi, približno 5B0 kg, prodam. Telefon 54)9776. 4684 KDEĆE vino po 0,40 EliR in pozdje no bn^ prodam po nizlocm. Tornz Orehek, So-inovo4,Celje, leiefon5472-772. 4383 1 ho silazne konize, Šmartno, prodom. TelefonOS) 529-050. 4698 TRGAltV, jurko, 300 1, prodom. Telefon 547)-03B. 4867 GSOZIUE iurko, no brajdi, prodom. Telefon 03) 292-2)2. 47CO GROZDJE, rdere in belo fer nno, prodorno. Telefon04) 398-979. 4702 SfAR konjski gn^ humos, ve^ ko)i(ino, prodom. Telefon 04) 264-84 1 4709 JASOUIA, obrono in zo prešanje ter krmno peso >nmU<, prodom. Mon 04) 8)2-)00. 4706 KUPIM GROZDJE, jurko in jabolko corjevx, bobovec, krivopecelj, store sorte, kupim.Telefon 04) 833^66. 4582 OSTALO PRODAM PUHSKOpeczadiJur^,)BKw, ohranjeno in 6 alu fodiotorjev, rabljenih, od 70 do )40 cm, prodom. Telefon 04) 736-229. 4335 HRASlOVEsode, 200,1B0 in 651, prodom. Telefon04) 724409. 4S40 f 0 m^ bubvih drv, suMt in Tiv^ istDSuh les, B, 5 in 2,5 on, dele SI motor Lomborgi-ni, 20 Km, Tomo VirJcovi^ prodom. T^^ mv,(03)5774«)6. 4468 JABOLKA bobovec in gojbice zo jabolko prodam.Telefon03)3)7-714. 4644 PRIKOUCO Adria 310, dobro ohranjeno, gorožirano, i boldohinom in predpro-storam, prodam. Telefon 031 43)-8)6, (03)570)-313. 4671 NOVE ^(rasne vodnjake )n koiolie prodom. Telefon 570B025. 46d4 KOMBI plosćo, 5 an, 70 kosov, traktor Zetor 25)1 in golf I) diese), prodam. Telefon 04)B12-96l ži7d BEIO mešono in sortno grozdje in bidrovlić-no stiskalnico, 1501, prodam. Telefon 041 903-240,(03)5799-264. 4693 VEĆ vr^t velikosti Adam tole, bujno zelenje, kovinsko vroto, IB6'80in tnalo robfjeno gorožno vroto, 220"220, možno kompenzacijo rezonego ieso, prodomo. Telefon 05 ) 305-769. 4876 KUPIM TflAKTOR, prikolico ter drug stroi tudi v okvor),mokJ(uftiv0torin tovorno vozilo, kupim.T^fon 041 407-130. 4681 Orivetniike piseme PLAUSTAJNER&PLAUSTAJNER Ljubljene ^ Mikloličeva 4 obveiia. Od je v Cslju - GMsniU trg 8/1 odprta podružnico. Sprejem sirsnk: dopoldne eli po dogovoru telefon; 03/432 340D taks: 03/5443516 www.plsustsjner.si m DEKL£, Će si moćorono, osamljeno in hrepeniš po ži^njuvdvoje, po^ poklici 041 959-192. 2173 Iskrefil fantje ličejo preprosta, zv^ sta daklets. Mnc»90 jih j«, zsto puiv C9. poz^^rta tBOČaianja rsr jih sfroäkov spoznate. * Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. OnfaA H' Oe^l* MARCO Polo. Notdijo Ufh, s.p., LjuUjansb 14, Celje; v Celju zaposlimo notokarynco ter d^hi in fante zo pomoć pri delu za šonkom. Nedelje proste. Telefon 041 729454. 4609 DNEVNI bor ChooChoo vCelju zaposli noto-korico. Zeb ugoden delovni cas. Te^fon 0316)^95. Niko Popovk', $. p., Levstikovo B, 3000 C^je. 4556 ŽENfTHA posredovolnko Zouponje, ki je upanje v ljubezen v preteklem letu povrnilo več kot 35.000 osebam, posreduje zo vse starostno obdobjo, brezplačno zo ženske do 46 let. Tele-fon(03) 5726-319,031 505495. Uo-pold Oeelnik s. p.. Dolenjo vos 85, Prebold. n Dmamlčno podjele (Mtrrtujt I unjse*, kMDHIMlutM* BMl u Md v koMRML Mohlost hon&rire« »pB^ltv«, kimiia mciiHin redna npotlitva. IntomKilt ^ pon. do pilfcji od B. itt 14 30 ura. Telvfon Monš fiUribonJi» c. 44.3000 C^ 30.000 posradovanj, 11,000 rvovih po2nsn«t«v js bilo v preteklem letu 8kler>jenin 2 itaio i>omoOjo. Letos kaže, da Jih bo se vet. poemtto-vaJnlce ia vse geoaiaci^. Zaupanje. Dolenla vas 85. Proboia. 03/57 26 319, 031 SOS 495, 031 836 376 PODJETNIK z resnimi nomeni hr^ni po iskreni življ^jski sopotnici Telefon 041 229-649. t^79 PREPROST moški z^i spoznoH zvesto dekle zo skupno življenje. Telefon 031B07-376. ž 173 U5LUŽBENKA, 3{Metna, vlTka,zeti pnlateljo do 41 iet. Resno. Telefon 041 24B-647. AgendjoAian. 4637 ZAPOSLITEV PARKfTARNA Joger, ProseniUx^ )4, ^ur zoposll delavca/ko ali ^dentko zo določen ćos 3 meseie zo zlogonje por-ketnih ptücic Delo je no nomio, delovni COS po žetji. Pogoja: iznojdljivost. spretnost. Telefon 051654430, od U. do IS. ure. n ZlUDSUM frizerko. TeMwi 492-B820,03) 467-826. Žensko frizerstvo Anka, Opekami^ 14,3000 Celje. 4524 KIJHARJA zo pripravo pizz in keb^ redno sadimo vCeTju. Telefon 05) 646455. Morjon Lunder, s. p., ljubftonska testo 7,3000Celje. PIZZERIA Verdi-VerdivGrižoh )25zopos)i kuharja, pinopeko, nofokarjo. Kuhar neto 6 EUR/uro, notokor neto 5,5 EUR/uro. Pokličite 04) 602493, To-moi n fSĆEMdeklezsdelo vstmžiN (Zi^ke Celja ali Vojnika. Telefon 04) 2S(M))0. Igor Drvnsok, i p., Grocnka 9, Rimske Top& & 4640 i ZAPOSU: - pizzopeka - kuharja 03-5«-4S-84r 041-322-889 ifti^iin r^inriiisi Ključavničarstvo Simon Erjavec Delavska 8,3000 Celje r*a2pisuje prosta delovna mesta: 2xk!jučavničar(m/ž), 2xklepar(m/ž), Sodelavec (m/ž) s kasnejšo rr^cžnoscjo priučicve, 2^skladi^nik za delo v proizvodnji ALU In PVC stavbnega pohištva. Pisne prijave poSljite na zgoraj navedeni naslov ali pokličite na GSM 0^1 3S3-090 it. 74 - 19« september 2008 m 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK HOTEL Hotel Faraon ** zaposli CASINO ČlSllLKOoz. SOBARICO % V redno delovno < razmerje. v9 Vse informacije na tel št.: FARAON 03/54520-18 Podjetje za proizvodnjo, elektroniko, gradbeništvo, trgovino in storttve Cesta na Ostrožno 152,3000 Celje Objavljam prosto delovno mesto: PROJEKTANT ELEKTROINSTAUVCIJ Razpisni pogoji: • izobrazba VI. ali Vil. ^pnjoetektro smeri • obvladovanje osnovnega risanja v Acad • angleški ali nem^ jedk pasivno • zaželene izkušnje na podobnem delovnem mestu. Delovno razmerje bo s Kandidatom sklenjeno za nedoločen čas 3trirT>esečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisno vlogo z dokazili o izpopolnjevanju pooojev na naslov EL-PROJEKT, d.o.o.» Cesta na Ostrožno 152» 3000 CELJE, najkasneje v 8 dneh po objavi oglasa. Za dodatne informacije pokličite na telefOT 051 339-262 vsak delovni dan med 7. in 8. uro. DEKLE za dsio v str^ zaposlitno v redrvo deiovm nonmjsdiBi DbĆDsno pomoč Talfbn 040 709-167. Irma BkrtrikA p.,Ko(lvozno4,a{)ODC9|e absa r RAZNO KfiEDfni banan posratfnik 20 6K$ Bonk, neU, d. o. o. in s. p. Euro^ilt^, Drogot) MilirkovK, %. p^ Moiäorsko 66, 04? 415^11 o IZDELUJEMO projsbe stonovonjskih hi^ gos-podonkih in posiovnih ol^bovinpoik»!»' no. Tdebfl (03)8104-182.03139^ AXS^tt^ktirtn'ie, hstlon Strnišo, L p., Oobrove(lo,324)Podpl(it. n OPOSOMstrojovzo flsnovntno deb obfti, gradbeništvo, vrtnarstvo in rožnih vzdrževolnih M omogoćo iz^jsvol-nicosrro|ev in tKpniv SAMv Celju (Hudi-njo), Ul. bfatovOobrotinškov 13, telefon 041629-644. S4l4-ai1. r> NUMERO UNO DOIOUrumZANSUNE, lUPIUDOlOäNtUiiUPOROJDia DO 50 ^ obremenitve, slorB obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozila in leosingi. Možnost «IjHačila no položnite. Pridemo ludi na dom. NUMEBO UMO Rcrb^ Ki>fa»«*c kp.. Mhntko -A. 22, Maribor 041/750-560 Vrtnarska prodajalna TISA škoQa vas 40 Tel.: 03/491'6S-70 VAiA PRODAJALNA _RASTLINI BEE Plestenjok,! p., Ilonina 144, Ptonina. Adoptoole, borvor^je stanovanj oken, vrat, hR, fosod, nopuicev, zidarsko de* ki,vCer|uinokotdTMHi 04181^717. i> PREMOG, 20IO ugodno, i doshrvo. Telefon 041 279-167. PrevQznßtvo Vladimir Pef-nek,s.p.,Sedlosek91,Podlehnik. r> UČUNOVDDSK! sArntve zo podjetjo in obrtnike opnsvl|onio cenovno ugodno in oiumo. Pni mesec vodenjo je zostwij. Ieleron031 21(M08.Heva,ip.,2eö S3,Sk»BmkeKonfKe. 4$c>i GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenoh izdelujem pea in bojlerje zo centralno ogfevon je. Pea so zelo ekonomične zo kurjenje drv. Goranäjo peö je 5 let. Aplenc, s. p,, Prekorje 29 o, ^^0 vos, !elefon 5415^11 ali 041 531-976. 4667 rTTTTTTTTTTl GOTOVINSKAPOSOJILAl POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Dq 36 me$ecev m osmivi OD, IMkojniM MEDUHN KOM d^. Dunajska n UubUana Celje: 031 508326 K ccue. Ut. XIV. tfluiiH* 03/42S7000 NMtmSKASOeOTA. Slai»«taltMniAiia 16,02/521 3000 PE MARieOH. PflrtuMskB 34, 02/234 tO 00 PE Sloveoj Grade«, Ronhpv» r. 02/W13000 OONAm, d.e.e.. 61«vcR»ha 27.1000 MubFJans POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 Žnitler's Celje. Gosposka ul. 7 delovni čas: vsak dan non-stop irmrrrm TAKOJttf Lep, vrvČ ul dof^ polEtni dnn. a ialostno zaznnmovan je bü. ko utihnil fe tuoj gtns in si za i^no odiUt od nas. Jok. solze, ialostni vzdihljaj ne i/meio te k nam nazaj. Ce obstaja dobrota, je bilo to rvoje srce. m če obstaja žaiost, je to čas, katenL ZAHVALA Zapustila rtds je draga mama, orna, sestra in teta VIKTORIJA HRUŠOVAR iz Partizanske 29 v ŽaJcu Iskrena hvaJa sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem» ki ste darovali cvetje. sveCe in svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter jo v tako velikem Številu pospremQi k zadnjemu počitku. Posebna zalivala Vrtnarstvu Celje, Juteksu ^lec, bolmšmci TopolSica in Ćentru starejših Gornji grad. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Ropotar. pevcem za odpete žaloscinke in gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vnuku Primožu za ganljive besede slovesa. Njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi mame ŠTEFANIJE REBSEU iz PetrovČ se iskreno zahvaljujem vsem> ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala patru VanČu za lepo maSOf sostanovalcem HS 103 za darovano pomoč in Karitasu za darovane maše. Sin Zdenko Ž180 i MMSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 9. 9.: Mateja KREMPUŠ VODEB s Tehaija • dečka. Diana KOTNIK LAVTSŽAR iz Pe-trovč ' dečka» Damijana PENIČ iz Laškega • deklico, Katja SELČAN iz Škofje vasi ' dečka, Maja GOŠNJAK iz Slovenskih Konjic • dečka, Ana LUKiC iz Laškega - de-küco, Monika UPOVNfK iz Zreč - dečka, Melita LESAR iz Rogaške Slatine - dečka, Anita SLAPNTK z Vranskega - dečka. 10.9.: Anita HODAK iz Rogatca - deklico, Andreja SOVIČ \z Rogatca - deklico. Špela PLATOVŠEK iz Šempetra v Savinjski dolini - dečka. Petra VDDIC iz Celja • deklico, Brigita KUŽNIK s Polzele - dečka, Sabina RAKUŠ A s Teharja - dečka. 11. 9.: Doroteja ŽNIDAR-KO iz Loč - deklico, irena BAŠ iz Velenja - deklico, Nežika STRMIČNIK iz Luč • dečka, Uršula PODPECAN iz Velenja - dečka, Janja PERGER iz Šmartnega ob Paki - dečka, Matejka SITER iz Prebolda -dečka. Greta GALUF iz Šmarja pri Jelšah • dečka. 12. 9.: Patricija RIZMAL iz PetrovČ - deklico, Nina RAČEK iz Celja - deklico, Mojca KOTNIK iz Vitanja -dečka. Petra KODELA FEUCUAN iz Celja • deklico, Valentina VERHOVNIK iz ŠoStanja - dečka. Marija ZUPAN s Prevorja • deklica. 13. 9.: Suzana UPNIK iz Šentjurja - dečka, Sonja KRAJNC iz Nove Cerkve - de-klico, Vijoleta RIHTAR iz Škofje vasi-dečka. 14.9.: Polona JALOVEC iz Sevnice - dečka, Sumeta ERDiC iz Celja - dečka. Maja REGORŠEK iz Celja - deklico, Natalija HREN iz Zreč -deklico, Nataša ČOPIČ iz Luč - deklico. H POROKE Celje Poročili so se: Robert ZAVRNIK in Urška SREBOT, oba iz Celja, Lovro KOTNIK iz Zreč in Annemary OCVIRK iz Celja, Emest NOVAK iz Celja in Nataša PODPEČAN iz Vojnika. Velenje Poročili so se: Milan KRIZMANTČ in Daliborka TADIČ, oba iz Velenja, Edvard NEČEMER iz Žalca in Ida SENICA iz Prevalj, Niko KOŠIR in Tina ROSINA, oba iz PetrovČ. Mimo in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje poiowmje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. tašče, ome, sestre, svakinje in tete TEREZIJE KVAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej ge. Angelci Hrvatič, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maSe. Posebna zahvala velja osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za ledvične bolezni, posebej prim. dr. Andreju Drozgu in dr. Reini Dovč za nesebično pomoč pri zdravljenju njene bolezni. Hvala gospodoma župnikoma Planlnšku in Korenu za lepo opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo. Hvala govornici ge. Marini za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in teharskim gasilcem. Iskrena hvala sodelavcem Zavarovalnice Triglav. OE Celje, ßauma-xa, PC Celje. Dlnosa, d. d., PC Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje. Še enkrat hvala vsera, ki ste jo v tako lepem številu posprerruli na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Utihnil je tvoj glas, nič več ni tvojega nasmeha, mimo vprerajiem grobu spiS, a v srcih naših Še živiš. V SPOMIN 22. septembra 2008 bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi brat, svak in stric JOŽE DIMEC iz Polž pri Novi Cerkvi Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu z žalostjo v srcih. Štefka, Danica in Franci z družinami 4W7 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice ANE MACUR iz Prelaskega (10. 7.1905 <6.9.2008) se iskieno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala celomemu kolektivu Pekovega doma Rogaška Slatina, pogrebni službi ^kar, govornikom, trobentaču za odigrano Tišino in g. župniku za poslovilno mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni i Celje Umrli 8o: Rudolf POTOČNIK iz Skomega pri Šoštanju, 71 let, Stanislav KRAJNC iz Hrastnika, 66 let, Mihaela KNEZ iz Radobel), 86 let, Ana VERBIČ iz Spodnje Rečice, 86 let, Albin ROMIH iz Dren-skega Rebra, 65 3et, Anton ŽMAHAR iz Prožinske vasi. 79 let. Velenje Umrli so: Angela HANZIČ iz Šmartnega ob Paki, 83 let. Franc ROZMAN iz Celja, 80 let, Roman PUGEU iz Šoštanja, 61 let. • m it. 74 -19. s«pt«mlwr 2008 NOVI TEDNIK INFORNIACIJE 29 . Zapustil nas je častni član našega društva mag. MARJAN TISEU dr, vet. med., ki je za seboj v naših srcih pustil praznino. Veterinarsko društvo Celje t^asmešek tvoj nikoä v nns ne bo zbledeL tvoj obraz v spominu nnm večno bo živel V SPOMIN Danes mineva leto dni, kar nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica» sestra in teta JOŽEFA KOLENC izSko^evasiSOa (2.9.1935-19.9.2007) Hvala vsem, ki se je spominjale z lepo mislijo, postojite ob njenem ^bu ia ji prižigate sveče. Njeni najdražji Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel ruue bo ostala, spomin za vedno bo Uvel ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. tašče, orne in prababice MARIJE KLINAR iz Šentjanža nad Štorami (7.12.1926-9.9.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v življenju spoštovali in jo v času njene bolezni obiskovali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem^ sosedom iz Šentjanža in Kompol ter sodelavcem Špe-sovega doma iz Vojnika za izraze sožalja, darovane sveče in svete maše. Toplo zahvalo izrekamo gospodu Župniku dr. Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Idila, trobentaču, govorniku, pogrebni službi Za-gajiek in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. ŽaJujoči hčerki Marija in Fanika z družinami 4ess Pošle so ti moči, zaprla swje tniäne si oči> zda) boš mimo spala, a v naših srcih za vedno boŠ ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. tašče, stare mame. babice, tete in svakinje MARUE KENDA ro|. Kavčič iz Tmovelj (18.12.1920.9.9.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poli, za izrečena soŽalja ter darovano cvetje, sveče in svete male. Hvala gospodu župniku Alojzu Kostanjšku za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Primožič, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi orgaiiizaciji ZB za vrednote NOB Tmov-Ije in družini Fajs. Hvaia še enkrat vsem in vsakemu posebej. ŽaJnjoči vsi njeni 4630 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ZMAHARJA iz Prožinske vasi 29 (8.6.1929-8.9.2008) se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maSe. Hvala g. župniku Zupančiču za opravljen cerkveni obred in govorniku g. Tt-žanu. Zahvala tudi pogrebni službi Raj, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna hvala družini Malgaj za nesebično pomoč. Hvala, ker v teh težkih trenutkih nismo bili sami. Žalujoči njegovi najdražji V Življenju veliko si $aral, z veseljem zemljo obdeloval, za dam in družina si skrbel, za tebi drage si vedno čas si vzei ZAHVALA Ob boleč) in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeca, dedka, pradedka, tasta in strica JURIJA PILPAHERJA iz Luterja 26, Ponikva se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izražena sožalja. sveče, cvetje, darove za maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu dekanu, pevcem Rogla, trobentačema, govorniku, molivcem. PGD Ponikva, kolektivoma OŠ Ponikva in vrtca Šentjur, pau'dnaž- ni službi ZD Šentjur in pogrebni službi Gekott. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žaiujočt vsi njegovi 4es7 it. 74 • 19. Mptember 2006 Lep jesenski dan. a tragično zaznamovan je bil, ko utihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas. V SPOMIN BINIJU LESKOVSKU (20.1.1955-21.9.2007) 'Eva, babica Mija, Sonja in Peter 4543 V SPOMIN V nedeljo bo minilo leto žalosti in spomina na M ALBINA LESKOVŠKA z Blatnega Vrha pri Jurklo-štru Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prezgodnji grob. Žalujoči: mama, brata Janko in Tone ler sestri Anica in šleO^a z družinami L368 Kak prazen je dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud m delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 16. septembra 2008 je minilo leto ćid. kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi STANKO GOLAVSEK z Lopate 02.11.1942 16.9.2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi 4569 Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te iŠČe, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN JOŽETU MLAKARJU Iz Šentruperta 76 nad Laškim Mineva eno leto, kar je odšel od nas dragi oče, stari oče, brat... Njegovo življenje je govorilo samo zase. V svojem srcu je imel ves svet, optimizem in pravičnost, a žal je to prehitro klonilo. V mislih in srcu ostaja z nami za vedno. Hvala vsem. ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Žalujoča hčerka Mojca z družino S49S m 30 NOVI TEDNIK KINO 19.30Sbvensko ljudsko giedaij^če Celje PLANET TUS KjimMrtogrefi ti ^riume pravico tfo sprenamlM pfDpinM. it Nara^ Prte KAtpqu. diufin-tfca AlhivSäna KaBg tu ptAdJf.atriirinna dndAska Umd^ js.šnlBVKam iuajiiaisax V2i>.mti.2uoj3jo kaha u^r^ mvhU»; romamićni konwdi-ß jlßq taio, 1&20-naflpetri(.2a3Q-nzen peuk. 21JO 'petsk. 2Z50 • sobots Ujmtt SfMrta. atrifdii koroiSje 18.60 • ntm iftrtsk. 21.15 • mm 23.35 W99f€ - tflihnMiarao, dninwrvka ? kon» ^ Jifig. 15.4a IfiOö. 20.20,22.40 Mimm mmsntün rnuziksl 11,4q. 14.00.16.4C, 19.00, 21Ä 2X4S Pplflwijt V iftđiči Zmiji, avaniiiRsii£> niakdja Jäfflt 1SA0,17.«. 19.ia 21.IB,i'5Ä? HtfflMV 2: ZUta amada, akdjAa korndji jäStiftoa. im 2m. 2320 Wavawai« Bangkoku, bimi afcqja 1260 im «-40. msa-^J« ÜGENQft: predstava so vsak dan /vadstđvea vpeaki/isodofo DndsiMMSO^totatommđtSa fMETROPOL PmKinSOBOTA 18.00 Pvnai^avaln 21.00 Moja boravničm Boii tfKUA 19.00 Maia boravw^ Bofi 21,00 Paiunjavalct sm 19.00 P^Mfajamüb 21.00 PmniMC«^ SLOVENSKE KONJICE SOBOTA le.OO Z«tiw ia zakon 20.00 Kako egrvliti trnmta tmjBJA 20.D0 Zofcniazatoa > [ PRIREDITVE 9.00 Ponikva pri 2aicu, pri Zdenki Ždger_ Blaiiliraoje in zmrzovanje predavanje Marjana Kretiia 10,00 Otroški muzej Hermanov briog Špana, pozabljena igra Hermaiwva emoJo^ ustifaija]-nica 12,00 DvoriSCe Gimnazije Celje- Center_ Za spodbuden začetek ioUke-ga le(a koncert skapiTi£ TheŠlager's in Oktet 9 17.00 IpavCeva hiSe, Zgomji irg Senijur_ Ipavca odprtje siäine razstave o Uvije-nju Gustava in Benjamina Ipav- 19.00 Grad Po.dsreöa___ Kamniu znamen|a v Kozjanskem parku odpnje mzsuwe Ludje Zorenč in Vesne ZakoT^jšek 19.00 Galerija Mozaik___ XVT. Mozaiicova sUkarsko-ki-parska kolonija odprtje razÄai« def, ustifOJjenih naX^MozaikoinsUkar$ko-ki-parskikolonifi EUing za abonma Premiera in izven 20.00 Local, Celje_ Condor travel karaoke & ^ya knroDke SOBOTA. 20.9. 8.S0-14.00 Parkirišče pred občinsko stavbo, Polzela_ Občinski praznik občine Pol* sejem dobrot s kmetij, Č^ieiar-ska razstava, petelimjtida, prikaz staiih kmečkih običajev 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Elling zaabonma Sobota večerni in izven 21.9. 7,30-11.00 Pred občinsko stavbo v _BrasiovSah_ 7VM sejem 10.00 TRC jezero. Velenje_ 19. IHkin festival 2008 ustvarjalnedelatmJce, prikazi ljudskih obrri, predstave. Mladi upi. Pikin sejem... 10.4S Žalec_ Pihalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec promenadmkonien 15.00 TRC jezero. Velenje_____ 19. Pikin festival 2008 odprt^ f^vaia 16.15 TRC jezero, Velenje_ 19. Pikin festival 2008 Neca Fhik ter Jerko in Viiko tfo-vaJc koncert Maček Muri 9.00-13.00 in 15.00-18.00 BeU dvoraiT^ in okolica, Velenje 19.Pikio festival 2008 Pikine ustvarjalne deiaunice 10.00-12.00 TRC jezero - Zeleni ____gder._yeienje___ 19. Pikin festival 2008 oder za ifse 16.00 TRC jezero • Peli oder, Velenje 19. Pikin festival 2008 MancaDremei 18.00 TRC jezero - Rumeni oder, N^eaje_ 19. Pikin festival 2008 Xeniapojeza ofrofce IPLANINSKI ^KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica va* bir v soboio, 20. septembra, BistriSka Špi* ca. [z Bistrice nad Pliberkom na Krnico na Križah» po poti Walterja Moryja, na Požamico, h koČamSiebenhiicteu, na Križe in Bistriško Spico. Odhod ob 6. uri s postajališča pr^ parkirno stavbo ob ljubljanski cesti. EhijavevdruSrvenipiaami v Stanetovi ulici 20. vplačilo za avtobusni prevoz tS evrov. rri^ ce|ski mtadinsH V petek ob 21. uri: Popolno, projekcija mladinskega ßlma režiserjev Ale-na PavŠarj a in Roberta Masinaka. Redno dogajanje v dvorani: lae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega TerSek; KUĐ Superstar- ples: torek med 16. in 18. uro. VodiCveiana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gregi; Oništvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas. pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju. razstava okamnin; Vsem Slovencem ... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v l^kem in zdraviliškega turizma v L^ kem in Rimskih Toplicah. Knjilauca Gimnazije Celje-Center: Ukovna dela dijakov umetniške Gimnazije Cel je-Cenier. Galerija MozaU Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ce[ju. Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tte-merje, restavracija na celjski železniški postaji. Celelapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršt^ Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje. Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska ob* likovalca Oskarja Kogoja ter grafikRu* dolfa Španzla na temo Celjski grofi. MInoritski samostan Podčetrtek: Herbarij» dragulj kulturne dediščine-zdraviba zeliSča, stalna razstava Marije Gaben RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do škofije. Opredmetena cerkvena dediščiod celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9. Pelikanov stolp na Starem gradu: Ciklus fotograHj. ki so nastale na poti po Sloveniji. Hrvaški in Srbiji, razstava Blaža Lesjaka, do21.9. Galerija Velenje: Simultanost2. razstava [ztokašmaj5aMunija,do4.10. Zavod za zdravstveno varstvo Celje; Odsevi» razstava slikarskih del Darinke Pavletič Lorenfiak. ^smou Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Akn^lfy?' - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) • brezplačen tečaj računalruštva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim •ŠMOCL'Ove urice, vsakdan od 12. do 15. ure • brezplačne instrukcije matematike za osnovno- in srednje šolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka • brezplačen interaktivni tečaj frand-skega jezika za začetnike, od 15 do 30 let Mešanipevski zbor Laško; Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboio ob 18. tiri vprostorih Knjižnice LaSko. vrais«iv 11. SM t^-p fill rj i e Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor], 051 680 799 (Aljaž) ali in-fo@skms.net. Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu 17.00 do 19.00. pisarna Rdečega križa, Mestru trg 5, Šentjur. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT rviPiA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi momjami Krekov t^ 3, Celje Telefon 03 426-6890. 426-6892 MATERINSKI DOM T^iefon 492-40-42 , ZAVOD VIR. DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRCJSTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -^TVE NASUJA 060-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah In piBznikih pa od 16.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01 •524-19-93. e-mail: d njštvo-sostadru sfvo-sos, si SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati Življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITirr BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše - za razvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja viiwiiii.novitednik.coni HITRO NAROCiTE mm Dvafcrat na te4eiu ob toriA in p«tlA# saaMvo iKa^ ■ Mb u oboio^ 33 občin M CeOskea. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni» da prihranijo, v povprečju namreć izide devet Jievilk na mesec. Dodatni popusti; 5% ph plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne lidaje Novega tednika. Naročniki ima|o tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. y7?T> tudi letnik 2008 CIlSjTTI ^^ prilogo TV-OKNO! ^^ »Mil neWiMfca wa ih Mi Iriniujibt« i|wniii ■ iiijiinili iim& jtatiliiitm. NOVHEDNIK Prešernova 19 30Cl0 Celje NAROCILNICA httiipMc M Datnoi rajstn: USn: Ntpnkkm nsoim Novi itdnik za DitmM S MUC» Wra^icko. bo podiite uponUjil samo sapotnöcovoiutte &lu2te Nov^ ledodj PodjdfeNT&RC. d.oo. Direktor Srečko šrot P^etie opravlja Casopisno-založJiiSko. radijsko in agen-cijekotržno dejavnost Nadov: Pre$«nova 19.3000 Celje, telefon (03) 4225190, 1^(03)5441032. Novi tednik izhaja vsak torek in peTek. cena turkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KlanSek. Mesečna naročnina |e 7,90 EUR. Za tujino je leuia naroüiina 1S9.60 EUR. Sievilka transakcijskoga računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Uslu Delo. d.d.. Tiskarsko srediSče, Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Nov) tednik sodi med proiz^e, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TlDflMC Odgovorna urednica: Tatfana Cvirn Namestnica odg. ur.r Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah. Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadeslgn.com E*mail uredništva: tednlk@n(*rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik^n(*n:.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Loiihar E^mail: radjo<^nt*rc.sL E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kuralt. Rozmarl Peiek, Ur^ka Selišnik» Branko Stamejčič. Simona Solinič. Dean ŠU3ter. SaSka Teržan Ocvirk A6ENCIJA Opravlja trlenje oglasne^ prostora v Novem tedni* ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktotia in vodja Agendje: Vesna LejiC Propaganda: V^ko Grabar. Zlatko Bobinac, Viktor K]enovš«k. Alenka ZapuSek, Rok Založnik Teiečan: {03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032. (03)S4 43 511 ^jrejem oglasov po el^ podti: agenci}a@>nt*rc.si m it. 74 - 19. september 2008 MOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: INDICENCA-pomanjkanje. rev&iina, uboincst, LOA-glista lasnica, OTOSKOPLIA-prelskovanje z otoskopom, SKORBUT-pomanjkanje vitamina C Nagradni razpis 1. nagrada: dariLni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital 2. nagrada: dve v$(opmc! za bazen Rogaška Riviera nagrada: vstopnica za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Cel)u Prt žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. septembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 12. septembra. Rešitev nagradne križanke is št. 72 Vodoravno: SMEROKAZ, TELEVIZOR, ETAN, TIBOR, VAN, BAJILO, AFR, HORA, EČ. PRODAJA, UTA, VEDRINA, SKAJ, STISK, TEHTAR, ABEL. ČRN, 10, OČAK. ANJA. OA, KRAP. NOEL. ANAND. SEVNICAN, ČARDA. MLIN, UBRA, GOL. ACA, AARE, KO. CEUANKA. ŽITO, OP, IG, SORA, NIK. MAR. AJATOLA, ACETAT. Geslo: Mednarodni obrmi sejem v Celju. Izid žrebanja 1. Ragrado, darilni bon za meritev funkcionalnega stanja človeškega organizma v centru Amsat, prejme: Anica Jer-šič. Polzela 106 b, 3313 Polzela 2. nagrado, presoterapija - pet obiskov v Lavanya medico centru v Celju, prejme: Marina Veternik. Lokrovec 22. 3000 Celje 3. nagrado, klasična masaža celega telesa v Thermani Laško, prejme: Ana VreŠ, Nove Loke 61, 3330 Mozirje 4. in 5. nagrado, vstopnica za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorog v Ce!ju, prejmeta: Boštjan Roje, Pot v Konjsko S, 3212 Vojnik in Rudi Kirhmajer, Belovo 11, 3270 LaSko Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov:_ HOROSKOP mm OVEN Ona: Pazite, da ne boste za-mudiä nekega pogovora, kilah-ko v velüci meri vpliva na vaše prihodnje poslovno življenje in to zlasti v pozitivni luä, Očitno vas drugi cenijo veäko bolj, kot to mislite sami. On: Pozorno se ozrite okoli sebe in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetila vas bo prijetna neznanka, ki pa ji ni preveč verjeti. Vseeno se boste lepo zabavali, zraven pa se še marsikaj naučili. Ona: VaiJ živci niso jekleni. Če boste vsako stvar vzeli tako resno, ne bodo zdržali prav dolgo. Poskusite z malce lahkotne)-Šim pristopom k reševanju težav in kaj hitro boste ugotovili, da je liihico delo tudi užitekt Ott: Znašli se boste v slepi ulia. poti nazaj pa si enx)stav-no ne bosle mogli privoSäti. Nekdo vam bo prav rad poma-gal, vendarlezaio, kerbo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to sploh izplača! Ona: Na ušesa vam bo prišla pomembna informacija, ki vam bo v pT&:ejŠnji meri spremenila pogled na poslovno do-gajojye okoli vas. Bodite pozorni tudi ru2 tisto, kar na prvi pogled izgleda nepomembno. On: Ne spuščajte se v nič tveganega, saj vam zvezde niso ravno naklonjene. Vse ob svo-jem časa in na svojem mestu. Raje se posvetite lenarjenjü, kjer ste zadnje Čase postali pravi pravcati mojster. DVOJČKA ^ Ona: Natanko bosle vedeli, kaj želite, in to ne glede na govorice, ki se bodo začele širiti v bližini. Proti koncu tedrui se boste odloäli za odhod v družbo, kjer vas nekdo že kar nekaj časa nestrpno pričakuje. On: Včasih se vam zdi, da nosite na ramenih vsa bremena sveta, to pa zlasti zalo, ker je preteklo ie toliko Časa od zadnje zahave. Pojdite i/ družbo in se sprostile, kmalu boste opazi-U, da imaie precej oboževalcev. Ona: Predolgo ste bili prepričani, da ste povsem neobčutljivi za ljubezenske namige določene osebe, zdaj seje izkazalo prav nasprotno. Vseeno raje malo počakajte, saj si boste morda še premislili. Orv Pokazala se bo enkratrm pribžnost. ki je ne smete zamuditi. Še vedno so na obzorju težave, fci vam ne bodo prizanesle, zato se skušajte na njih kar najbolje pripraviti, da bodo posledice kar najmanjše. LEV Ona: Uspelo vam bo zgladiti prepir s pannerjem, ki vam je zadnje čase Šel že kar pošteno na živce. Vsak izmed vaju bo do neke mere popustil, pa bosta tako našla kompromis, ki bo zadovoljeval oba. On: Mislih ste Že, da je vse skupaj pozabljeno, a-se bo kar naenkmt v vas ponovrw prebudilo čustvo, ki ga boste le stežka krotili Dabo vse še zanimivejše. se bo podobno godib tudi rwsprotni strani. DEVICA ^ Ona: Smešen dogodek bo tak le na prvi pogled. Ko boste pre-misäU. boste ugotoviü, da gre sedaj zares. In prav nič vam ne bo prizanešeno: ravno tyisprot-no: težav m problemov bo več kot preveč... On: Skrajni čas je že. da si temeljito izprašate vest in razčistite, kaj v resniđ pjičakuje-te. S partnerko se boste zapluli v precej neprijeten prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot boste pričakovali Ona: Posli so se začeli obračati na bolje in na vas je. ali jih boste uspeli obdržati rm trenutnem nivoju. Prijatelji vam bodo pripravili presenečenje, toda vprašanje je, ali vam bo to tudi všeč. On: če boste na ceb zadevo gledaä s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki se vam je pripetil. Za nameček boste spozrujli tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila. STRELEC Ona: Niste navajeni hladnega ozračja, zalo se v trenumi novi družbi kaj težko znajdete. Okušali boste srečo, vendar boste Še venomer iskali nekaj več. Je pač tako, da za vas ni nič dovolj dobro. On: Z veseljem se boste lotih dela. ki vam bo prineslo koristi. Saj je tudi že čas. da začnete malo bolj misliti na finanč-rw stabilnost, ne pa le ria trenutne prijetnosti, ki kaj hitro zatonejo v pozabo. KOZOROG Sk Ona: Prijeten dogodek na poslovnem področju vam bo naznanil začetek obdobja, ko vam bo vse Šlo kot po maslu. Zagrabite to enkratno priložnost in videU boste, da si boste v kratkem času ustvarili ogromno. On: Nepričakovan obisk vam bo docela spremenil načrte, vendar bo prinesel fudf dobre novice, fci ste jih na nek način že slutili. Ob prijetnem pomenka se boste spomnili stariii časov, ki jih malce pogrešate. VODNAR ^ Ona: Ne imejte prev^ikih pričakovanj glede neke poslovne zadeve, saj se utegne vse v zadnjem frenufA:u pošteno zaplesti. Na ljubezenskem podriju se nikar ne obirajte, saj je priložnost kot na dlani. On: Prepustite se svojim čustvom do parinerke. ki si Že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin Za to niso po-trebrui kdo ve kako velika dejanja. dovolj bo že prijetna beseda in nedvoumno povabilo k ljubezni. Ona: UgotoviU boste, da so se čustva vse preveč razrasla, kar vas vse pogosteje privede v kočljive situaaje. Doslej ste se še vedno izmazali, toda vprašanje je, kako dolgo vam bo to še uspevalo. On: Kljub zaverovanosti v lastno sposobnost se vam bodo dolgo načrtovani aljipovsem izrodili Nikarneobupajte, saj je vse še povsem odprto. A le pod pogojem, da se stvari lotite na nov in svež način. ŠU 74 -19» »eptember 2008 m nmnimmixsn r MSADIRSTVO siikopiSkaRSTvo 1 \.I\\,I00 CeUe G5M041 77 1104 Vee kat ofitno S6 bivsi direktor Avta Celje Anton Gunj pmeej bolje počuti kot direktor Radiotelevizijo Slovenija. Če drugače M, vsaj takrat, ko pogleda svojo plačilno Nsta, t katero včasih zasenS jntrsfkstarega vplivnega človeka v državi. Foto:KATJU$A Direktor ter nekaj iasa tudi lastnik Fotolfka Janko Zorin je ob se^tdesetietnici nazdravil z ustanovnimi, ie žtveeinH elani kolektrva. Trije mušketirji so bOi Bernard Tratnft. Viktor Berti in Konrad Orram (z leve). Foto: MARKO PMAZEJ Celjski »trpežniki« Tako bi lahko poimenovali dve celjski podjetji, ki sta po Šestdesetih letih v Celju ie vedno sinonim za dobrostojeće podjetje. Avto Celje sicer že vrsio lei ne deluje več kol edini možni na$tov> kjer ste lahko kupili vozila Zastave, pa tudi Fotolik je v času digitalizacije skorajda izgubil bistvo, zaradi katerega je bil leta 1948 ustanovljen. A obe podjetji sta po kar nekaj »šokih« še v dobri kondiciji. Boljši, kot pritiče 60-let-nifcom. Slavje ob jubileju FotoRka so obogatli prtv tako 604etnäD Žabe, spremljala pa je vokaRstka Sandra Faketija. (Foto: MM^KO MAZEJ) Osnovni dokaz za to, da Avto Celje dobro posluje, je ze ta, da ga lastnik Darko Zupane §e ni »zaprt". Foto:KATJUŠA Jo prepoznate? Na celjskem sejmu so obiskovalci nekajkrat lahko v živo srečali tudi letošnjo olim-pijko, judoiscko Lucijo Po-iavder, ko je ta »delala rekla-mo« za Slovensko vojsko. Če Še ne veste» pri njih je Lucija (tako kot tudi njena klubska kolegica in prav tako nosilka olimpijskih odiičij Urška Zolnir) uradno zaposlena, večino svojega časa pa Se vedno preživi na preznojenem tatamiju. Skromno, čeprav z bronom nagrajeno olimpij-ko, je v uradni uniformi kar težko prepoznati. Še dobro, da imajo vojaki in vojakinje na prsih napisano svoje ime. RP PLESKAJiSTVO FASAOBRSTVO i^KUGLER Kosovelova tö 3000 CEUE G9M 041 esi Of« tu «3 490 om Kamen za bogate bančnike že tri dni pred najbolj intenzivnim tednom polaganja temeljnih kamnov (dobro prelistajte današnji Novi tednik) so novega postavili tudi na mestu stare Cinkarne- Tokratni, ki ga je lastnoročno prinesel sam predsednik uprave CM Celja Marjan Vengust. bo pokonci držal finančni steber za ves Balkan. Kdaj bo ta začel delovati, trenutno še živ bog ne ve... Govori pa se, da bo v objektu mrgolelo bogatih bančnikov s polnimi aktovkami denarja, Najbrž je zato za trdnost temeljnega kamna poskrbel sam šef izvajalskega podjetja. Foto: MARKO MAZEJ m it. 74 - 19« september 2008