PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2102. Lat*r*4 m I Mf. at ttM pm* IW Act d Cw^wm «i Mtrtk I «Mtc* at t, ua CHICAGO, ILL., February 11, 194«. Published Weekly at 2801 8. Lawndale Ave. LETO—VOL.. XU1I. Statistika pravi, da domače ognjišče' najvarnejši" kraj iS It ni poškodovanih, med njimi na ti- žava ostala v borbi med velesi- soče trajno pohabljenih. lami — to je, med anglo ameri- _ . . , , . . , škim in sovjetskim blokom ne- Toda več kakor na cestah je . . ... J »-•i i t ■ ...■ . ii vtralna. To se ji je v drugi sve- bilo lani ubitih doma. Stevuo. . L i i ; l i V i * « a ■ tovni vojni dobro izplačalo in se teh žrtev je znašalo v minulem ' * . Ni letu 33,50«, ali tri odstotke več!JI 4 j kL iretji. Njegova ' ' ugotovitev glede vojnih in eko- Alt t //«ir'i.''»i MILITARIZEM nas ne bo rešil, kakor ni Hitlerja in nikogar drugega, ki je rožljal s sabljo, s topovi ali sedaj z atomskimi bombami. . Italija mora biti nnaša" neglede na zle posledice Italija, Grčija, Kitajska, Turčija in vsa ' anglo-ameriška cona Nemčije postale breme "naše odgovornosti", enako tudi Avstrija V Italiji se vrši silovit volilni boj—največji, kar je bilo še volilnih bojev v njeni zgodovini. Gre se med komunistično-socia- milijonar in tudi dolarjev so si nagrabili. Največje bogastvo iz te situa- listično fronto na eni strani. Ta cije pa kuje Vatikan, vključuje levičarske socialiste, V bogataških hišah ne manj-komuniste in pa par manjših le-' kar ničesar. Kuha v njih — po vičarskih skupin. mnenju mnogih ameriških čas- Na čelu nasprotne skupine je i nikarjev, je celo boljša kakor v Vatikan. Pomoč Zed. držav jako izdatna Krščansko-demokratski (vatikanski) stranki načel ju je sedanji premier Alcide de Gasper i. Podpira ga - ves naš State Department, naš vnanjepolitični radio 'Voice of America", vsa katoliška duhovščina v Italiji in v Zed. državah in v pomoč mu hišah imovitega sloja v Zed. državah. Po ulicah pa hodijo bosjaki in prosjaki. Tatvine so se razmnožile in ameriški tovorni avti so spremljani z oboroženimi ljudmi, pa še padejo "roparjem" v roko. Italija "ameriška kolonija'* Čemu se Trumanova admini-je bil v minulih tednih Drew stracija toliko briga za Italijo0 Pearsonov "Friendship Train". Jasno! Radi oljnih polj v Sredo- Ameriški časnikar Donald zemliu Zato tudi v Grči^ Downes poroča iz Rima, da cer- • spodujemo' In oborožujemo kev v Italiji še ni bila nikoli ta-jGrke« da pobijajo svoje brate. ko politična kot je sedaj. ' 1 V Ital|j> imamo sedaJ vehk rr , ^ -i v'a ' del nase bojne mornarice. Sovj. Kakor na Grškem, na Kitaj- . v «» * . 7. J ' unija protestira. V Jugoslaviji ce hočeš biti na varnem, ostani doma, ne drži. Največ ljudi v domovih se ubije, ko padejo po stopnicah, ali s stolov in s lestev, in pa pri pečeh. V marši-kakem slučaju zgori v požaru vsa družina. Lani je bilo v družinskih domovih ubitih vsled padcev po stopnicah ali z lestev 2S,S0tt oseb, drugi izmed cori omenjenega števila pa so izgubili življenje v raznih drugih nesrečah. Precej izmed njih jih je utonilo pri kopanju, mnogi so podlegli opeklinam in veliko jih je, kot omenjeno že prej, izgubilo življenje v požarih. "^"Chicagu je bilo lani ubitih v avtnih nezgodah 508 oseb ali več kot v katerem koli letu prej skozi prejšnjih pet let. Lani je bilo poleg onih, ki so bili ubiti v avtnih nezgodah, težko poškodovanih 1,100,000 ljudi. % V požarih (doma, v hotelih itd.) je lani izgubilo življenje 8.700 ljudi. Utonilo je 7.900 oseh. ustreljenih jih je. bilo v prepirih, ropih in po nesreči 2,-000, v premogovnikih je bilo ubitih 1,039 v prvih U. mesecih minulega leta, ali 20% več kot leta prej. » Največja nesreča premogarjev se je dogodila v eksploziji v ZAPADNI BLOK TIRA SVET HOTE ALI NEHOTE V NOVO SVETOVNO VOJNO Winston Churchill /e odgovoril na vprašanje, "ali bo vojna" s tem, da jo s komunisti nemogoče stvarno in pametno razpravljati. Je pa mogoče govoriti z njimi "realistično" in če jim poveš kaj in kpko stoje stvari, te bodo poslušali ter sklenili kupčijo S ta bo, ako se jim bo zdela njim v korist. Ali pa ako se te bodo zbali. Po njegovem mnenju se more vojno nevarnost odstraniti edino, ako se Moskvo prepriča, da v nji ne bo uspela in zato naj se z zapadom diplomotično pobota, j „dJ! V moskovskem radiu in v sovjetikem tisku je Churchill oglašan za "hujskača v vojno" (proti Rusiji).. V dokaz navajajo, kako je s pomočjo Trumana dramatiziral svoj govor v malem mestecu Fultonu v Mis-souriju, v katerem je klical zapadni svet v vojno zvezo proti USSR. Walter Lippmann ta Churchillov govor komentira z nauki vojnemu in državnemu departmentu Truma-nove administracije. Pravi, da je v prvi vrsti treba odpraviti sovjetske armade iz centralne Evrope. In Če se ne umaknejo, naj jim povemo, da imamo, ali da pripravljamo baze, s katerih lahko posežemo v vse glavne centre sovjetskega bloka. To se pravi z napadi na mesta v Sovjetski uniji in na mesta njenih "satelitk". Potem, ko se za-pad na Evropa po Marshallovem načrtu osnuje, bo uspela le, ako si dobi v zvezo tudi vzhodno Evropo 'in balkanske dežele. Lippmann meni, da v dosego tega je treba našo militaristično silo razviti tako, da bo iz bližine udarila v sovjetske centre. In seveda, kar pri tem misli, prisiliti Moskvo, če bo od nje v taki vojni sploh kaj ostalo, da kapitulira. Ta program je enak, kot ga je gojil kajzer Wil-helm v prvi svetovni vojni in sta si ga potem prikrojili sobi v korist Anglija in Francija. Potem si ga je vzel za svoj• načrt prodiranja proti vzhodu Hitler. Vsi ti načrti so propadli. In namesto da bi bila Ru- __ srja najozona, jo sedaj v centralni Evro/Ht Nova mngto^jamMifl ameriška kombinacija, ki ji načeljujo vlada v Wash- V železniških nesrečah je bilo ingtonu, so jo odločila za izgon "sovernoga medveda" *>**4 «nrtnih *lu**icv Tm sU nazaj "v Azijo". In zato gradimo baze — vse v namenu, da ako se Sovj. Rusija mirno ne umakne, in prepusti Poljsko, Romunijo, Madžarsko, ves Balkan in Stavke v Nemčiji Američanom v anglo-ameriški i coni se čudno zdi, kako da si ; Nemci upajo stavkati. Čemu pa pod Hitlerjem niso! Toda nemški socialdemokrati odgovarjajo, da ako smo za demokracijo, moramo dovoliti stavkati tudi nemškim delav- KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Ameriške ceste so večno "bojišče". Lani je bilo ubitih na njih v avtnih nezgodah 32,000 Švedski premier je v parla-1 svojim dekletom in sta si vse ljudi in več sto tisoč pa je bilo mentu izjavil, da bo njegova dr-j uravnala tako, da se Mihael v svoj "stari kraj" več ne vrne. Obiskal je potefn — tako so poročali—po "diplomatičnem" nasvetu tudi Winstona Churchilla. On mu je, tako se namreč sušlja — in je jako verjetno, rekel tole: "Fant, za sedaj je tvoja kro-nomskih manevrov je ob enem j na v Romuniji izgubljena. Toda udarec na "Marshallov plan". se vendarle vrni nazaj! To ti bo Belgija prospeva, a živi prav , Pomagalo, da kadar nabijemo tako v negotovosti kot vsaka 'Rusijo, boš lahko šel v Romuni-druga dežela na svetu. Ameri- na svoJ Pistol kot izgnani čani — to je — naši generali in t ne Pa kot u*>ezni kralj! Mihael admirali, ki so usidrani v £tate departmentu, v poslaništvih in v zvezni vladi sploh, rožljajo s "sabljami" in prete vse križem, ne z meči temveč z atomskimi bombami. Belgija, ki je bila in- se je vrnil, podal izjavo, da se v interesu naroda odpove prestolu, vlada pa mu je preskrbela poseben vlak in mu dovolila, da ga je napolnil s svojim dvornim spremstvom in lišpom. Koliko je vzel oziroma smel vzeti zlatnin vadirana in poražena v dveh vojnah, si želi miru Tudi Fran-Iin biserov, to je njegova skriv- cija ne vidi rada, da bi jo podjarmil s svojim torijskim načr nost in pa skrivnost vlade, ki mu je dovolila, da je sel iz dežele torn Winston Churchill. Leon ; «istno i» brez vsake nevarnosti, Blum pa je kar naravnost dejal. da bi mu kaJ Velika da Francija ne sme postati žoga večina ubežnih kraljev ni imela ne zapadnega ne vzhodnega im- takc srece- Toda to* ka^ Je imperializma Da-li bo v ta namen ;haelu svetoval Churchill, pome-tudi kaj izdatnega staril je kaj- ni< da računa na vojno proti so-pada drugo vprašanje. vjetskemu bloku, in da je pre- pričan — v zmago, ne z angleško pač pa z ameriško silo. In O romunskem Mihaelu še vedno veliko pišejo. Posebno zato, ker se ženi. Ameriški časopisi, ki se s posteljnimi zadevami silno radi že od nekdaj pečajo, so porabili že na tisoče kolon pro- potem se vrne v Beograd Peter, v Bukarešto njegov bratranec Mihael, v Albanijo morda Zog, na Dunaj Oto, v Budimpešto tudi kak Habsburžan. v Italijo štora o Mihaelovi zaljubljenosti Humbert — joj, kako so Angleži v neko plemkinjo ki je "plem- churchillove sorte zabito ne-kinja" samo zato se, ker zapa- umnj» dna demokracija" noče odpraviti aristokracije. Namreč ji pre-1 Na »""aju, v sovjetski com, tistika velja le do 1. decembra 1947. menda tudi baltiške dežele "zapadni demokraciji bodo po njenih centrih deževale dtomske bombe. Mrs. Eleanor Roosevelt pravi v svoji koloni z dne 3. feb., da je tako ščuvanje miru silno nevarno in svari vlado naj ne tira napetosti do skrajnosti. In nji se ne more očitati, da je naklonjena Rusiji. povedati "titele". Dekle, v katero se je Mihael zaljubil, je iz francoske in nizozemske "ple-menitaške" rodbine. Hekla jc, da liar koprni po svojem fantu. A so prišle vmes diplomatIčne intrige. Mihaelu je romunska vlada dovolila, da je šel na "oh-cet" angleške prestolonasledni-ce Elizabete. Tega je že prilično tednov nazaj. Tam se je sešel s je neki ruski oficir, oblečen civilno, po ledenem tlaku spodrsnil in se v lovu za glavo pri padcu tako izravnal, da se je zdelo to dvema mimoidočima a meri škima vojakoma silno smešno. Rusu sta se režala na iztežaj. Pa so bili na licu mesta kot strela ruski vojaški policaji ter ju are? tirali. Držali so jih v "kejhi" in (Nadaljevanaje na 4. strani.) skem. v Turčiji itd., podpira ameriška vlada v Italiji reakci- sc liudujcjo. Kajti na naših o- Anglija v skrbeh veliko ve« kot pa povprečen an gleški rudar. To je že stara res . , ... ^xT*"-" i gromnih vojnih ladjah so letala, vri bodočnost niča. Angleški premogarji. ozi-| razmere jo ker druge izbire nuna. Nasi)«. ,ahko hi^)ma ^te v škof;™ roma njihova unija Jx.jasnuje. vladi se gre za Kapitalizem, le- .. I.inhlij.nn nonoriiH Za- Premier Attlee jc v parlamenv rtll so hili anisleški Dremoaovniki Nekaj o naših stvareh NEKAJ O NAŠIH........... ................... Ta teden se vrši seja glavnega odbora SNPJ. Je velike važnosti radi inflacije, ki je prizadela tudi Pro-ccm, nc samo delavcem v Ame-1 sveto, radi tožbe proti nji in. vsled raznih drugih zadev. Poročila bodo prihodnji teden v Prosveti in v tem listu. V tej itevilki je izkaz prispevkov v tiskovni sklad riki. Kajti oboji se bore za več pravic in za boljše življenskc Ta .... . . ! lje. v Ljubljano. Beograd. Za- ga v Italiji zastopa cerkev s po- Jrpb sJijo jtd močjo svoje prej omenjene1 ® J stratike se kak *ak *nc,dent dogo- l4 .... . .... , di, kaj nastane iz tega? Italiu smo oborožili armado. ~ , , . T . .. 4 .. Vojna, seveda! Toda mar bo In dali smo ji to zimo živil v' . , . ... 0 . .. 44* i- i i Amerika iz nje kaj pridobila? vrednosti stotine miljonov do- . 3 ' r j , Mogoče. Jf | špekulacija Prej omenjeni poročevalec, ki Kajti tudj naA dozdevni -so. je prisostvoval pri delitvi Pear- vražnik- ima ielala> In lahko da so bili angleški premogovniki riki so premogovne plasti blizu — prvi v tem letu. Priča, da ima Proletarec veliko pri- tu dejal, da ako hoče Anglija po- ^ privatno upravo starinsko vrha. V Angliji je mnogo pre- jate|jev ki poseaajo v žepe, da ga ohranijo, stati stabilna in se iznebiti de- opremijeni in rudarji pa so ime- mogovnikov pod morjem. ni posegap v zep«, «« ga onrum,o. *icita. Si bo morala zvišati pro- u in imajc veliko slabšo hra_ Ni pa V7roka je dcjal Tizzard. Vendar pa bo treba, kot poudar|a v svop koloni dukcijo najmanj deset odstot- no kot ameriški premogarji. A £cmu" ne hi mogel povprečen na drugi strani Joško Oven, ie veliko večje akcije, ker .. ^ __________ , Sl[ Hcnry Tl"ard. ki jc deiavec pri napornih delih, ce angleški tekstilni delavec pro- le z vzajemnostjo se bomo iznebili dolga, ki smo si ga L*e. a ni verjetno. Vse je le glaym ^Kon<)n\sKl ,n znanstveni nima zadostnega živeža, ne mo ducirati toliko kakor ameriški.; naLODa|j v tiskarni , .. J J svetovalec vlade, pa je na zaup- ;yVrwiti tnlikn doln kot oni * . , ... naKopaii v riSKarni. lacIJa t,i co.. i, lloria s^oiai A.* e l/vrs,n loll*° (,cila K°l Iz te razprave jc bilo razvi- A .«!,! m seji v parlamentu izvajal, da ki ima hrane v izobilju dno d<| bo ^ . . J anclcška in- Am^rillr. Hn.^.r ne samo deset temveč 50 odstot-1 _ ,, . t . dno. aa do morala angicsKa m Sir Tizzard jc priznal, da kar dustrija uvesti bolj pnganjaske Ameriiki družinski koledar je dobil v naselbinah zelo zadovoljiv odmev. sonovih paketov, pravi, da je bi-1 amcriškim 0ijnim magnatom | a^iiL ""ako'hcSe <»st^^ndu^ se premogovniške in- metode, oziroma se sistematizi- Naši zastopniki in drugi, ki pomagajo pri razpe- la duhovščina zraven pri razda janju in lc ona je odločala komu Istrialna velesila. Pri tem mora imeti vedno v namesto bossi, ki bi le vpili na- če si socialisti ali komunist, pa moraš iz vrste brez darila. Seveda, to povzroča jezo, ampak cerkev vseeno smatra, da je na dobičku. Kajti tudi socialist in kemunist — ako irhata gladne družine, se bosta lakoti upogni-la in v Italiji kot v predvojni Sloveniji je bilo treba v tak namen iti v 'farovž". kov se mora zvišati produkcija Anglije, ako hote ostati indu- . . . . , 4 ... , - - - - - dustnje tiče, nc bo mo«la tek- rati in modernizirati toliko, da *avanjUf so jmeli veliko truda pri tem delu. Nagajalo movati ameriški in povprečen bodo delavce priganjaliL stroji jjm nQmr^ yreme ^^ neyihfe^ z|edene|e ce$f#f promet vržen s tira — a vendar so ili ti naši , , , , M .. .. -- r---------- . v Penni od naselbine do naselbine, enako v Sredozemlju. | S statističnimi podatki jc po- de,° v a»g««*kAh premogovnikih goslaviji. mu pravijo ,4udarnik,^ In zaradi petroleja si hočemo sjancem pojasnil, da producira vsled fizičnih razmer težavnej- v tej deželi pa mora biti vsak Nadaljevanje na 5. strani.) | povprečen ameriški premogar ! še kakor v ameriških. V Ame-1 delavec "udarnik". poruši po stotine milj cevi, v katerih pretakajo olje iz izvira- naj se darilo da in komu nc Pra- v čistilnice in iz njih v pri-, - - - -......— .......... . . _. , . imfI1CTW u. .r vH,u . - vi. da je sedaj ta sUtem uveljavi stanišča. Olje je glavni vzrok uvidu, da tekmuje z Zed drža- Premogar no bo mogel produci- n AkQ dclavec producira vec ponekod jen z odobritvijo ameriške ob- naši imperialistični politiki v vami. j rati toliko kot ameriški, ker je kf)t povprečno v Rusiji a\x v ju. Drs:ate|i: lasti po vsi Italiji. Duhovnik ve, Srodozemliu. i c .........................i_____ delo v anuloških premogovnikih nr»vHn »..Hurnik" £ 1 1 . , . ,., ... Kansasu, v vzhodnem Ohio, in v velikih mestih pa so ili s poulično ali kakor že "od hiše do hiše" in priti- Boj zoper draginjo zgolj politična igra Predse dnik Truman jc v četr- Triimanove številke se nana-1 trebščin. ki jih ni v izobilju. | "ljudski zastopniki" vedeli, da tek 5. februarja na konferenci z šajo na podražitve do novembra Ja*no je lahko tudi še tako ** J*m "delavskih*' glasov ni ba- novinarji dejal, da drvi ta deže- lansko leto. A ker so šle cene omejenemu uiiftjskcmu vodite- ! la v polom in prepreči se ga la- navzgor tudi v decembru.in v ja- |ju dn «redo vsa zvišanja plač v X Za bogataše vsega zadosti | hUo ,c „ ^novitvijo kontrole nuarju in še naraščajo, je na- kor dobe delavci v ka- J® *** kandidat res radikalen. Cerkev v Italiji sf je ob enem nad ccnami. Rekel je, da če bi revno, da je njegovo svarilo na kem obratu toliko in toliko več v* v n«PrcJ on in drugi, da ne bo rtk/lil it >\Af\ t4latn ri /\1 * t S_ I fl ____ 1__________A S_iS___a__S _ Jt ^ __a _ _ — - 1 «§■> A1 I^m 1/mIm J A m»Xa il i zgradila cvetočo "črno borzo ". 1 bilo po njegoven# hi kontrolo že mestu. Kajti omenjeni poročevalec u- imeli, a kongres jo noče, čeprav V^lic temu je kongres, nam-gotavlja, da gre silno veliko ima pred sabo v*e podatke ka- reč velika večina poslancev in ameriških dajatev na "črno bor- kor jih ima on. Truman je da- j senatorjev, proti obnovitvi kon-so". Kontrolirajo jo kaipada via- |j* izvajal, da so cene živilom trole nad cenami. Ker pa je po-dni ljudje. Tudi Pearsonov narasle 20.1 odstotke, cene oble- sehno njim znano, da »e bodo "Friendship Train" Jint je prišel kam 19« odstotkov, stanarina je cene mesu letošnjo pomlad silo* v roko. pt. v p reč no narasla 115 odstot-i vito dvignile, priporočajo "pro- Situacija v Italiji je torej ta: hov in razne druge potrebščine stovoljno" ' kontrolo. Sedanja bojih pa agi*irati in trošiti denar na podlagi Trumanove doktrine 165 odstotkov. ; zbornica je zelo konservativna svoje "prijatelje", ki pa*čim na uro, brž dotična družba zviša cene svojim produktom za še več kot pa je znašala povišana mezda njenih delavcev. In tako gre to brez konca in kraja. Toda voditelji ameriških unij še vedno ne znajo drugega kot zahtevati višje plače. In v volilnih dobiva sedaj iz Zed držav do- Poročevalec Thomas Reynolds — prava predstavnica velekapi-1izvoljeni postanejo to kar so lom tako gotovo kakor pride za volj hrane za vse. Toda ker je meni. da so predsednikove šte- tal«, ki mu ni mar drugega kot pred volilno kampanjo, krščansko-demokratska de Gas- i vilke "selo konservativne", kaj- profit!. i . perijeva stranka koruptna, ne ; ti Budged.Btireau, ki je oddelek Tudi eksekutiva AFL je proti "TTxu i V " " pride vse blago zastonj med lju- zvezne vlade, pravi, da so se ži- • kontroli, kajti predsednik Tru- Privatn,h lnter~°v' K"ko P* bl vila do konca decembra podra- man je tudi za "zmrznjenje" poslanska zbornica in senat žila 207 odstotkov, obleka 191 %, plač, he samo za kontrolo nad upala sprejeti takosvano Tafto- di. Večinoma ga gre na črni trg. Tisoče Italijanov je obogatelo na njemu. Marsikdo je v lirah stanarina 113%. ccnami in za odmerke tistih po- vo-Hartleyjevo postavo, če ne hi fašistično kontrolo. skali na kljuke. Večinoma nam poročajo, da so uspeli — namreč, da so jih rojaki gostoljubno sprejeli. Dober dovtip o ttem ima v tej itevilki Anton Shular. V teh mesecih se bomo morali potruditi bolj kot ti. Ce jih ne dobi en konserva- običajno — prvič s pridobivanjem novih naročnikov, tivec, jih bo pa drugi. Kajti čim, f branjem prispevkov v tiskovni sklad in razprodati moramo ves koledar, ki ga je še par sto izvodov v nc/ii knjigarni. Če zmorete, naročite koledar svojcem v starem kraju. Toda poiljite ga skozi nai urad/ne v relifnih paketih. V tej številki sta dva dopisa o naših umrlih pionirjih. In pa Sansova proklamacija v angleščini za in-dorsiranje Henrya Wallacea. V prejšnji številki smo jo imeli v slovenščini. Clevelandski odbor za obrambo svobode tiska je nam poslal potrebno vsoto radi tožbe, ki je vložena jejo. da ko se to zgodi ne bomo proti nam. Uporabljena bo edino v pravne stroške, dobili kakega radikalnega pre- y t«j številki je tudi apel omenjenega odbora, ki vrata temveč sa obvarovanje re- fj j# da| la cj|j lbrafj y obrambni sklad vsoto $50,000. akcije in njenega kapitalizma Zq akfjvnofti tor#| nitmo v zadregi. 1 * izvoljen. Vsled take naše politi čne atmosfere so danes Zed. države najbolj reakcionarna dežela na svetu—toliko nasadnjaška, da podpiramo nazadnjaštvo povsod, pa magari če je še tako koruptno, monarhistično in fašistično. Ampak nekega dne 'pride po- nočjo dan. Poznavalci preroku- w I'KOLKT February 11, 1148. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, HI. OLAStLO JUOOSLOVAN8KE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. AKONE BI BILO PROFITOV, NE BI VI PREJEMALI MEZDE! JOŠKO OVEN: RAZGOVORI PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States. One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. J! Trumanov "liberalizem Smo v volilnem letu in na dnevneirt redu so odkrivanja graf-tov, špekulantov, barantanj z oljnimi 4>olji tu in v Sredozemlju] (From Industrial Worker.) PROFESORJI EKONOMIJE'* na naših univerzah dokazujejo, da če ne bi bilo kapitalizma, irt pričkamo se da-li so inflacije krivi republikanci ali demokrati. | kdo pa bi delavce plačeval? In kdo bi vzdriaval vseučilišča, kdo gradil cerkve in jih podpiral? ; Vmes je prišel Henry Wallace, ti ugotavlja, da sta sedaj ote ^nčnoV/ t^^topltrtMio vzgojeni, stranki enako reakcionarni in v vnqnji politiki obe za taktiko, ki; Kot je že letna navada, nekako ob tem času, ko je treba umivati stene, oprašiti preproge, pomesti klet in podstrešje, tako sem bil tudi letos poslan od moje boljše polovice v zgornjo sobo. da očistim prah, kateri se je nabral skozi poletne mesece jia knjigah in deskah. Ženske so pač zelo natančne za take stvari. Ne rečem, da se mi to delo ne donadc. Nič ni lepšega ko jemlješ knjigo za knjigo, jo malo obrišeš, odpreš, pogledaš na prvo stran — začneš listati strani pa se ti odpre nekaj, kar je že davno za teboj. Čas hiti — in ti pozabiš po kaj si prišel v podstrešje. Tu so knjige, katere sem prinesel še iz Evrope. Dva zvezka V. Hugoja 'Les Miserable*'. Datum na prvi strani je Sv. Križ pri Litiji, 1912. Spomnim se. Bil sem doma tisto leto. Bilo je ravno pred Veliko nočjo. Dela i šivanja» seni imel čez glavo. Prosil sem sestro, naj mi te knjigi skrije, kar je tudi storila. Ali ln naj reče kdo kar hoče, ta trik drži! študentje se sicer sprašujejo samega sebe, kaj vse to po« I meni, takrat ko si čudežno ostal živ — in kaj si storil? .... Ko so se tvoji očetje vrnili iz prve svetovne vojne so storili isto obljubo. Dolgo časa si niso upali svetovni mogočneži odpreti ust — kajti ljudstva so zahtevala in hotela mir . .. Ali počasi in polagoma je začela bohteti reakcija. Podprta s šovinizmom je začela najprvo proti delavcem, naprednim organizacijam — prišel je fašizem. Delavske unije so bile zdrobljene, militarizem je zavladal — v Italiji fašisti, v Nemčiji S. A. in v Avstriji — domobranci. Potem ie prišla naorožitev in konskripcija. Brezmočen, brezglasen ie bil pognan mali človek v klavnico. Ti veš, kako je bilo, vojak? Pozivnica — pa smo odšli. Kdor ni prišel — so ga lovili.. . Nikdar več- vojne. Nikdar več se ne sme pognati človeka, da bi marširal za kajzerje — firerje ali pa "bloke". "New Republic' je dodala tele »odi neizogibno v novo svetovno vojno. Wallace je za mir, za civilne svobodščine, proti rasni in verski histeriji in za blagostanje. Predsednik Truman se skuša iz Wallaceove konkurence izmakniti s proglasitvijo svojega liberalizma Izdal je nekaj točk svojega programa, kakih deset pp številu, s katerimi si je napravil reklamo največ s tem, da so ga napadli južnjaški "demokrati". Predvsem radi tega, ker Truman priporoča, da naj kongres sprejme zakon proti linčanjam, proti rasnim delitvam in pa da se ne bi smelo delati razlik pri najemanjih v službo. Dalje, da se naj bi odpravilo razlike v vlakih ter drugih transportnih sredstvih (v južnih državahi, kjer imajo za črnce posebne oddelke. Razlike zanje so tudi v severnih državah v hotelih in v restavracijah. Tudi v mnogih gledališčih imajo zanje posebne oddelke, v nekatere pa jih sploh ne puste. Čemu je Truman prišel s tem predlogom šele sedaj? Zato ker hoče volilcem dokazati, da je "liberalec" in sicer tak ali pa še boljši kot je Wallace. In drugič, ker to priporoča kongresu on v sprejem, je postavil "na piko" republikance, ki so vi večini. Slednji se sicer lahko izgovarjajo, da čemu se ni Truman potrudil za itak program že takrat, ko je bila njegova stranka v obeh zbornicah v veliki večini, ali pa ko je postal predsednik, kajti tudi tedaj sta bili še obe zbornici pod kontrolo njegove stranke. Glede linčanj je bilo v kongresu že velikokrat predlagano, naj prosekutiranje proti linčarjem prevzame federalna sodna oblast. V južnih državah se sicer tu pa tam nastopi proti linčarjem, toda lokalna ali pa okrajna oblast jih oprosti, največkrat iz razloga, da ne more dognati, kdo je izvrtil zločin. Tako si je Truman glede linčanj in rasne diskriminacije umil roke in republikanci — če hočejo, lahko njegova priporočila spremene v postave. Morda bodo — z razloga da smo v volilnem letu, to poskusili, svesti si, da bodo senatorji in kongresniki iz južnih držav obnovili svojo obstrukcijo kot so jo v takih slučajih še vselej prej. Zato bo glede teh pravic, ki so črncem sicer po zakonih jam-čene, ostalo pri starem. Ravno tako bodo v vlakih in v pouličnih karah, in v busih .na jugu morali črnci še vedno v njim name njene predele. Predsednik Truman je priporočil tudi sprejem zak6na proti voliinc.nu davku. V nekaterih državah na jugu se na ta način odreka volilna pravica črncem in pa revnim belopoltnim delavcem. Njihovi dohodki so nizki in jim ni mar, da bi za pravico glasovanja morali plačevati še poseben davek. Klir napredni javnosti Eksekutiva SANSa je v spo- jeme vsi revni, dočim so sodnije razumu z Narodnim odborom za in odvetniki dragi. Nobena taj- svobodni tisk na seji dne 17. ^a- nost ni. da se v sedanji draginji nuarja v Chicagu odredila veli- komaj drže pri življenju. Zato ko kampanjo za zbiranje sklada je naša sveta dolžnost, da jim v obrambo JOHN POLLOCK, 24465 Lake-land Blvd., Euclid 23, Ohio. Naprej za kvoto $50,000 Frank Česen, predsednik. Josephine Tratnik, tajnica. Joseph Pollock, blagajnik. ko sta odšla oče in sestra v vinograd, sem prebrnil vso hišo in. besede: našel knjigi ter mesto šivanja, "One wonders where the čital ves dan. j American Gl might look for Na drugih zelo razcapanih' fuch an eloquent plea against knjigah so datumi iz raznih kra- j fasclsm : jcv. kjer so me nosile noge. Ko j odpiram strani, se mi zdi kot da f , . __ je bilo včeraj Mogoče kdo po-• lavc> vaz"° nalo*° Ne sa reče: ^akaj piše take neumnosti m° da imamo etos predsedmske v teh resnih časih " Ali verjemi- ^'tve, ampak je leto, katero te mi, da je ni stvari, katera bi lahko Pd™ za nas,n — ----Demagogija. Naše gibanje Letos imamo mi slovenski de- za vse človeštvo. toži Rev. Franc Gabrovšek, ka-j Narotjni ()dbor za svobodni plan pri fari sv. Vida v Cleve lisk ^ dobro zave»"» v DetroUu. M.ch., m. naši strani: proti zločinskemu okupatorju in s kierofašizmom stu Nova se na predvojno uradovanje pri klerikalni Zadružni zvezi Kvota je $50,000 Dočim je bila do sedaj kampanja za zbiranje tega sklada osredotočena v glavnem le v pa k kadar gre za obstoj naših časopisov, v katerih je osredoto- zastrUpljenim domobrancem. In ~ kulturno in narodno ceno nase življenje, U da j smo prepričani, da je zavedni del naših priseljencev, kakor tudi njih sinovi Clevelandu in na '^iruirice j1/»devolje pripravljen SANSa. se bo odslej Vazširila v za gmotno m moralno sleherno slovensko naselbino in P™«*- "*Pfh an'* na vsa društva, katerim je pri »dovoljiv, luyU v wr srcu svoboda tiska in obstoj na- kratkem^soSANS- prednega časopisja, brez katere->? P«iružniee. posamezniki in ga bi med nami vladala duševna T^J^?** '"T * tema. članstvo omenjene SAN- okoli $6.000. To znači, da javno-Sove seje je po vsestranskem stl ni vseeno kaj se zgodi z na-razmotrivanju soglasno določi-! f'mi *«opisi. zlasti ako bi moralo v ta namen kvoto $50.000. h umreti nasilne smrti od strani m . najhujših sovražnikov napred- Ta vsota se zdi na prvi po- ^ ' gled velika. Ampak če hočemo voditi uspešno obrambo potom V zvezi z narodno kampanjo dobrih odvetnikov, bomo morali za Svobodni tisk bo odbor v pač globlje poseči v naše žepe. j kratkem razposlal zadevna pi-Naša napredna javnost je danes cma in nabiralne pole raznim na preizkušnji, v katero ga je društvom in drugim organizaci-prisilila črna reakcija. Njih stra jam širom Zedinjenih držav, tegi so računali, da naj bo ta to- Podvzeli so se tudi koraki, da se žba našla razcepljene in malo- zadevo raztolmači naši mladini, dušne. V svoji drznosti gredo Dalje odbor apelira na društva celo tako daleč, da v Ameriški in narodne domove, da skušajo ..______________domovini ščuvajo članstvo SNPJ aranžirati čimveč uspešnih pri- Truman je s s^jimi priporočili politično dobro igral. Dasi proti njenemu glavnemu odbo- redb za Svobodni tisk. se v južnih državah zgražajo nad njim, vedo Um in ve Truman, ru. Ampak dejstva dokazujejo. Cenjeni rojaki! Od vas zavisi da bodo ostale v demokratski stranki. Za glasove se mu gre torej | da dosegajo ravno nasprotni uči-, uspeh te kampanje. Vpričo opa-„ . ... . « j . r »iUA«' nek, kajti se nikdar v godovini snosti v kateri se nah?*a naš v severnih in v zapadnih državah. In v teh mu ne bo moge n.hie SJovcncev *iso bili ™jfsmo t^no Uverjeni da bo- oiitati, da je za zapostavljanje črncev, ah Udov, ah da ni prot. naprednjaki tako tesno povezani I ^ Tv^l^m na deto znabi-volilnemu davku in proti rasni ter verski diskriminaciji. z—-»—r—: -- r^ - • - • «»—- Južnjaški governerji so imeli o tem poseben sestanek. Ne- je ostalo še pet knjig. Da, njegov "Martin Eden" je še tukaj. Na prvi strani je njegov credo, katerega sem dostikrat preeital: **I et me live out my years in heat of blood! Let me lie dranken with the dreamer's wine! Let me nat see this seal-hoqpe bailt af mad Go toppling to the dust a vacant shrine!" sicer se zanimamo za rojstne kraje vsled tega, ker si tam kljub vsemu pomanjkanju in si- j romaštvu z lastnimi močmi in, sredstvi grade novo domovino, nov red bratstva, enakopravnosti in socialne pravičnosti. Prav zato jim sile, ki so zdaj na krmilu Amerike, tudi mečejo polena pod noge in širijo proti Dolgo v noč sem brisal prah njim sovražno propagando. . , ter vlagal knjige nazaj na njih "Naš" državni department je mesto. In kot da sem brisal prah šel še dalj in zaprl Jugoslavijo j iz moje notranjosti sem pozabil pred svojimi lastnimi državlja- za en dan na atomske bombe, ni, ki bi jo hoteli obiskati. Na- krizo na Balkanu in na zimo, kamen tega ukrepa je. da Ameri- tera je §e vedno zunaj, čani ne izvedo resnice o novi Ju-1 goslaviji. Sem pa tam se vseeno Pn nas ,n svetu posreči tudi kakemu Američanu, i Zadnje dneve je prineslo na-da dobi potno dovoljenje za Ju- še meščansko časopisje gotove goslavijo. Med temi "srečnimi" pogoje, katere stavi naša vlada sta bila lani tudi dva Čikažana: šestnajstim evropskim državam Marie Seton in njen mož Donald za dobavo dobrot 'Marshallovega L. Hesson. Oba sta bila v Jugo- plana'. Pogoji so zelo trdi in zdi slaviji lansko pomlad in poletje se mi. da če so za kandidate za-in si ogledala tudi prelepo Slo- padnih držav tako ostri — kak-venijo. Čikažani bomo imeli pri- šne pogoje bi stavila naša vlada liko, da slišimo oba v petek zve- ruskemu bloku? čer, 13. februarja, v dvorani SNPJ. O mr. Hessonu naj omenimo, A Ni čuda, da jo je Molotov pobrisal domov! Da ti pogoji niso še končna beseda ter da bosta da je po poklicu odvetnik, nje- kongres in senat zahtevala še gova žena Marie Seton pa pisa- strožje točke — o tem ni dvoma, teljica. S svojimi vtisi o novi Ju kateri politiki na jugu ptpte z ustanovitvijo svoje "demokratske" stranke. Eden izmed njih pa priporoča, naj kongres sklene, da bo zvezna vlada pomagala gmotno vsakemu, ki smatra, da se mu v njegovi državi kratijo civilne svobodščine, izselitev v kako drugo državo. in združeni, kot so v tekoči Ga- ranjem prispevkov. Pokažimo brovškovi tožbi. i nazadnjakom, da nismo zaman Prizadeti listi niso iskali boja na sodnijah. Poročali so le dejstva taka kot so jih prejeli. Ampak nazadnjaki, ki so že dolgo čakali, da lopnejo po naprednih Takih komedij bo letos polno do novembra. Toda kaj res- časopisih, so nam vrgli rokavico nega ni pričakovati ne od republikanske, ne od demokratske stranke. Nite nrf od AFL ne od CIO. Edino gibanje, ki daje naprednim slojem upanje, je to, ka teremu je stopil Henry Wallace na čelo. Palestina, oljna polja in iidovstvo Anglija je bitko za Palestino izgubila, kar ni nobena skrivnost. Toda kakor je izročila Grčijo Zed. državam, tako je nam dala v naročje tudi Palestino. Angleški imperij, ki je bil po prvi svetovni vojni izredno močan, je sedaj v razkrajanju. Ko si jc po porazu Turčije vzel Palestino v zaščito, je smatral, da mu bo šlo dobro kot skozi prejšnjih par stoletij. A račune ji jc prekrižala revolucija v Rusiji. Sedaj Velika Britanija ni več velesila. Sicer smatra da je še, a se dobro zaveda, da je to le z ameriško pomočjo. Sedanja angleška vlada se je umaknilr iz Indije in Burme. Na Kitajskem se ne skuša znova uveljaVlti. Rada pa bi si ohranila svojo bazo Honk'Kong. Iz Palestine bo odmarširala, kakor obljublja, maja to leto. Tn zapustila jo bo v povsem zavoženem položaju. Kaj naj Attlee, Bevin in njuni tovariši storita? Sklenila sta prepustiti vso to brigo Zed. državam. Prav tako kot je prepustila Grčijo in Turčijo v ameriško varstvo. V Washingtdnu so stvar preudarili in res prevzeli Grčijo in Turčijo. Mislili so, da jih bo to stalo kakih 400 do 500 milijonov. Te so že potrošili in rabijo še nadaljne. Vendar pa Grčija baš sedaj naši vladi ne prizadeva toliko skrbi kot Palestina. Gre se namreč ne samo za Palestino temveč tudi za New York. ; . V New Yorku je okrog poldrug milijon Zidov. Oni so v new- yorški državi politično hajboljše organizirani. In običajno je od New Yorka odvisno, kako izpadejo predsedniške volitve. in mi smo jo bili primorani po brgti. Slovenski listi so brez iz- žrtvovali 40 let trdega dela za napredek naših ustanov v tej deželi. Strnimo naše vrste v borbi za pravico in resnico! ^ Vse prispevke pošljite na bla-kajnika Narodnega odbora za svobodni tisk. Naslov: Ameriška vlada se je na lanski konferenci Združenih narodov odločila za predlog, ki določa razdvojitev Palestine v arabsko in v židovsko državo. Sovjetska unija je njen predlog podprla. Predstavniki arabskih dežel so neuradno na svojih sestankih sklenili, da se bodo temu odloku Združenih narodov uprli z orožjem v roki. V Palestini padajo židje in arabci, in pa angleški vojaki. Ko se Angleži umaknejo, kdo bo delal "red in mir" v sveti deželi? Na vsak način, Zed. države! Ali pa Sovjetska unija, ki je podprla ameriški predlog za razdelitev Palestine. Trumanova doktrina ne dovoljuje, da bi prišle tja sovjetske oete. Torej ali naj pridejo naše? To je vprašanje. Predsednik Truman ima pred sabo velik problem, tolikšen, kakor ga je imela Anglija po prvi svetovni vojni. Takratni angleški vnanji minister je 2idom obljubil Palestino za njihovo narodno državo. Toda po vojni je postala na predlog angleške vlade Palestina "mandat", seveda pod angleškim orožjem. Sedaj se mu je odpbvedala ter ga prepustila "Združenim narodom". A v resnici le Zedinjenim#državam. V Washingtonu so v skrbeh, kdo naj prevzame brigo za "red in mir" ko Angleži odidejo. Ruskih čet tja nHcakor nočejo. Ako /ni pošljemo svoje, postavljamo ogromna oljna bogastva, poaest ameriških in deloma angleških petrolejskih družb v nevarnost Vsa so namreč v arabskih deželah. Volitve, petrolej, dobički, imperializem, to *5 kocke, s katerimi vadlja Wall Street. In umevno, vlada v Washingtonu je bolj na Wall Streetu kakor pa v Washingtonu. goslaviji sta oba želela, da bi V Grčiji tudi ni vse tako kot prišla pred ameriško javnost, to- so sanjali minulo leto v Wash da sta naletela na pravi "želez-1 ingtonu Dobivamo poročila, kani" zastor: Ameriški tisk jima tcra kazeJ° v resnlcl ne sa" dosledno zapira svoje kolone. j ™ skrf korupcijo cinicne Nedavno je tukajšnji central-! S^ke vladne kamanle, temveč ni odbor SANSovih podružnic tudi kako se norčuje in zaprav-izvedel, da bi rada pred kakršno lja ameriške dolarje. Uporniki v koli skupino predavala o novi 18<>rah so njim samo v pretvezo nas. Doli na jugu ponovno gore kresovi po gorah Kukluksovci so spet na pohodu. Gonja na ra-dikalce ie v polnem zamahu po vseh državah Amerike. V kongresu se pripravljajo nove pro-tidclavske postave. Reakcija je na pohodu kot še ni bila od Pal-merjevih časov. Letošnje volitve bodo prinesle gonje in blatenja kakršnih že dolgo nismo bili vajeni. Naša naloga ~ je jasna. Danes je samo en človek, kateri je v volilni borbi in kateri je v svojem delu dokazal in pokafzal edino pot v teh usodnih časih, ko je svet ponovno zašel v vojno histerijo — pot miru in pot prave demokracije, kjer bo človek lahko živel v miru in zacelil strašne rane, katere mu je zadala zadnja vojna. Henry Wallace, ki veruje v mir, ki veruje, da je mogoče dvema ekonomskima sistemoma živeti v miru. O tem bomo še pisali. V prihodnjih tednih bo treba izdelati načrt kako pomagati našemu listu. Ali med tem časom — ali ste kaj ukrenili glede veselice v prid Proletarcu v vaši naselbini sodrugi? • Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Tole mi ne gre. vg/qvo? Jugoslaviji in podala svoje vtise. Zato ju je ta odbor povabil, naj predavata na Sansovem shodu 13. februarja. Povabilu sta se rada odzvala. Shod se bo pričel ob osmih zvečer in vsakdo je dobrodošel., Vstopnina bo prosta. Na predavanje so vabljeni tudi člani glavnega odbora SNPJ, ki bodo tiste dni zborovali v Chicagu. Upamo, da bodo čikaški Slovenci in drugi Jugoslovani ta večer napolnili dvorano SNPJ. Po predavanju bo zabava v spodnjih prostorih. Publicitetni odbor. Najcenejše blago na svetu za izsesanje še večjih ameriških milijonov brez da bi revno ljudstvo imelo niti najmanjše dobrote. . Kot piše časnikar Fred Sparks, bi Amerikanci že davno šli domov, ali ne morejo iz zagate. Trumanova doktrina že prinaša obresti... Tukaj pri nas se nadaljuje r rožljanjem s sabljo. Naši dnevniki pišejo odprto z naslovom: "Atomic war against the U. S. S. R." Posebno sedaj ko razpravljajo v zbornicah o "Mar-shallovem planu", se menijo o tretji svetovni vojni kot da je že gotova stvay. Nasi državniki še vedno žive v sanjah, da Rusi sta danes: človeško meso in člo- nimajo pojma o skrivnosti atomske bombe. In da imamo v tej deželi zelo veliko generalov in politikov, kateri bi že jutri radi začeli z vojno — ni nobena skrivnost. V "New Republic" sem čital izčrpek iz dunajske aociallstične "Arbeiter Zeitung", katera pile pod naslovom "Vojak, kaj si napravil do danes?" Vpraia evropske vojake — "Kaj si obljubil zadnjič, ako se stori čudež in da prideš živ iz vojne? Obljubil si, če prideš čudežno živ iz te vojne, si se zaklel nikdar več nobene ... Tri leta so že minila od veika kri.—Eugene V. Debs. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram lis*'1 Zed. države so nastale c nasilno revolucijo proti monarhiji, ki je vladala v svojih kolonijah v Severni ^Vmeriki in jih izkoriščala. Ljudstvo se je temu končno uprlo, proglasilo svojo neodvisnost, republikanska obliko vlade fn ustanovitelji pa ao napisali »rjavo tvobode—temeljni zakon te republike, ki je eden izmed najaijajnejših dokumentov vse dobe. Kako da sedaj, po vefni, ta refoblika podpira na)-čmcjfco reakcijo po svetu in gnile dinastije, kakor je n. pr. grška. to mi nikakor ne gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL VLADIMIR NAZOR: X OV E I VODA E je malce tekla. Na strehi pa je bilo ie precej tise. — Kaj je neki to? — vpraša mati, prisluškujoč tistemu od-, daijenemu šumenju. — Voda bo, ki teče po klancu iz Male vasi. Iz Konšiljerjeve globeli se naglo spušča proti pri- sreči. ki je sijala sedaj z njego- *tanu ,Tam,b* bil° lahk° tudi! vega obraza in iz vsakega zvoka kaJ ma ega skode-Mati je prižgala svečo na mi- njegovega glasu, sem razumel.' ~ Mama' Nara zi, mi pa smo ostali pri vodnja- koliko je moral pretrpeti tiste vo {l kaplja, pa nič ne čutiš. — ku. Globoko smo vdihavali ve-jdni, k0 se je bal. da ga bo suša scm vzkliknil, sestri pa sta pras- trič, ki nas je hladil, gledali smo prisilila, da odreče materi tisto. mli v v nebo, ki se je bolj in bolj mra kar j, je bil le stežka obljubil. ~~ Čutim, sinko. Čutim. Toda čilo in se naglo preprezalo z ve- Nisem točno vedel, zakaj, toda nalašč se nočem umakniti. Tudi dno bolj črnimi oblaki. dozdevalo se mi je, da tudi nje- nune naj malo namoči. Bogme, V hišo smo stopili šele takrat. ga prav lako kakor mater mori tudi jaz nočem zveneti... Ali ne- 4oio Knife nH >oio vplikoselskih Pero? Letos Vlado, prihod- (Nadaljevanje.^ 10. Muma! Naravnost na gla- ko je petje kmetov zamrlo ne- 2eja, huiša od žeje velikoselskih kje v daljavi in je v našem mrt- j kmetov... In vse to največ zavem. praznem pristanu zopet za- radi mene . .. Hotel sem s^eči k vladal nam tako dobro znani očetu, se mu obesiti za vrat. to-molk. i da nisem mogel premagati stra Oče je hodil sem in tja po so- ku, ki me je obhajal vedno pred bi. vsak čas kukal skozi okno. tistimi, ki sem jih imel najbolj pogledoval na barometer. rad — Cemu zopet gledaš tistega Da ne bi sedel kar tako in da goljufa? Kaj še dvomiš? Sedi!— se gjm ]aže vsega tega otrese!, Toda ne gre, vzeti štirim, da bi mu je rekla mati. — Saj Si se sem poiskal vedrico; podstavil dale enemu. Veš, kako je bilo prihod nje leto pa ti dve najini golobici. Da nama ne bi podivjali v tej puščavi. In potem vsi. Tudi midva, čeprav sva stara. — Počasi, žena! Počasi! — Ti se vedno česa bojiš. Ali vidiš, kako Bog pomaga. Tako boječ pa tudi nisem'. daneš dovolj namučil s tistimi! sem j0 pod žleb. ki je bil nad divjaki. No, si videl, kakšni j hišnimi vrati. zadnja štiri leta? — Vem. Voda ne sme se zgoditi. da bi nama sinova postala so- ••• .. Mati je prav takrat prinesla — Bezi no. Vse to m nič. j na mizo ve^erj0 in tisto malo Koščina in Goljatova tovariša, Ubogi, revni ljudje so!... Pa V(xJe kaf je je skrjvaj dobila od hčerke pa recimo nekaj podob- moj barometer! Ko da je postal [ kapit'ana, ko So padle prve kap- nega tisti svetnici Liviji! večji poštenjak .'. Slisis. Okno Jje dcžja na naŠQ streho — Maricta, pusti to! Cemu ropoče v sobi. Dobro bi bilo za-j gk ki je bU samo iz prav zdai omenjaš te stvari? Za preti; tona pošteno. Stari Prerok desk smo dobrQ slišaU kako ietos je vse v redu. nam je obljubil pravo povodenj. ^ropotajo _ spočetka redke, to- — In če ne bi bilo tega dežja? Tudi potrebna nam je. da debeie. nato pa drobnejše in — vpraša mati. Bolehni moz s plešasto glavo ^ nagosto _ potem je začelo — Potem bi morali pa še po- in belo brado ni nič več kasljal, enakomerno deževati, posamez- čakati. Da, vsekakor! hodil je zravnan, bil je videti nih udarcev nisi več slišal, am- Oče vstane in odpre hišna mnogo mlajši. Dlani je začel tre- pak amo neprekinjen, enako- vrata. ti drugo ob drugo; name se je f meren šum Dežlje skoraj popolnoma je- — E, ko bi takole vsaj nekaj njal. Samo voda je tekla vse-časa šel! — se je oglasil oče. povsod in šumela. Nebo je bilo Nad drago je zagrmelo. Gr- črno in zaprto. Oblaki ni^ji- Ve- menje se je razlegalo po vsem tra pa od nikoder. Bliskalo se je zaHvu, nam se je pa zdelo, da na vseh straneh. Zrak je priti- se trese tudi hiša. Sum je prešel skal in dušil. Lotevala sta se nas v vihro, v klopot in bobnenje, čuden nemir in tesnobnost. Ploha je trajala dolgo, postajala — peru j^j praviš? vedno močnejša Slišali smo, ka- Ni odgovoril. Molčali smo in ko kaplja voda skozi staro stre- prisluškovali. ho na stropne deske nad našimi _ Zvonovi! glavami. Tu pa tam je kapljalo _ Zakaj, oče? Zakaj zvoni že okrog nas. ponoči? — je vprašala srednja — Strah me je, da bo dežja. ^tra. še preveč, — je spregovorila __ Ljudje se nečesa boje. oziral s svetlimi, nasmejanimi očmi. Mati je opazila njegov pogled, pa se je tudi sama ozrla name z očmi, ki so bile še veselejše kakor njegove. — Pero! Kaj praviš pa sedaj o našem Vladu? — Kaj naj bi rekel? Na dež ga bomo pognali. Premoči naj ga, kar do kože... do kosti. Da, da. Zaradi njega nam Bog tudi pošilja dež. Predvsem zaradi njega in zanj. Poženimo ga na dež poženimo ga... — Čemu pa to? — sem vprašal kar moči nedolžno, čeprav sem razumel smisel njunih besedi. — Ker bi brez dežja ovenel. Ovenel bi sinko, prav kakor naše mlade trte v Nerezinah ... Da, vse je rešeno. Samo poslušaj! In prisluškovali smo, kako zunaj pošumeva morje in se veter vedno močneje razvija, v sobo pa vdira svežost, ki naznanja dež. Mati je spravljala v posteljo najmlajšo sestro in brata; starejši sestri sta pospravljali mizo; jaz. pa sem sedel zraven vrat. socialističnega kluba v Chicagu Včasi si mislim: Čudno, tako 1. 1901 in glavna moč pri usta močni duhovi, tako energični navijanju prvega slovenskega bojevniki, s tako velikimi zaslu-delavskega lista ^Zora", ki je gami - pa se razočarajo nad začel izhajati v Chicagu 3. avgu-, svojim lastnim delom in zamrze sta 1901. Vsega skupaj so izdali svoje bivše sodruge! Ampak člo-10 številk. vek to lahko razume, zato taki Fred Peče je sodeloval tudi pri pojavi niso čudni. • ustanavljanju sedanjega sloven- Pokojnemu Pečetu časten spo-skega socialističnega kluba (št. 'min. 11 JSZl. Ustanovno sejo 18. julija 1903 je vodil on. /Z KANSAS A Bil je tudi eden izmed ustano- Letošnji koledar smo razpeča-viteljev Proletarca. Ker je poleg u v približno istem številu kot slovenščine in namščine obvla- druga leta. V naselbini Grossu dal prilično dobro tudi anglešči- je imei lo v oskrbi John Shular no, mu je bil v ustanovnem kro- in v Frontenaeu pa Frank Kraj-zku Proletarca poverjen "man- sej ostale naselbine sem opletel dat ekspeditorja — kakor so ga sam Najbrž je tu in tam, odda-i meno val i v svojih zapiskih. Pe- ijen ^ naselbine še kak rojak, če se je te naloge lotil — toda ki bi kupil koledar, če bi se agi-razočaran, kajti smatral je. da lator oglasn pri njemu. Ampak so se "visokozvenečih" titelnov tcžko je peljati se 8 do 10 milj polastili mnogo bolj nesposobni daljave prodajati en koledar, in ljudje kakor je bil on. V osebnih navsezadnje še nisi gotov ce bo pismih Simonu Kavčiču, s kate- uspeh aij ne Vsi taki, pri katerim ie bil intimen znanec, mu je rih se nistm oglasil in žele kole naglašal, da je storil za ohrani-, dar, me lahko obveste ali pa na- roče direktno od Proletarca. tev Proletarca v prvih mesecih vsled svoje spretnosti in z razumevanjem poštnih zakonov več kot kdorkoli, ampak se mu tega ni upoštevalo, pač pa so mu celo očitali, ker je moral v mesečniku Proletarcu porabiti dobre pol kolone prostora v svojo obrambo zoper Martina Kondo. V pismu Simonu Kavčiču 4. julija 1905 se je še podpisal, "tvoj za socializem. Fred Pe-tsehe." V svojih poslednjih tožbah pišt, da je prevcl za urad čika-ške pošte vso prvo številko Proletarca v angleščino, zato, da je poštni urad izprevidel, če je to res list, kateremu se lahko nakloni prilivilegij 2. poštnega razreda. Napisal je lastnoročno za Frank Krajsel, kremenit značaj, dasi mu pravijo, da je siten, na stara leta, star je blizu 80 let, jih je razpečal navadno število. Na moje vprašanje, če bo lahko vzel pot pod noge in razpečal koledar v Frontenaeu, je odvrnil: "Ti žko hodim, pa bom šel vseeno okrog, saj morajo koledar kupiti, pri dyš, zakaj se pa šti iejo med napredne delavce!" V Breefcy Hillu pečlari Jack Kosmač. Tudi njemu manjka le par do 80 let. "Me je že kar skrbelo če te i.e bo letos z koledarjem naokrog," me je pozdravil. 2ivi poleg kupov zemlje, ki jo je prerila električna lopata, pa je pojamral, da so se v bližini razmnožili prerijski volkovi in (From Industrial Worker.) razpošiljanje lista po Ameriki mu domalega pobrali vse koko- nad dva tisoč naslovov, kar mu Lani so mu jih požrli petnajst je — tako pravi v pismu — vze in ostale je bil prisiljen prodati, lo nekaj tednov po ustanovitvi Pridejo pri belem dnevu prav do Proletarca vse večere do polnoč- hiše in menda že kar slutijo časov NOVODOBNI MISLEC se spominja ne samo sedanjih dobrih ne ure in dalj, kajti naslove je kdaj ni puške pri rokah V tej »v temveč tudi vseh kriz. depresij in finančnih polomov ki moral iskati prevajanje li- naselbini pečlari tudi Majk Fe- mati. — Se v klet nam bo prišla voda. — To kaplja vino v naše sode. Žlebovi so ropotali in klokota- je požirali težko vodo. Slišati je bilo, kako se voda zliva navzdol — Jaz tudi, oče. Jaz tudi... Mati jo je potegnila k sebi, začela jo je božati. Na lepem sem se zdrznil. Naš maček Moro je stal zraven mene na stopicah. kjer sem po Glavi in teče po uličici ter ^ P" vratih Zvil je hrbet udarja ob naša vrata Od časa do kakor lok pr.pogml glavo, ne-časa nam je prihajalo na uho Prem.cno strmel predse ,n se ves šumenje ko da nekje daleč pada "aJež,1t ?laka ,mu jf »Ula. , * konci kakor igle. Čuden, joku jih jc preživel. Ve. kaj ga v današnji družbi čaka in simbol obstoječega reda so izrabljeni podplati. Fred Peče-nelcaj o njegovem življenju in koncu Pil« 'frank zaitz V Prosveti z dne 6. februarja )x>roča Simon Kavčič iz Virdna. 111., da je umrl dne 24. decembra v bolnišnici v Chicagu eden izmed glavnih graditeljev slovenskega delavskega gibanja v Ameriki — Ferdinand Peče. Simon, ki ga je dobro poznal, je v nekaterih stvareh netočen, a vendar njegovo poročilo v o- podoben glas, se mu je trgal iz grla. — Naženi ga! Ne morem ga poslušati, — zavpije mati. Maček pa se ni dal odgnati. PRISTOPAJTE K slap. — Prava povedenj bo! • * — Menda ne boš začel tudi ti kakor naš Prerok? — Toda človek božji... — Molči. In če bi tudi bilo tako? Samo dolinice bi malo tr- i Komaj sem ga zapodil malo In čim dalje sem zrf očeta, pele, kjer se tako in tako po- dalje, tem bolj so bledeli in izginjali sebno ne goji trta. Višnje in Soparno in zadušno je bilo. izpred mojih oči dogodki tistega smokve smo pa tako že obrali.... Tesnoba je kar rasla, dne. Vsi klici, vpitje in pesmi so Zato pa samo: poslušaj! i Nenadoma se je zablisnilo; se izgubljali nekam daleč spričo Ploha je ponehala. Hrup okrog zagrmelo je zamolklo in močno, besedi tega človeka, ki se je še hiše pa se nam je zazdel večji. Čakali smo nove plohe. % vedno s skoraj mladeniškimi Voda je šumela po Glavi nizdoF Nekaj je padalo zviška, toda kretnjami sprehajal po sobi. Poj ko majhen potok; še v hišo nafa to ni bil dež. Ko da peketajo ko- mmmrnmmmmmmmm•••••■•••••••••«••••••••••••••• nJ' P° Glavi, ko da pada kame- ! nje po naši strehi. Prasketalo je, J žvenčalo, pokalo in bobnelo dol-• go, brez prestanka, malo popustilo. pa pritisnilo s še večjo močjo, čim je zagrmelo. Nič več ni silila voda čez prag v hišo; okrogli lesketajoči kosi so udarjali ob zid vodnjaka, odskakovali v sobo. Vsi smo molčali, še premaknili se nismo, kar sapo nam je zaprlo; samo maček je jokal kakor prej in še vedno stal tam zgrbljen in naježen. To je trajalo nekaj časa; meni se je zdelo, da traja dolgo, hudo dolgo. (Dalje prihodnjič.) Ker cerkve,—posebno rimska —trdijo, da 'jim je le za duše-briiništvo, čemu se nekatere, v prvi vrsti katoliška, ukvarjajo toliko s politiko in drugimi posvetnimi posli, to mi nikakor ne gre v glavo! Tudi to mi ne gre v glavo, kako bi mogla biti taktika Vatikana v skladu z nauki, ki jih je učil Odreftenik! Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGSS, 1360 kilocycles. Vor1* jo George Marchan. ukaže: "glaš pira \ K njemu se je prismehljal Jože Zavertnik— tudi že med pokojniki—ga vljudno pozdravil in ga povabil, "naj kaj pije z njim". Peče mu je zabrusil psovko, kakršnih se ne sme rabiti v tisku in odšel. Pivo, ki ga je naročil, ga je čakalo na baru, a se ni vrnil. Ferdinand Petsche (Peče) je pionir v delavskem gibanju med ameriškimi Slovenci. V mladosti sta iz slovenščine v angleščino je bilo zamudno, imel je poleg tega še številna pota, pa se vsega tega po njegovem mnenju ni upoštevalo, in tako je zašel v špetir. Najbolj se je pritoževal čez tajnika gospodarskega odbora Prešerna (tudi že dolgo msd pokojniki), češ, dober delavec je za Proletarca. toda silovito siten in vse mora biti po njegovem, ali pa je zamera in neizogiben kreg. V pismu S. Kavčiču z dne 6. februarja 1906—drugi mesec po izhajanju Proletarca, pravi v zaključnem stavku — poln razočaranja: "Tako so me po 17 letih 'vojaščine' v revolucionarni armadi penzionirali'. Razočaran sem je potoval po EVropi in študiral popolno in nobena moč na svetu iz knjig. V Ameriko je prišel 1. 1893 in se nastanil v Clevelandu. kjer se je tudivoženil. Po poklicu je bil klepar. 2e naslednje leto svojega bivanja v tej deželi (1894> je v Clevelandu ustanovil "Prvo slo- me ne bo več pripravila, da b; magari samo še besedo za delavce izgovoril. Kajti oni so ne- vedne/.i." V pismu meseca februarja 1906 je naznanil slovenski socialistični zvezi in upravnemu slovenski narodni podporni jedn0ti USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PBOS VET A" • Naročnina ma Ztfrašena driav« (Isvsemši Chlcaga) In Kanado $t.M na leto; 14.01 sa pel leta; $».•• *a četrt leta; sa Chicago hi Cook Co., $9.59 sa celo leto; $4.71 sa pol leta; sa Inoscmstvo $11. Naslov za list in tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS FRED PETSCHE menjeni številki Prosvefe saj v qlavnem pokrije dejstva. Peče. po angleško se je pod-pisaval Petsche, je zbolel na umu. bodisi vsled alkoholizma, ki ga Kavčič naglaša. ali vsled družinskih nesoglasij — kdo ve? Duševne motnje so nerazrešljive, zato pa imamo širom sveta na tisoče in tisoče zavodov za umobolne, v katerih so ljudje eni za zamreženimi okni, drugi pa kar tako zaprti in čakajo smrti, nevedoč da jo čakajo. Ferdinanda Pečeta sem videl samo enkrat. Bilo je to pri baru v Narodni dvorani na So. Kacine in 18. cesti, kjer sem, mislim leta 1915, na priredbi združenih klubov JSZ točil pivo. Predme — bilo je okrog 3. popoldne,- stopi plečat moški in vensko socijalno društvo". To je1 odboru Proletarca svoj izstop i> bil prvi poskus za ustanovitev kluba in iz odbora Pismo je bile slovenskega socialističnega klu- j polno gnjeva razočarane duše. , ba v Zed. državah. Napor se Slovensko delavsko gibanje Fredu Pečetu ni posrečil, kajti pa bi njegovega imena nc moglo v Clevelandu tedaj še ni bilo do- zamolčati, tudi ako bi ta ali oni volj rojakov, ki bi razumeli zvi-1 to hotel. Bil je, živel je in je ve-šeno nalogo take organizacije. liko storil — toliko, kolikor je Socialistične stranke, ki so jo po svojih močeh in v danih okol-razvcnili Victor L. Berger, Mo- ščinah mogel in zmogel. le. Rad čita in je že komaj čakal koledarja in ob enem je že dolgo let dober naročnik Proletarca. Majk ie tudi oskrbnik M. Ulepi-jeve domačije, od kar so pred jar leti odšli v premogorove v Superior, Wyo. , . Kako prijetno se človek počuti, ko se ustavi pri takih ljudeh, ki kljub skromnim sredstvom žele kupiti knjigo, ko medtem veš o mnogih, ki bi ne le lahko kupili eno delavsko knjigo vsako leto temveč celo knjižnico, pa jih moraš pripraviti, da kupijo koledar. "Ježeš, dolar in pol za knjigo! Oh, to je preveč za tako stvar!" Da ne izgubljaš po nepotrebnem« časa, se drugo leto rajši izogneš take hiše. Prijatelj, farmar J. Cizerle, se je pa kar sam oglasil pri nas. Ni caj posebnega dela po zimi in pa radi čitajo. "Kako zlodja. kje je moj koledar?" se je hudoval. 'Well, saj te imam na listi, pa ;em čakal, da bodo klobase zre-'e pri vas in se takrat oglasim," ;em se pošalil. Povabil me je naj /seeno pridem naokrog. A. Shular. ris Hillquit, James H. Maurer in posebno Victor Eugene Debs, takrat še ni bilo. Peče se je udej-stvoval v Socialist Labor Party, katere glavni urad je bil tedaj Pečeta osebno nisem poznal, razen ob enem svidenju 1. 1915. ki ga omenjam v uvodu. Prišel je nekaj dni pred tem iz San Francisca. Moj pogled je šinil Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN snd SURGEON 3724 WEST 2«th STREET Tel. Crawford 2212 •OFFICE HOURS: 1:39 to 4 F. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:39 M 9:39 P. M. (Except Wed., Sst. snd Sun.) Ros. 2219 So. Rldffowa? Avo. Tol. Crawford 9449 If ao answer — Call Austin 5799 .»a preseljen iz Baltimora v Cleve- nanj. da si zapomnim obraz tega land. Sotrudnikoval je pri nem- moža, o katerem sem že toliko ških delavskih listih in pomagal slišal in bral. V tistem incidentu pri ustanavljanju "International sem se potvoril. kot da njegove Workers unije". jeze do Jožeta Zavertnika niti L. 1900 je Peče živo agitiral °Pazil nisem Niti ga ni številna za E. V. Debsa. ki je bil kandi- dru«a družba ob obeh straneh dat soc. stranke za predsednika ! bara Jože Zavertnik je menda te republike. Debs se mu je za sodelovanje v kampanji zahvalil s priznalnim pismom pred okrog tisoč ljudi. To so podatki o Pečetu v Glasu Svobode iz leta 1903. Fred Peče je bil takrat edini slovenski socialist, ki se je udej-stvoval v ameriški socialistični stranki, z izjemo Ivana dolarja v državi Washington. Debs ga je osebno poznal. Peče je bil duša gibanja za ustanovitev prvega slovenskega : BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD ; Tal. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. verjel moji naivnosti, kajti smehljal se je dalje in mi rekel: "Natoči glaž piva." Tega prizora sem se dolgo spominjal. Prišel mi je pred oči toliko bolj. od kar sva začela s Simonom Kavčičem prirejati za Jeniarna na Jesenicah Je še selo obnovljena in bo kmalu producira-la predvojno kolitino. Zavesniški bombniki so ji napravili veliko škode, a tedanji načrti določajo to to- objavo v Proletarcu pisma pio- varno povsem modernisirsU, da bo nirjev, med njimi Pečetova pi- lahko produclrala več kot kdaj sma. prej. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO . OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. MICHIGAN 3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) med tem se je začel prepir med ameriškimi in sovjetskimi voja-v škimi oblastmi zaradi "razgaljanja časti". Tako razmerje ni zdravo. Pospešuje "mrzlo" vojno v "vročo" vojno. Anton Scliškar, nekdanji so-trudnik Ameriškega družinskega koledarja in Proletarca, se v starekrajskem tisku še vedno pritožuje, da se stara duhovščina ne more pa ne more sprijazniti s preobratom To je umevno. Cerkev je uradno delovala z okupatorji in bila je udinjana pobeglemu staremu režimu. Toda kar dela po Seliškarjevem mnenju sedaj, je zločin nad narodom. Sčuje. Nagaja. A kmetu bi v resnici morala kazati pot v napredek, ne ga svariti samo pred nevarnostjo pekla. Najboljše orožje take duhovčine pa je šušljanje: češ, glejte, koliko Italija dobiva tod Amerike) in pa vse sorte druge dežele! A kaj imamo mi? Bedo—saj bele moke niti za cekin ite dobiš! Duhovščini je žal za veleposestva, s katerih je jedla ne da bi jih obdelovala. In se veseli obetanj, da ko udari tja oborožena sila "za-padne demokracije", se vrnejo stare razmere in bo spet tako, da za vse čase? A če pogledamo, kako se naša dežela vročično oborožuje, kako siplje s propagando, ki je z mirom v nesoglasju in kako naši posamezni državniki prete, če vidimo, da| imamo vedno več vojaških baz, tedaj je res kar očitno, da se pri- j pravljamo zgolj na krva*' spopad namesto v graditev miru. Ferenc Nagy je ubežni minister iz Madžarske, Tam mu je ptn It IlIltnclatMli MrV'ih 10 • .__•_____«__1__- J______i__________a__I__!_ - ■ ■ - — _ _ \t .. nlln ikllo lln4i L »"in '' pustil tam ženo in enega sina ter dve hčeri, v veri, da ko si bo opomogel, jih vzame za sabo. Par let pozneje mu je žena v starem kraju umrla Potem se je oženil v Ameriki; a mu je tudi jna preminula. Otrok nista mela. Oženil se je v tretjič in v Um zakonu se je rodila hčerka. Ta žena mu je umrla pred 10. leti. Njuna hčerka je bila edina ožja sorodnica na pogrebu, ki je sedaj brez očeta in matere. Torej zapušča pokojni Make enega ina in dve hčeri v starem kraju, ako so še živi, in pa hči v Barbertonu. Pokojnega Majka sem poznal 22 let. Bil je vedno vesele narave, dober družabnik in v po-menkih o sodobnih problemih jako razumen. V svojih mlajših letih je po Ameriki veliko potoval in si nabral obilo skušenj. Gotovo je imel po deželi mnogo Jugoslavija Slovenija Delež Slovenije v premogovni proizvodnji Jugoslavije je znašal torej 1. 1929: 40 6 , 1. 1938: 30:6', in 1. 1940: 32.0', . Pri svetovni proizvodnji je Jugoslavija slabo zastopana; njen delež znaša 1. 1938 komaj izvodnjo Pred vojno je proizvodnja premoga v Jugoslaviji prvih 10 žrtvami osvobojeno domovino s prepotrebnim premogom. V prav nilo dllajšati kazen? iet naraščala; leta 1919 je znašala 2,239,700 t, dokler ni dosegla kratkem času so bile naše železnice že zadostno oskrbovane; tudi Obtoženec: "Ce mislite, go-v letu gospodarske konjunkture leta 1929 višine 5,653.400 t. Za- industrija je prejela hitro najnujnejše količine premoga. Celo Spod predsednik, potem bi rad tem je pričela proizvodnja padati in je dosegla 1. 1933 samo )rebivalstVu so naši rudarji že nakopali ob pravem času, ae pred umel Zofo v celici " 4,175.400 t; z letom 1934 je pričel rahel vzpon in leto 1940 je ?imo najpotrebnejšo množino premoga. Pri vsem tem je pi Slo---^^ zabeležilo, najvišjo predvojno jugoslovansko proizvodnjo pre- venija v prav izdatni meri takoj po osvoboditvi 'pomagala tudi „Kaj gtc prav m prav ^ ^ moga: 7,336,032 ton. ' drugim federalnim edinicam z znatnimi količinami premoga, kar V Jugoslaviji so najvažnejši proizvajalci premoga Slovenija, tlela še dalje. To vse je bilo mogoče, ker se naša proizvodnja Bosna in Srbija. Njih odstotna udeležba v letu 1929 pri jugoslo- T naglim koraki bliža predvojni višini; U bo pa v prav kratkem vanski proizvodnji premoga je sledeča: 40.6'/i, 23.6'ki, porurski; so mlajši, t. j. so iz kredne in deloma jurske dobe, dočim so našteti inozemski premogi iz karbonske dobe. Črni premogi so v Jugoslaviji kot vidim* najslabše zastopani v nasi prozvodnji premoga. Povrh vsega pa tudi niso sposobni za pridobivanje metalurškega koksa, tako, da smo navezani na uvoz. Ta je znašal letno od 380 do 600 tisoč ton, in sicer koksa in črnega premoga. Rjavi premog in lignit sta pač ona reprezentanta iz vrst premogov, ki pretežno krijeta naše potrebe na gorivu za promet, industrijo itd. v Ves nakopan premog je Jugoslavija potrošila doma z izjemo 1 do 2%, kar ga je bilo izvoženo v sosedne driave. Najvažnejši domači odjemalci so bili: industrija s povprečno 42rA, železnice s 36 do 37r/i, brodarstvo s 4 do za ogrevanje prostorov 4 do 5 <4 in ostali 3 do 4<7(; lastna poraba premogovnikov pa je znašala 7 do SVt. Navedeni odstotki so povpreček iz let 1933 do 1935. V ostalih letih se je sicer medsebojno razmerje nekoliko menjalo, vendar ne bistveno. kahvalo. POTRESI - SE MALO RAZISKANI ZEMELJSKI POJAVI Dežnike!" "To vendar ni umetnost!" Pa ga napravite Vi, če ga Mihaelu KOOOCU morete!" r Škotska Dva Škota sta stavila, kdo bo dalj časa zdržal pod vodo. Isto-1 znancev, a od kar sem ga jaz časno sta se spustila pod vodno poznal, je živel stalno v Barber-gladino. Od tega je preteklo že tonu. % Delavnice je pokojni Majk do-njiju ni pogledal iz vode. Baje stikrat menjal. V zadnji depre-sta oba utonila. siji je delo izgubil že l^ta 1930 in ni si mogel najti drugega dve se V Floridi leti. Zaradi tistih ncprostovolj- Že pozna nih počitnic je velikokrat po-, Iz Miamija poročajo, da ni v jamral, kako slabo se mu godi.: floridskih prezimiščih nič več | Poslednja štiri ieia ga je mu-težko dobiti sob v hotelih, v ka- čil revmatizem v nogah. Hodil binah ali v privatnih stanova- jc le s pomočjo palice. Vsled teh njih, kar pričajo napisi "sobe v življenskih in bolezenskih težav najem". Skozi nekaj prošlih leti se zadnjih par let ni udeleževal jih je '.jilo nemogoče dobiti dru- sej toliko kot nekoč. Bil je veči-gače kot z napitninami posredo- nima doma. Časten mu spomin za vse kar je delal in njegovemu karakterju. Alois Ocepek, zastopnik. valcem. v spomin Berberton, O. — Uredniku in upravnici Proletarca. — Poročam vama in drugim žalostno Ravnatelj: "Ce bi toliko ne pili, bi bili danes gotovo že načelnik oddelka " Tajnik: "Nič ne de. Če se ga vest, da je moj tovariš—bil mi napi jem, se mi zdi, da sem glav- j je namreč drug pri našem agita-Zemlja, na kateri živimo, j ravnotežje. To izravnanje ze- ni ravnatelj." cijskem delu. Mike Kopač dne predstavlja še danes precej ve- meljskih plasti, zaradi ohlajanja---~-----------1 2'januarja «m^freminulje S^tem borbo Italija mora biti "naša" neglede na zle posledice (Nadaljeranje s 1. shrani.) liko skrivnost. Dandanes že pre- zemlje, pa mi na površin, obču- Tebi manjkajo ,e rogovi, pa , v. barbertonsk, mestn. bolniftn- ,n vec arug.r cej dobro poznamo sestavo ve- tirno kot potres Ta teor.ja se bi bn Je,. «, v starost. 78 m pol let. B.l je okw* To ^vedaje pot v » toljstva. pornamo gibanje mili- imenuje tektonska. Njej na- Sa, osel nima rogov člandruitva Ljubljanastev. 73«deteUm',kin<^jo,^m se jone let oddaljenih zvezd, mar-j sprotna pa je tako imenovana sikaj nam je znanega o luni in vulkanska teorija, ki zatrjuje.; ^ manjka, drugih planetih in nekaj tudi o da so potresom vzrok še neumir- j___ soncu, toda sorazmerno zelo ma- jeni vulkani. Res je. da so v lo vemo o zemlji, na katere po- deželah, kjer še delujejo vulka- vršini živimo. Seveda je vzrok ni, potresi pogostejši, vendar pa v tem, da težko prodremo daleč delovanje vulkanov najbrže ni- v notranjost naše zemlje, kajti ma neposrednega vzroka za na- Saj osel nima rogov j č~jup j ~p0'nw»nričaniu ie bil na- jim vsedal okrog njih bodisi an- No, vidiš, potemtakem ti nic glo-ameriški ali kakršen koli cijah kolikor je zmogel. drugi imperializem. Ker se nasa Doma je bil z Gorenjskega, vlada tega zaveda, je zagazila v zemeljske plasti predstavljajo navadno zelo trdno snov, ki jo je mogoče premagati le z veliko stanek potresov. Vzrok, da so potresi pogostejši, leži v nagu-banosti in razoranosti takih ze- silo. Največja globina, ki so jo meljskih tal. Zemeljska skorja izvrtali v zemljo, ni mnogo več- je bila tod močno stisnjena in Iz uvodoma navedenih podatkov je razvidno, da je Slovenija ja ^ 2000 m, kar je razmeroma nagubana in ta stisnjenost se od v proizvodnji premoga »Jugoslavije na prvem mestu. Najvažnejši slovenski premogovniki, ki so prispevali k tej proizvodnji, so po vrstnem redu proizvodnje iz leta 1929 naslednji: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Velenje, Rajhenburg, Kočevje, Laško, St. Janž, Zabukovca; vsi ostali premogovniki so manjšega obsega in je njih skupna proizvodnja bila le nekaj večja od zadnjega naštetega premogovnika. Daleč pred vsemi vodi v proizvodnji Trbovlje. Kalorična vrednost naših črnih premogov se giblje približno v mejah 6000 do 7000 kalorij, dočim znaša pri rjavih premogih od 4000 do največ 5000 kalorij. Pri lignitih se zelo menja kalorična vrednost, vendar lahko navedemo povprečno vrednost v višini 3000 do 4000 kalorij kar velja za boljše vrste lignita. S premogovnimi zalogami Jugoslavija ni ravno v vrsti najbogatejših dežel. Računa se z zalogami 45 milijonov ton črnega premoga in približno 4700 milijonov ton rjavega premoga in lignita; te cenitve se oslanjajo na vidno (sigurno) in verjetno zalogo premoga. Pri eventualno povečani proizvodnji na 10 milijonov ton letno, bi torej te rezerve zadoščale za okroglo 500 let. Zelo verjetno se bo ta številka znižala, ako upoštevamo, da ni odpadlo sedaj od proizvodnje premoga v Jugoslaviji na prebivalca niti 400 kg letno, dočim je znašala ta številka na prebivalca naše zemlje blizu 700 kg. Za primerjavo navajam še svetovne zaloge premoga, ki so po dosedanjih cenitvah fkjer so upoštevane de- \ Ali že imate Ameriški družinski koledar 1948 Ako še ne, in če je vam nerodno iti na pošto, si ga lahko naročite po COD, to je, da ga plačate poštarju kadar vam pi dostavi na dom. Izpolnite sledeči kupon, izrežite ga in ga dajte v kuverto na naš naslov: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Cenjeni: Prosim pošljite mi Ameriški družinski koledar 1948 in vsoto bom plačal poštarju ko ga prejmem. Razumem, da me bo to stalo $1.71 za COD stroške. Poštnino pa plačate vi. (Opomba —Za vsak dolar, poslan po COD, Je treba plačati pošti 15c in za M O. 6c.) * Pošljite mi koledar na sledeči naslov: IME NASLOV DRŽAVA zelo malo, če pomislimo, koliko pravlja ravno z gibanjem ze-znaša premer zemeljske krogle. I meljskih plasti; ki ga mi imenu-Seveda ne smemo verjeti raz- jemo potres. Takšno je ozemlje nim reklamnim trikom o globini, Japonske, ki je znana po pogo-599 m, ki so jo baje dosegli. Pri stih potresih ter vzhodnoindij-proučevanju zemeljske notra- sko otočje, kjer naštejejo po več njosti pa igrajo veliko vlogo sto potresov letno. Srednja Ev-ravno potresi, ki sicer prinašajo ropa pa je bolj trdna, zato pa so obilo gorja človeštvu in tudi ve- na Balkanu, v Italiji m na Pire-liko škodo, imajo pa tako vsaj nejskem polotoku potresni sun-eno dobro stran. * ki pogostejši. Tudi v Srednji Ali ti je delala angleščina tež-| Poihov Gradec, vas Črni oboroževanje, kakršnega svet še koče, prijatelj, ko si bil v Lon-|vrh v Araeriko je priše\ v ko- ni poznal niti pod Hitlerjem. In do°U? ' x a i likor imam podatkov o tem/leta vsak naš šolarček že ve da poč- Meni prav nič, pac pa Angle- ig03 Ce je ^ ^ ukrat kdaj nemo vse to v "obrambo pred itm nazaj na obisk, mi ni znano. Bil j Rusijo". je mnogo let član SNPJ. in nje- Ako bo Truman svojo politiko gova certifikatna številka je tako nadaljeval, bo zanetil po-7832. Torej je v to jednoto že' žar. ki se ne bo vstavil nikjer, zgodaj pristopil. Papež Pij XII. pravi, da se ga Bil je mnogo let naročnik Pro- boji. In če je to res, njegova be-letarca in Prosvete. seda bi pri Trumanu veliko za- Ko se je izselil v Ameriko je legla. OCE IN SIN Sinko: Zakaj pa zamorci jedo bele ljudi? Oče: Da se jim vsaj skromno cddolže za vse. kar so jim belci dobrega storili. Dandanes so potresi vedno bolj redki, vendar so v mnogih pokrajinah sveta še zelo običajen pojav. Znanost o potresih je že močno napredovala in glede tega pojava imamo sigurne znanstvene ugotovitve. Predvsem so znanstveniki ugotovili, da nastane,potres na enem delu zemeljske notranjosti, ki se na-zivlje potresno ognjišče in se odtod širi v obliki valovanja. Zelo občutljivi so aparati za merjenje potresnih sunkov (seizmo-grafi), zato ne zaznan vajo samo enkrat, temveč čez nekaj časa ponovno, dasi že slabše in potem še tretjič in četrtič, vedno slabše. Od ognjišča se potresni valovi razširjajo na vse strani, in sicer je njihova pot kratkotrajna Um, kjer so zemeljske plasti enakomerne, daljša pa je tam, kjer so plasti različne in se potresni valovi lomijo. Ni pa znanost še mogla ugotoviti, kdaj so pojavljajo potresi, tako s be found mer who believe they must prove tin need of themselves, or the pcopK might get the idea they could get along without generals. The rising militarism ts responsible to a great degree for thc blunders in our foreign policy which | is supporting with arms and money the darkest reaction in Greece. •Tlta: AVtRASl MONTHLY BENEFIT FRDM Otf>-PENSIONS 1^14.19 ■fHPr brought along thc inevitable high j Turkey. China. Korea and South cost of living which is growing j America. Extremely powerful pro worse from day to day, and is: paganda is exerted to a/sure us making a farce of the American j that all this js being done in the way of life that is more tragic than I interest cf peace, actually, how -- r football fans attending ,the \ south ca*ouma -ciemson college game atade. certain that their. tickets bore the uniom label, counterfeiters HAD FLOOPED TVIE MARKET wrm phony tickets of Such QUAUTV THAT THBONIYVN^Y OF KNOWING Vit LCGlTlMATE oucat3 was by the umiom UABPL THEY 8OK. 1939/ a gcc&ag&i- -j CULTURAL VEA«, F*RM INCOME VM^iiO^DCCCQOCO. IN 1946 iT WENTO^ER 426 BiUJOO. funny. Thc housing situation is no better than in some European l£>OK fOR.THIB UMK>H LABEL UNDER TWe SWEATBAND OF THE NEKTIW .OR CAP YOU BUY. 297 ever, it is achieving exactly tin opposite: the world peace is Ix ing, countries whose cities wc bombard-! greatly endangered. The Greek ed and villages set afire, and there! people have shown a high degree is no hope that in this respect wc1 of courage during the war; but UlL i/ lAIrAsift MfStla 'CrAA Enlarnrira' ll may soon realize normal condi- those who have put up the mostjfwIIUl 5 tVlOlllJ VflTVl IlCC ElllCrpriSB If tions. Tlie wages of workingmen i determined struggle are now being in some categories would appear persecuted, while at the helm are decent, if the prices of commodi- those who silenUy and even opently It Must Be "Sold" to the People? ties were not increasing in such leaps and bounds that any gain in wages is losing its value even before the f f r s t payday comes around. The people in Europe really must giggle when, listening to hysterical advices from the top not to be misled into some planned economy, they can see for themselves where the anarchy in our own economy is heading, uo •asy. The chief victims of all warn art the plain people. They have no voice in starting wars. The diplomas, thc militarists, thc interna-iona I tankers attend U) that. The >eoplc do thc fighting and thc suf-ering They want peace.—Labor. ong Leads Wheii it comes to guessing the e suits of clcctior.s. correspondents if the most ambitious dailies are ts far off as thc rest of us. For example, the New York "Times" two weeks before the Lou siana gubernatorial primary >redicted that former Governor iam 11. Jones would lead the pack Instead. Earl K. Long is awa> »ut in front, with a plurality ol No Soap In Europe Know why we have soap in this country and they have little or none in Europe? Harvey Campbell, executive vice-president of the Detroit Board of Commerce, asked that question in a recent issue of The Detroiter, weekly publication of the B. of C. And the answer, children, is not that Europe was devastated by war. It is because European governments are farther to the left than ours. That's what Harvey said! Since it is said to be well known "what the other guy is thinking"—although, in this case, wc doubt whether it can really be called thinking—we give you Harvey's comment on soap! "You shculd think up some new common denominator, the nan advised, "to help ycu explain thc effects of different governments upon common people.'* "Undoubtedly young folks confuse you by questions," he -ontinued, "and might be more convinced of their assurance of mppiness in America if you told them about results, in terms they understand—like butter, mept—or even soap!" SAID HE. "When Communism hits America—no soap! "Small children might like that but those who have learned to wash behind their ears should be told to try to go without ?cap for a month, so' they could learn to hate each other, like -he Communists." . • HE ADDED: "Visitors returning from Socialist England iay that in the hotels there's one piece of soap about the size ,f a half dollar in the common bathroom—but the soap won't lather, so What? The English housewife is rationed to three four-unce tablets of soap every month for a whole family." "Now we see soap rising in price here at home." commented iarvey, "so we may anticipate a shortage. The farther we go to he left, the less scap we have left. So stop ridiculing soap operas hat really prove America's supremacy—and latch in with a new logan, Save Our American Principles!" We refuse to muddy this up with any comment of our own! —Wage Eearner There will probably be a "run- < ?ut New Life Into This Great Reform! iff" on February 24. but the prin-1 •ipai bickers of Congressman fames H. Morrison one of the "also fans." who made a creditable showing, have announced for Long. That should be sufficient to put lim over. The result shows that the voters ot Louisiana have not forgotten Hucy Long and do not believe the many disparaging stories related ibout him. Thc fact is, Huey repealed the poll tax so all citizens of the staU> might vote, and hp gave the school children free textbooks.—abor. In the Wind pesition. In China thiang Kaishck had to be kidnapped first before he deciJed to fight the Japancic. although by then Manchuria had leaders ever since the times of: »'ready been subjugated and thr A , . . . Gompers And since the leader-! Japanese forces were penetrating P^isc, push prices up almost out of reach, keep housing scarcc ship includes no Debs, it is neces- deeper and deeper in Northern end ccstiv. wage relentless war on workers and their unions sary to seek thc solution elsewhere. It is also known to what degree our foreign policy departed from the principles in force during thc Roosevelt a d m i n i stration. The China. Chiang Kaishek was prom- and in general put profits above human welfare. i*ing his people all kinds of rights , That cannot he hidden by any "ballyhoo" campaign, no mat- but his promises were kept.like ter h >w expensive. If the false "free enterprisers" think so. they Hitler s. America must be sun- do rot knuW (he American people.—Labor, Washington, D. C. porting him therefore for some spe-1 ____ _. ______ word" "democracy" ncvcT appeared > ,0«kal [cato"> ^ Chinese *ry ^e right j RoUdh JuStlCO as often in the columns of the. are slck and 1 rcd hls ab direcMan. A change, therefore, is rk mard gil ES wealthy newspapers as it does to- ' • ' imperative. This was in mind of Thr "utT^rtment is making dav neither wa* it eiven liD serv-. All these issues are rot crea.in« He Ixrcutive Committee c. the . &iau ycr*enmt,u maK,"» uay, neuncr was u gi\en up scrv ✓ a . , i . National s,M)rl ,n »v,cs to ., <>f all those who ctesir^ a true ?crtain abjut it. What would fol-m the revolution against monarch unknown rven to IhM« wlv ism and everything related to it ! sPcak about dropkieking atomic militarism is more and more rising i bombs lika a football. Nobody can its head to the surfacc; this condi ]tion brought catastrophe to every country where it was allowed 'develop. The United States has a peacetime armed force of the size far greater then ever before; army and navy contingents are scattered all over the parts of the globe gained by the defeat of Japan and we are constructing military bases also elsewhere. More seri ous, however, is the fact that the armed forces are being used for political purposes in countries which do not' belong to us, and that we arc supplying the govern-rpents of those countries with military equipment for war against their own citizens, that the navy li using battleships for show-off pur poses which can be considered ex Mremely threatening and endangering the world peace. At the same time there is a demand for a universal military training of our youth, despite the fact that both world wars had offered sufficient proof thst this is entirely unnecessary for the maintenance of our foretell what might happen ever ry following day after the out /preak of war, except that its horrors would affect the whole world and no "chosen" nation, would be spared. If the scientists state that the modern farware means the end of the human race on earth, it is possible that they are right. There is nothing as important at this time as the prerequisite of prevention of war, and the security of world peace. How other people maintain their way of life, is en tirely their own concern, as is our way of life entirely our own affair. Nobody is prescribing us the economic system under which we must live, why therefore must we be forcing on others a system which ! they don't want because they be-'licvc theirs is better? India ha> shown that agreement can be reached and peace secured, if the ^ttlement of the issues is left to the people without* any foreign interference. However, thc aims of our foreign and domestic policies are reaction- lemocrr.v'y instead of dictatorship .)? a haniifiM cf dollar magnates, of all the e who believe In equal lights for,everybody regardless of social standing, rate, creed, land of birth, native tongue, and sex, of all those who want to secure for Labor the rights that have accrued to the workingmen under difficult conditions, who are determined to create the conditions under which it is possible to remove the fears of a new world conflict and who are readv to fight with all their power for a lasting peace and friendly relations between all the nations of thc world. The Executive Committee of SANC is calling upon all itj members, friends and supporters immediately to begin the work and persevere to the end for the victory of peoples rights, equality and liberty. . Therefore, forwardf Executive Committee Slovenian American National Council. F A. VIDER. President. M G, KUHEL, Secretary. y that no shots will be taken oi Monday mornings. '.'•fir F.sh have a keener sense of smel than men, a scientist has diseov er.^d. As yet, it has not been es tnbll«hed that fish use thc expres sion, "Fhew, something smells hu-nan arourtd here!" Vv #Thc antl-tru*t >*uit against thc Aluminum Corporation lasted s< long that two lawyers died and one had two children. None of this is attributed to sheer boredom, however. Itockct-propelled sleds have hit speeds over 1.000 miles an hour in Air Force experiments. This is splendid; we were afraid some fool would try it in an airplane snd get hurt. . ir The people of the Leeward and Windward Islands are considering forming a political federation. Of course, there are conservatives in both groups who grumble that this would be very unLecward or very unWindward. . . JL There is a law that forbids the army ta feed its men oleomargarine. Ir butter won't melt in your mouth, for heaven's sake don't enlist Very reluctantly, with* profound misgivings, Senator Taft in as accepted the necessity for meat rationing. This good man must be haunted at times by the shadow of his pappy's tummy. A great reform, started by progressive heroes of the past, has unfortunately been allowed to lapse, and now is waiting for a new fight by progressives of today. The purpose of the reform is to enable the American people, instead of a/'few men in smoke-filled rooms," to choose the candidates of the various parties for thc Presidency of the United States. ' This proposal becomes iiiore important every day, as the President wields greater ancr greater power in this country and in the world. About 40 years ago, began a movement for "presidential primary elections," in which the people of a state, in one way or another, could designate the man they panted as their party's candidate. In some states the voters could elect thc "delegates" pledged to cast their ballots for a particular candidate at the national conventions. In other states, voters expressed thčir 'preference" for candidates, to guide convention delegates. The "initiative and referendum," thc "recall" of public officials, and direct election of United States senators, were other parts of the plan to put more power in the people's hands. The politicians of both parties opposed all these moves, and have constantly tried to undo them. They have succeeded in Hitting past a few open garbage pails, the ^Vind comes up this week with a short, short story, told in quotations: "Miami Bcach. Fta., Jan 16 (AP) —Former President Herbert Hoover said today, 'It is a remarkable j vipping out the presidential primary in many of thc states where commentary on thc free-enterprise it once existed, and have nullified it in others, ystcm that thp United States and At thc pcaj1 0f movement, in 1916, presidential primary hrec other democratic countries \, JWJJ had bccn passcc| in 24 states, half of the 48. and the idea outlining pnly 8 per cent of the, ieeJned about lo swecp the country. Instead, it has gone downhill, world's population arc supplying, polu|ca, hl>sscs il( con-ro| thc conventions which pick the •o Per cent of the food moving ^ f President. .vorld commercc. , ... , , . "Hoover, in an interview, named j . ^ ^hereis the new crop of progressives who will take up this he other countries as Canada, j "K"1 •—I Ml>°r. Vustralia and Argentina He is ^ ^ ^^ Homc Buymg fQ » A unciflrj/ Stay Tough IWO master* J, fccmg pretty certain that the Arthur Krock, a New York average family will have just as "Times" columnist who takes him «lar(i a-time getting a home in 1946 here fpr a fishing trip." — The Washington Post. January 17. "If you can afford $5 for din-'cr, a beautiful way to please the nner man is to dine in thc Drake loom of thc •vc. qnd tcyond your purse eat your cheese nd garlic, as Ho'spur in a wind-1111, rnd with peace of mind, 'here is rowhere so pleasant to be « wpll within your income. "The Drake is lice people wlio like nico things like envisr and mink and thc bcttci Drake Hotel at Park self very FerloU!i,> ♦ ha5 a plan for ! a* >t did last year. iv-sixth st If that's * ncw °r "dollar a year men." ]n Washington it is agreed * ' , . who would work for Unc!c San. uriees of houses rnd costs of vhen he called them, but woul« 1 *cet most of their pay from theii i -orporation employer? Krock does not call them "dollai ! a year men." because that name h for the town > |(1 j,, rrpulc Too many 4c<*r;H>ra tion officials, who came to Wash ington in t^o World Wars, workei vines. It's a place where Johr f(>r 1hc inlcrvsls of thcir companie Frederick's hats nod politely K | insUa(i of for thc publ ic in'.erei'-\nta Andra models. *hc|x mer i and moM pcopie know that. □rder sleak Diane with calm as surancc, without worry or pleasun that ma* eria's, rather Shan coming down, nav go still higher. Of course the realtors are not cutting out any of thfir profits. Some officials are worried about 'he terrific debt which veterans and others have piled up in order o get roofs over their heads. Thc total is now $30.000.000.000. "Another depression could bring a hail of defaulted mortgages," one pointed out. Uncle Sam has put up most of the money and of course "Specialist Reserve Corps" i: the fancy new name proposed b- ______________ in thc fact that a steak costs $4.95.' Xrovk. He says the idea was River, he woutfl be left holding the sack -ClemenUno Paddlcford in the to h rn by Rrmjp 0f 'younp, veter The head of the Federal Reserve mt of public service dufing World Board, Marrincr Eecles, proposes War II." a big hike in down payments. He Those morels suggest that the thinks that would stabilize thc «11-m ember s of the group are young} uation and discourage those who Ten who served on the fighting are willing to pay any price, so Refutes fronts. Actually, they had safe and long as the down payment is small. Ncw York Herald Tribune, Janu »ry 10.—From The Nation. "Plenty of Capital,' Declares Harriman Commerce Secretary Argyrpent fer Cutting Taxes of comfortable government jobs Tha Rich Those who urge that any tax cuts which may pe made by Congress should favor the very rich have be?n pleading that the coun the Hit Money Gone, But His Tax Is $324,000 Loks Like Jail for Truck Driver Who Made "Handbook" Fortune which exempted them from draft They, and others like them. would be assured of similar safe ____"commissions" on the "home front" _ ..■vc ucfn Mifmu.MK tup* *..v wu..- f,ltilPrt ^ a P if rftl,„ril.c CHICAOO — Harry Carson, a try was short on "venture capital" Jn ,ny 'ut,ure w truck driver admitted to Federal al , . _______4n . passes the law proposed by Krock iruc* anvwr, "/ * tlkC "In would create s "Specialist Re- *«ents that he made $1.000 a day serve" and permit its members to operating a betting "hand- draw salaries from corporations while working for Uncle Sam. The Bible says "no man can serve t w o masters." Experience with ' dollar a year men" has con- risk in business enterprises The only way to get it, according to these "experts." is to in-crease the bank accounts qt wealthy men. .. Secretary of Commerce Harrl. man. who Is a rich man himself, disposed of the "vetitui* capital" argument when ha went before the Ways and Means Committee' a few days ago. He said there is plenty of capital for any responsible investment. He should know be: cause he Is as familiar with Wall Street as any man >i Washington. book.' Uncle Sam figured he owes the government $324.000 in unpaid income taxes. > Carson protested he Has no money left or he wouldn't firmed that ancient wisdom II he driving a truck Nevertheless. Congress remembers this, Krock's the government is suing him for scheme will get nowhere.—Labor. Hope is always liberal, and they that trust her promises make little scruple of reveling today on the promises of tomorrow — Samuel Johnson. the $324.000, Looks like jail for Carson. Nothing, in the world is more haughty than a man of moderate capacity when once raised to power—Wessenburg.