4 g
Slovensko pevsko društvo »Maribor« v Mariboru.
P. Hugolin Sattner
skladatelj prvega slovenskega oratorija
»VNEBOVZETJE«
ki ga izvaja
pevsko društvo »Maribor« za skladateljevo 80 letnico v letu 1931.
»VNEBOVZETJE«
ORATORIJ ZA SOLI, ZBOR IN ORKESTER
IZVAJA
SLOV. PEVSKO DRUŠTVO »MARIBOR«
10. marca 1931 v Mariboru (dijaški koncert),
11. marca 1931 v Mariboru (proslava),
18. marca 1931 v Ljubljani,
19. marca 1931 v Celju,
12. aprila 1931 v Dravogradu.
Janez Ev. Gasparič,
regens chori mariborske stolnice, pevovodja >Maribora< od njegove ustanovitve.
Pavla Lovšetova,
koncertna solistka v Ljubljani, ki je pelo sopransolo tudi pri prvih izvajanjih, oratorija v Ljubljani.
Avgust Živko,
koncertni solist v Mariboru.
Fran Neralič,
koncertni solist v Mariboru.
Mešan zbor Slovenskega'pevskega društva »Maribor« 1931.
P. Hugolin Sattner — 80 letnik.
Dolga vrs'a let dela.
Dolga vrsta let uspehov.
Dolga vrsta let veselja.
Za vse delo priznanje.
Za vse uspehe čestitke.
Za vse veselje hvaležnost.
P. Hugolin je bil rojen 29. novembra 1851 v Kandiji pri Novem mestu, kjer je bil njegov oče poštar. V rani mladosti je vzljubil glasbo: kot ljudskošolski učenec je že pel na koru, kot gimnazijec je dobil prvi pouk na klavirju, kot bogoslovec-frančiškan je postajal mojster na orgijah v Gorici in Ljubljani, kot katehet v Novem mestu je bil tudi glasbeni učitelj na gimnaziji.
Z letom 1890., ko je prišel v Ljubljano,, se začne doba njegovega umetniškega ustvarjanja. Dasi je celo četrtstoletje upravljal frančiškansko župnijo, se je z vztrajno vnemo tudi glasheno izpopolnjeval ter svojemu narodu do danes daroval nešteto biserov iz svoje bogate umetniške zakladnice.
»Vnebovzetje« je p. Hugolin začel skladati leta 1910. na podlagi besedila, ki mu ga je priredil dr. Mihael Opeka. Leta 1911. je delo dokončal. Izvajanje prvega slovenskega oratorija na treh koncertih Glasbene Matice, ki so se vršili marca 1912 v Ljubljani, je bilo kakor narodno sjavje.
P. Hugolin pa s svojim delom še ni bil zadovoljen. Kmalu po prvem izvajanju se je lotil obširnega predelovanja. Sad tega dela je oratorij v novi obliki in drugi, izvirni inštrumentaciji. Sattner sam je vodil izvajanje predelanega »Vnebovzetja«
20.	in 21. novembra 1921 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
P. Hugolin živi glasbi. Ona ga je po dobrotljivosti božji ohranila živahnega in čilega do 80. leta. Naj ga živi in naj nam ga ohranja tudi v bodoče!
Vnebovzetje.
Ženin:
Marija:
Ženin: Zbornebešča nov:
Zbor angelov:
Marija:
Marijina smrh
Vstani, moja prijateljica, lepa moja in pridi! Moja golobica, pokaži svoje mi obličje; naj zveni tvoj glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je sladak in tvoje obličje zalo.
Kakor jelen po studencu hrepeni, duša moja k Bogu mojemu drhti:
Oh, odpadite zemlje okovi, da v ljubezni se vtopim njegovi!
Vstani, moja prijateljica, lepa moja in pridi! Moja golobica, pokaži svoje mi obličje!
Vstani, hiti! moja golobica, ti prijateljica moja, pridi!
Krasna si, vsa rožna tvoja lica — kakor zarja v večnih dvorih vzidi!
Zima je proč, cvetje dehti, grlice glas v gajih zveni — vstani in pridi, prel.epa hči!
Preljubi je moj in njegova sem jaz, o, naj mi odkrije svoj večni obraz!
Kot pečat me deni na svoje srce — močnejše kot smrt so ljubezni želje.. Obsujte me vso s cvetlicami, obdajte me z žlahtnimi jabolki — v ljubezni mi duša medli!
Zbor zemljanov:	Nikar	od	nas,	Devica,
o, vrni se nam, vrni!
Še enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni!
Glej revne, zapuščene nas Evine otrokej!
Ko se od nas je ločil Tvoj božji Sin trpeči, nas Tvoji je izročil ljubezni tolažeči . . .
Nikar od nas, Devica, o, vrni se nam, vrni!
Se enkrat, Tolažnica, pogled svoj v nas obrni!
Zbornebeščanov: Pridi z Libana, ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta!
II.
Marijino vnebovzetje.
Zgodba:	Tedaj	so	prišli	apostoli, raztreseni po-
vesoljnem svetu, po božjem navdihu vsi v Jeruzalem, In so pokopali Devico Marijo med petjem svetih angelov. In tretji dan so šli zopet k grobu in niso našli trupta v njem. In so se močno čudili.
Prerok:	Gospod	Bog	je	rekel kači: Sovraštvo bom
naredil med tabo in med ženo, med tvojim in njenim zarodom,- ona ti bo glavo strla in ti boš njeno peto zalezovala.
Zbor:	O smrt, o smrt,
tvoj strah je strt — o pekel, kje je tvoja zmaga!
Angel:	Kdo	je ta, ki kakor zarja
vstaja svetla do neba, kakor luna iz viharja, kakor solnce — kdo je ta?
Kdo je ta? — A ve, Marija, polna božje milosti!
Vsa nebeška domačija Tvoje zmage dan slavi!
Zbor angelov:	Ave	Marija!	Rajska Devica,
ti čudovita nebeška Gospa!
Milost Gospodova, nate razlita, je kot brezkončna globina morja.
Ave Marija! Zgodnja Danica, v greha temo te Gospod je prižgal. Vedno je s tabo Sveti, Mogočni, ki te je v Mater prečudno izbral.
Ave Marija! Lepa Kraljica: naj te ovenča nebeška pomlad!
Ti blagoslovljena vsa med ženami, ti si rodila življenja nam Sad.
Angelski dvospev: Zdrava! Ti posoda čudežna in nestrohnela,. ti posoda večne Besede!
Zdrava! Ti neskaljeni studenec, ki je iz njega poteklo vrelo življenja — Kristus!' Zdrava! Ti vrt zaprti, čigarvonjava je kakor plodne njive, ki jih jeoblagodaril Gospod L Zdrava! Ti brezmadežna, božja čista lilija,
Mati našega Boga!
Zbor angelov:	Zdrava!	Žena, ki si kači glavo strla!
Zdrava! Judit, ki si Holoferna premagala! Zdrava! Ester, ki si rešila ljudstvo svoje! Zdrava! Ti brezmadežna, božja čista lilija,
Mati našega Boga! Ave!
Zbornebeščanov: Pridi z Libana, ženinu zvesta, da boš venčana, pridi, nevesta!
III.
Marijino kronanje.
Prerok:	In se je prikazalo veliko znamenje na nebu:
Žena, odeta s solncem in luna pod njenimi nogami in okrog njene glave venec dvanajsterih zvezd.
Zbor:	Aleluja!	Zavriskajte, zbori,
aleluja — na Sionski gori!
Kralju večnih vekov se glasite, kronano Devico proslavite!
Marija:	Moja duša Stvarnika veliča
' in moj duh se v Bogu veseli, ker se je ozrl na svojo deklo in velike storil mi reči —
Zbor:	Aleluja!	Sveti! Sveti! Sveti!
Sin in Duh, od vekov pri Očeti! —
Marija:	— Glej, od vzhoda zemlje do zahoda
blaženo zdaj moje bo ime, od naroda zemlje do naroda vsi jeziki srečno me slave .. .
Zbor:	Aleluja!	Zdrava!	počeščena,
v zarjo božjo vsa odeta Zena! Hram miru in sprave, hiša zlata, božja Mati in nebeška vrata!
Marija: — Večno je usmiljene Gospoda, vsem je on obljubam svojim zvest: z močno roko je povzdignil nizke in ošabne vrgel s prvih mest . . . Alelujg! Aleluja! Aleluja!
Prerok:	Povikšana	je sveta božja Porodnica	nad
kore angelov v nebeškem kraljestvu.	Veselimo se	vsi v Gospodu!
Zbor zemljanov:	Ceščena	Kraljica, usmiljena Mati,
Ti naše življenje in up in sladkost!
Glej, k tebi zdihujemo Eve otroci, ko žalost nas bega, napaja grenkost. Pokaži nam svoje premile oči, usmili se, Mati, nas Ti!
V	bridkosti spočeti, v solzah smo rojeni,, trpljenja vihari nad nami oblast, in s pota do večnega, srečnega doma skušnjava nas vabi in greha nečast .. .
O Mati, ozri se na naše gorje, odkleni nam svoje srce!
Ti Solnce rodila si večne pravice, o daj, da posije na temni naš pot —
Ti strla si glavo peklenskemu zmaju: obvaruj življenja pogubnih nas zmot.
In k sebi trpine, privedi nas kdaj v nebeški preblaženi raj!
Amen.
Slovensko pevsko društvo »Maribor«.
Razkropljeni so bili in nikjer niso sodelovali pevci in pevke, pa ]ih je zbral »Maribor«, da bi s svojim delom služili oni omiki, ki ji je bil oče največji Mariborčan, škof Anton Martin Slomšek.
Leta 1925. dne 12. oktobra je bil ustanovni občni zbor »Maribora«. Od tedaj dalje mu predseduje sedanji mestni načelnik dr. Alojz Juvan. Od početka je njegov pevovodja Janez Ev. Gašparič. In lepo število jih je, ki so od začetka stalni delavci v društvu, odboru in zboru.
Prvi samostojni korak je napravil »Maribor« dne7. marca 1928, ko je izvajal Haydnovo »Stvarjenje«. Dva koncerta v Mariboru sta bila polno obiskana. Dne 11. aprila 1928 je »Maribor« podal »Stvarjenje« v Celju. Kritika je z odobrenjem priznala veliko delo »Maribora« in izrazila upanje, da bo društvo to delo vztrajno nadaljevalo.
»Maribor« je to pričakovanje skušal izpolniti. Se isto leto dne 21. novembra 1928 je priredil spominsko slovesnost na padle v svetovni vojni in je ob tej priliki izvajal Mozartov »Requiem«, ki ga je ponavljal dne 25. novembra 1928 tudi v Celju.
V	maju'leta 1929 je priredil pevski koncert v Mariboru in Ptuju. Dne 2. aprila 1930 je izvajal Sattnerjevo: »Soči« in Dvoržakovo: »Stabat Mater«.
Poleg teh velikih koncertov, ki so se vršili s sodelovanjem odličnih slovenskih solistov in velikega orkestra, je »Maribor« imel več manjših lastnih prireditev, je sodeloval pri drugih društvih in je tako ostal vsa leta v živahnem in vztrajnem delu.
Iz globokega spoštovanja do mojstra slovenske glasbe p. H. Sattnerja in iz ljubezni do lepe domače pesmi, ki gotovo najbolj čisto zveni iz njegovega oratorija »Vnebovzetje«, prireja »Maribor« koncerte v letu 1931, na katerih izvaja v proslavo skladateljeve 80 letnice ta prvi slovenski oratorij.
Po končanem petletnem delu se bo »Maribor« tudi v bodoče zavedal svojega kulturnega poslanstva na severu naše domovine, v lepem Mariboru.
Skladbe P. Hugolina Sattnerja.
Cerkvene skladbe.
Op. 1. Cerkvene pesmi, 1879, prvi poskus „	2.	Evharistične pesmi, 1881
„ 3. Božične, 1891 „ 4. Slava Bogu,mašne,1893 5. Slava Bogu, Marijine, 1894
„ 6. Slava Jezusu, 1903 „	7.	Šmarnice, 1904
„ 8. Postne pesmi, 1905 ,, 9. Mašne pesmi, 1906 ,, 10. Božične, pomnoženi natis, 1908 11. Marijine, 1906
„ 12. Mašne, pomnoženi natis, 1908
„ 13. Štiri božične, Glasbenik
1910
„ 14. Sedem mašnih, Glasbenik 1918
„ 15. Dve božični, 1920
„ 16. Svetniške pesmi, trije zvezki, 1920-23
„ 17. Dvanajstnapevovza La-vretanske litanije, 1921
Op. 18. Miklošič-Sattner, Slovenska maša, 1921 „ 19. Belar-Sattner, Sloven-'ska maša, 1922 „ 20. Planike I., 1923 „ 21. Teoforične himne, 1924 „ 22. Božične, 1924 „ 23. Pianike II., 1926 „24. Tretjeredne pesmi, 1927 „ 25. Svetonočna pesem, Pevec 1927 * „ 26. Slavospevi na čast
Presv. Šrcu Jezus., 1928 „ 27. Kraljica miru, 1928, or-kestr.
„ 28. Vstal je Gospod, 1929, orkestr.
„ 29. Ognjišče ljubezni, Srca Jezusovega pesmi, 1929 „ 30. Evharistični jetnik, Zagrebška Cecilija, orkest. „ 31. Odpevi k litanijam, 1930 „ 32. Kvišku Srca, Slovenska maša, 1930 „ 33. Postcommunio, za orgle, Cecilija v Bergamo (Italija) 1930
II.
Svetne skladbe.
Op. 34. Klavirske skladbe: Kje so moje rožice, 1892
„ 35. Samospevi: Zaostali ptič, Naša zvezda, Ribička, Peča
„ 36. Moški zbori, 1894, Gl. Matica
Op. 37. Mešani zbori: Vrbici, Naša pesem, Gl. Matica, 1888 „ 38. Štirje koncertni mešani zbori, 1908, Gl. Matica „ 39. Ruškine sanje, 1921,
Sašek kodrolašček,1922 K polnočnici, 1924
Simfonične skladbe.
Op. 40. Jeftejeva prisega,
1911
„ 41. Assumptio, oratorij,
1912
„ 42. Oljka, velika kantata, 1914
„ 43. Soči, simfonična pesnitev, 1916
„ 44. V pepelnični noči, simfonična pesnitev, 1921
Op. 45. Ob nevihti, simfonična pesnitev, 1926
„ 46. Tajda, romantična opera, J 927
Op. 47. V kripti sv. Cecilije, kantata za soli, zbor in orkester, 1 931
» LJUBLJANA
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 339-3)