3. šteiilka. I .MiM ff «■*. i. jlllifji 1916 XL1X. lilo .Slovenski Narod« velja v Ljubljani na dom dostavljen: v vpravništva prciemanr ecro leto naprej pol leta m cetrt leta m oa mesce m K 24- . 12-- . 2-- celo leto oaprej pol leta „ četrt leta na mesec _ 22-— 11-— 5-50 1-90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. *r ednistvo: KnaHova ulica sL ft (v pritličju levo,; lelsfon it 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta dO vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t j za Ameriko in vse drage deželen celo leto naprej • • . • KZu.—j VpraSanjem plcde Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka1 Tpravnistvo (spodaj, d\orišče levo), Snaflova ulica ŠL 5S telefon štB5* Vojna na Balkanu. NA ČRNOGORSKI FRONTI. Dunaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmt. NEMŠKO URADNO POROČ!LQ Berolin, 4. januarja. (Kor. urad.) VVolffov iirad poroča: Veliki glavni stan dne 4. januarja. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. CRNOGORSKO URADNO POROČILO. 31. d e c e m b r a. Na severni fronti artiljerijski dvoboj in iniante-rijski boj. Na vzhodni fronti, nasproti Kovaču, artiljerijski boj. V smeri na Rožaj bmo napadli sovražnika, ki sc je moral umakniti vzhodno tega. kraja. Na.se čete so zasedle Vloke. V smeri na Rugovo smo sovražnika odbili9 prizadejali mu velike izgube ter mu vzeli konj in municije. V smeri na Plavo so Avstrijci zasedli Bo-žikovce, kjer smo imeli le majhen oddelek. Na zapadni fronti zelo ljut artiljerijski dvoboj. V okolišu Boke Kotorske boji med predstražami, pri čemer je imel sovražnik resne izgube. 1. januarja. Delovanje arti-erije in infanterijski boji dne 31. decembra na celi fronti. Od Časa do .asa smo odbili ljute napade pri Mojkovcu in Bogičevcu. Esadpašina armada. »Corriere della sera« poroča: h sad paša se pripravlja na skupen boj s Srbi proti skupnemu sovražniku. Esad paša razpolaga z armado, ki šteje 20.000 mož. Srbska armada umira v Albaniji. Ženeva, 4. januarja. Iz Orača prinaša »Petit Parisien« sliko o strašni bedi srbskih armadnih oddel- kov, ki so pribežali v Albanijo. Srbska armada umira 100 kilometrov pred vrati, kjer je pričakovala rešitve. To je strašna resnica. Treba vedeti, kljub vsej cenzuri, da francoska in italijanska mornarica dajata vsako noč dve križarki in jedno tor-pedovko na razpolago, da bi prinašale Srbom Čez Adrijo. katero ogrožajo sovražni podmorski čolni, kruha. Upa se, da srbske kolone, katere vodijo odposlanci, dosežejo v nekaj dneh jadransko obal, r.e more pa se odvrniti oči od tega pekla, kjer toliko ljudi umira ob naivejjem pomanjkanju pod milim nebom v Albaniji, ki je pokrita <; snegom in ledom in jih toliko čaka zadnjega akta strašne tragedije. L"gano. 4. januarja. Dnevno pride v Bari in Brindisi na stotine srbskih beguncev, bale jih pričakujejo še na tisoče. 32.000 mož italijanskih čet v Valoni. Berolin, 4. januarja. Ruski listi poročajo iz Aten, da so Italijani doslej izkrcali v Valoni okoli 32.000 mož. Dosedaj so se omejili na vtrje-nje Valope in vojne zone okoli Valo-ne. Razni italijanski poizvedovalni oddelki, ki so morali iti v notranjost dežele, so zadeli na razpuščene dele srbskih čet. Na najvažnejših točkah dežele so napravili žične ograje. Do-čim italijanska mornarica spremlja transporte čet in maternala, je prevzela angleško - francoska eskadra, ki ie iako močna, varstvo obali, ki sega od Vaione do Črne gore. Za Drač so izkrcali francosko - angleški oddelek. V vseli albanskih pristaniščih se vrši mrzlično delo. Bolgari proti Italijanom. »Dailv Ne\vs« poročajo: Bolgari koncentrirajo v Biioliu močne čete. ki naj udarijo na Italijme. ako bi ti poskusili prodirati čez V Ion o. Italijani, ki so bili prepričat, da bodo imeli opraviti le z malin sovražnimi oddelki, so vsled te? iako vznemirjeni. Italijani v Draču. Oazzetta di Vcnezia p roča: Italijanske čete so rabile dva tedna. da so dospele iz Valonc v Drač. Prvi oddelek je prispel v Drač dne 21. decembra, ko so napravili čez reke Bojusa, Semeni in Skumbi mostove in pota skozi močvirnato ravnino in na gorskih pobočjih. Pred prihodom Italijanov, je dal Esad paša vse Avstrijce in okoli 20 iz Kotora došlih albanskih emisarjev, vkrcati na ladje, da se odpeljejo v Italijo. Namen emisarjev je bil. da v Albaniji izzovejo vstajo proti Srbom in Italijanom, sodelovali naj bi tudi oficirji, ki se nahajajo med avstrijskimi vjet-niki pri Srbih. Italijanske čete so se \ taborile na hribih okoli Drača. Skoro vsak dan prihajajo ladje z živili iz Italije, katera se razdeljujejo med srbske begunce. Odkar so Srbi v Skadru, se pojavljajo dvakrat vsak dan nad mestom avstro - ogrski letalci, ki mečejo bombe. Odkar so Italijani v Draču, prihajajo letalci tudi tja. Izredni ukrepi zaveznikov v Solunu. Agence Iiavas poroča iz Aten dne 3. januarja: Vsled nemških letalskih napadov na Solun, izvršujejo zavezniki izredne ukrepe, da preprečijo obnovitev podobnih poskusov. Nove obrambne pozicije eetvoroiVczmh Čet. Agence Ha vas poroča dne 2. januarja iz Soiuna: Zavezniki so pričeli graditi na fronti utrdbeni pas ter strategično črto. Novi transporti čet. Iz Aten poročajo: vetu žive. In sta se pogodila. Juri ji je dal tudi razumeti, da ni brez krajcarja in da je ne bo pozabil, ako bi ga kaj doletelo, ko tako nima svojcev. Potem je hitel v nasprotni konec mesta, kjer si je kupil čedno novo obleko, in je Šel tak poiskat si udobno sobico s čisto ločenim vhodom. V to sobico je nanesel celo skrinjo čvrste pijače ter dobrih prigrizkov in polizkov. In na to je počakal v tem predmestju večera in je nagovoril potem damo, na kateri mu je bilo že davno obvisclo oko in o kateri ni bilo suma, da je vajena takih nagovorov. In v resnici sta se zmenila, da pride gospodična Irma v soboto zvečer posetit v njegovo lepo sobico gospoda trgovskega uradnika Julija Desničarja In zdaj je začelo tisto lepo življenje, o katerem je Juri Levičar sanjal že toliko let. Zjutraj po dobrem zajutrku je odšel že precej kasno na delo. Opoldne je prišel samo na obed in se je takoj vrnil. Po večerji, pa si je dal prinesti steklenico boljšega, ki sta jo z njegovo gospodinjo v prijetnem pogovoru praznila, dokler ni prišla ura za počitek. Samo v soboto zvečer ali kvečjemu še enkrat med tednom se je Juri naglo odpravil in je hitel tja dol v svojo sobico, da počaka prijateljico Irmo, ki ga je bolj in bolj zadivljala. Ob Vseh Svetih je Juri toliko zaslužil, da jc spravil k svojim prihrankom že znatno svotico za slabše čase. Res, da mu je bila pretila za te dni huda konkurenca, ali znal si je pomagati; nastavil je tovarišem in tovarišicam nož na vrat: kdor se mu približa na petsto korakov, temu bo delal celo leto zgago. In tako ostal tik ob pokopaliških vratili, najvažnejšem mestu, sam in je z daleč sliš-nim glasom ponavljal svoje preizku-šere pozive. Ali nesreča je hotela, da je prišla tretji dan tudi njegova lepa prijateljica mimo in da ga je kljub njegovi nenavadni opremi oči vidno spoznala, čeprav se je naredila, da ga ni in mu s tako mirnim obrazom vrgla petico, da je Jurju od samega presenečenja padla na tla. Ves poln hudih slutenj sc ie splazil še tisti večer tja dol v njeno predmestje; in je počakal na oglu, ali ga ogovori ali ne. Pa ga je: z veselim nasmehom mu je prišla Irma nasproti in ga jc stresla za ramena. »O, ta ie pa imenitna! Ti si pa res ptiček, ljubček moj! Dobro, da vem,« je ponavljala venomer. In potem je šla ž njim, je bila kakor vedno, da sc je Juri vračal ves srečen domov, ko ni mogel več dvomiti, da ga ima vražje dekle res malo rado, ko je niti poznanje njegovega pravega, res ne preveč dičnega poklica, ni odvrnilo od njega. VI. Ali kmalu se je moral uveriti, da ni bilo dobro, ko je Irma vedela. Zahtevala je več in več od njega, in dasi mu tega ni baš rekla, je le čutil, da bi se ž njo ne bilo dobro šaliti. Pet vrst na policijo in konec bi bilo lepega življenja. In tako je dajal in dajal, akoprav je z neprijetnim čustvom opažal, da celo njegovi prihranki kopnijo. In vi- deti jc bilo, da tudi njegova gospodinja že z vedno bolj naraščajočo nevoljo opazuje njegovo od tedna do tedna večjo varčnost. Kar naenkrat je dobra zvezda, ki je očividno plavala nad Jurjevo usodo, posvetila v njegovo temneče se življenje. Nekega dne je našel na mizi poleg juhe poziv na sodnijo. In kakor se ga je v prvem hipu strahovito prestrašil, je na svoje veliko po-mirjenje in še večje veselje kljub čudnemu pisarskemu jeziku polagoma le razbral, da mu je umrla v rojstnem kraju daljna teta. bivša fa-rovška kuharica, in da ga radi tega kličejo. No. na sodniji mu zaenkrat še niso mogli povedati, koliko bo dobil, nego je šlo samo za to, ali želi, da pridejo spisi pozneje sem ali da gre sam na zapuščinsko razpravo na domačo sodnijo. Pa seveda se je odločil za to. Niti za hip mu ni ušlo. kako bi bilo zanj gjede- na njegov poklic nevarno, ako bi v mestu samem izvedeli, da je pobral kako veliko dedščino. Tako pa ostane, ako Bog da, vse lepo skrito. Samo gospe Sedlačkovi je skrivnostno omenil, po kaj gre, in jo zarotil, naj v obojestranskem interesu molči, »ker bosta seveda, ako kaj bo, skupaj uživala. In ni treba, da vtakne davkarija svoi nos vmes.« i Odpravil se je v obleki srednje kakovosti in čez tri dni se je vrnil z veselo žarečim obrazom. »Bo. bo!« je pomežiknil gospodinji. »Ne bo nama zmanjkalo ne, — samo molčati je treba, — molčati, kakor grob.. .< Z iskrenim veseljem je videl, kako je porastel pri gospe Sedlačkovi njegov ugled. In da ga še bolj povzdigne, je prinesel zvečer domov lepo novo železno skrinjico s čudovitim ključem in je pred njo spravit pet novih hranilnih knjižic vanjo in potein skrbno zaklenil. »Prodal sem vse takoj nekemu svojemu sorodniku,« je pojasnil. »Ne bi bilo dobro za! mene, da se stvar predolgo meša po sodnijah in zato sem rajši vzel malo manj. Pa bo že dovolj že, he-he!; Zdaj sem pa denarce lepo naložil po vseh hranilnicah, na vsako nekoliko, da ni preveč nevarnosti, ako bi jo katera polomila. Pametno, kaj ne?« Pa seveda je bilo pametno. In gospa Sedlačkova je položila pred njega prekrasno večerjo. Tisti večer sta tudi sklenila, da se ne bosta več vikala in prižgala sta novi bratovščini stekleničico najžlalitnejšega, da je vse zašumelo, ko sta si nalila veliki čaši. In tako lepo se je potem završilo to slavje, da se je Jurju trsto noč pojavila celo misel, kako bi se Irme polagoma odkrižal, ko je videl, da bi Stran 2. ,5LOV£Nbrvi imakuo-, anc o. januarja reio. a. štev. Francozi In Angleži odpravilo aretirane konzule v Švica Pariz, 3. januarja. (Kor. urad.) Agence Havas javlja uradno: V Solunu aretirani sovražni konzuli so bili prepeljani v Marseille, odkoder se jih takoj po prihodu spravi na švicarsko mejo. Obrekovanja aretiranih konzulov. Angleški in italijanski listi poročajo: Aretacija sovražnih konzulov se je izvršila tako nenadoma, da so mogli Francozi in Angleži konfiscirati vse tajne arhive. Preiskava teh arhivov da je dokazala, da so imeli konzuli »razsežno omrežje organizirane špijonaže iti spletkarenja«. Norveška zahteva pojasnila. Kristijanija, 4. januarja. (Kor. u.) Zunanje ministrstvo se je obrnilo v Atene z brzojavno prošnjo za podrobnejša pojasnila o aretaciji norveškega podkonzula Seefelderja v Solunu. Grški protest. Reuter poroča: Aretacija norveškega konzula, Seefelderja, se v grških krogih različno presoja. Grška vlada je proti njej protestirala ter tudi proti temu. da so bili v Solunu aretirani grški državljani osumljeni špijonaže. Odgovor četverozveze na grški protest. >Corriere« Doroča: Četvero-zveza na grški protest radi aretacije solunskih konzulov še ni odgovorila. Angleški zunanji minister sir E. Orey pa je grškega poslanika opozoril, da bi morala Grška najpreje zahtevati zadoščenja od Nemčije, kajti napad nemških letalcev da je bil sovražen akt proti Grški in aretacija konzulov da je le posledica tega napada. Izjava grškega poslanika v Sofiji. Sofija, 3. januarja. (Kor. urad.) Grški poslanik Naum je izjavil ministrskemu predsedniku Radoslavovu, da je Grška proti aretaciji konzulov energično protestirala in da ne bo več trpela, da bi se njena nevtralnost in suverenost Še enkrat kršili. — Radoslavov je sprejel to izjavo z zadoščenjem ter je izrazil nado, da ostaneta Grška in Bolgarija v bodoče dobri sosedi. Francoske represalije. Pariz, 4. januarja. Agence Havas javlja uradno: V odgovor na rrotipostavno aretacijo francoskega podkonzula v Sofiji, kateremu so bili izročeni v varstvo arhivi francoskega poslaništva, je dala francoska vlada danes dopoldne aretirati bolgarskega uradnika, ki čuva bolgarske arhive v Parizu. Ker je ta uradnik bolan, se mu je dovolilo, da ostane pod nadzorstvom v svojem stanovanju. Novi vpoklici na Grškem. »A Vilag« javlja iz Soluna: Grška vlada je odredila, da morajo vojaški obvezanci, ki so bili nedavno odpuščeni domov, tekom 48 ur zopet pod zastave. Grški vojni minister je pri zadnjem ministrskem svetu izjavil, da so grške čete za vsako eventualnost pripravljene. Z druge strani se poroča: Delna demobilizacija grške armade je bila odrejena predvsem zato, da bi se preprečili spopadi in incidenti med grškimi in bolgarskimi četami. Izjave kralja Konstantina. Posebni poročevalec >Daily Chronicle« je imel razgovor s kraljem Konstantinom.ki je dejal: Anglije še vedno ne razumem. Vse eno mi bila njegova nova posestrima za njo čisto dobro nadomestilo, strošek pa le eden. To misel je potem tudi izvedel. Ne samo, da Irmi ni o dedščtni ničesar omenil, začel ji je tudi tožiti, da se je nevarno prehladil; in pokašlje-val je vedno huje, ostal brezbrižen za vse njene ljubeznjivosti ter je ponavljal venomer, da bo moral v bolnišnico, ker ne prenese več sedenja na mrazu. Zasluži pa itak vsak dan manj. In tretje sobote Irme kar ni bilo več. »Aha!« je zamrmra! Juri in si pomel roke, ko je bil čakal že do nemogoče ure. A da bi videl, ali je stvar res srečno končana, jo je šel iskat in jo je tudi kmalu našel. No, hotela mu je uiti. Juri pa je pomislil, da bo tako najbolje in je pohitel za njo. In ji je s pojemajočim glasom očital trdo srce, da ga zdaj zapusti, ko je tolažbe najbolj potreben. S tako nehvaležnico da sploh noče imeti več posla: in da bo šel sobo kar odpovedat, ko je itak ne more več plačevati. A mislil je, da bo glede na lepe spomine zdaj ona malo pomagala, da---. Zakrohotala se mu je v obraz, obrnila se je na peti in je pohitela za žvenketajočim go-spoakom, ki jo je bil mimogrede oši-nil. Juri pa se je zarezal in je od-krevsal na drugo straru (Dalje prihodnji«.) je, ali me napadajo ali ne, toda to zahtevam, da napram meni pošteno postopajo. Zlobni kritiki so poudarjali, da sem svak nemškega cesarja, pozabili pa so. da sem tudi nečak angleškega kralja. Dal sem besedo, da bom postopal z dobrohotno ne- vtralnostjo. To se bo tudi zgodilo. Niti moji nazori, niti moje obljube se ne bodo spremenili. Moja dolžnost napram domovini pa je očividno ta, da ohranim Grško nevtralno. Prepričan sem, da bo za Grško najbolje, ako se vojne ne udeleži. Vojna z Italij o. BOJI NA TIROLSKEM. — OD ČASA DO ČASA BOJI TUDI NA GORIŠKEM. Dunaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na južnem Tirolskem in ob fronti v Dolomitih so se vršili zopet artiljerijski boji. Naši letalci so metali bombe na neko sovražno skladišče. Kraj Malborget so zopet obstreljevali s težkimi topovi. Tudi v Bovškem kotlu in v pokrajini Krna je delovala italijanska artiljerija. Severno od Doija so vzele naše čete včeraj zjutraj neki sovražni jarek, za kateri se vrše od tedaj ljuti boji. Na Doberdobski visoki planoti pride dan na dan na nekaterih delih fronte do bojev z ročnimi granatami in metalci min. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. R 6 f e r. fml. • * ■ ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 2. januarja. V noči na 1. januarja je podvzel sovražnik male napade, ki so bili z lahkoto preprečeni, pri Mori, Lagarinska dolina, na Colu di Lana in na pobočjih Rcm-bona (Bovec). V kraškem odseku smo vsled delavnosti nekaterih drznih oddelkov vjeli nekaj vojakov. Tudi orožja in municije smo vplenili. Sovražni aeroplani so metali bombe na Marco, Lagarinska dolina, in na Strigno in Borgo v Suganski dolini, ne da bi napravili kako škodo. Odgovor italijanskega kralja in Cadorne na novoletna voščila rimskega župana. Italijanski kralj je odgovoril na novoletne čestitke in voščila rimskega župana, da želja po zmagi jači njega in vojake v težkem podjetju. General Cadorna je odgovoril na voščila županu, da njegove želje odmevajo pri bojevnikih, ki hočejo vzeti sovražniku svete meje domovine. Radi velikih izgub. Dunaj, 4. januarja. Kakor se poroča »Pol. Korr.« od italijanske meje, traja še mirovna perijoda, za katero se je odločilo italijansko vrhovno vodstvo vsled velikih in težkih izgub v četrti soški bitki. Duca d'Avarna o italijanski vojni. Bukarešta, 4. januarja. Nekdanji italijanski poslanik na Dunaju, duca d'A varna, je izjavil napram nekemu ameriškemu časnikarju, kakor poroča romunski list »Nationalu iz Londona: Na Balkanu se bo iz -šila odločitev in naša zmaga. Mi It; jani bomo tam izkrcavali vedno nove čete, da pokažemo, da smo v-edni Garibaldijeve slave. V Alpah seveda nismo mogli delati čudežev. Storili smo, kar je bilo mogoče, od naših vojakov pa ne moremo zahtevati ničesar nemogočega. Veliko napako bi bili storili, ako bi bili sprejeli potom posredovanj to, kar smo zahtevali. Mi moramo z orožjem priboriti to, kar hočemo imeti in ne smemo tega sprejeti kot odškodnino ali miloščino. Jaz sem trdno prepričan, da kakor hitro bodo italijanske čete na Balkanu s četami četverozveze skupno delovale, pride velika odločitev in storjen bo prvi korak do našega cilja. Odpuščeni italijanski generali. Pred par dnevi vpokojeni gene-ralmajor in brigadni poveljnik Sali-nas je že šestdeseti general, ki je bil od začetka vojne odstranjen od poveljstva, ne da bi uradni list navedel kak vzrok za vpokojitev. Avstrijski podmorski čoln vplenjen — laž. Dunaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Inozemski listi so prinesli pred kratkim baje iz Londona vest, da je neka italijanska torpedovka dne 26. decembra 1915 potopila neko avstrijsko ladjo, natovorjeno z orožjem, in da sta dve italijanski torpedo vki »vplenili« neki avstro - ogrski podmorski čoln. Obe poročili sta prosto izmišljeni brez dejanske podlage. DROBNF VESTI IZ ITALIJE. Železniška nesreča vsled trčenja vlakov se je pripetila tudi pri Trevisu. Na vlaku Castellamare-Rim sta bila po mnenju >Stampe« izvršena dva atentata, ki sta pa ostala brez učinka. Italijanski politik, zdravnik in arheolog, Gvido Baccelli, je težko obolel za pljučnico. Baccelli ima 84 let. Vsled eksplozije v municijskih delavnicah v Turinu in Piacenzi je bilo ubitih 11 delavk in 2 vojaka. Italijanska vlada je postavila pod vojaški red vse delavstvo in vodje dela v pristaniščih, ker doslej so se vsa vkrcevalna in izkrcevalna dela vršila prepočasi v škodo vojaštva. Italijanski železniški promet je sedaj še bolj omejen, in sicer je na progi Verona - Milan. Verona - Benetke in Benetke - Videm ustavljenih zopet 14 vlakov. »Giornale d' Italia* se pritožuje v trpkih besedah radi angleškega navijanja cen pri premogu, ki je narasla od 30 na 200 lir za tono. Vsled takega navijanja cen je Italija izgubila že pol milijarde. Tittoni v Rimu. Italijanski poslanik v Parizu, Tittoni, je nepričakovano dospel v Rim. ZOPET SO SE PONESREČILI VSI RUSKI PREDIRALNI POSKUSI Z OGROMNIMI IZGUBAMI. Dunaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Bitka v vzhodnji Galiciji traja. Sovražnik je včeraj nadaljeval svoje poskuse, predreti pri Toporovcu ob besarabski meji, z velikimi silami. Imel je enak neuspeh, kakor prejšnje dni. Ruske napade smo povsod odbili, deloma v dolgo trajajoči krvavi borbi. Zlasti ljuti so bili boji moža proti možu v nekem zbitem jarku pri logarski hiši, vzhodno od Raran-če, kjer je žel zlasti varaždinski peš-polk št. 16 slavo. Ravnotako, kakor ob besarabski fronti, so se ponesrečili sovražni napadi, se v ero - vzhodno od Okne, in proti mostnemu okopu pri Ucziczku, ter vsi z veliko trdovratnostjo obnovljeni poskusi Rusov, vdreti v prostoru, severovzhodno od Bučača, v naše jarke. Sovražnikove izgube so slej ko prej izredno velike. V 10 kilometrov širokem odseku smo našteli pred svojo fronto nad 2300 mrtvih Rusov. Posamezni ruski bataljoni, ki so šli v boj s 1000 možmi, so se glasom lastnih poročil vrnili s 130 možmi. Število nevero • vzhodno od Bučača v zadnjih dneh vjetih presega 800. Ob gorenji Ikvi so zbile čete armad-ne skupine Bohm - Ermoli neko rusko letalo. Letalca, 2 častnika, smo vjeli. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 5 f e r, fml. 9 m m NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 4. januarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki slavni stan dne 4. januarja. Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 1. januarja. Od fronte pri Rigi do Pripjata nobene izpremem-be. Južno od Pripjata trajajo silni boji. V odseku reke Stir med železnico Kovel - Sami in mestom čarto-rijskem smo prešli na levi breg Sti-ra ter zasedli vas Chriaske. Silni sovražni protinapadi, da bi nas vrgli nazaj na desni breg Stira, so bili brezuspešni. Ravno tako se je ponesrečil sovražni poskus nas potisniti iz okolice kolonije Milaszew jugovzhodno od Kolkov. Severno od kolodvora pri Oliki (30 km vzhodno od Lučka) smo prodrli naprej in utrdili zavzeto ozemlje. Na fronti reke Stripe smo zasedli 2 sovražna strelska jarka. V okolici mesta Uscieczka smo vrgli sovražnika na desni breg Dnjestra nazaj. Med Dnjestrom in romunsko mejo smo dospeli do sovražne žične ovire, jo prekoračili in utrdili zavzeto pokrajino. 2. J a n u a r j a. Na fronti pri Ri-gi ob cesti iz Baldona (8 km jugovzhodno od Berzeminda) živahno streljanje pušk in topov s sodelovanjem nemških oklopnih avtomobilov. \fc okolici Jakobstata in v bližini Pod-vinska (14 km jugovzhodno od Jakobstata) živahno streljanje pušk m topov. V okolici iz Podnjevjeca prihajajoče železnice so metali Nemci ročne granate s strupenimi plini v naše strelske jarke. Severno od čar-torijska je sovražnik dvakrat napadel naše utrdbe, vrgli pa smo ga z velikimi izgubami nazaj v njeeove jarke; pri tem smo vjeli enega častnika in 70 mož Na fronti ob Stripi so prisilile naše čete sovražnika, da se je umnknil v svoje nove utrjene pozicije. Hud hoj se je razvil severo-vzhnrjno od Crnovic, kjer smo zasedli več višin in vjeli 15 častnikov in 855 mož ter vnlenili 3 strojne puške in metalce min. Neresnično rusko poročilo. Dunai, 4. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Rusko dnevno poročilo z dne 1. ianuarja 1916 poroča dobesedno: »Severno od postajališča Olike, 30 km vzhodno od Lučka, prodiramo naprej ter utrjujemo zavzeto ozemlje.« To poročilo se tiče tegale dejstva: Dne 29. decembra ob 2. in 30 minut opoldne je prodrl neki ruski oddelek med cesto in železnico Klevan — postaiališče Olika, proti naši poziciji ter je bil zavrnien. Sicer se v tem prostoru niso vršili niti boji patrulj. Videti je kako resnicoljubna in točna so ruska poročila. Črnovice. »Dziennik Polski« poroča iz Čr-novic: Mesto živi neprestano v vojnem stanu nedaleč od fronte, toda popolnoma na varnem. Vseučilišče je otvorieno in vrše se posvetovanja, da bi se tudi gledališče otvorilo, kar se pa najbrže ne bo posrečilo. Pred par dnevi so pripeljali v Črnovice ruskega po'kovr'ka Tomaševi-ča, ki je bil vjet v bojih ob besarabski fronti. Iz Besarabije. »Temps Eclair«. »L' Oeuvre« in *Le Journal« pravijo, da so baje nove ruske armade v Besarabiii določene za ofenzivo v Bukovini, ker Romunska ne dovoli prehoda in bi ga z orožjem zavrnila. Boji ob Stiru. Dunaj. 3. januarja. (Kot. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V ruskem generalštabnem poročilu z dne 1. januarja je čitati, da so Rusi med Čartorijskom in progo Kovel - Sarnij prišli na levi breg Sti-ra in zavzeli vas Brusk, ter da so bili naši silni protinapadi brezuspešni. — Temu nasproti je pripomniti, da so stali delj časa slabotni ruski oddelki v loku Strija, ker so si bile nemške in avstro - ogrske 'čete že izpočetka izbrale svoje pozicije na nekoliko bolj zadaj ležečih višinah. Te sovražne čete smo dne 31. decembra napadli in pognali nazaj. Kraja Brusk ni na nobenem zemljevidu. — Zdi se, da so se Rusi naučili od Italijanov, iznajti geograf ična imena. Ravnotako prosto izmišljeno je petrogradsko poročilo, da poskus, vreči Ruse iz prostora Kolimilusze-wa, ni imel uspeha. Tega niti poskusili nismo. Pomladanska ofenziva in denar. Petrogradski finančni krogi pravijo, da se bo sestala februarja finančna konferenca Anglije, Rusije in Francoske, da reši finančne operacije za pričakovano vojaško pomladansko kampanjo in momentane finančne težkoče. Car in mir. Dne 2. januarja je nagovoril car viteze reda Sv. Jurja tako-le: Pomirjeni ste lahko, da ne bom sklenil miru, dokler nismo prepodili zadnjega sovražnika z našega ozemlja, kakor sem to obljubil začetkom vojne. Mir bom sklenil samo v popolnem soglasju z našimi zavezniki, s katerimi nisem zvezan s pogodbami na papirju, marveč z resničnim prijateljstvom in s krvjo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Minister Chvostov Je baje izjavil, da se sme baviti duma samo s proračunom, ne pa s političnimi vprašanji, časopisje odreka ministru pravico do takega ukrepa, ker duma ni podrejena komnetenci vlade. Vsako rabo nemškega jezika Je ruska vlada prepovedala pod globo 3000 rubljev. Židovski begunci morajo na ukaz takoj zapustiti PetrogracL ZAPADNO B0JISCE. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 4. januarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 4. januarja. Zapadno boiišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 1. januarja zvečer. V Champagni je naša težka artiljerija ponoči silno obstreljevala sovražno taborišče severno od Souconvilla in pri gozdu pri Malmassonu. Odbili smo nemški napad z ročnimi granatami na naše jarke v bližini ceste iz Tahura v Sommepy. 2. januarja zvečer. V Belgiji je provzročilo delovanje naše poljske artiljerije in naših topov \z strelskih jarkov mnogo škode na sovražnih napravah ob nasipih. Izbruhnila sta dva požara, vsled katerih sta zleteli 2 skladišči v zrak. V Ar-gonih je razpršil ogenj naših baterij neko nemško četo na poti iz Avon-courta v Malancour. V Hautemeusi je razbil živahen artiljerijsko ogenj na sovražne jarke več stražnic. Popoldne sta padli v Nancv 2 granati. Takoj smo vzeli sovražni top ptđ ogenj. V okolici Hartmannsweiler-kopfa je sovražnik silno streljal s topovi, zaradi česar so se naše čete na fronti 200 m umaknile na zapadni rob prepada južno od Rehfelsna. Sovražnik ni poskusil infanterijskega naskoka. Belg'isko poročUo. 2. januarja. Ničesar pomembnega izvzemši navadnih artiljerijskih bojev. Obraba. Curih, 4. januarja. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik »Zuricher Post« govori o upanju entente ter prihaja do zaključka, da za mesece ni pričakovati na zapadni fronti vojaške obrabe, kakor pričakujejo to Francozi za sovražnike. Tudi novi viri niso popolnoma zaprti. Vojaško in gospodarsko imajo centralne države danes tako odporno silo, da ravno tako mimo lahko čakajo, kakor en-tenta, kdo bo svoje moči prej izrabil. Obstreljevanje Nancvja. »Az Est« poroča, da je v okolici Muhlbacha neki veliki nemški top vrgel 10 granat na Nancv. ki pa so napravile le malo škode, pač pa ubile 2 in ranile 7 prebivalcev. Ranjen francoski general. General Serret, bivši francoski vojaški ataše v Berlinu, je bil ranjen ter so mu odrezali nogo. Veliki vojni svet. Dne 12. januarja se vrši v Parizu veliki vojni svet zaveznikov katerega se bosta udeležila tudi italijanski in ruski voini minister. General Porro je že v Parizu. Diplomatični ententni vojni svet. Iz Kodanja poročajo: Ruski listi pravijo, da so se sestali pariški veleposlaniki entente kot permanentna konferenca, ker je treba večkrat hitro storiti sklepe glede zuna-nie politike, zlasti pri nepričakovanih novih konstelacijah na Balkanu. Konferenci predseduje Briand in sme samostojno sklepati. Ententna carinska zveza. *Temps« želi, da naj ententa takoj prične s pripravljalnimi deli za carinsko zvezo ententnih držav ter tako v kali uduši poznejše vojne med temi državami. PRED UVEDBO VOJAŠKE DOLŽNOSTI NA ANGLEŠKEM. Angleška zbornica se je včeraj zopet sestala. Lord Derbv bo objavil uspeh svojega novačenja, nakar bo Asquith predložil svoj načrt o brambni dolžnosti, o katerem se bo vršila razprava najbrže cel teden. Pričakuje se, da bodo sprejete izpre-membe. sicer pa da bo brambna dolžnost soglasno sorejeta. Na Irsko pa se zakon naibrže ne bo raztezal. Zatrjuje se, da bo Harcourt ali Samuel naslednik državnega tajnika za notranje zadeve. V zbornici je sporočil ministrski Predsednik Asouftb. da je sir John Simon odstopil. Navzočnost Mac Kenne na vladni klopi je najbrže zname*^. r!a ne bo odstornl. Iz Derbvjevejra noroČPa ie razvidno, da se o** neoz>nler»U-i ni priglasijo 7* voteSko blužbo 6^1.160. Na Francoskem in Angleškem se boje izbruha stavke prem oca rie v, Var W nomer?io naravnost katastrofo ter bi moglo vplivati tudi na konec vojne. A*ner4Va In Francoska. Iz Wasb?ngrtona: Na zahtevo Zedinjenih držav je francoska vlada 34 3. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. januarja 1^16 Stran 3. naročila, da se morajo Nemci, ki Jih je neka francoska križarka nedavno aretirala na ameriških ladjah, izpustiti. V Kamerunu. Dne 1. januarja so Angleži zasedli Jaunde, centrum nemške obrambe v Kamerunu. Nemci so se umaknili proti jugovzhodu. Padec te pozicije je bil pričakovati že pred meseci, ker je bila angleška in francoska premoč presilna. Pa tudi sedaj se majhna posadka ni udala, marveč se v neprestanih bojih umika. Poveljnik nemških čet je podpolkovnik Zimmermann. Anglija in sovražna trgovina. V angleškem zunanjem uradu se ie ustanovil »Foreign Trade Depar-tement« z nalogo, da prepreči trgovino Angležev s sovražnimi podaniki ali firmami. Potopljena Persia. »Cornere.: poroča, da so bili potniki na parniku »Persia« skoro sami angleški uradniki, na potu v Egipt in Indijo. Na parniku je bilo 500 ljudi ter jc parnik vozil mnogo denarja anjricske kolonijalne pošte. Iz Londona poročajo po poročilih rešenih: »Persia« je bila torpedirana 40 morskih milj južno od Krete. Podmorski čoln je skušal pomagati, kar pa ni bilo mogoče. Čolnov na eni strani ni bilo mogoče spraviti v vodo, ker se je bila ladja popolnoma vlegla na stran. Samo 5 ali 6 čolnov je bilo mogoče spustiti v morje. Panike ni bilo. Po 90 urah je preostale rešila neka vojna ladja. Prugo poročilo pravi: Parnik je bil zadet ob pol 2. popoldne in se je takoj nagnil. Mnogo jih je pri tem padlo v morje. Čolnov ni bilo mogoče spustiti v morje. Tekom 5 minut se je »Persia« potopila. Dva čolna s potniki je potegnila ladja s seboj. Mnogo parnikov se ni upalo rešiti '^eostalfli na čolnih, ker so se bali, da je to le zaseda. Ameriški konzul v Adnu. Max \eely, ie utonil. V Malto je dospelo še nadaljnjih 11 rešenih s parrika »Persia-. Reuter poroča. Uradne ameriške kroge je slučaj parnika -Persia« presenetil in so vsi začudeni. Ravno bi se spravil slučaj ^Anccne< s sveta in pogaianja z Avstro - Ogrsko so obliubliala ugoden potek. Sedaj bo treba brez dvoma nove dipfomatiČne akcije. Naibrže bodo Zediniene države še enkrat opozorile Avstro-Ogrsko, da tvorijo mednarodno pravo in zakoni človečnosti neomajno politiko Zedinienih držav. fTats Springe ,Vir nima oficMa! značaj.iziavacrro-fa Tisze na se gibb'e gotovo povsem v mefaJi korektnosti tpr io. v kol:kor svari pred ccntrab«t;Čn'mi celokupno monarhijo obsee^iočuni tendencami, tudi v imenu Hrvatske gotovo rod^uiem. Ban je na to ^ovon! o cenzuri, katere nedostatke ie priznal, nadab'e o skrili za evakuirane Srbe. in o no-kate^h <\r"7i\\ uoravmh vprašanjih. Posl. Zagorac je v repliki na hpr]o\'p tzva$aftfa odcoveril* Nisem hotel reči. da ie hrvatski narod otrok aH strahopetna ženska, ki zhat^va tobžbe. temveč rekel sem. da ie ho-dočnost r^ega naroda neiasTV zelo nejasna, žrtve mehove na ogromne. Menil sem, da bi bilo potreb' da nam ban s svojega vzvišenem mesta nove. ah" se smemo unra ič^no m^eiati. da bo bodočnost brv tske-ga naroda boljša in srečnejša, akor je sedatnost. Sekcilski načelnik 2 e r p i č ie razpravbal o raznih gospodarskih vprašanjih. Posl. P e r š i ć (Starčevičaree) Tnova pondaria državnopravno stališče svoie stranke, razpravlja o brezuspeinosti doleoletne borbe za gospodarsko in financiialno samostojnost Hrvatske ter se pritožuie nad vedro večffrn madžarskim vplivom in pritiskom zlasti v Srijemu. Madžari se navzlic vojnemu času nahajajo v ostri gospodarski in politični ofenzivi pro+i Hrvatski, najnovejši njihov naskok — centrala denarnih zavodov — je predvsem opazen, ker bo soravil vfm gospodarsko živb'enJe na Hrvatskem v popolno odvisnost od Budimpešte. Posl. Peršič* se pritožtrie nad zapostavljanjem Hrvatov in Slovencev pri upravi celokunne monarb^e ter rahteva, da se poleg imen Tisra, Sturgkh, Burian čuje tu pa tam tudi kak —vič, saj dokazuieio imena Jelačič in Bo-roevJč. da ima naš narod može. ki so pravi reŠHeln velike domovine. Zmagovita Avstrija se bo znova posvetila svojemu velikemu poklicu, biti mogočna zveza enakopravnih in zadovoljnih narodov / T Po posl. M i 1 e u s n i ć u , ki konsekventno naziva bana »gospod podkralj- in pripoveduje, da so neki Berlinci rekli, da bi Hrvatom radi pomagali v boju proti Madžarom, dobi besedo posl. dr. Ivan L o r k o -vič (koalicija): Glede ogrske denarne centrale izjavlja, da se vršijo med hrvatskimi delegati in ogrsko vlado pogajanja, ki še niso končana. Vprašanje pa bo po njegovem mnenju rešeno ugodno za Hrvatsko. Kršenje hrvatske individualnosti v novem malem grbu je skušala hrvatska delegacija takoj sanirati. Našel se je tudi modus za sanacijo tega vprašanja. To seveda ni uspeh v tem smislu, da bi bili naše pravice razširili, pac pa, ker se bo to vprašanje naglo in brez odloga rešilo. Zdi se nam, da je to ugodno znamenje, da se bodo tudi ostale hrvatsko - ogrske zadeve ugodno rešile. Opozicija svoje naloge z ozirom na* sedanje razmere ne razume, ako razpravlja v saboru državnopravna vprašanja. Opozicija je pozabila, da ona sama ne bo razrešila hrvatskega, ozir. jugoslovanskega problema. Mi ji me moremo povsem slediti, ker j^no prepričani, da se dajo naši cilji uresničiti le v sporazumu z Ogrsko. Mi izhajamo s pozitivnega stališča, da se da hrvatsko vprašanje razrešiti tudi brez preustroj i't ve monarhije. Na Ogrskem se pojavlja velik preobrat v naziranju na hrvatsko vprašanje. Živimo v veliki dobi. Iz opozicije govori malodušnost, mi pa smo prepričani, da bo hrvatski narod zrel tudi za to veliko dobo. Pridobivati si moramo prijateljev in v bodočnost moramo gledati z vrha gomile nad trupli naših bratov, na kateri moramo postaviti oltar, da bodemo na njem oživotvorili svoje narodne ideale. Bodimo složni! Posl. Drag. pl. lirvoi (Starče-vičanec) polemizira proti drju. Lor-koviču, kateremu mora zaklicati »Et tu mi Brute« ter proti očitanju bana, da se državnopravna opozicija vdaja neplodnemu romanticizmu. Kot kulturni človek stojim na stališču enakopravnosti narodov in zato ne ugovarjam dobrim odnošajem z Ogrsko. Toda Odrska je te dobre odnošaje vetino znova zlorabljala in kalila. Koalicija je danes Ogrski pokorna, nekdaj so bili drugi časi. Toda prišel je čas, ko se mora odločiti: kdor Hrvat na to stran, kdor mad-žaron na ono. Glede hrvatskega nareda je govornik optimist: nič ne more hrvatskega naroda streti. Ohranil si bode svojo individualnost in zavest, da pripada veliki slovanski družbi. Hrvati niso panslavisti, pač pa zavedni Slovani, ki želijo, da se ž njimi postopa po pravici in pravičnosti. Govoril je še referent dr. K r i -š ko vič. ki je poudarjal, da hoče večina sabora spraviti v sklad interese naroda z interesi monarhije. Sabor je v seji 31. decembra definitivno odobril indemnitetno predlogo z glasovi koalicije, ter izvolil regnikolarno deputacijo za ureditev malega skupnega grba. Poveljnik našega domačega deželnega brambovskega polka št. 27 je poslal deželnemu glavarju dr. Šu-steršiču sledeče pismo, kateremu je dod;m razglas glede podeljevanja podpor iz vojno pomožnega zaklada polka: »Vojna pošta št. 53 dne 28. dec. 1915. Vaše blagorodje! Velespoštovani gospod deželni glavar! 2e štiri mesece stoji domači brambovski poik na mejni straži. S ponosom in veseljem moram sporočati, da se nismo umaknili niti za ped zemlje. Deli tega polka so imeli priliko, da so izpričali staro junaštvo tudi proti laškemu sovražniku. Hvala Bogu, daL so bile izgube v teh štirih mesecih le prav majhne! Navdušeno čakajo vrli vojaki, kdaj jih pozove zažeijeni klic: »Naprej!« in prenašajo voljno trpljenje, ki je neizogibno v visokem gorovju pozimi. Da se jim olajšajo napori, se stori kar je le mogoče. Čast mi je. Vašemu preblagorodju sporočiti, da je polk zložil vojni podporni zaklad. Podrobnosti o tem obsega priloženi razglas. Usojam je najvdaneje prositi, Vaše preblagorodje naj bi bilo toliko dobro, da bi kmalu dalo ta razglas priobčiti v kranjskih časopisih: v »Laibacher Zeitung«, v »Slovencu« in v »Slovenskem Narodu<«. Vsota je majhna proti premnogim potrebnim, vendar nam poveličuje dušo, da moremo nekoliko pomagati bednim. Da ne bom v skrbeh, prosim, da mi blagohotno na kratko potrdite prejem tega pisma. Izražajoč svoje spoštovanje, beležim Vašemu preblagorodju naj-vdanejši Henrik Kutschera 1. r. polkovnik, poveljnik brambovskega pešpoika 5t. 27.« I Razglas« Vojni podporni zaklad c. kr. brambovskega pešpoika ljubljanskega št. 27. C. kr. brambovski pešpolk ljubljanski št. 27 je zložil z nabiranjem v vrstah vojnega polka in nadomestnih bataljonov in z dobrodelnim koncertom, ki so ga priredili ti bataljoni in ga je podpiral prečastiti benediktinski samostan v Admontu, vojni podporni zaklad c. kr. brambovskega pešpoika št. 27. Po prispevku c. kr. ministrstva za deželno hrambo in po prostovoljnem velikodušnem darilu 1000 kron deželnega stolnega mesta Ljubljane, je narasel ta zaklad nad 21.400 kron. Ta znesek je določen, dokler ne poide, Z2 podporo invalidnih mož tega polka, potem takih vdov, sirot, očetov ?n mater padlih mož tega polka, ki so posebno potrebni gmotne pomoči, ali ki nimajo zakonite pravice do preskrbe. Dajale se bodo enkratne podpore po 50 kron do 300 kron. Osebe, ki menijo, da imajo po 2. odstavku te^a razglasa pravico do podpore, naj svoje, od župana in župnega urada potrjene prošnje pošljejo najkasneje do 15. februarja 1916 c. kr. poveljstvu brambovskega nadomestnega bataljona št. 27 v Admontu na Štajerskem. (K. k. Kommando des Land-\vehrersatzbatailons Nr. 27 in Ad-mont, Steiermark.) Poveljstvo c. kr. brambovskega pešpoika ljubljanskega št. 27. VsstI iz priiinl M. Goriško okrajno glavarstvo se preseli docela v Ajdovščino. Tak namen jc vsaj bil pred nekaj dnevi. Kapucinska cerkev v Gorici je kakor znano močno poškodovana. Pred kratkim je padel s cerkve tudi kip Matere božje, odbito ima glavo. Po Gorici je megla, po okolici in po celi Vipavski dolini, ne vsak dan seveda, ampak večkrat, in kadar nastopi, je gos^a, da se ne spozna človeka na par korakov razdalje. Dva prijatelja sta sc srečala v Gorici, iskala sta se okoli, šla sta po ulici sama, vsak na jedni strani, proti večeru, ali spoznati se nista mogla. Prejšnje čase bi se bila spoznala ob vsaki uri, sedaj je bila megla med njima, da se nista videla. Te megle so mogoče, poleg drugih vzrokov v ozračju, kriva furlanska močvirja in tržiško polje, katero ie namakaia Soča. Neki poročevalec z iužnoza-padne fronte v »Slov. Narodu je bil povedal, da vidi pred seboj mokro ravan, ki ga spominja na ljubljansko barje. Občina Vrtojba pri Gorici. Po cesti za Šempetrom na desno se dospe v obsežno občino Vrtojbo ali pa se krene čez polje po prijetni poti iz Gorice iz Klavniške ulice, ki je bila pred dnevi močno obstreljevana. Po cesti skozi Šempeter je iz Gorice v Gor. Vrtojbo 6 kilometrov, v Doljno pa 7 kilometrov. Občina sestoji iz davčnih občin: Gor. Vrtoiba. Dol. Vrtojba in Bukovica. Prebivalstva je okoli 2^00. V Vrtojbi ie troraz-redna šola, v Bukovici dvorazredna. Vrtoiba jc dobra kmečka občina, razvija se v njej tudi opekarska obrt. v občini je tudi precej organiziranih delavcev. Vrtojba pridela polecr drugega zlasti mnogo krompirja, ki daje ravnini okoli Vrtoibe. Šta.ndreža in Mirna obilo dohodkov najeto. V občini so društva: Slov. Čitalnica, kolesarsko, podružnica družbe sv. C. in M., konsnmno. podružnica zavarovanja goveje živine, ooekarsko-bralno društvo v Bukovici, bralno društvo "Nanredek-. -Bukovica , podružnica -Sokola.-, torej obilo narodnega, kulturnega gibanja, združenega z gospodarskim. V Vrtojbi ima svoj sedež tudi dobro znana Gospodarska zadruga za goriško okolico, ki je organizirala prodajo krompirja v okolici in s tem kmetu mnogo koristila. Vrtojba je jeden naiživahneiših krajev v goriški okolici. V občino spada tudi Volčjadra-ga. kjer je vstopilo v vlak na tisoče in tisoče beguncev. Volčjadraga žalostnega snomina. Posebnost v Volčjidragi je to, da se železniška postala imenuje pravilno Volčjadraga, pošta pa ima pečat »Ovčjadra-sra<". Pri krajevnih imenih na Goriškem že mora biti povsodi kaj narobe. Šempeter je vsled voine. kakor sledi to tudi iz poročil našega generalnega štaba, mnogo trpel. Drži se Gorice in ItaJnani streljajo včasih v okolico tako zbesnelo, kakor v mesto. Pregnali so ranjence iz nadškofijskega semenišča in vboge umobolne iz deželne umobolnice, dasi so dobro vedeli, da so v prvem zavodu samo ranjenci, v drugem pa nesrečni umobolni ljudje in dasi so bile razvite na poslopjih na daleko vidne za stave ženevske konvencije. Šempeter pa ie tik zatiaj. Na drugi božični. praznik je prišlo v Šempeter kar pet granat, ena je zadela pred cerkvijo ob 3. uri popoldne in pri lipi; dve osebe sta bili mrtvi, več ranjenih. Na goriškem Vipavskem je še precej dobrega vina. Prodaja se seveda drago. V goriškem okrajnem glavarstvu za vino ni maksimalnih cen, pač pa so v sežanskem. Kmetje se trudijo, da razpečajo svoje blago kolikor mogoče hitro in dobro. Tudi je na razpolago še dosti vina »po novem« kuhanega, ki spominja na briško vino. Aprovizacljske stvari v Trstu. Ta teden se dobivajo naslednja živila aprovizacijske komisije: poi kilograma riža po 2 K. četrt kilograma kave po 3 K 80 v kilogram in bela moka na krušne izkaznice. Moka za polento se bo dobivala od drugega tedna dalje. Druga predstava »Marijane« v Trstu. .Jutri se ponovi v Narodnem diomu predstava ljudske igre »Marijana«, ki je prvič tako dobro uspela. Predstava ie v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Dalmatinski politik dr. Drin-kovič je bil v Gradcu obsojen na 6 mesecev ieče. Zagovarjal ga je dr. Laginja. Ker je bil skoro leto dni v preiskovalnem zaporu in se mu je ta čas vračunal, je bil izpuščen na svobodo. Državni pravdnik je vložil proti razsodbi ničnostno pritožbo. Z?der brez mesa. Glavno mesto Dalmacije že nekaj časa ni videlo — mesa. Prebivalstvo uživa poienovko. Razpuščeno društvo. Namest-ništvo je razpustilo hrvatsko društvo »Novo napredno kolo« v Makarski. Železniška zveza z Dalmacijo. Dalmatinski listi poročajo: Dela na progi hrvatska meja - Knin naglo napredujejo, ker je gradbeno vodstvo dobilo ruske vojne vjetnike kot delavce. Upravičeno se je nadejati, da bo proga do novembra 1916 gotova. Umrl je na Reki r. Anton Prelc, oče g. Ant. Prelca, c. kr. redarstve-nega nadzornika v Trstu. Doživel je visoko starost 81 let. Metu ?iila il nin. Telefonisti 2. stotnije domobranskega pešpoika št. . . . pošiljajo iz kota kršne Primorske vsem rodo-ljubkinjam in rodoljubom najsrčnejša voščila za novo leto: Viljem Sfi-ligoj. Ignacij Petarka, Josip Tortul. Želeč vsem bralcem »Slov. Na-roda<; srečno in veselo novo leto in upajoč, da nam »Slov. Narod« prinese kmalu novico, da je konec vojne, pošiljamo v ljubo slovensko domovino najlepše pozdrave: Vekoslav Bratuša, Evgen Šinigoj, Jožef Furla-ni, Štefan Catek. Slovenski ranjenci v Flizabetni bolnici v Novem mestu se zahvaljujejo za brezplačno pošiljanje »Slov. Naroda« in žele vsem rojakom srečno novo leto: Davorin Kugler, msp. narednik: četovodja Tekavec; kor-porai Kemperle. Franc Nečjak. Jožef Cernatič, Franc Omers, Aiojzij Pa-mar. Jos. Pečjak. Aleksander Sku-mane. M;haei Uršič, Štefan Derko-vič. Podpisani slovenski fantje c. kr. domobranskega pešpoika št. . . ., nahajajoč se na severnem bojišču, voščijo vsem znancem in prijateljem veselo novo leto: Alojzij Blazina, četovodja: Franc Sedmak in desetnik Alojzij Vodopivec v imenu vseh Slovencev iega polka. Dnevne vesti- — Odlikovani slovenski častniki. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik Teodor R a k t e I j. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili stotnik 91. pešpoika Julij P 1 e b a n , nadporočnik 12. lovskega bataljona Viktor Vasic in nadporočnik 9. lovskega bataljona E. G o m b a č. Srebrno hrabrostim svetinjo I. razreda so dobili kadet 97. pešpoika Vladimir Mahne, kadet 90. pešpoika Tomo J a k o v e c , praporščak 79. pešpoika Egon D r a-č a r in praporščak 7. lovskega bataljona Franc Vaše k. Srebrno hra-brostno svetinjo 2. razreda so dobili: kadet 87. pešpoika Rudolf P o d v i n-s k i. oficirski namestnik 7. lovskega bataljona Mihael P o d 1 e s n i k . praporščak 7. pešpoika Alojzij K u n č n i k in kadeta 27. domobranskega pešpoika Makso P e t e r 1 i n in Rok Z a 1 o k a r. Bronasto hra-brostno vetinio je dobil sanitetni kadet Ivan G a b r o a — Imenovanja v armadi. Za poročnike so imenovani pri c. in kr. železniškem polku štirje slovenski tehniki in sicer: Stanko Dimnik (sin g. nadučitelja Jakoba Dimnika). Franji Ejnj:. Z^yJsAJLkPJX^^Hfi Stran 4« .SLOVENSKI NAKOU*, one 5. januarja 1916. a. štev. trije iz Ljubljane, in Antonin Gašper š i č iz Trsta. Pri alpinskem polku sta pa postala poročnika Egon Jezeršek, učitelj na Ciril-Meto-dovi šoli v Trstu, in Josip Š p e n -k o, učitelj v Leskovcu. — Za slepe vojake. Deželnemu odboru so za nameravani zavod za slepe dalje poslali: Upravništvo »Slov. Naroda« iz listove zbirke 10 kron +17 K 20 v + 1 K, volilo Marije Cankar 90 K, baronica Fannv Wurzbach mesto novoletnih voščil 100 K, deželni poslanec Karol ŠkulJ 4 K, modni salon Hitzel - Huber 20 kron 20 vin., dalje so poslali gg. profesorji na knezoškofijskih zavodih Sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani in drugi 88 K in sicer: Msg. dr. J. Gnidovec 5 K, prof. V. Hvbašek 5 kron, dr. I. Knific 6 K, dr. A. Ratajec 2 K, dr. Jos. Demšar 2 K, Fr. Rebol 2 K, dr. A. Breznik 2 K. dr. J. Samsa 2 K, Fr. Omerza 2 K, VI. Prijatelj 1 krono, G. Porenta 10 K. J. Kržišnik 5 K, A. Koritnik 5 K, L. Arh 5 K, Jos. Prešeren 5 K, dr. Fr. Jere 5 K. dr. Fr. Trdan 2 K, Jernej Pavlin 2 K, ekonom Al. Markež 4 K. prefekt K. Gross 5 K, Jan. Kovač 2 K. G. Žerjav 2 K, Mat. Selan 2 K, I. Šimenc 1 krono, A. Komljanec 1 K, J. Seneko-vič 2 K. g. župnik Zabret 1 K. Bog plačaj! —j Franc Povše f. Nagle smrti je sinoči v Ljubljani umrl državni in deželni poslanec gospod komercijalni svetnik Franc Povše. Gredoč po mestu je naenkrat oslabel, a še predno so ga pripeljali domov je umrl. Pokojnik je bil sicer že nad 70 let star, a do zadnjega čil, živahen in delaven. Še na dan njegove smrti je izšel izpod njegovega peresa članek o živilih. Komercijalni svetnik gosp. Povše je mnogo let deloval v slovenski javnosti in si pridobil resnične zasluge zlasti za kmetijstvo. 2e ko je bil ravnatelj goriške kmetijske šole. je posegel v politično življenje in preselivši se na Kranjsko deloval vestno za korist dežele na različnih mestih. Bil je mnogo let in do svoje smrti predsednik kmetijske družbe, deželni in državni poslanec in član kmetijskega sveta. Dvanajst let je bil tudi deželni odbornik kranjski in čeprav pristaš druge stranke, vedno lojalen kot politik in človek ter je rad tudi političnemu nasprotniku izkazal uslugo. Med kmečkim ljudstvom je bil jako popularen, a tudi v meščanskih krogih je vžival splošne simpatije. Blagemu možu ostane ohranjen prijazen spomin: čestiti rodbini pa izrekamo ob tel izgubi iskreno sožalje! — Kdo ve kaj? Moj sin E\vald Ullrich, rezervni kadet pri 4. bataljonu 87. pešpoika, vojna pošta št. 34. je bil do začetka julija v Tuzli v Bosni. Potem je prišel njegov bataljon z nadporočnikom baronom Hol-rzem na drugo fronto. Od 25. julija nimam nobene vesti o svojem sinu. Če kdo kaj ve o njegovi usodi, ga lepo prosim, naj mi to sporoči. — Ivan Ullrich, učitelj v Kremsu ob Donavi. — Razde!Jevanje božičnih daril. Krasno poslopje c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani je od začetka svetovne vojne velika b^vica za naše ranjene in obolele junake. Le majhen prostorček je ostal reserviran učiteliicam ženske obrtne šole, gospodičnam Klementini H r o v a 11 n, Ani S c h m i e d in Filomeli S t n e -kovic (gdčna. Marija Vehar ie bila svoj čas prideljena vojni akciji obrtnega pospeševalnega zavoda v Ljubljani), ki tukaj s svojimi učenkami že 16 mesecev vzdržujejo atelje za krpanje starega in za napravljanje novega vojaškega perila. Dasi so prostovoljno posvetile svoje moči temu blagemu činu človekoljubnosti, dasi imajo tukaj dan za dnem polne roke dela, vendar to še ni bil višek njihovega patriotičnega čustvovanja. Ker imajo venomer priliko videti, kako kruto ravna vojna z mladim življenjem, so zaželele olajšati telesne bolečine z dobrotnimi darili, ki imajo primerno veliko tolažilne moči. In našla so se zlata srca, ki so darovala obilo, denarja In blaga, vse pa so nabrale učiteljice-samaritanke s svojimi učenkami. Same so potem kupile, kar utegne razveseliti trpečega vojaka-junaka, same so napravile zavitke (v vsakem so bili 3 žepni robci, par nogavic, 25 cigaret, 10 razglednic. 1 svinčnik, 1 škatljica vžigalic in 2 jabolki) in same delile ta darila. Na razpolago je bilo toliko (1477 K 30 v denarja, 7400 cigaret, 3 škatle tobaka za cigarete, 12 ducatov žepnih robcev, 3 steklenice ruma in nekaj peciva), da so na sv. Štefana dan lahko obdarovale samo v državni obrtni šoli 263 ranjencev. Nadstrežniki so dobili 12 zavitkov z žepnimi robci, nogavicami in cigaretami, strežniki pa 40 zavitkov cigaret. Poleg tega so dobili ranjenci v rezervni bolnici na Viču 18 velikih zavitkov, njin strežniki pa 61 zavitkov cigaret V rezervni bolnici y do- mobranski vojašnici na Poljanski cesti so razdelile med ondotne ranjence 120 velikih zavitkov. Na Silvestrov večer so pogostile v državni obrtni šoli 200 ranjencev in bolnikov s punčem in pecivom, povrhu pa je dobil vsak še 25 cigaret. Za njih strežnike je bilo ta večer pripravljenih 1800 cigaret. Po računih, ki jih lahko vsakdo pregleda v atsljeju c. kr. državne obrtne šole, je ostalo navzlic obi-lim stroškom še 231 K 88 v denarja, ki se bo porabil v teščilo ranjenim junakom prihodnjih slavnih bojev. — Novi predpisi o izdelovanju in razpečavanju kruha in peciva. C. kr. deželna vlada zaukazuje: 1. Obrtniško izdelovanje in prodaja vsakovrstnega malega peciva je prepovedana. Obrtniško izdelovanje ne-cukranega prepečenca (vodenega suhorja) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem političnega deželnega oblastva. 2. Za izdelovanje vsakovrstnega slaščičarskega blaga se pšenične in ržene moke ne sme porabljati. Za obrtniško izdelovanje ka-kesov se sme porabljati pšenična in ržena moka le v množini, ki ne presega 30 odstotkov skupne teže množine testa. Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in droženega blaga je prepovedano. Za obrtniško velja vsako izdelovanje za namene, da se oddaja blago drugim za plačiio. To določilo se nanaša torej tudi na pekarska in gostilniška podjetja. 3. Pekom in slaščičarjem je prepovedano prevzemati od drugih pripravljeno testo, da ga spečejo. 4. Pekarsko in slaščičarsko blago se sme pri izdelovalcih in kupčevalcih ter v gostilniških in krčmarskih obratih vsake vrste oddajati odjemalcem le če se zahteva ali naroči. Postavljati shran-ke, s temi izdelki na mize in ponujati jih v shrankih na svobodno izbiro je prepovedano. 5. Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz krušne moke v hlebcih ali štrucah s težo 9S0 gramov ali 490 gramov. Kruh se sme oddajati použilnikom samo popolnoma ohlajen. 6. Cena po določilih § 5. izdelaneea kruha s težo 980 gramov se določa na 56 vinarjev, in onega s težo 490 gramov na 23 vinarjev. Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gramov za ceno 4 vinarjev. — OpozorUo za trgovce z moko in za peke. Ljudstvo se dostikrat pritožuje in zateka celo k magistratu, češ, da ta ali oni pek ali mokar klju-bu krušni karti in ponudenemu denarju nekaterim strankam noče prodati moke ali kruha, češ, da tisti kupci niso njegovi stalni odjemalci, da mora blago, kar ga še ima, prihraniti za svoje stalne odjemalce in sploh da naj gredo tisti kupci tja, kjer so doslej kupovali. Nekateri mokarji raje moko iz teh razlogov celo skrijejo ter trde, da je nimajo več. Vsi ti obrtniki se najresnejše opozarjajo, da je tako ravnanje sploh in že od nekdaj sotinijsko kaznivo po § 482. k. z. in sicer pri ponavljajočih se slučajih poleg denarne kazni celo z odvzetjem obrta. Tembolj je torej v današnjih časih, ko tvori vsa moka in kruh v državi takorekoč *;oto, kateri nasproti stoji druga nota, namreč vse prebivalstvo drža j kot konsument, tako ravnanje tem >trož-je kaznovati. Prizadeti obrtr ki se torej opozaijajo, da morajo, če se hočejo izogniti kazenski sodniji. ravnati po načelu: »Kdor preje pride, preje melje«, t. j. dokler imajo kaj blaga, ga morajo dati vsakemu kupcu, ki se izkaže z veljavno krušno in močno karto in ki je voljan plačati. Pojem »stalnih odjemalcev« je danes brez pomena, nevzdržljiv in čisto nedopusten. Če je -stani odjemalec« prekomoden, da bi pravočasno stopil do svoje navadne trgovine, s tem ne smejo biti drugi ljudje zadržavani od nakupa, to je jasno, in tak zakasnel stalni odjemalec gre pač enako lahko okrog iskat moke in kruha, kakor ga morajo iskati drugi ljudje. Danes smo vsi v enakem položaju. Ker se pa peče dovelj kruha, se pač mokar-jev ne more siliti, da bi na eno in isto krušno karto dali več nego kvečjemu 2 kg moke, z ostankom krušne izkaznice naj si ljudje le kupijo kruha, ker moke nikskor ne prihaja toliko v mesto, da bi je kdo mogel dobiti kar za celo krušno izkaznico, katera ima marveč služiti za nabavo moke In kruha. Komur nasproti bi pa pek ali mokar ravnal tako, kakor zgoraj omenjeno, tisti naj takega obrtnika brez pardona ovadi državnemu pravdništvu. — Moka. Piše se nam: V teh težkih časih, ko se moramo tako — dobesedno — boriti za kruh in moko, nas tembolj zadeva krivica, da imajo gotovi oddajalci moke vedno pripravljeno opazko: »moko imam samo za svoje odjemalce!« Neki mokar svoje mokarije že parkrat sploh ni odprl, dasi je imel moko. Pri oknu se ie ljudem posmehoval* CdL tiutrU dobite moko, drugI dan pa Je že ni bilo več, izginila je čez noč. Njegovi sorodniki in posebni protežirane! so jo odnašali skrivaj pri zadnjih vratih. Matere pa begajo sem in tam in iščejo kruha ali * ^» r^ ~* nrs+~ * Življenje v Beigradu. Listi trde, da je v Beigradu fe precej mnogo prodajaln zopet odprtih. Pred nekaj Časom so bile še vse zaprte, prav vse. Zelo pogrešajo, da kavarne in gostilne niso odprte. Koliko je prebivalcev v Beigradu, tega iz listov ni posneti. * Hektor pl. Baltazzi, svoj čas znan jahač in goiitelj konj za dirke, ki je v avstrijskih športnih krogih igral veliko vlogo, je zdaj na Dunaju v prostorih jokej - kluba nagloma umrl. Baltazzi je spadal k ožji družbi nekdanjega prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. * Mednarodnega žepnega tatu* ki je izpraznil že bogvedi koliko žepov, so pred nekaj dnevi in flagranti zasačili na Dunaju, Mož je 48 let star in je bil že zaprt v Parizu, v Beroli-nu, v Druselju, v Pragi in v Nowem Yorku. Med svojimi tovariši vživa renome, da je mojster v svoji stroki. Začetkom vojne se je slučajno mudil v Avstriji in so ga kot ruskega podanika internirali Mož pa je kmalu ušel in od tedaj živel na Dunaju. Po •oklicu Je krojač, m ie 35 let si imel šivanke v rokah, nego le roko v tujih žepih. Zove se Natan Kohen in je doma v Grodnu na ruskem Poljskem. * Iz bede v smrt. V nedeljo sta si hoteli na Dunaju z vdihavanjem plina končati življenje 50 let stara Marija Haberl in njena 15 let stara hči, a ljudje so jima prišli še pravočasno na pomoč in ju oteli smrti. Oddani sta bili v bolnico in bili tam zaslišani, zakaj sta se hoteli usmrtiti. Mati je hotela na vsak način končati svoje življenje in zato se je tudi hčerka odločila, da umrje z materjo. Mati je že več let bolna in ima troje sinov v vojni. Dva sta oženjena, za enega je mati dobivala državno podporo. .Mati in hči sta živeli v največji bedi; godilo se jima je tako hudo, da bi bili raje umrli, kakor da bi bili še dalje prenašali tako trpljenje. In to se je zgoddo v mestu, kjer je toliko bogastva, da jć /»,N- Fr. Presse« cele tedne prepevala; himne, kake velikanske kupčije se delajo z luk-sus - stvarmi. A Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za zavod za v vojni oslepele vojake: Gosp. pl. Terbuhovič, sodnik v p., iz Vel. Loke, 20 kron. Za Ciril - Metodovo družbo: Gosp. pl. Terbuhovič, sodnik v pok., iz Vel. Loke, 10 kron; Matilda Sebe-nikar z Unca pri Rakeku, 20 K; mesto venca na grob gosp. dr. Stanko Stergerja, rodbina MankoČ iz Trsta, 50 kron, v počaščenje spomina pokojnega dr. Stanko Stergerja, dr. Josip Červenv — Zinka in Karla, iz Cerknice, 20 K, v počaščenje spomina pokojnega dr. Stanko Stergerja, Anten Fazo, jurist v Tivatu pri Boki Kotorski, 10 kron, »za jednu izgubljenu skladu« in prov. mojster I. De-kleva, istotam, 5 kron. Skupaj 115 kron. Za »Rdeči križ«: Gosp. Bohu-slav Nykl iz Medvod, 5 K 06 vin., zbrano na Silvestrov večer v gostilni »pri Jesihu« v Medvodah. Za »Domovino«; »Kino - Central« 100 kron, kot del čistega dobička od dobrodelnih predstav ob božičnih in novoletnih praznikih. Srčna hvala! Popravek. V petek, dne 31. decembra 191 o smo med darili za Ciril-Metodovo družbo in Rdeči križ izkazali pod imenom Miha Planer itd. 20 kron in 20 kron. Pravilno se mora glasiti v obeh slučajih: Gospića Min-ka Piaper, plačilna natakarica pri »Figovcu« v Ljubljani. Danasni list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Jeza, nezadovoljnost in pobitost so vzroki zagatenja in slabe prebave. Mnogo ljudij trpi na tem, ne da bi pazili na to, mnogi pa so, ki hočejo to zlo odpraviti s črevo dražeči-mi, želodec slabečimi odvajili. Njim vsem naj bo opomnjeno, da se dobi izvrstno ne dražeče ter milo odvaji-lo: Fellerjeve čiste rastlinske rabar-barske kroglice z znamko Elza-kroglice. Njihov učinek je gotov in mil in jih lahko jemljejo tudi ženske in otroci. Vedno čujemo o draženju črevesa vsled rabe močno učinkujo-čih odvajil, radi tega je potrebno opozoriti na mile Fellerjeve Elza-kroglice. 6 škatljic tega izbornega sredstva za želodec stane franko samo 4 K 40 vin. Naroča se jih pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica. Elza-, trg št. 238. Hrvaško. Tudi Fellerjev JJbolečine/ tolažeči rastlinski esenčni flaid z znamko Elzafluid 12 steklenic r samo za 6 K franko se lahko obenem naroči, da se ima to izvrstno domače zdravilo vedno pri rokah, če se pri prepihu ali vlažnosti zboli. Na tisoče je prijateljev in naročnikov Elza preparatov. (ev) 70 vinarjev. Jščem pridno, neomadeUvano vestno m skrbno gospodinjo. %i bi s* upata govedini lit na velikem posestvu, želim, da 5« razume tudi nekaj o trgovini. Jitarotf 30 do 45 tet J>.ača po dogovoru. Jifofitev ni irtlf* če na. — Pismena venudbe naj se naslove na ucra\n , S*cv Aarcda" pod ..Poštenost153 \ 53 fin- 1 VsegamogoČni je včeraj nenadoma poklical k Sel »i svojega najzvestejšega in najplemenitejšega služabnika, našega predobrega, nadvse ljubljenega očeta, tasta, deda, brata in strica, gospoda Frana c kr. komercijalnoga svetnika Povšeta, drž. In dež. poslanca, predsednika c. kr. kmetijske družbe, komtnr Fran Josipovega reda, vitez reda žel. krone m. In Fran Josipovega reda, ImejjltelJ zlatega zaslužnega križca s krono in papeževega zaslužnega križca pro Eccl. et Pontifice itd. itd., da v svoji neskončni pravičnosti povrne preblagi dusi vsa storjena dobra dela. Vsi, ki ste ga poznali in ljubili, spominjajte se ga v molitvah! Truplo nepozabnega se prepelje v četrtek, dne 6. t. m., ob 3. uri popoldne, iz hi^e neizmerne žalosti, Komenskega ulica št. 13, na pokopališče v Stepanji vasi. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Prosi se tihega sožalja. V LJUBLJANI, 5. prosinca 1916. Evgen Povše, e. kr. finančni koncipist; Amalija Pogačnik, Ema Globočntk, Mercedes Šfakovlc, Erna Kraje, otroci. — Držala Wessner roj. Povše, sestra. — Fran Globočnik, c kr »tutiuk; dr. med. Josip Pogačnža, c. kr. nadzdravmk: &g. Matija Kraje, deželni stavbni svetnik: zetje. — Vsi vsaki, vnukinje, nečaki in nečakinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. C. kr. kmetijska družba V Ljubljani daje naznanje vsem svojim podružnicam in udom preluzno \ est, da je njen prezasltižni in dolgoletni predsednik blagorodni gospod dipl. agr. Povše komtnr Franc Joželovega reda, vitez reda železne krone III. vrste In Franc Jožeiovega reda, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono In papeževega častnega križca „pro EccL et Pontiiice", ravnatelj kmetijske šole v p,, komercijalni svetnik, predsednik Samostojnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe, predsednik Ljudske posojilnice, častni občan mnogih občin, drž. in deželni poslanec, graščak Itd., dne 4. januarja 1916, ob devetih zvečer, nenadoma preminul. Pogreb za kmetijstvo velezasluženega blagega rajnika bo v četrtek, dne 6i januarja, ob treh popoldne iz hiše žalosti Komenskega ulica štev. 13 v rodbinsko rakev na pokopališču v Stepanji vasi pod Ljubljano. V LJUBLJANI, 5. januarja 1916. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. januarja 1916. 3. štev. I Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra, nadvse ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična Zahvala. I Za obile dokaze iskrenega sočutja in tolažbe, ki so nam došli ob smrti naše iskrenoljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične Nežika Nabernik ! Nežike Nabernik na Novega leta popoldne ob 1/4 4 po dolgi, zelo mučni, bolezni večkrat previđena s svetimi zakramenti, v cvetu mladosti mirno v Gospodu zaspalu. Pogreb nepozabne se je vršil v ponedeljek dne 3. januarja t. 1. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Krakovski nasip št. 10, na pokopališče k Sv, Križu. Priporočamo jo v blag spomin in molitev! V LJUBLJANI, 5. jan. 1916. Rodbine Nabernik m Premk izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so drago rajnko spremili k zadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo. Osobito častiti duhovščini, gg. pevcem za krasne žalostinke, ter gospodičnam, ki so nosile vence. Vsem in vsakemu posebej najsrčnejšo zahvalo. 41 V LJUBLJANI, 5. jan. 1916. Žalujoči ostali. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga, oziroma predobrega očeta, gospoda izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi vsem dragim znancem in prijateljem, osobito goriškim beguncem, ki so preblagega pokojnika spremljali k večnemu počitku. Bog plačaj I joči ostali. PP9** Smeh in veselost Central i v deželnem gledališča. Samo tri dni! Samo tri oni! Velika, najnovejša veseloigra v 4 delanjih. Sestavil Hans Brennert, režija Einar Zangenberg. Velezanimivo dejanje! Velekomični prizori! Žrtev matere. Slike Iz ameriškega pustolovskega življenja v 2 dejanjih. Kinematograiična vojna poročila. kiti Razglas. Pri 51. žrebanja srečk ljubljanskega mestnega loterijskega posojila, ki se Jo vršilo dne 3. januarja 1916 je bUo izžrebanih naslednjih 800 številk, katero zapadejo dne 2. julija 1916 v izplačilo; št. 879 2192 3607 4839 6054 8107 9338 10964 11959 13054 14278 15015 15681 16931 18073 19208 20737 23227 24265 25337 26470 27673 29335 30319 32191 33569 34350 35961 37036 38821 40655 42949 44148 45127 46658 48309 49890 50948 52271 53942 55170 57128 58764 59745 60961 62436 63364 64594 65493 67094 68278 69427 70761 71831 73337 74434 Št. 918 2458 3629 5134 6100 8179 9382 11053 11969 13075 14297 15016 15883 16949 18102 19265 20772 23245 24307 25391 26580 27681 29341 30327 32237 33624 34560 36199 37090 38955 40749 42983 44180 45445 46680 48382 50000 50956 52285 53975 55334 57151 58792 59750 61093 62520 63392 64640 65566 67154 68343 69777 70827 71841 73394 74477 83 997 2519 4076 5278 6250 8186 9631 11069 12009 13109 14351 15050 15896 16999 18112 19444 20783 23254 24351 25451 26588 27706 29411 30559 32467 33658 34561 36228 37449 39095 41171 43083 44208 45583 47142 48568 50006 50989 52306 54212 55363 57218 58963 59818 61164 62629 63419 64645 65601 67185 68364 69874 70931 71872 73412 74485 118 1217 2592 4114 5370 6319 8275 9663 11102 12220 13163 14370 15115 15942 17205 18150 19550 21030 23276 24405 25579 26645 27762 29614 30582 32502 33705 34628 36312 37583 39160 41289 43173 44219 45654 47294 48598 50101 51150 52418 54256 55376 57227 59000 59887 61331 62634 63737 64726 65628 67323 68405 70033 71152 71989 73469 74665 198 1335 2716 4138 5535 6430 8321 9725 11553 12273 13171 14461 15121 15981 17357 18267 19551 21686 23301 24406 25786 26929 27800 29644 30623 32562 33716 34670 36325 37601 39449 41438 43251 44386 45740 47524 49183 50119 51282 52524 54387 55531 57396 59170 60066 61479 62655 63768 64790 65782 67342 68471 70052 71217 72026 73562 74681 1223 42696 62032 59680 „ 21526 „ 44765 „ 72840 „ 74744 . 5274 . 72757 m 68140 „ 61039 227 1482 3077 4204 5553 6640 8496 9778 11572 12295 13177 14482 15241 16043 17447 18352 19568 21706 23532 24452 25793 26944 27810 29658 30785 32646 33718 34703 36363 37703 39504 41579 43291 44482 45774 47533 49424 50176 51370 52721 54529 55769 57410 59283 60072 61655 62789 63819 64835 65856 67390 68566 70095 71453 72146 73693 74861 z dobitkom K h 79 385 1548 3130 4218 5612 6671 8616 9802 11581 12391 13463 14639 15252 16295 17481 18533 19592 21727 23724 24614 25822 27010 27962 29664 30971 32709 33766 34850 36442 37867 39569 41766 43355 44706 45786 47739 49478 50207 51372 53002 54547 55844 57568 59326 60094 61682 62800 64089 64891 65905 67504 68616 70108 71516 72536 73713 464 1561 3131 4242 5614 6722 8737 10164 11619 12409 13699 14650 15331 16312 17500 18724 19626 21819 23790 24661 25823 27262 28208 29721 31083 32714 33785 34890 36459 38015 39981 41772 43371 44802 45907 47803 49524 50269 51509 53020 54567 55983 57615 59437 60249 61702 62912 64186 64898 66248 67629 68742 70114 71672 72906 73949 50000-3000-2000-1000-1000-1000-1000-1000* 600-600-600-600-521 1639 3160 4472 5683 7004 8981 10189 11630 12506 13708 14677 15381 16322 17605 18766 19630 22161 23798 24781 25845 27263 38278 29757 31272 32781 33869 35128 36524 38026 39992 42017 43451 44857 45988 47869 49618 50449 51595 53026 54629 56056 58115 59441 60300 61892 62945 64210 64957 66326 67885 68869 70252 71674 73082 73975 K 60- 630 1857 3195 4474 5702 7113 9006 10208 11807 12523 13766 14768 15394 16443 17689 18859 19660 22214 23918 24914 26009 27348 28567 29838 31316 33018 33977 35378 36537 38195 40015 42119 43484 44889 46018 47884 49638 50511 51734 53113 54630 56158 58125 59488 60347 61921 62971 64217 65019 66669 67959 68885 70351 71694 73154 73995 716 1887 3238 4647 5722 7318 9074 10263 11822 12532 13808 14781 15453 16450 17752 18887 19771 22522 24027 24926 26016 27440 28965 29919 31532 33033 34001 35448 36623 38250 40204 42390 43637 44890 46210 48061 49658 50616 51764 53189 54675 56336 58141 59516 60424 62063 62974 64225 65036 66794 67986 68896 70361 71796 73169 74153 820 1942 3302 4694 5754 7540 9206 10312 11851 12700 14170 14806 15572 16494 17810 18964 19987 22556 24096 25023 26029 27482 29004 29936 31791 33236 34031 35588 36759 38416 40379 42759 43770 44897 46256 48064 49760 50677 51800 53439 54854 56592 58339 59557 60501 62084 63058 64484 65068 66964 68113 68923 70520 71804 73185 74314 868 2188 3400 4716 5791 7600 9257 10482 11940 12732 14211 14812 15635 16693 17893 19005 20525 22745 24130 25071 26083 27573 29019 29958 31806 33369 34085 35652 36893 38648 40588 42769 43941 45073 46336 48141 49768 50738 52005 53737 54982 56795 58461 59617 60768 62227 63109 64510 65461 66983 68116 69042 70580 71812 73211 74337 in /4ttbl z dobitkom po Od doslej izžrebanih srečk, se nastopne še niso predložile v izplačilo: St. 30611 828 2472 9180 18795 22237 23087 24157 34735 24941 z dobitkom K 50000'— 3000 — 1000*— 1000-— 1000-— 1000-— 1000 — 1000 — 1000-— 600-— 872 2189 3449 4767 5808 7974 9334 10623 11958 12972 14215 15006 15636 16839 17967 19074 20640 22949 24178 25100 26460 27622 29223 30308 31990 33541 34138 35792 36944 38653 40612 42932 43969 45103 46582 48256 49770 50902 52149 53765 55117 56934 58502 59724 60794 62294 63118 64585 65466 67053 68149 69278 70741 71816 73299 74342 55 Št. 66 106 170 243 387 415 454 513 552 568 606 642 794 829 1035 1163 1257 1342 1361 1410 1443 1504 1522 1523 1685 1723 1871 2026 2178 2269 2286 2423 2446 2480 2520 2698 2722 2760 2771 2924 3246 3310 3394 3442 3559 3578 3689 3690 3836 3918 3978 3983 4079 4101 4102 4152 4230 4247 4379 4450 4461 4479 4540 4545 4704 4706 4729 4763 4896 4929 4949 4995 5006 5202 5205 5208 5209 5218 5241 5334 5474 5505 5582 5640 5643 5679 5735 5740 5760 5767 5807 5830 5963 5989 6064 6078 6136 6211 6275 6305 6309 6324 6350 6351 6385 6453 6681 6860 6879 6969 6983 7058 7062 7165 7200 7380 7426 7478 7630 7647 7683 7733 7833 7967 7987 8034 8521 8559 8597 8658 8819 8826 8861 8907 8930 9001 9007 9216 9239 9299 9344 9389 9710 9744 9808 9956 10031 10100 10114 10213 10252 10295 10356 10376 10408 10426 10460 10685 10833 10843 10863 11045 11047 11060 11134 11150 11265 11455 11531 11635 11791 11893 11999 12130 12142 12173 12195 12199 12210 12222 12304 12306 12309 12345 12416 12596 12666 12735 12774 12859 12867 12889 12928 13025 13242 13313 13315 13422 13447 13459 13488 13624 13679 13893 13908 13928 13969 14003 14055 14077 14141 14422 14533 14537 14586 14593 14644 14716 14846 14852 14862 14867 14881 14961 15136 15228 15410 15460 15503 15543 15648 15887 15988 16067 16069 16306 16503 16644 16651 16699 16713 16716 16732 16788 16847 16852 16924 16973 17057 17242 17268 17282 17283 17328 17493 17495 17553 17561 17578 17668 17735 17843 18032 18033 18034 18055 18146 18174 18269 18307 18340 18421 18429 18464 18545 18607 18609 18621 18656 18657 18787 18845 18922 19004 19007 19219 19284 19403 19404 19428 19429 19432 19487 19607 19631 19706 19775 19873 20077 20104 20220 20254 20275 20302 20311 20390 20486 20707 20818 20860 21084 21137 21295 21309 21321 21338 21441 21491 21493 21572 21729 21735 21784 22007 22175 22257 22328 22459 22533 22571 22873 22902 22922 23101 23243 23265 23289 23312 23321 23323 23363 23421 23433 23613 23735 23791 23835 23945 23962 24047 24131 24182 24393 24663 24756 24765 24777 24845 24867 24871 25275 25318 25366 25426 25611 25686 25759 25784 26008 26053 26127 26261 26332 26368 26407 26482 26625 26627 26630 26670 26692 26718 26741 26760 26763 26793 26961 26973 27109 27133 27164 27175 27177 27181 27330 27419 27532 27547 27679 27725 27871 27919 27932 27936 28006 28176 28225 28241 28337 28341 28395 28432 28509 28568 28571 28673 28710 28713 28758 28848 28885 28973 29012 29031 29037 29043 29186 29206 29271 29277 29301 29347 29460 29649 29809 29908 29951 30061 30157 30185 30315 30394 30557 30652 30669 30694 30760 30811 30615 30825 30903 30969 30981 31023 31045 31093 31131 31155 31159 31215 31378 31382 31555 31572 31637 31674 31706 31758 31760 31804 31847 32044 32080 32111 32127 32222 32304 32354 32395 32662 32746 32805 32869 32916 33014 33086 33197 33225 33248 33347 33348 33435 33546 33551 33685 33759 33851 33923 33927 34020 34106 34262 ^134 8574 3. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 5. januarja 1916. Stran 7. 34333 35568 36486 37259 37799 38739 39810 40272 40814 41887 42839 43530 44279 45529 46893 47770 48650 49377 50256 51418 52132 53226 54532 55182 56771 57609 59060 60221 61186 62557 64038 64833 65575 66370 67174 68047 68912 70117 70661 71636 72860 73841 34335 35578 36519 37298 37811 38835 39852 40307 40995 42002 42864 43555 44281 45706 46945 47892 48664 49453 50283 51524 52136 53399 54582 55201 56852 57612 59084 60385 61212 62649 64085 64849 65638 66460 67192 68095 68934 70127 70686 71714 72834 73950 34440 35622 36628 37319 37854 38896 39858 40313 41058 42043 42905 43670 44504 45724 46975 48003 48737 49456 50292 51537 52216 53588 54583 55231 56866 57683 59102 60450 61277 62667 64114 64922 65690 66483 67329 68147 68947 70144 70788 71975 72913 73978 in 74920 z dobitkom 34449 35658 36641 37344 37934 38912 39903 40564 41223 42095 42918 43773 44518 45803 47048 48046 48784 49458 50300 51553 52437 53602 54664 55517 56920 57982 59^50 60604 61382 62834 64151 64944 65761 66504 67361 68220 68962 70219 70979 71985 72932 73997 po 60 K. 34527 35666 36692 37397 37959 38939 39911 40569 41309 42123 43077 43794 44701 45874 47066 48056 48790 49549 50483 51583 52462 53736 54717 55577 56955 58071 59271 60635 61424 63018 64183 65035 65929 66639 67442 68285 69152 70249 71001 72079 73152 74155 34922 35921 36804 37483 37972 38972 39921 40579 41469 42147 43080 43887 44899 46008 47081 48070 48867 49577 50606 51733 52466 53779 54748 55591 56966 58234 59289 60849 61496 63286 64204 65062 65993 66664 67462 68303 69193 70273 71113 72108 73182 74252 35005 35949 36931 37487 37988 39050 40116 40604 41482 42174 43081 43891 44944 46023 47093 48160 49085 49591 50625 51774 52590 53821 54751 55681 57066 58248 59402 60941 61634 63517 64474 65065 66059 66668 67580 68368 69331 7027/ 71156 72230 73420 74253 35020 36032 36943 37548 37993 39115 40142 40608 41494 42371 43182 43898 44978 46030 47193 48269 49089 49637 50647 51833 52605 53902 54905 56128 57081 58323 59438 60962 61666 63513 64507 65137 66171 66777 67609 68382 69345 70288 71257 72307 73449 74269 35033 36071 36993 37566 38053 39125 40145 40643 41516 42444 43190 43974 45035 46147 47275 48293 49132 49640 50996 51844 52621 54157 54936 56261 57082 58410 59497 60938 61929 63575 64601 65161 66176 66796 67657 68665 69403 70320 71259 72491 73570 74346 35140 36197 37017 37600 38149 39203 40167 40645 41634 42598 43280 44065 45080 46368 47290 48323 49163 49880 51036 51934 52637 54294 54979 56371 57124 58471 59743 61032 61955 63588 64621 65206 66202 66844 67699 68731 69447 70349 71293 72522 73574 74436 35328 36200 37019 37617 38404 39224 40189 40670 41688 42619 43376 44069 45137 46496 47335 48381 49173 49926 51115 51985 52776 54372 55016 56596 57203 58493 59784 61038 61979 63651 64629 65360 66236 66872 67771 68743 (^9460 70353 71337 72563 73595 74511 35347 86352 37073 37756 38524 39240 40218 40693 41717 42633 43421 44099 45263 46615 47404 48459 49276 49934 51295 52017 52343 543S6 55047 56698 57255 58736 59812 61039 62052 63721 64670 65363 66292 66949 67814 6S778 69652 70440 71365 72584 73617 74779 85379 36357 37118 37781 38712 39452 40249 40695 41783 42731 43465 44143 45384 46707 47606 48559 49344 50066 51358 52093 52890 54465 55122 56754 57348 58743 59921 61096 62074 63754 64685 65424 66330 67015 67874 68855 69961 70465 71462 72620 73666 74803 35419 36380 37229 37784 38715 39589 40269 40798 41792 42833 43507 44202 45446 46823 47634 48641 49373 50125 51367 52105 53118 54498 55175 56758 57422 58918 60056 61153 62353 64025 64775 65558 66338 67109 67995 68876 70080 70478 71568 72709 73724 74891 Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. Januarja 1916. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. Išče se prazna soba Z vporabO kuhlnfe " februar. — Ponudbe pod „SOba/5211 na upravo. »Slcv. Naroda« 52 Prodajalka z daljšo prakso, teli primerne službe v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na u!^r »Slov. Nsr« pod Merkur/29." Najbolje naložen denar I 2 hiši v Vodmatu 53 pređasta zaradi rodbinskih razmer za polov co cenilne vrednosti, tako da se naložen denar obrestuje po 12r — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „12 _24 Večja trgovina z mešanim blagom, z dobrim prometom, v !2pem kraju, kier se več cest križa, se pod ugodnimi pogoji z 1 marcem ali z aprilom 2 vsem obstoječim da v najem. Poasnila in pogoje daje IVAH RAZBORBEE, v Šmartnem pri Litiji. 31 I taj da] več kaj i Samo tisti, kdor poskusi, ve, kaj je moja iariljeva moka. Kdor naroči enkrat, bo naročil gotovo večkrat. Por valite I Za en sartelj samo en zavitek brez kake druge moke, brez V!korja, kvasa itd. Cena Še vedno -amo K 1'30 ra zavitek. Tudi pojasnila, kako se naredi, na razpolago. Zatorej naročite obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3315 pri razpošiljalnici šartljeve moke tal Krek, $orovije, Koroško. Mirna stranka (2 osebi) išče 2 ali 3 sobe s kuh no, za februar. Ponudbe pod „čedno 22" na upravn. »Slov. Naroda«. 22 bi rad nastopil pri kakrm županstvu, vdovec, (54) zmo?en obeh deželnih jezikov z lepo, lahko. Čitljivo pisavo. — Glede podrobnosti naj se slav. županstva blagovolijo obrniti na naslov: JANKO P-EŠaC Smalčtavaa, pošta: &t Jernet, Dolenjsko. katera je popolnoma sposobna tudi nemščine v pisavi, se »prejme. Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 26 500 kron! Vam plačam, ako Vasa knrfe očesa, bradavice, obtiSčaneft v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Bil balzamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K, 3 lončki K 1-50, 6 lončkov K 4 50. Eemeav, Koslee (Kassa) I Posttacu 12 22, Ogrsko. ?842 Kontoiist veSč hrvaškega, slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in stenografije, teli premenitl slnibe. Gre tudi na deželo. 44 Ceni. vprašanja na unravn. »Slov. Naroda« pod „Vestnosi 44". trgouino od kakega trgovca, ki mora januarja k Tojakom. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda pod nngodaO 5". Trgovci in p reku po vale i Bolni kreme - zrezbl (Kriegs-Ereme-Sckiilttan) nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek 1 karton 26 kosov S 4'—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397 Brandt v Llnbllanl, poŠta 7. erent. tudi ženska moč se 8pre|me v službo Ponudhe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnega zahtevka so nasloviti na 3 liče alntbo v zasebni družini. Cenj. ponudbe pod „sobarica/ 39" na upravništvo »Slov. Naroda«. _39_ Mesarski mojster 30 let star, vojaščine prost, samostojen delavec, spreten kupec in prodajalec, zmožen nemškega, slovenskega in Italijanskega jezika, išče primerno mesto. — Ponudbe pod , Streh sam 003'* na anončno ekspedicijo Klenreich, Gradec, Sackgasse, 47 Izurjenega kletarja dalje sodarskega pomočnika ali učenca in 2 kletarska delavca ter kočijaža (vsi vojaštva prosti) sprejme takoj tvrdka M. Rosner & Con Peter Ma|dlč, Celje. I Spod. SiSka poleg pivovarne ,UNI0N< 2±y£ X O rezano na kose, v zabojih, dobavila za 205 S za 100 kg veletrgovina Jožef Pick, Gradec. lokal dobro izurjeno, iz dežele, in : krepkega dečka : sprefme večja tvrdka na Dolenjskem. Ponudbe pod „prodaialke/21" na upravo. »Slov. Naroda«. 21 Naznanilo. Dovoljujem si naznaniti, da sem bil vsled pomanjkanja plnaniil ena OSCbj&j povzročenega po ?e niih razmerah, primoran. US t a V/' ti Z8 5 "daj svoje poslovanje kot odvetnik in se odvetništvu odpovedati s pridržkom, da ko, nastopijo zopet redne razmere, pisarno zopet otvorim. Kot prevzemnik pisarne bil je določen moj dolgoletni pisarniški tovariš gosp dr. Fran Tominftek, odvetnic v LJubljani. 42 Zarjovornifttvo v kazenskih zadevah izvrševal bodem fndi ie za naprej. V Llnbllanl, dne 30. dec. 1915. Dr. Valentin Krisper, odvetnik v LJubljani. v Kolodvorski ulici z 2 izložbenima oknom* EHF* se odda takoj. (Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Rovšok. 48 22 let star, mai.iln's tudi v galanteriji in konfekciji želi s 1. ali 15. februarjem mesto izpremeniti. Najraje sprejmem mesto potnika« Onime dop:se z navedbo plače pod Mar itfaktartst 40 ca u pravništvo »Slov. Narod?. 40 ^= Najboljša in najzdravejSa T'— barva1 za lose In brado i je .dr. Drallea „NEBIL11, k\ daje j sivim in pordeSelim lasem njih prvotno naravno in zdi avo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnoriava in črna v steklenicah j t navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri I Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo st. 1« Lasno kito, podlage la mreilce ▼sob vrst; gledali* 5ne In toaletno potrebščine itd. == ■i u „KINO IDEAL S5#" Samo še danes 5. in jutri 6« januarja nastopi najlepša in najboljša filmska umetnica yAud Nissen" v tridejanski Žaloigri: 9,Beg pred smrtjo." 2. I^esstrov teden. Voine aktualitete. 3. Toddyjeva »pomladna vožnja. Uc nkovita veseloigra v 3 dejanjih. Mladini nI primemo. pSftlittKE Sonraatiro ubija, v^tt* ružabni drami. Samo za trgovce In preprodajalce) Največja izbira razglednic reprodakclfe poljske, čoike, bolgarske, nemike, danske, švedske umetnosti, kakor tndl čestitko m vso priliko, bojne, vojnike, prirodne, ljubavne, cvetlice, glave, žaljive Ltd. od 4-— do 12«— kron za 100 komadov. Dopisnice s štirimi vladarji Rudolf Polaček. JurSšičeva ulioa štev. 21« Cenik zastonj« 34 Cenik natonj. s Goriška ljudska posojilnica s vp. zadruga s omejenim jamstvom v Gorici, katera postaje začasno pri »Zvezi slovenskih zaorag" v fjabljani, f m 3551 da obrestuje hranilne vloge od januarja 1916 dalje po 431 Oi 4 0" Opr. Ste*. 1/16. 54 Konkurzni oklic. Razglasite? konkursa o imovini »Glavne hranilnice in posojilnice v Mokronogu registrovane zadruge z neom. zavezo«. Konkurzni komisar: Vsakokratni predstojnik c. kr. okrajnega sodišča v Mokronogu. Upravnik mase gosp. Gregor Demšar, c kr. notar ▼ Mokronogu. Prvo zborovanje upnikov pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronoga dne 19. lannarjn ltl* nonoldao ob t. ari. _ Oglasitveni rok pri sodi&u v Mokronogu do IS. fobrmarja 1918. Narok za ugotovljevanje pri imenovanem sodišču dne 14. Biarca 191 • ob 9. ari C kr. okrožno sodišče v Rudolfovem, oddelek L dna & januarja 1916* 3 73 4X Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*. OM i. 1916. 8. štev. Večja množina sodov stertinov in polovnlokov ie rabljenih, ¥ dobrem stanju ter oviB|OBl*\ Event. ponudbe z navedbo zaželjene množine pod 118M na anoiično ekspedicijo Edvard Brann, Dunaj I, Strobel- gasse 2. 50 Po Najvišjem pooblaščenju Njeg. j& ces. in kralj. Apost Veličanstva. -3t3e o* l^aTe dr*ž?. loterlla za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljestev in dežel. Ta denarna loterija Ima 11146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem zneskn 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 krOII. Žrebanje bo javno na Dunaju dne 10. februarja 1916. Srečka stane 4 krone. Srećke se dobivalo pri oddelka zs dobrodelne loterije na Dnnajn. m., Vor- j ders Zollamtsstrasss 5, pri kr. ogr. srečk, dohod . ravn telistvu v Budimpešti, -IX.. glsvn i carmsk i poslopje, po loterijah trafikah, pri davčnih, postnih, • brzofsvnih ln železniških uradih, pri mesfaloJcah itd. Igralni načrti za kunce ; srečk zastonj. — Srečke se pošiljajo mostnine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). \ - im ? Tojnein tac DaDolj Hvaležna in praktična I priložnostna in novoletno darilo so sam*"* ■J ai 3 9. * pGritzneHinpAffrana1 i valni stroji najboljši, doseda! nedoseini v trpet* nosti za rodbinsko r?bo in obrt- napai p Prednost: krogi j i če n tek, biserni ubod (Perlstich). Pouk - _ * v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se rade- Ze ud 3 milijone Mm •* S^SS SS TL IJmMSS^ = Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivalne stroje vseh sistemov). Josip Peteline, Ljubljana, za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hl i a. Stalna stranka išče za takoj leve za konje s primernimi prostori za vozove ter skladišča. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Narodau pod „Stalna stranka 24". 24 Hišnica brez otrok, 80 SpffS|sa\0 0 L 1010« Zglasiti se je v pisarni Filipa Supančiča, Blelwelseva eesta 18. I. nadstr. od 2.—4. ure popoldne. 6 Starejšega, vojaščine prostega popolnoma izurjeno trgovine z mešanim blagom, veSČa pismenfga dela, starejše prodajalke imajo prednost, kakor tudi učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trrdka 4 Norbert Zanier & sin v it. Petru v Sariatkl dolini. A. & E SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zaloflo, kakor: Športno in vojaško porilo in sicer: nogavice, gamaŠe, doko-lemce, snežne kučme* rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodie dlake in bombaža. Penilo za dame in gospode iz š fona, cefirfa, barhenta in iianele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke- Gumijevi plašči, nahrbtniki i. to do Na debelo in drobno. Gonoktein. 1 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti akutnemu in kroničnemu kanavcu (triperju\ belemu toku, cystidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d. Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piše Z e n tr a 1 bi a t fflr gesamte Gy-na ikologie und G e b u rts h i 1 f e , Band I, Heft 4, stran 127. Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauri, Menvan-thes trifol.) Kakor tudi smole Kawa-Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali kvantum Bismutha. čreslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega spajanja je tajnost proizvajalčeva - tako da se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislina, marveč deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjer se gode take spremembe na stenah žil, da nastanejo za lenkocite nepuSčne; s tem se ublažuje sekrecija tkaniva in zmanjšuje se gnojno iztekanje kapavca. Izginja tudi neugodno žgetanje pri vodi kakor tudi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Gonokoke. Draženje ledvic, škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tudi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tudi za siromake. Lamers (Amsterdam.) Dobi se v vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubi ana : Lekarna Trnkozcv, Zagreb : Lekarna ,SalT«tor\ S. Mit-te'back Jelaćićev trg. Proizv-ja : Farmakološko - kemični laboratorij Praga Vrlovice 552. Dobavite!; vojnega ministrstva in Vojno - zdravstvenega zdrnzenfs. Uradniško hranilno društvo v gradcu. JP re cl lit J mi za novo otvorjeno XVIII* sekcijo uradnikom, profesorjem, učiteljem, mnirovlfencem i, t« d. ob najugodnejših pogoiik. Takoj uplačljivi. Ročni predujmi do 240 K. Nikakih predstroškov. Hranilne vloge od vsakogar z dnevnim obrestovanjem brez rentnega davka po 0 brez odpovedi za po 1 0 ob 60 dnevnem 5 0 vsak čas dvigljšve zneske, S 2 0 odpovednem roku. Vloge. 6,500.000 K. Jamstvo v deležih: 15,800.(00 K. Število članov 6300. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med »/23 in V24 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Ba jec umetni in trgovski vrtnar mam j s sL ». n. (Mastio, Ja n nabija njegn 127 cvetlični salon samo f od Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mosta. Velika zaloga šahih vencev. zde lovaoie šopkov, iesm. trakov itd Zunanja naročila točno. Prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blagom, z večletno prakso, teli svojo sJnibo spremeniti. Gre tudi v filijalko, če bi bilo treba vloži kavcijo. Kje, pove iz prijaznosti upr. .Slovenskega Naroda. Znamko za odgovor je poslati. NA IZBIRO Kasne BLUZE pošilja tudi na deZelo: 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Kotiitaovlno, modne predmete. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah ■i in krstni opravi, it I O Jt C E •O 'e e L o E »»^ SJ E. n O 75 N e OJ I >0 ~ O .5 > _ o li HO O • Ml ce iti o PO 1 Jt C E S m i H 14 N S« N N N M »o V. c. kr. avstr. razredna literija. Pri naš poslovnici knplfene srečke so zadele: K 300.000 glavni dobitek st. 10.202, izžreban dao 16. okt 1915., IV. lot. K 30.000 .......it. 68.435, „ '.0.000 . ... št. 7.788, 130.168, „ 5.O00.......št. 68.425, mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 ln veliko število dobitkov po K 200. izplotall smo na đebltkMi za R 911.280— Prihodnje žrebanje bo SSF" 11. in 13. januarja 1816. Izžrebalo u uli 27» skiftii v iIudhi zinkn 1 Srečke prodaja o