Poštnina plačana v gotovini. Številka 5 /
I x h a j a tedensko Velja po pošti dostavljen: aa mesec .	. Din 10’—
za pol leta .	.	. Din 55*—
na leto .... Din 100‘— za tujino letno . Din ISO'— Oglasi po tarifi Rok opisov ne
moovi
Maribor, 9. Januarja 1957
N
Tednik za vsa javna vprašanja
Leteli.
Uredniitvo io oprava: Maribor Prešernova nlie« Brzojav: Neodvisnost Maribor Račun Poitne hranilnice Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in oprave 26-16
Vsebina:
Nekaj misli k »hrvaškemu« vprašanju. — Zakaj se v Španiji bije boi krvavi? — Pismo iz Pariza. — Učiteljski pokret in naša vas. — Naš štajerski kmet. — Sevenia meja. — Sokolstvo in zadruin/štvo. — Padec franka in lire in osš tujski promet. Naše najvišje načelo. — Usoda slovenskih deklet, ki morajo z doma.
»Neodvisnost« izhaja v soboto zjutraj'- Posamezna številka stane Din 2.50.
Združevanje vsega miroljubnega sveta. — Ogromen blok držav, ki so proti novemu prelivanju krvi. — Ako se ne zgodi kaj
nepričakovanega, se bomo približali lepšim dnem
Politične stranke
D asi se razvija na Slovenskem gibanje političnih strank že od l. 1848., torej skoraj 90 let, se vendarle zdi, da jih je med nami mnogo, ki ne vedo, kaj je prav za prav politična stranka. Prav zaradi tega se je strankarsko gibanje pri nas Slovencih tudi razvilo v nekaj bolnega in iznakaženega, v strast in sovraštvo, ki prehaja z zgolj političnega področja vedno bolj na zasebno življenje. Doživeli smo, da so se naši ljudje zaradi političnega strankarstva pretepali in pobi■ jali ter si tudi na različne drugačne načine osebno škodovali. Ali je to res v interesu političnih strank? In — ali politične stranke res zahtevajo medsebojno osebno sovraštvo, zločine, brezobzirnost in nasilje?
Kaj je torej prav za prav politična stranka? Nič drugega kakor gibanje skupine ljudi, ki stoji na nekem določenem stališču glede notranje in zunanje politike naroda. To stališče se nanaša na javna vprašanja, na ureditev življenja državljanov v okviru državnih zakonov, gospodarstva, prosvete, kulture, socialne razporeditve itd. Vsaka politična stranka ima torej svoje nazore in s tem svoje želje, ki so izražene v njenem programu. Te svoje nazore in želje hoče uresničiti na ta način, da zbira ljudi in jih pridobiva za svoje pristaše, pred vsem pa zato, da ob volitvah glasujejo za njene kandidate. Naloga kan didatov in iz njih izišlih poslancev pa je zopet, doseči v parlamentu čimvečjo veljavo ter če le mogoče tudi ohlnst v vladi, da bi potom parlamenta in vlade uresničili namene svoje stranke glede javnih vprašanj, kakor stoje t> strankinem programu.
Ker pa je uresničevanje programov političnih strank mogoče samo v demokratični in parlamentarni državi, je gibanje političnih strank izrazito plod demokracije. Dokler ni bilo demokracije, ni bilo parlamentov z voljenimi poslanci in ne parlamentom odgovornih vlad. zato tudi ni bilo političnih strank v našem današnjem smislu. Pa tudi v državi, kjer se demokracija odpravi, morajo politične stranke zopet izginiti, in na njihovo mesto stopi samovolja malega števila ljudi, ki jih ljudstvo ne more ne postaviti ne odstaviti ter seveda tudi^ne klicati na odgovor.
Vsaka politična stranka je torej že po tem namenjena narodu, med katerim deluje in v katerem si išče pristašev. Korist naroda, ali v njega okrilju te ali one njegove ljudske plasti, je tako vrhovno hotenje stranke. Zato stoji nad vsako politično stranko vedno narod kot celota. Preko njegovih vrhovnih koristi ne sme oziroma vsaj nikoli ne bi smela iti. Njeno delo je v tem oziru navzgor omejeno, to se pravi: podrejeno narodu kot ljudski skupnosti, ki ostane skupnost tudi tedaj, ako se deli sicer na sto strank. V bistvu je torej de lo političnih strank medsebojno tekmovanje za najvišjo mogočo izpolnitev političnih, upravnih, gospodarskih, socialnih, prosvetnih, kulturnih in drugih želj in koristi naroda!
Na tej podlagi so politične stranke samo izraz volje naroda, kateremu pripadajo. Ker pa so stranke le različna gibanja enega in istega naroda, so tudi njihovi pristaši mimo tega, da so njihovi politični verniki, tudi še vsi brez izjeme členi enega in istega naroda, torej v tem narodu bratje. Iz tega sledi, da se pač lahko ločijo kot pristaši strank, ne smejo se pa ločiti kot pripadniki svojega skupnega naroda. Vse, kar doseže za narod kot celoto ta ali ona politična stranka dobrega in koristnega, je dosegla za vse, ki pripadajo temu narodu in ji je treba to tudi priznati. In nasprotno: vse, kar je storila narodu škodljivega, je zagrešila nad vsemi pripadniki naroda.
Iz tega sledi, da se moramo n. pr. mi kot Slovenci zavedati vedno in ob vsaki priliki, da smo kot slovenski narod ena sama enota in celota, pa naj sicer pripadamo kot posamezniki tudi različnim političnim strankam. Zato se zaradi različne strankarske pripadnosti kot Slovenciin ljudje med seboj osebno ne smemo sovražiti, še manj seveda pretepati in moriti. Ako zahtevamo za sebe svobodo, da smemo pripadati tej ali oni politični stranki, moramo tako svobodo priznavati tudi svojemu sonarodnjaku, svojemu sosedu, prijatelju, znancu, kakor tudi sovražniku in neznancu. Ako le naš sorojak iz resničnega prepričanja pristaš druge politične stranke, kakor smo mi, moramo to njegovo prepriča-
V	zadinjih mesecih smo priče ogromnih svetovnopolitičnih hotenj in naporov, katerih usodnega, zgodovinskega pomena se oomo v celoti zavedali šele kdaj pozneje, ko oomo lahko bolj mirno in nepristransko gledali na sedanji čas ter njega dogodke. Komunizem in fašizem sta vzvr-cinčila svet z brezobzirnim utiranjem po tov do ciljev, ki sta si jih postavila. V sredi med njima pa brani svoj položaj demokracija in napenja vse ogromne sile, aa prepreči vsaj še v zadnji uri katastro-io divjega spopada, o katerem ne ve nihče na svetu, kam bi nas pripeljal. In pri-zuati moramo, da se bomo morah samo njej zahvaliti, ako bomo srečno premagali sedanjo nevarnost Mnogi razveseljujoči znaki kažejo, da napori zdrave pameti ne bodo ostali zaman.
Odpor proti sirovemu nasilju fašističnih metod raste posebno v zadnjih tednih vedno bolj v široko mednarodno gibanje, in v tem moremo zapisati v dobro velike in pomembne mednarodno-politične dogodke. Pred vsem sta se v teh najnevarnejših časih tesno oklenili druga druge dve veliki sili sveta: Anglija in Francija. Med tem ko v prejšnjih časih, morda ie pred dobrim letom, ni bilo popolnoma jasno, na katero stran se bosta postavili ti dve velesili, posebno pa kam bo krenila nazadnje Anglija, je sedaj opredelitev obeh docela vidna in trdna: obe sta ostali in ostaneta zvestj demokraciji in nasprotni vsaki fašistični mednarodni nasilnosti. To je važno zlasti glede na N e m č i j o. Ta je dolgo upala, da se ji bo nazadnje z dvolično igro le posrečilo pridobiti Anglijo na svojo stran ali vsaj za to, da bi v primeru kakega bojnega spopada ostala ob strani. Danes takega upanja ne more imeti več. Anglija je in ostane na strani Francije in s tem na strani vseh tistih, ki so proti vsaki vojski, ako bi pa vojska le nastala, bo vrgla vse svoje ogromne sile proti tistemu, ki bi io izzval.
Vse do nedavna je bila veliko vprašanje tudi slovanska Poljska, kije sedaj s svojimi preko 40 milijoni prebivalcev zares že prava velesila. Izglodalo je, da se bo na življenje in smrt naslonila na Nemčijo, toda zgodilo se je nasprotno. — Poljska se je naslonila tesno na Francijo in Anglijo in pred Novim letom smo izvedeli iz Pariza, da se je obvezala
Nevarnost nove vojske bo šla mimo nas
braniti ne samo Francijo pred eventuel-nim napadom s strani Nemcev, ampak tudi Češkoslovaško. Zato je tudi dobila od Francije veliko posojilo za oborožitev in gradnjo novih važnih železnic. Istočasno se je Poljska prijateljsko povezala z Romunijo, dočim je bila z našo državo Jugoslavijo itak vedno v najboljših odnošajih.
Prav tako /negotovi so bili nameni malih držav na severu Evrope, takozvanih baltiških republik, Litve, Estonske, Le tonske in Finske. Te države res niso velike in vojaško po sili svojih čet pomembne, tembolj so pa važne po svoji zemljepisni legi. Vse štiri zapirajo Nemčiji pot do mej Rusije. V tem torej, da leže med največjima nasprotnicama sedanjosti, med Nemčijo in Rusijo, je njihova ogromna mednarodno-politična cena. Ko so Nemci lani razglasili nekakšno križarsko vojsko proti boljševizmu, dejansko proti Rusiji, so trdno upali, da se jim bodo pridružili tudi Litavci, Estonci, Leton-ci in Finci, in zlasti glede zadnjih je iz-gledalo, da bo tudi res tako. Toda zgodilo se je popolnoma narobe. Vsi ti štirje narodi so spoznali, da jim preti od Nemcev večja nevarnost kakor od Rusov, in posledica je bila, da se sedaj druga za drugo približujejo na eni strani Angliji in Franciji, na drugi pa Rusiji. Nemci so tudi tu Izgubili Igro, kakor glede Poljske. Zid med Rusijo in Nemčijo je tako strnjen od Črnega do Severnega Ledenega morja. Nemčija je osamljena.
Vsem tem velikim mednarodno-politi-čnim dogodkom se pridružuje sedaj še nov, enako važen, za nas Jugoslovane pa še neprimerno večji dogodek: na Balka nu se urejuje še zadnji doslej nerešeni ra. čun, Jugoslavija in Bolgarija si podajata bratski in prijateljski roki' Te dmi bo med nami in Bolgarijo podpisana pogodba o večnem prijateljstvu in nenapadanju, o kateri govorimo podrobneje na drugem mestu. S to pogodbo bo odstranjena z Balkana vsaka nevarnost kakršnegakoli bojnega spopada. V primeru nove evrop ske vojske na Balkanu torej ne bo nobe ne fronte. Kaj pomeni to, si lahko predstavljamo samo, ako se spomnimo dogodkov v svetovni vojski, ko sta Turčija in Bolgarija na strani Nemcev in Avstrije presekali strnjenost zaveznikov. Ako se to ne bi bilo zgodilo, 'bi bili Nemčija in
Španija je še vedno
središče nevarnosti za Evropo
Vsi napori nacionalistov, da bi zavzeli Madrid, zaman. — Velika napetost zaradi postopanja Nemčije
Dejanski položaj na bojiščih v Španiji se tudi v zadnjem tednu ni bistveno spremenil. Nacionalisti so poizkusili dve srditi ofenzivi proti četam republikancev, a sta se obe popolnoma ponesrečili. Voditelj nacionalistov, general F r a n c o, je za Božič izjavil, da bo nova ofenziva, ki jo bo pričel, odločilna. Ako je mislil s tem resno, potem je bila ena od obeh teh dveh odločilna v takem smislu, da je pokazala nemoč njegovih čet. Dasi so bili napadi sedaj bolj srditi kakor vsi dosedanji, so jih republikanci vendarle odbili in ponekod celo sami napredovali. S tem pa seveda še ni izgledov, da bi se boji v kratkem končali.
Neuspehi, ki jih doživljajo v zadnjem času nacionalisti, kakor izgleda, ne ostajajo brez upliva na razpoloženje njihovih čet, pa tudi ne na ono Špancev v po njih zasedenem ozemlju. Vse kaže, da pričenjajo mnogi izgubljati vero v uspeh generala Franca. To se kaže zlasti v tem, da so pričeli mnogi njegovi vojaki prehajati čez fronto na stran republikancev, dočim se plemiči in razni drugi nacionalistom prijazni mogočniki pričenjajo seliti iz Španije. To bi pomenilo, da žele priti na varno še dokler je beg varen in ni potrebna posebna hitrica.
Mnogo pa so težje posledice, ki jih je v zvezi s špansko državljansko vojsko izzvalo vmešavanje nekaterih tujih držav, posebno Nemčije. Znano je, da je bilo zlasti iz Nemčije poslanih nacionalistom mnogo tisoč vojakov in da pošiljanje novih »prostovoljcev« še vedno ni zaključeno. Prav tako pošilja Nemčija Francu tudi orožje in streljivo. Republikanci so pred dobrim tednom ustavili neko nemško ladjo s takim tovorom m jo odpeljali v Bilbao. Zaradi tega je poslala Nemčija pred omenjeno špansko mesto svojo oklepno križarko, ki je zahtevala ne le vrnitev zaplenjene nemške ladje, ampak tudi vrnitev tovo-
ra in nekega španskega nacionalista, ki se je na ladji vozil kot Francov zaupnik. Španci so nato ladjo vrnili Nemcem, niso pa vrnili tovora in omenjenega nacionalista.
S tem je nastal med špansko republikansko vlado in Nemčijo nov oster spor, katerega je Nemčija stopnjevala še s tem, da je zaplenila dve španski republikanski ladji in jih odpeljala v pristanišča nacionalistov. Poleg tega so nacionalistične ladje ustavljale in obstreljevale ruske, francoske in angleške tovorne ladje. Iz vsega tega je nastala 'napetost, ki je zelo resna. Anglija in F r a n c i j a se sedaj trudita, da bi spore poravnali in sta zlasti pritisnili na Nemčijo, naj neha vmešavati se v špansko državljansko vojsko. Kakšni bodo uspehi te akcije, zaenkrat še ni znano. Gotovo pa je, da spravlja Nemčija s svojim postopanjem na 'kocko mir vse Evrope in vsega sveta.
Poljska bo branila Češkoslovaško
Pretekli teden je francoska poslanska zbornica odobrila posojilo, ki ga daje Fran cija Poljski za izpopolnitev oborožitve m gradnjo nekaterih železnic, ki niso važne samo z gospodarskega, ampak tudi vojaškega stališča. Ob tej priliki je govoril tudi zunanji minister Yvon Delbos, ki je izjavil, da je med Francijo in Poljsko dosežen popoln sporazum tudi za primer vojske. Poljska je obljubila Franciji, da bo v primeru, da bi Nemčija napadla Češkoslovaško, branila tudi to. Ta izjava je vzbudila ogromno zanimanje, ker so v zadnjih letih obstojali med obema Slovanskima državama, Poljsko in Češkoslovaško, razni nevšečni spori. Ta dogodek pa moramo posebno pozdraviti zlasti mi Jugoslovani, ki smo v prijateljski zvezi tako s Češkoslovaško kakor s Poljsko.
Avstrija davno prej premagani in vojska ne bi bila trajala štiri leta. V bodoče se to torej ne bo več zgodilo.
Blok držav, ki so proti vojski, je tako strnjen in predstavlja ogromno moč. Naj zaradi pregleda še enkrat naštejemo države te smeri. To so: velesile Velika Britanija (Anglija), Francija, Poljska in Rusija, sred. države Jugoslavija, Češkoslovaška, Romunija, Turčija in Belgija ter manjše države Grčija, Bolgarija, Litva, Estonska, Letonska in Finska, h katerim pa moramo prišteti še vse takozvane ne-utralne države, ki so prav tako za popoln mir, to so Švica, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška ter izven Evrope vse države Severne in Južne Amerike. N?, pr a m temu ogromnemu mirovnemu blo ku one države, ki bi se rade z vojsko širile, kar izginjajo!
Toda v zadnjih dneh, ko je 'bila nevarnost porušenja miru največja, smo doživeli še nekaj drugega, česar prej ne bi bili pričakovali: oddaljitev tudi Italije od Nemčije! Za priznanje italijanske oblasti nad Abesinijo s strani Francije in Anglije je Italija pripravljena umakniti se iz Španije in jo prepustiti m jeni usodi, kakor se pač razvije. To pomeni, da Italija ni prav ®ič pripravljena zaplesti se ob strani Nem Žije v kakšne bojne pustolovščine v Ev-
ropi. V Rimu pač vidijo, da je sila sveta, ki stoji na drugi strani, le prevelika in vejo, da -ni prav nobenega dvoma, kako bi se taka pustolovščina končala. Ako bi torej Nemčija zaradi Španije izzvala spopad, bi najbrže ostala popolnoma osamljena. Pridružila bi se ji kvečjemu kaka revizionistična Madžarska.
Tako so Nemci zopet enkrat izzvali proti sebi ves svet, in to še dosti bolj temeljito, kakor v svetovni vojski Sedaj bodo morali pač sami skrbeti, kako se izvlečejo iz tega kaj malo zavidljivega mednarodno-političnega položaja, ki ga povečuje še bolj nič manj nezavidljiv gospodarski in denarni položaj doma. Ako se torej ne zgodi kaj čisto nepričakovanega, je najhujša 'nevarnost za mir že za nami in pred nami vstaja upanje, da bomo v novem letu doživeli še lepše dni. Odstranitvi nevarnosti vojske bo gotovo sledilo splošno izboljšanje gospodarskega položaja po vsem svetu in — novo vstajenje demokracije proti raznim diktaturam nasilij. V takem ozračju bodo te diktature polagoma same odmrle, bodisi da se bodo zlomile na prebujenem odporu ljudstva, bodisi da se bodo na miren, počasen način odpravile in spremenile v novo, s socialno preureditvijo oplemeniteno demokracijo.
Velik dogodek
v zgodovini Južnih Slovanov
Pogodba o večnem prijateljstvu in nenapadanju med Jugoslavijo in Bolgarijo
Za letošnje Novo leto smo dobili Južni Slovani darilo, kakršnega nismo pričakovali — napoved pogodbe o večnem prijateljstvu in nenapadanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Prve vesti o tem so objavili razni veliki evropski listi, v prvi vrsti francoski, nato pa tudi naši in bolgarski, a nazadnje smo dobili tudi uradno potrdilo beograjske in sofijske vlade. Po uradnih izjavah je sklenitev te pogodbe predložila naši bolgarska vlada sama, ker pa vežejo Jugoslavijo vezi prijateljskih pogodb v mali zvezi s Češkoslovaško in Romunijo, v balkanski zvezi pa razen z Romunijo še s Turčijo in Grčijo, je morala vlada, preden je odgovorila Bolgariji na stavljeno ponudbo, izvedeti za mnenje češkoslovaške, romunske, turške in grške vlade.
V	ta namen so bila uvedena pogajanja, ki so se že ugodno zaključila; vse vlade naštetih držav so sklenitev pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo odobrile. Sedaj je treba urediti le še neke formel-ne zadeve, in pogodba bo podpisana. Zgodilo se bo to, kakor se zatrjuje, baje še ta mesec.
Po pogodbi, ki se bo tako sklenila med Jugoslavijo in Bolgarijo, se bosta obe bratski slovanski državi obvezali, da bosta ohranili večno med seboj od-nošaje prijateljstva in se v nobenem primeru ne bosta vojaško napadli. Ako bi torej napadla kaka država Jugoslavijo, kakor je Avstrija leta 1914. Srbijo, se Bolgarija v nobenem primeru ne bi pridružila napadalki, ampak bi ostala strogo neutralna. Jugoslavija bi imela tako napram Bolgariji zavarovan hrbet. Enako bi se pa tudi Jugoslavija vzdržala vsakega vmešavanja, ako bi kaka tretja država napadla Bolgarijo. S to oogodbo si obe državi priznata tudi med sebojno nedotakljivost' sedanjih državnih meja. Ni pa nobenega dvoma, da se bo morda že v dogledni bodočnosti ta medsebojna pogodba še izpopolnila, tako, da bo bratska povezanost obeh držav Južnih Slovanov še tesnejša.
Ta uspeh, ki ga s tem dosežemo, je ogromnega pomena, kajti z njim se odstranjuje vsaka možnost, da bi se Bolgarija v primeri kake vojske, pridružila našim sovražnikom in nas še sama napadla. Ker nas vežejo enake in še bolj tesne pogodbe tudi že z Romunijo in Grčijo, pomeni to, da je naša meja na Balkanu za prav vsak primer popolnoma varna, razen napram Albaniji. Iz nadaljnje povezanosti balkanskih držav pa izhaja tudi drugo razveseljivo dejstvo, da na Balkanu sploh ne bo nobene vojske in nobenih front, tudi ako izbruhne kaka nova evropska ali svetovna vojska. Tisti Balkan, ki je bil nekoč izhodišče nemirov, postaja s tem najbolj miren del Ev rope in bi bil najbolj miren tudi v primeru novih krvavih spopadov. Zveza držav miru se s tem mogočno poveča, zlasti ako se uresniči napoved, da bo sledila pogodbi med Jugoslavijo in Bol-
garijo tudi še podobna pogodba med Bolgarijo in Romunijo ter Bolgarijo in Grčijo, dočim so odnošaji med Bolgarijo in Turčijo že sedaj popolnoma prijateljski in zavezniški.
Tako doživljamo, da se po balkanski vojski prvič zopet sklepa objem bratstva in slovanskega sodelovanja med vse mi Južnimi Slovani. Pozabljeno je vse, kar je delilo nekoč sosedi Srbijo in Bolgarijo ter pozneje Jugoslavijo in Bolgarijo. Nihče od nas se noče več bojevati za koristi tujcev, ki so nas hujskali druge proti drugim, da bi nas osla bili in bi lažje nad nami zavladali. Ta pogodba je zato napoved nove, lepše in srečnejše zgodovine Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov kot bratske južnoslovanske enote. Pozdravljamo jo vsi brez izjeme, prav posebno pa še mi Slovenci, ki smo si vedno želeli tesnih in prisrčnih bratskih stikov z Bolgari, katere štejemo enako za svoje brate, kakor vse druge Slovane, in mimo tega tudi še v krog naše jugoslovanske skupnosti, ki se mora prej ali slej uresničiti in postati živa stvarnost. Varnost in razvoj vseh štirih naših narodov zahteva neločljivo povezanost Slovencev, Hrva tov. Srbov in Bolgarov!
Sporazum med Anglijo in Italijo
Za Novo leto je bil podpisan med Anglijo in Italijo sporazum, ki odstranjuje napetost, ki je nastala med obema velesilama zaradi abesinske vojske. S to pogodbo priznava Anglija Italiji njen položaj na Sredozemskem morju, Italija ga pa priznava Angliji. Nadalje se urejuje vprašanje utrjevanja angleških postojank in ugotavlja, da se zaenkrat ne sme nič spremeniti, ne v korist ene ne druge države; to se pravi, da se ne smeta polastiti nobenih novih ozemelj na tem pod ročju. To poslednje je zelo važno zlasti radi tega, ker so Italijani zasedli pred meseci španske otoke Baleare in je obstojala nevarnost, da bodo na njih tudi ostali. Mimo tega se bo Italija pridružila še pomorskemu sporazumu in sporazumu glede utrditve Dardanel po Turčiji.
S to pogodbo sta se torej Anglija in Italija obvezali, da zaenkrat ne bosta na Sredozemskem morju storili ničesar, kar bi spremenilo sedanji položaj ali povzročalo novo medsebojno napetost. S tega stališča je sporazum zelo važen tudi za vse ostale države, ki meje na Sredozemsko morje, torej tudi za J u g o s 1 a-v i j o. Z njim sta Italija in Anglija obljubili. da bosta zaenkrat opustili vsako namero polastiti se tujih ozemelj, pa naj pripadajo komurkoli, n. pr. Jugoslaviji. Na ta način garantira Anglija tudi za našo mejo v Dalmaciji in njeno nedotakljivost.
Sicer pa ta sporazum daleč ni tako velikega pomena, kakor bi kdo utegnil misliti, kajti sklenjen je le začasno in brez večjih obveznosti za bodočnost.
nje spoštovati kot njegovo popolnoma zasebno zadevo. Ako smo pa prepričani, da njegova stranka ne hodi po pravih potih in od njenega delovanja za naš narod ne bo pravih koristi, smemo tega svojega sorojaka pač na to opozoriti in mu dobrohotno razložiti svoje mnenje, ne smemo pa lopniti po njem z gorjačo in zahtevati, da nam brezpogojno sledi.
Demokracija je svoboda mišljenja,
svoboda mišljenja je pa že sama po sebi nasprotna vsakemu sovraštvu in vtepa-nju tuje volje v glavo z udarci. Kdor svojega sorojaka sovraži ali mu hoče celo škodovati zato, ker je pristaš druge stranke, ta ni demokrat, ni vreden demokracije in s tem tudi ne pravice, da sme svobodno pripadati politični stranki. Tako pojmujejo demokracijo in svobodo političnega prepričanja tudi v resnici zares demokratični narodi, ka-
kršni so n. pr. Francozi, Angleži, Čehi, Američani itd. Zato tam osebnega sovraštva, ki bi izviralo iz političnega pri-padništva, ne poznajo. Nasprotno, politično prepričanje spoštujejo in se ob vsaki priliki zavedajo, da so kljub političnim razlikam nazadnje vendarle vsi le Francozi, Angleži, Čehi itd.
In kako je pri nas! Zdi se, ko da je pristašu ene politične stranke pristaš druge politične stranke tudi osebno
manj vreden človek in sovražnik. Koli kokrat smo doživeli zaradi tega sovraštva celo grde zločine! Da se skuša pri padnikom drugih strank osebno škodovati na časti, položaju, imetju itd., pa doživljamo dan za dnem. To je dokaz, da je naša kultura še zelo nizka, da prave demokracije še ne poznamo in da tudi naše politične stranke še niso take, kakršne bi morale biti.
Slovanski svet
Koliko je vseh slovanskih narodov? Na
to vprašanje včasih še izobraženec ne zna pravilno odgovoriti. Vseh nas je 11. Južni Slovani smo Slovenci, Hrvati, Srbi m ibolgari; Severni Slovani so Čehi, Slovaki, Lužiški Srbi in Poljaki; Vzhodni Slovani so Rusi, Belorusi in Ukrajinci. Od teh 11 narodov živi le en sam v tuji, neslovanski državi; ta narod so Lužiški Srbi v Nemčiji, ki so obenem najmanjši slovanski narod. Slovenci, Hrvati in Srbi živimo v skupni državi Jugoslaviji, Bolgari imajo svojo lastno državo, Cehi in blovaki skupno, Poljaki lastno, Rusi, Belorusi in Ukrajinci pa zopet skupno, toda s popolno kulturno in upravno avtonomijo.
Po velikosti si sledimo: Rusov je na vsem svetu okoli 100 milijonov, Ukrajincev preko 40 milijonov, Poljakov okoli 35 milijonov, Belih Rusov preko 10 milijonov, Cehov in Srbov vsakih okoli 9 milijonov, Bolgarov okoli 8 milijonov, Hrvatov okoli 5 milijonov, Slovakov je približno 4 milijone in pol, Slovencev 2 milijona 200 tisoč in Lužiških Srbov okoli 200 tisoč. Slovanske države pa štejejo sedaj prebivalcev: Rusija okoli 170 milijonov, Poljska 42 milijonov, Češkoslovaška 15 in pol milijona, Jugoslavija 15 milijonov in Bolgarija preko 6 milijonov.
Toda med tem ko se večina evropskih narodov slabo množi, se število Slovanov silno naglo veča. Znanstveniki so izračunali, da se v Evropi' množe najhitreje Rusi, Ukrajinci in Beli Rusi, potem pa od Slovanov Srbi, Bolgari, Poljaki itd. Slovenci smo žal na zadnjem mestu med Slovani glede množenja, a krive so temu zlasti naše težke socialne in gospodarske razmere. Po tem množenju so izračunali, da bo štela Rusija 1. 1950 že 200 milijonov prebivalcev, Poljska preko 50, Jugoslavija preko 20, Češkoslovaška okoli 17 in Bolgarija 9 milijonov. Takrat bomo imeli Slovani v Evropi že veliko večino. Drugi evropski narodi se množe dosti bolj počasi, neketeri se sploh več ne množe, Francozi pa celo nazadujejo. V zadnjih 10. letih so nazadovali1 za okoli 100 tisoč duš. Tudi pri Germanih se število porodov vedno bolj krči. Ako se bo ta proces nadaljeval, bo Evropa 1. 2000 pretežno slovanska.
Beneševa poslanica. Predsednik češkoslovaške republike je naslovil na svo je državljane poslanico, v kateri med drugim prikazuje političen položaj v Evropi. Odličen slovanski politik gleda vedro v bodočnost, toda pod pogojem, če bo evropska demokracija nastopila odločno v pravcu napredka. V Evropi so se pojavile tri politične socialne in moralne ideologije in doktrine: fašistična, komunistična in demokratična. Podčrtal je prizadevanje Češkoslovaške za mir in omenjal mirovne zveze posameznih narodov. Dejal je, da v Evropi ne bo zavladal ne fašizem in ne boljševizem Avtoritativne režime so rodile težkoče in posebne prilike nekaterih držav. Bila bi neumnost, če bi se te ideologije presadile na tla, kjer bi radi posebnih pri lik in društvene strukture ter idejne m moralne moči ne mogle uspevati. — Evropske in svetovne demokratizacije so dolžne, da vrše svojo miroljubno poslanstvo, da se ne pograbita fašizem in komunizem. Demokracija se ne sme podeliti v dva tabora, v levega in desnega. Politične stranke morajo pojmovati težkoče današnje dobe ter imeti smisel za kompromis, za demokratično sodelovanje. Češkoslovaška demokracija se že od nekdaj bori za mir in za čim boljše odnošaje s sosedi. Dolžnost demokracije je, da nosi v Srednji Evropi prapor svobode in miru, prapor dobre volje in vere v politični in socialni napredek.
Rusija v številkah. »Pravda« je priobčila vrsto zanimivih številk, ki prikazujejo današnjo Rusijo, katere ruska družba je postala brez razredna in ki si želi sodelovanja z vsemi demokratičnimi naprednimi državami, ko je opustila z novo ustavo svoj revolucionarni načrt. — Ozemlje Rusije meri 21 milijonov 353 tisoč kvadratnih kilometrov, kar znaša šestino zemeljske celine. Meje Rusije so dolge 65.000 kilometrov, od teh odpade tretjina na kopne meje, dve tretjini pa na morska obrežja. Skupna dolžina 40 največjih ruskih rek znaša 76.700 kilometrov. Sedem največjih ruskih jezer in obe celinski morji merijo 580.000 kvadratnih kilometrov. Obdelane zemlje je v Rusiji 223,900.000 hektarjev. Zaloge premoga cenijo na 1200 milijard ton, zaloge nafte in petroleja na 3.2 milijard ton, zaloge železne rude na 15 milijard 600 milijonov ton. Poleg tega hrani ruska zemlja še ogromna bogastva raznih drugih rudnin. Prebivalcev je štela Rusija predlansko leto 168 milijonov, ki pri padajo 102 različnim narodom. V začetku leta 1935. je bilo v Rusiji v obratu 574.064 industrijskih podjetij, od teh 61 tisoč 428 velikih tovarn. V industriji je zaposlenih nad 28 milijonov delavcev in nameščencev. Dolžina ruskih železnic znaša 85.099 kilometrov. Ruska trgovska mornarica šteje 402 parnika za tovorni in osebni promet. V Rusiji je 164.081 ljudskih šol, 2572 tehničnih in 595 visokih šol, 724 gledališč, 28.600 kinogledališč in 67 radio-oddajnih postaj. V Rusiji izhaja 10.000 raznih časopisov in listov v skupni nakladi 35,700.000 izvodov.
Nekaj misli k »hrvaškemu" vprašanju
NOVICE
Poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. Zelje in zahteve naših štajerskih kmetovalcev smo na kratko orisali že v prejšnjih številkah našega lista. Najlažje izvedljivo pa je vprašanje v reorganizaciji našega kmetijstva, vprašanje reorganizacije Kmetijske in poskusne kontrolne postaje v Mariboru, ki mora služiti potrebam in zahtevam naših vinogradnikov, sadjarjev in kmetov vob-če. Poskusna in kontrolna postaja v Mariboru ne sme biti birokratska ustanova, zgrajena na raznih pravilnikih o taksah za analize. Sedaj, ko je kupila mestna občina mariborska od banske uprave del zemljišča pri Kamnici, bi morali odločujoči činitelji skrbeti za ureditev Poskusne in kontrolne postaje, ki bi služila interesom kmetijstva našega slovenskega Štajerja.	•
Temna stran Maribora. Maribor je lepo in prijazno obmejno mesto, ki so mu dani vsi pogoji za lepšo bodočnost, vendar pa moramo pri pregledovanju obletnih bilanc zapisati nekaj žalostnih ugotovitev. Kakor prejšnja leta, so se tudi lani zbirali v Mariboru potepuhi in grešniki. Policija je lani aretirala nad 1400 takih potepuhov, naložila na novo okrog 7000 kriminalnih razvidmc, intervenirala okrog 400krat pri raznih javnih izgredih, okrog 700krat pri raznih tatvinah, poneverbah in posilstvih. Zabeleženih ima nad 3700 prestopkov, nad 120 zločinov, 16 samomorov, 23krat pa je imela opravka s smrtnimi primeri. Med grešniki so po večini osebe, ki so prišle iz drugih krajev v Maribor m je prav to dejstvo tolažljivo za miroljubne Mariborčane.
Dajte denar za pospeševanje kmetijstva. Združenje jugoslovanskih agronomov v Beogradu je sklicalo nujno sejo glavne uprave, na kateri so zavzeli svoje stališče do državnega in banovinskih proračunov za kmetijstvo. Pri skupnih izdatkih je postavka 110 milijonov in še Dostavka 90 milijonov dinarjev, kolikor znašajo kmetijski proračuni vseh devetih banovin, za pospeševanje kmetijstva zelo skromna. Zbrani agronomi so apelirali na vlado in poslance, naj bi izposlovali zvišanje postavke za kmetijstvo in pa kredit za organizacijo pospeševalne službe v strokovno-znanstvenem sm slu, ter zahtevali, da bi ista ne bila podrejena politični upravi.
Kmečka pratika za leto 1937. Ena najboljših kmečkih pratik, ki so v raznih izdaiah izšle za letošnje leto, je kmečka pratika Kmečke matice. Pratika je lepo ilustrirana. Vsaka od dvanajstih slik za posamezne mesece je umetnina za sebe. ki predstavlja v duhu naše kmečko-na-rodne poante življenje slovenskega delovnega človeka. Nadalje nudi pratika pestro gradivo iz vseh panog, ki zanimajo našega kmečkega človeka in ki mu je tudi potrebno za njegovo duševno, strokovno in narodno vzgojo. Poleg pratike pa nudi Kmečka matica za skromno ceno 20 dinarjev še »Oris zadružništva-in za nadaljnih 20 dinarjev Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka« in Winkler-ievo povest »Cesta čez Resje«, če tudi so časi težki in primanjkuje denarja na vseh koncih za vsakdanje potrebščine, je vendar dolžnost naših kmetovalcev, da podpro kmečko kulturno ustanovo in da postanejo člani »Kmečke tiskovne zadruge«.
Smrt očeta slovenske stenografije. V
starosti 80 let je umrl v Ljubljani zaslužni javni delavec, vpokojeni gimnazijsk' ravnatelj Fran Novak, ki ga imenujemo očeta slovenske stenografije. Leta 1890. je veliki pokojnik pričel graditi slovensko stenografijo in jo v nekaj letih popolnoma dogradil. Z njim je izgubil slovenski narod učenega moža, ki so ga visoko cenili tudi drugi narodi.
Novi bankovci po 500 dinarjev. Naša Narodna banka je dala v promet nove bankovce po 500 dinarjev. Nova izdaja pa ne bo povečala obtoka, ker je Narodna banka izdelala nove bankovce v zameno za bankovce, ki so že v prometu. Na licu novega bankovca je slika našega kralja. Na sredi je dvoglavi beli orel. Na hrbtu bankovca pa je simbolična skupina žanjic.
Tvornica avtomobilov v Jugoslaviji Italijanska tvornica avtomobilov »Fiat* namerava zgraditi v Jugoslaviji tovarno 'za avtomobile. Baje je že predložila naši vladi načrt za tovarno, ki bo zgrajena v južnem kraju naše države.
Novoletno voščilo ministra za notranje posle dr. Korošca. Na novega leta dan je imel minister za notranje posle dr. Anton Korošec govor, ki so ga prenašale radio-oddajne postaje. Ob vstopu je minister dr. Korošec ugotovil, da vlada po vsej naši državi red in mir. Napetost med političnimi strankami je izginila, gospodarska kriza je pričela padati socialni nemiri so se polegli, narodno blagostanje rase, državne oblasti pa drže krmilo notranjega reda in miru krepko v svojih rokah in gledajo mirno in z zaupanjem v bodočnost. Ko je govori
o	pogledu na zadnje občinske volitve, je omenil zakon o volitvah v mestih in izrazil, da se bo po želji vlade še prec volitvami nekoliko spremenil v demokratičnem duhu, in se bodo po želji vla de vsi politični zakoni izvedli po možnosti v najtesnejšem sodelovanju s Hr vati. Ko je govoril nadalje o boju proti komunizmu je dejal, da zaznamujemo že marsikatero pozitivno stran, čeprav sr negativne strani še prav številne. Z obžalovanjem, je dejal, pa moram priznati, da je ta kuga objela mlade kandidate za duševne poklice, kakor v neki meri tudi same intelektualce. Da bi se komunizem ne širil, je pozval na plan cerkev, šolo, časopisje, gledališče, družbo ir družino, ker je komunizem največji in najhujši tiran vsake svobode in demokracije, ker je pot nasilja in krvi.
Zagreb, 7. januarja.
Vsi stojimo pred tem vprašanjem, ter an za dnem poslušamo dolga predavanja, čitamo časopisne uvodnike, da celo uijige imamo o tem vprašanju, a posledica vsega tega je, da je samo vprašanje
vsako tako razpravo manj jasno, ter a izgublja one jasne označeno prvotne temelje.
Predvsem stoje v ospredju zagovornikov hrvaškega vprašanja politiki, in to v prvi vrsti hrvaški politiki. Ze tatooj tu pa spoznamo dejstvo, da ves ta pokret ni izšel iz najširših slojev naroda, ampak da je bila vsa ta zasnova prej »zagrebška« potem šele »hrvaška«. To je potrebno najpreje omeniti za daljnje umevanje.
Politiki sk> dali temu pokretu tudi odgovarjajočo tehniko. Z velikim aparatom in dobro orgamlizacijo, so vrinili narodu pojm tega vprašanja, ki ga danes smatrajo za »hrvaško« vprašanje. To vprašanje ni nastalo pod okriljem in težnjo narodovo. Kdor je vsa ta leta nepristransko opazoval to na kraju samem, mora priznati dejstvo. Na neštetih shodih, manifestacijah, povorkah itd. so kmetje prav malo vedeli zakaj v bistvu gre. To so jim povedali šele organizatorji »od zgoraj«.
Potrebno je, da smo v politiki že enkrat realisti, pa vsaj za naše razmere priznamo nepobitno dejstvo, da so naše stranke po raznih posameznikih organizirane politične skuipine, in ne iz narodnega kolektiva prirodno vznikle skupine. Samo površno misleče ljudstvo hoče videti v raznih kraticah, sestavljenih iz raznih črk velike abecede nekaj več in nekaj idejnega, a pri tem potzablja na o-s nav no vprašanje: kaj je to politika? Odgovor na to pa jim bi ustvaril drugo pojmovanje. Strahovito pa se moti kdor misli, da je bistvo politične skupine vsebovano v njenem programu, časopisju, lepakih in letakih, brošurah in agitaciji ter sličnem.
Vlogo »naroda« so danes prevzeli časopisi in listi. Človek, ki sestavlja in piše v ta namem razne »iz naroda vznikle« članke, upodablja najpretkanejšo duhovno tehniko; saj so marsikateremu znani stavki: »vsi smo danes trdno na tem stališču ...«, »nikogar ni, ki bi mogel le z besedo ovreči naš...«, »naš pošten narod bo dal tem ljudem svoj odgovor ...«. To so danes stavki, ki jih piše najčešče slabo plačan novinar, a »ljubi, pošteni« na rod o vsem tem na svojih slamnatih ležiščih nima niti pojma!
Tako je pri' nas povsod, in tako je tudi s hrvaškim vprašanjem. Vse ostalo,kar pa se danes pojmuje pod bistvom kmečkega vprašanja velja v isti meri za slovenskega, srbskega, bolgarskega in druge kmete.
Mi bomo poskušali radi tega gledati na to »hrvaško« vprašanje z drugega stališča, ki nam bo marsikaj razjasnilo, česar doslej nismo opazili.
Predvsem bomo v ta namen evropske narode ločili v dve veliki skupini: v severne in južne evropske narode. K severnim bomo prišteli predvsem Ruse Nemce, Angleže, Fince, Norvežane, Švede, Dance, Nizozemce, Poljake in druge. K južnoevropskim narodom pa predvsem Portugalce, Špance, Katalonce, Italijane, Hrvate, Srbe, Romune, Grke, Bolgare in med drugimi še Albance.
Kakšna bi bila prva razlika med tema dvema skupinama? Namen tega članka je da bi bil čim enostavnejši in jasnejši, radi česar ne bomo toliko uporabljali v poslednjem znanstvenih izrazov in navajali potrebne znanstvene literature, podkrepitev posameznih trditev. — Ze povprečen izobraženec ve, da so južni evropski narodi »temperamentnejši«, to se pravi z drugimi besedami, nekako bolj živahni, razgibanejši, v govoru hitrejši,
Pismo iz Pariza
P a r i z, 4. januarja.
Ni vselej pametno, poslušati priporočila in nasvete drugih, ko se človek odpravlja v tujino. Na lastno pest sem izbral pot do Pariza preko Postojne, Do-modosolle, Lausanne, Vallorbe in Dijona. Priznati moram, da sem bil zadovoljen s samim seboj. Potoval sem udobno v tretjem razredu brzega vlaka in plačal za vozni listek od Postojne do Pariza nekaj nad 650 dinarjev. Ne bom opisoval poti preko Italije in Švice. Omejiti se hočem na utise, ki mi jih je zapustilo prijetno potovanje od francoske obmejne postaje Vallorbe do Panza.
Bilo nas je mnogo potnikov, ki smo prekoračili francosko mejo. Med nami je bilo več delavskih družin, ki so se vračale iz Italije v Francijo na delo. Carinski pregled je bil naglo izvršen. V tem poslu so francoski cariniki mojstri. Po obrazu spoznajo človeka in včasih radi zatisnejo strogo »carinsko« oko. Navdušen jih je hvalil italijanski delavec, ki je z njihovo vednostjo vtihotapil okrog 10 kg maslenega sira, čeprav je dovoljeno vzeti s seboj le 1 kilogram.
Francosko ljudsko svobodo občutiš, čim stopiš na francoska tla. Na postaji ne vidiš napisov »prepovedan prehod« in sličnih. V kiosku na peronu lahko kupiš vse francoske in tuje liste, vse Hitlerjeve, Mussolinijeve, Stalinove in druge. Francozi zelo mnogo čitajo. Cenzure tujih listov Francija ne pozna. In še nekaj ti pade v oči. Francozi se zelo radi ooljubujejo. Pred odhodom vlaka se potniki na vse pretege poljubljajo — seveda na lice — s svojimi sorodniki in prijatelji v slovo.
V	oddelku železniškega voza sem se znašel v družbi dveh italijanskih delavcev, ki sta se vračala na delo v Francijo in v družbi treh Francozov. Italijana sta hvalila Francijo in pripovedovala o razmerah pri njih doma. Oba sta
radi se izražajo s kretnjami, v erotičnem in seksualnem oziru imajo druge nazore od svojih severnih bratov, pri delu so površnejši, nagli, a pri vsem tem optimisti, vzhičenci.
A kaj tvori temeljno psihološko ozadje vseh pojavov? To je čuvstvo, razvnete-nje. Izredna čuvstvenost, vzkipenje, le le te meljna označba južnoevropskih narodov.
Vse to pa ima tudi odgovarjajoče vzporedne pojave. Tako je čuvstveni človek bolj nagnjen, že po prirodi na umetniško stran, saj si dobrega umetnika brez te lastnosti še misliti ne moremo. Zgodovina umetnosti nam te značilnosti južno-evrop. narodov odlično potrjuje. Spomnimo se samo najslavnejših imen italijanske, španske, starogrške in druge umetnosti. Da niso to samo osamljeni pojavi, pomislimo pri tem na umetniške galerije, muzeje, cerkve, spomenike, biblioteke, na bajno arhitekturo (Sevilla, Madrid, Rim, Firenca, Benetke itd.) ter na vse ostale manifestacije umetniškega značaja.
Toda čuvstvenost ima poleg te strani tudi drugo: čuvstven človek je oseben, subjektiven, rad sodi po sebi, se hitro in močno »segreje« ter je nepopustljiv. Vse to ima svoje posledice. Nas zanimajo predvsem »politične«.
Masaryk je rekel, da je demokracija diskusija: ljudi vodijo že sami argumenti, a ne samovoljnost in nasilje. To je ena izmed oznak demokracije. Mi smo izbrali samo to stran, da primerjamo, kakšen odgovor so dali južnoevropski narodi že samo na to iz-alitevo demokracije.
Kaj opazimo? Da je že samo ta zahteva trd oreh južnoevropskemu človeku. Oseben, subjektiven in čuvstven človek ne popušča rad — on je preveč segret in ogret s svojo mislijo in trditvijo. Položaj južnoevropskih narodov nam danes z jekleno doslednostjo in tragično prepriče-valnostjo to dokazuje. Svobodna diskusija in utemeljevanje v Masarykovem smislu praktično ne postoji. Spomnimo se Portugalske, Špamtije, Italije, Albanije, Romunije, Bolgarije, Grčije, Problemi se rešujejo z revolverji, puško, zapori i. t. d. i t. d.
Tu absolutno nikogar ne obsojamo. Ugotavljamo samo psihološka dejstva, da bi pričeli tudi pri nas na ta problem gledati znanstveno, a ne samo politično.
Trditev, da je italijanski in nemški fašizem isto, 'je naravno nemogoča. Potrebno, je, da se že enkrat pritegne v to problematiko tudi narod in njegova temeljna psihološka oznaka. Mnogo napačnih predsodkov bo odpadlo. Mussoliniju mora vsak pošten psiholog priznati na primer, da naravnost genijalno razume »srce« svojega naroda, pozablja pa, da ima človek poleg »srca« še »glavo« in »trebuh«.
Ako vse to sedaj prenesemo na »hrvaško« vprašanje, tedaj moremo ugotoviti, da pripadajo Hrvati k tipičnim predstavnikom južnoevropskih narodov. Predvsem moremo pravično ugotoviti, da bo Zagreb ostal vodeči umetniški center države. Ze sama imena kod Meštrovič, Kr-šinč, Augustinčič, Križman, Babič, Krleža, Gotovac, Matačič itd. to potrjujejo. A tudi celotno narodovo nastrojenje je usmerjeno v tem: umetna obrt, ročna dela, arhitektura, itd., pričajo o tem.
Tudi v političnem pogledu velja za Hrvate ono, kar smo omenili pri označitvi južnoevropskih narodov:	izredna	čuv-.
stvenost, osebno pojmovanje ter s tem sporedna težnja za nevezanostjo svobodo vse to ovito v meglo »stare slave«, vzhičenost, notranja razcepljenost, ter s tem vzporedna nemožnost demokracije na trenotnem političnem temelju so oznake hrvaške »politične duše«.
Mi radi tega vse prestrogo rr» pregloboko jemljemo razne manifestacije te du-
bila iz okolice Benetk. Po zavzetju Abe-sinije so se življenjske prilike v Italiji poslabšale. Živež se je podražil za 25 do 30 odstotkov, dočim so se plače in mezde zvišale le za 6 do 8 odstotkov.
V	pogovor se je kmalu zapletel živahen Francoz in nam pričel razlagati in govoriti o prilikah v Franciji, ki so se pod novo Blumovo vlado precej spremenile.
Prav gotovo bo Mariborčane zanimala skrb Francije za delavstvo, za brezposelne. za družino in kmeta, kakor nam jo je, tolmačil sopotnik Francoz. Francoski delavec in kmet sta tudi v najhujši krizi živela v dobrih socialnih razmerah. Iz žepa je privlekel list in glasno čital o »nezaslišanem« škandalu v neki francoski tvornici v provinci, ki plačuje delavke po 12 do 15 frankov (25 do 35 dinarjev) r» dan. Možakar se je nad tem zelo raztogotil in nas hotel prepričati, da je to državna sramota, ker živijo brezposelni lepše kot delavke v omenjeni tovarni. Francozom je namreč dovoljeno javno in vsepovsod glasno kritizirati in grajati. Sicer pa je karakteristika Francoza da vedno in vselej godrnja in zabavlja (»rouspeteur eternel-le«). Iz njegove nadaljnje kritike sem mogel povzeti, da je delovno ljudstvo v Franciji pod novo vlado deležno za naše pojme neverjetnih življenjskih dobrot.
V	Franciji je z zakonom vsakemu delavcu zajamčeno 14 dni dopusta. Tega dopusta so deležni celo poljski delavci. Vlada pa je tudi poskrbela, da delavstvo dopust koristno izrabi. Delavec, ki je na dopustu, ima možnost skrajno znižane vožnje na železnici in so uvedeni celo posebni vlaki, ki prevažajo delavstvo iz industrijskih središč na oddih na deželo. Razumljivo je, da imajo delavci dopust plačan. Za poljske delavce, ki so nekoliko slabše plačani od industrijskih, pa je poskrbljeno, da si lahko za mali denar ogledajo francoska mesta in se se znanijo z njihovim življenjem in z njihovimi zanimivostmi. V splošnem uživajo v Franciji potniki na železnicah naj-
ševnosti na političnem polju. Vse ono ropotanje, krik in razbijanje, strahoviti naslovi po časopisju, mučeništvo in trpljenje, manifestacije in demonstracije, vse to je nujna posledica, in ne posebna težnja po sproščenosti iz položaja, te nemirne južnjaške duše. V resnici je pri Hrvatih toliko političnih struj, kolikor je politikov. To prihaja dan za dnem jasno dQ izraza, samo da se o vsem tern »javno« ne govori in piše.
Vse ostalo, kar se naglaša pod »vsebino« hrvaškega vprašanja, pa je predvsem taktika politikov, da pridejo do vlade. To je, odkrito povedano, tudi bivstvo vseh ostalih političnih struj. Da se to doseže je vseeno, ali je prejšnji PPP program drugačani, od sedanjega KKK, ali bodočega PKP. To je postransko.
Način, kako vse to Hrvati uvažuje-jo nas ne sme vznemirjati. To je logična posledica strukture njih duše. A kar je v političnem programu dobrega, to je socialnoekonomskega značaja, torej splošno evropskega, a ne zgolj »hrvaškega«.
Hrvaški problem bo šele tedaj prav rešen, če se bo reševal na demokratični osnovi. To se pravi z drugimi besedami, da je potrebno pritegniti v zgolj politično problematiko tudi druge kulturne momente, ter skupno in sestavljeno reševati
Številke o lastnini španske zemlje nam že v nekaj vrsticah dajo točen odgovor na gornje vprašanje. Beograjska »Politika« prinaša izviren članek svojega dopisnika, ki ga je poslala v Španijo. Pod naslovom: »Zakaj se kmečko ljudstvo v Španiji bori ma strani madridske vlade proti generalu Francu«, odgovarja dopisnik z besedami na lepakih, naleplenih po vsej Španiji:	»Kmet, zemlja je tvoja!«
Te štiri besede pojasnjujejo vse dogodke, ki se odigravajo v Španiji v bratomorni državljanski vojski, ki ni več boj krvavi, temveč mesarsko klanje.
Kmet je v Španiji lačen zemlje. 967 veleposestnikov je imelo v svoji posesti 10,500.000 ha zemlje. Drugih 18.7-40 veleposestnikov pa je posedovalo 8,899.560 ha. Na drugi strani pa je pet milijonski kmečki narod, posedoval ostali košček plodne zemlje v izmeri 273.390 ha.
To stanje se je z reformami proglasitve republike deloma poboljšalo, tako da je tik pred državljansko vojno španska zemlja bila razdeljena takole: 30.000 Špancev ie posedovalo 51°/® celokupne španske plodne zemlje, 700.000 večjih posestnikov pa 35.20/« celokupne zemlje. 1.000.000 malih kmetov je posedovalo samo 11% od ce-
Te dni se je v Mariboru vršil enodnevni tečaj onih učiteljev, ki so udru-ženi v posebnem odseku učiteljske organizacije in imajo svojo delovno edi-nico v Mariboru. Obiskali so jih tudi tovariši iz Ljubljane, Celja in Ptuja, posebno močno pa je bila zastopana severna meja. So to večinoma mlajši ljudje, vendar je med njimi lepo število po letih sicer starejših, po duhu pa še vedno mladih učiteljev. Po njihovih razpravah sodeč, nastaja nov slovenski učiteljski tip, ki se s svojo poduhovljeno podobo zelo loči od doslej znanega. V »Učiteljskem pokretu« so zbrani šolniki raznih svetovnih naziranj, vendar jih politična opredeljenost prav nič ne moti, da ne bi docela neodvisno od svojega prepričanja *egli v najaktualnejši sodobni problem, ki se v silnih krčih zvija širom naše domovine: položaj naše vasi. V kipenju sodobnega življenja je gledanje nanjo
različnejše olajšave. Vsak drugi Francoz potuje prav gotovo po znižani ceni. Naš sopotnik nam je pokazal legitimacijo, s katero je opravičen do 70 odstotnega popusta od normalne vozne cene za neomejeno število voženj vse leto. Pa ne morebiti zato, ker je državni nastav-ljenec, ampak, ker je družinski oče šestih otrok. Vsak Francoz, ki plača manj kakor deset tisoč frankov davka na leto in če je družinski oče štirih otrok, ima pravico do polovične vožnje na železnicah. Če je oče petih otrok ima pravico do 60 odstotnega popusta, če je oče šestih otrok do 70 odstotnega pu-pusta, če je pa oče še večje družine, ima pravico celo do 75 in 80 odstotnega popusta. V tem je tudi vzrok, da so fran coski vlaki tako zelo frekventni. Kakor sem mogel iz možakarjevega nadaljne-ga pogovora povzeti, živijo brezposelni v Franciji razmeroma dobro. Delavec, ki je bil nepretrgoma zaposlen vsaj pol leta in ki je oče šestih otrok, prejema 30 frankov (60 dinarjev) brezposelne podpore in brezplačno stanovanje. Samci prejemajo po 9 do 10 frankov na dan in stanovanje, poročeni brez otrok po 16 frankov in stanovanje itd. To podporo pa prejemajo brezposelni dokler ne najdejo zaposlitve. Veliko skrb pa posveča Francija družinam. Iz posebnega nacionalnega sklada dobivajo matere pri tretjem otroku nagrado v znesku 400 frankov, ki pa se veča pri vsakem nadalj-nem porodu. Poleg tega pa prejemajo matere štirih otrok še rodbinsko podporo po 60 frankov na mesec. Tudi ta podpora se veča, kakor nam je tolmačil sopotnik Francoz. Mati šestih otrok dobi na mesec po 150 frankov rodbinske podpore.
Nova francoska vlada je tudi v vseh drugih ozirih zboljšala in utrdila položaj 'industrijskega in poljskega delavstva. Delavstvo je organizirano v sindikatih. ki štejejo danes nad pet milijonov organiziranih članov, dočim so šteli pod prejšnjimi vladami le tri milijone. Francija se brani tudi delovne mo-
i	slovensko i hrvaško i srbsko vprašanje. Takozvana »hrvaška« oz. »slovenska« samobitnost je predvsem kulturno zgodovinski pojav, a ne toliko politično-strankarski. Zato takozvanega hrvatske-ga problema, a vzporedno z njim slovenskega, ne bodo rešili politiki, ampak pred vsem znanstveni in drugi kulturni delavci, torej ona plast, ki tvori stvarno jedro vsakega naroda in ki se, kakor nam zgodovina idej nepobitno dokazuje, nahaja v stalnem sporu s politično funkcijo in funkcijonarji.
Pri južnoevropskih narodih se ta spor posebno zaostruje, ker je južnoevropski človek pretemperamenten in nemiren in to v funkciji, ki zahteva največ hladnokrvnosti, preudarnosti, priza-našanje, ker vse ostalo vodi samo do dik tature, bodisi portugalske, španske, italijanske, grške, bolgarske, romunske__________
oblike.
Tudi Hrvati imajo danes tako južnoevropsko obliko. Ne sme inas motiti, ako se vse to oblači v druge oblike in nosi ro kavice. Demokracija se v taboru zahteva samo v toliko, kolikor tiče ureditve treh odnosov med našimi narodi, in to iz taktičnih ozirov. Vse ostalo je še popolnoma nejasno, kam bo krenilo.
Poskušali smo dati nov pogled v psihologijo tega vprašanja, ter vklopljamo način rešitve v duševni ustroj južnoevropskega človeka r. o.
lokupne obdelane zemlje v Španiji. Ostalih 1.200.000 bajtarjev pa je imelo v Španiji samo 2°/» španske plodne zemlje. Poleg bajtarjev pa je bilo še 2.000.000 kmetov brez pednja zemlje! Ti so delali v sezoni na veleposestvih; -■* leta pa so brli brez dela in jela. Plačani so bili zelo slabo, po tri pezete dnevno za delo od štirih zjutraj do šestih zvečer. Stanje teh kme-tov-delavcev na veleposestvih je bilo podobno onemu, ki je vladalo pri nas za časa kmečkih uporov v srednjem veku.
Kmetje so zahtevali agrarno reformo. Stališče generala Frainea do vprašanja agrarne reforme se jasno vidi iz njegove izjave, ki jo je dal 27. julija 1936 nekemu ameriškemu novinarju: »Nima smisla deliti zemljo siromašnim kmetom. Zemlja je že itak siromašna. V teku 25 let bodo veleposestva sama od sebe razpadla in tako bodo kmetje dobili zemljo.«
Madridska vlada pa ni čakala 25 let, marveč je takoj, ko je postal Largo Ca-ballero ministrski predsednik, razdelil veleposestva med kmete. Zato se sedaj borijo kmetje na strani madridske vlade, da si očuvajo dodeljeno jim zemljo in u-stvarijo novo, socialno pravičnejšo Španijo.
docela drugačno, kakor jo vidi v svoji romantiki nedeljski izletnik. Patriarhalna preprostost, stabilnost in solidnost socialnih prilik, samoniklost vaške kulture in etike v stare šege in navade, primitivnost njene civilizacije, vse to učinkuje idilično na človeka iz mesta ali trga. Toda slika je varljiva in se pokaže kot neresnična onemu, ki si jo od blizu ogleda in živi nekaj časa v resničnem vaškem okolju. Vas je prvobiten izvor vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih tvorb, ki jih je ustvarilo človeštvo. Danes deli usodo matere, ki je rodila otroke. jih vzgojila in poslala v svet, kjer so zaživeli svoje samobitno, razgibano življenje. A sama je ostala doma kot ču-varica starih tradicij in domačega ognjišča — mnogokrat osamljena in n e-razumljena.
Od težke življenjske borbe razrvan človek vidi v učitelju danes srečnika, ki
či (preko 1,000.000 tujih delavcev), kar je razumljivo, saj ima nad 400.000 brezposelnih, med katerimi je veliko število tujih državljanov, ki so prav tako kakor francoski deležni brezposelne podpore.
Naglo je mineval čas. Italijana sta med tem že izstopila in v oddelek so vstopili drugi potniki. Moj sopotnik, zidar po poklicu, je ostal moj zvest spremljevalec in tolmač vsega, kar me je zanimalo. Večkrat sem se spomnil na domovino. Vlak je rezal široko ravan in neštete cestne prehode in prekope. Polje je utrujeno počivalo med kmečkimi naselbinami. Nehote sem se pri pogledu na široko poljsko ravan spomnil našega šta jerskega kmeta in navezal z mojim sopotnikom pogovor o francoskem kmetu. Najin razgovor bo zanimal našega kmeta in morebiti vse tiste, ki so poklicani, da mu pomagajo.
S kupno močjo konzumentov je francoska vlada dvignila tudi kmečkega pro ducenta, ki so mu dani v primeri z našim štajerskim kmetom naravnost bajni pogoji za vnovčevanje kmečkih pridelkov. Tako je n. pr. nova francoska vlada z zakonsko uredbo zagotovila cene pšenice, ki so se gibale še lansko jesen od 65 do 70 frankov za meterski stot, dočim ima danes pšenica trdno ceno 140 frankov za meterski stot. V splošnem je vlada protežirala zlasti kmečkega producenta. Francoske kmečke zadruge, so dobile od države, ko so bili izobčeni veliki trusti, ogromne kredite. Francoski kmet ni prisiljen že v zgodnji jeseni vnovčiti svojih pridelkov, ker dobi za nje kredit pri zadrugi. Življenjski stand-art francoskega kmeta je visok. Da pa lahko spravlja svoje pridelke dobro v de nar, mu k temu pripomorejo v največji meri prevozna sredstva. Francija je gosto preprežena z železniškimi, cestnimi in prekopnimi mrežami. Francozi polagajo veliko važnost na dobre ceste. Do zadnje zakotne vasi te v Franciji popelje dobro oskrbovana in za avtomobilski promet sposobna cesta. Vsi važnej-
udobno preskrbljen, z brezplačnim stanovanjem in kurivom, oblagodarjen s 180 prostimi dnevi v letu ter samo s poldnevnim delom živi blaženo vaško življenje.
Res je, da za križe in težave vasi nepripravljen učitelj lahko doživi neizogiben odpor vasi, ker se ne znajde v vaškem okolju. V bedni vasi naj prične s pevskim zborom, gledališčem ali telovadbo? Kakšen bo uspeh takega dela v pogledu socialnega in gospodarskega položaja na vasi?! Tudi gospodarske akcije za sanacijo kmetijskih panog so preuranjene, dokler ni najdena točna analiza vseh vzgibov sodobnega vaškega življenja. Prva naloga teh učiteljev torej je, da pričnejo s točnim poučevanjem vasi in s statistikami podkrepijo vse ono, kar se danes samo normativno ugotavlja. Ko bo učitelj podrobno spoznal bitje in žitje vasi, bo uspešnejše gradil svoje šolsko in izvenšolsko delo na resničnih potrebah sodobnosti — »Učiteljskemu pokretu« pri spoznavanju in eko-nornsko-socialnemu dviganju našega podeželja želimo mnogo uspehov.
Najvišje načelo
Kruha! Kruha!
Ali ni samo v tej preprosti besedi naj-večja prošnja, najbolj izrazit klic pravice po življenju, največji dokaz ostrih trenj in borb, mržnje in kletve! Kruha! Vedno bolj glasna in ostra je ta beseda, dan na dan večji je njen pomen. Ta klic vsebuje vse prvine, ki jih delovne roke vedno bolj pogrešajo. Ali naj zopet in zopret krenemo k vsakdanjim pogovorom in tolmačenjem izpred ognjišča, s ceste in ulice in urada? Preveč je tega in že dete zna memorirati o izvoru črepinj, ki se nam reže z vseh strani druž-binega življenja. Človeštvo je to, člo-veštve je ono, človeštvo in spet človeštvo. Seveda je z eno besedo povedano
—	razkrojeno, to je bilo že neštetokrat podčrtano. Razcatrano je in potisnjeno v skrajno odpoved, kar je najčešče izven našega vidnega kroga, ker je znano, da se siromaštvo sramuje in se mu svet rad izogiba. Izrazito in vidno odklonilno pa zro na njega prav oni, ki bi mu morali prvi prožiti roko. Ti, ki so tudi del človeštva, niso razkrojeni in v njih očeh ni prošnje po kruhu. Siti so.
Pustimo že enkrat to vsestransko osiromašeno človeštvo, ki se ga tako namerno in tako krivično obsoja! Kaj na j zahtevamo od gladne armade, oropane osnovnih življenskih pogojev?! Naj nam kaže dobro voljo, smeh in razigrano lice, 'ero v življenje, delavoljnost in moralo?! Al; naj zahtevamo od njega še večje herojstvo od onega, ki ga srečamo ob \sakem koraku; nago in boso se peha \ naslednji dan in zraven zažvižga in tiho zapoje! Ne, v onih, ki se mu izo-
Kruha! Kruha!
Tukaj je korenina-lasnica sodobnega zla. pa naj se to še tako zanika ali skuša suniti v ozadje. Dokler se bodo delovne roke borile za ono skorjo kruha, ki mu nudi ie nihanje med življenjem in smrtjo, dotlej ne govorimo o kakem razvoju, napredku in moralnih vrlinah, ki naj grade našo kot narodno in državno skupnost. Tako zveni opomin od onih, ki mislijo in govore iskreno.
A besede izzvene v pobožno željo in bodo zaman svarile, dokler si ne bodo kovale boljše usode prevarane množice same. Samo eno bi želeli izropanemu narodu, ki teži za dostojnim mestom v socialnih vrstah: Na nikogar naj se ne oslarija, nikjer naj ne išče razumevanja in podpore, ki mu je izdatno ne more nuditi niti najjačja volja.
Kruh bodi naše najvišje načelo
ši centri so zvezani z železnicami in prekopi, po katerih se vrši plovni promet. Železnica, avtomobil in posebno vlačilci in ladje je troje sredstev, ki v medsebojni konkurenci pomagajo spravljati francoskemu kmetu njegove pridelke hitro in ceneno na trg. Prevoz po železnici, na motornih vozilih in na ladjah prav gotovo ni nikjer tako cenen kakor v Franciji. Lastniki osebnih avtomobilov plačajo z bencinom, ki stane v Franciji liter 4 Din, pogonski materijal in vse državne in samoupravne davke in takse. Le lastniki tovornih avtomobilov in prevoznih družb za tovore plačujejo malenkosten davek radi državne železnice, ki bije z njimi konkurenčni boj.
V	sezonah uvaja železniška uprava posebne transportne vlake od središč produkcije do središč konzumacije. Železniška uprava jamči pod globo, da bo prevzeto blago v dogovorjenem času v namembnem kraju. Za morebitne škode, ki bi nastale med prevozom, izplača takoj brez kakršnihkoli postopkov preosnjeno odškodnino. Tudi ima železnica svoje avtomobile, na katerih brezplačno prevaža blago z doma pošiljateljevega na postajo in s postaje na dom prejemnika. V sezonah zaračunavajo francoske železnice, državne in privatne. nižje tarife. Prevoz po prekopih je sicer nekoliko počasnejši, toda neverjetno cenen. In vse to je v prid francoskemu kmetu.
Mrak je legel na zemljo. V daljavi je žarelo pariško predmestje. Počasi sva se oričela s sopotnikom pripravljati na cilj najine vožnje, ki nama je v neutrudljivem razgovoru naglo potekla. Vlak je drvel preko neštetih kretnic z nezmanjšano brzino v postajo. Po kratkem, a pri srčnem slovesu z mojim sopotnikom, me je vzelo pariško mesto.
O Parizu, njegovem življenju in o Franciji pa prihodnjič kaj zanimivega.
Do—
(Ponatis in izvleček brez navedbe vira ni dovoljen.)
W
Zakaj se v Španiji bije boj krvavi
»Učiteljski pokret" in naša vas
gibajo, ri tega herojstva odpovedi, boli in ponižanja človeškega dostojanstva.
m.
vega današnjega težavnega in razrvane-1 moremo dovoliti, da se čast in dosto-ga položaja slabe gospodarske in poli-1 ianstvo našega malega slovenskega de-
  j„i iovnega človeka še dalje pretvarja v
prometno vrednost in da se svoboda in težnje za gospodarsko neodvisnost, za napredkom in kulturnim podvigom zapostavljajo in omalovažujejo. Čeprav je država podvrgla pisanim zakonom vse gospodarsko življenje in čeprav imamo za vse primere predpise, ki regulirajo gospodarsko življenje v državi in izven nje, vendar se dogaja vsak dan, da se
Štajerski kmet
Pripravimo mu boljše dneve, lepšo bodočnost
J a r e n i n a, 6. januarja.
Ponovimo naj, da je slovenska Štajerska bogato blagoslovljen košček slovenske zemlje v kroni naše domovine Jugoslavije. S to zavestjo moramo prepojiti našega štajerskega kmeta, ki mu ni nikdar dobro šlo na njegovi zemlji. Vcepiti mu moramo ponos na vse, kar je njegovega, da bo lažje prenašal gorje, ki so ga današnje slabe gospodarske raz mere naprtile na njegova ramena. Poživeti mu moramo ljubezen do zemlje, ki ga redi, da bo lažje pričakoval boljših časov. S stvarno besedo in kritiko pa moramo opozarjati odločujoče čini-telje na nesrečo in težo današnjih dni, pod katero obupuje naš slovenski štajerski kmet.
Z našim kmetom preživljata hude čase naš štajerski obrtnik, trgovec, gostilničar, kočar in poljski delavec. Hud udarec so zadnja leta zadala zlasti našemu podeželskemu obrtništvu. Hudo je prizadet naš gostilničar, naš trgovec, udarjen je štajerski kočar in poljski delavec. Udarjeno je naše štajersko delovno ljudstvo, udarjeni so posamezni stanovi, ki drug brez drugega živeti ne morejo in ki skupno predstavljajo neprecenljivo moč in silo blagoslovljene slovenske šta terske zemlje. Naše delovno ljudstvo se prav dobro zaveda, da so vzroki njegu-
tične razmere. Našega delovnega ljudstva politika ni vzgajala, ni mu pomagala do gospodarskega, socialnega, prosvetnega in kulturnega napredka, marveč ga je demoralizirala s tem, ko je ščuvala drugega proti drugemu. Posledice politične vzgoje našega delovnega človeka so na deželi slabe, po nekod pa celo porazne. Sosed sovraži soseda, ker sta nasprotnih političnih naziranj. Našim politikom je bilo bolj važno, da so delovnega človeka hujskali in ščuvali, da so ga zastrupljali s frazami političnih programov, namesto da bi mu pomagali do gospodarskega, socialnega, prosvetnega in kulturnega napredka z gospodarskimi in drugimi organizacijami, iz katerih bi črpal potrebno izobrazbo, strokovno znanje pri delu in pri izboljšanju zemlje in njenih sadov, organizaoije iz katerih bi črpal zdravje in moč. Oropan vsega, je naš podeželski človek in ni čudno, da se nehote sam vprašuje, odkod mu moč in vztrajnost v teh težkih časih, ko se prav malo gleda in misli na splošnost, a mnogo na osebne zadeve, ko se splošne stvari zapostavljajo in se daje osebnim interesom prednost pred vsem drugim.
Če opazujemo vsakdanje dogodke, kako dan za dnem delovnemu človeku brez razlike na stan, v prvi vrsti pa našemu kmetu, kradejo na lahek način njegovo trudom pridobljeno imetje, kako mu propadajo prihranki in kako beže v tuje roke vsak dan milijoni, se nam vsiljuje zaključek, da je vsega tega dovolj in da se mora v ekonomskem in socialnem položaju našega kmeta in našega malega človeka v splošnem voditi poseben račun in prav posebna pazljivost, saj je naš kmet najglavnejši temelj države, reda in napredka v državi. Posebne pozornosti in skrbi pa je vreden naš slovenski štajerski kmet na najskrajnejši severni meji. Mirno in vdano prenaša svoje gorje in je prav v tem pogledu junak današnjega časa.
Ko govorimo o našem kmetu, moramo upoštevati, da ni naša vas samo izvor moči, zdravja in lepote, marveč, da je izvor reda in čuvarica obstoječega reda v državi. Da je temu tako, imamo ne-pobitnih dejstev, ki jih vsak dan srečujemo v življenju in prav radi tega ne
ti predpisi ne upoštevajo, da se z zakulisnim delom in »poslovnimi triki« pre ko noči dvigajo milijoni narodnega trpljenja in spravljajo preko mej naše dr-
zave.	T/ ^
Temelji naše države ne leže in niso nikdaTTezalTna kapiTaližmu in njegovih magnatih. Naš narod tvorijo mali ljudje, kmetje, delavci in nameščenci. Naš kmet je priklenjen s svojim življenjem, s svojo preteklostjo in s preteklostjo svojih očetov na zemljo, privezan je nanjo, ker je stradal na njej, da bi končno bil rešen, da bi zagledal na ujej lepšo bodočnost. stalnejše in enakopravno življenje, da bi videl svojo in svojih otrok rešitev, da bi končno našel svoj in svoje zemlje mir. Naravno opazovanje je njegova izkušnja in delo je njegova morala na čvrstih temeljih poštenja. Dokler je in bo naš slovenski kmet nosilec narodove pre teklosti. dokler stoji čvrsto na braniku mej naše države, dotlej oni, ki mu danes pijejo kri. ki ga poganjajo na boben in ga spravljajo na beraško palico, niso bili nikdar sposobni, da bi občutili v sebi kakršnokoli spoštovanje do te zemlje, ker se vsa njihova čuvstva izlivajo edinole v njihove žepe.
Ni še prepozno! Še je čas, da se to zlo odpravi. Zadnji čas je! Ohranimo to, kar se še ohraniti da! Otresimo se pijavk, ki v dobičkih, zasluženih na vse mogoče načine in s polnimi žepi vidijo napredek našega slovenskega naroda. Priznajmo in popravimo svoje grehe, ker samo po priznanju bo blagoslovljena naša zemlja. Očistimo naš narodni panj trotov, ki žive na račun slovenskega delovnega ljudstva, ki si polnijo z njegovimi žulji svoje žepe in krenimo naprej v boljše dneve, v mirnejše življenje, v boljšo bodočnost naših in onih, ki pridejo za nami.	F.	M.
S severne meje
Maribor, 6. januarja.
'laka je moja že stara navada: ko razpolagam .s prostim časom, nadomestim mestno pouličje, kavarne in slične »potrebe« s krajšim ali daljšim izletom v o-kolico. Lepa priroda, zdrav zrak, duševna razgibanost, oddih so cenjena nagrada za te »žrtve«. A mi je še bolj za stik s podeželskim človekom, ki ga, pa bil že tak ali drugačen, cenim in me njegova preprosta, a najčešče samonikla, trezna in celo umestna beseda naravnost osveži in mi razsvetli marsikateri mračen pojmovni kotiček. Mogoče je ta nagib odtod, ker sem meščan po sili razmer, torej le v toliko, v kolikor me v to silijo okolščine. Mislim pa, da nas je dosti takih in jih na ulici morem točno prešteti, dasi nas je v našem mestu okrog 35.000. Mnogo nas je — seiskih meščanov, ki spadamo po svojem poreklu in miselnosti tja ven in se nam to pozna, pa maj si nataknemo kakršenkoli cilinder. Prav tako je tudi res, da se to število množi tudi med mladino. Zakaj to? Zanimivi pojav bi se dalo raz-vozljaiti, kar bi bilo le v splošno korist, a vem, da se vaš tednik ne more prostorno raztegniti po mili volji. Zato naj se le zgoščeno izgovorim, kaj sem ujel na mojem izletu ob zatonu starega leta.
Ne bom govoril o pojavih, ki so nad pozitivnim zakonom, kot n. pr. o pomanjkanju snega, ki gnoji siromakom — da zemlji dušika in ogljikovo kislino, potrebno vlago in zraka ter ščiti useve pred zmrzljo, — ampak hočem obnoviti vsaj del govora od znancev in prijateljev kme tov, ki znajo misliti in presojati življenje prav tako dobro —• če ne boljše — kot šolan meščan.
Kako je? vprašam kot običajno prijatelja iz vasi onkraj Kozjaka, s tistega kosa zemlje, ki bi mogel čarati med in mleko.
Najboljše je, če ti rečem: Dobro, sicer si boš mislil, da se tožim iz navade. Moralo pa bi biti mnogo, mnogo boljše, da bi imeli kmetje vsaj znosno življenje. Zdaj gre kot hočejo drugi, to je oni, ki trde, da poznajo naše življenjske prilike do potankosti in nam krpajo reforme in zaščite, a se kljub tej »dobri volji« naš voz vedno bolj pogreza v blato. Ne ta, ne ona Vlada se ni lotila uspešnih reform — takih, ki bi odstranile ali vsaj postopno odstranjevale kričeča nesoglasja med nami. Kaj porečeš k temu: živim na zemlji, kjer u-spevajo vsi mogoči sadeži; moje premoženje je precej lepo (okrog 50 oralov); delam kolikor le mogoče po strokovnih načelih; letine so povprečno dobre; v potrebah se omejujem do skromnosti; — a ne gre in ne gre. Prijema me, da bi pustil vse skupaj. — Poleg tega pa še to popolno ohromenje od strani merodajne oblasti za naša obmejna vprašanja. Ne zahtevamo čudežev in vemo, da smo te mi prvi steber, a obsojati moramo popolno nerazumevanje celo od naSe slovenske centrale, ki se hoče odkupiti za svoje o-malovaževanje z m ekaj parami. — In tako dalje.
Drugemu, ki je tudi dober kmet, pa je tekla beseda tako-Ie:
Imam v hlevu 10 repov, v kleti pa še 50 hi lanskega in 40 hi letošnjega vinskega pridelka. To da je kapital, mi je nedavno rekel neki gospod.
Vam je znano, koliko skrbi mi je že povzročil ita kapital: v nekaj letih sem izgubil pii živini lepe tisočake, okrog 50 hi sem prodal po 4 Din liter, tako je terjala potreba. Kakšen je torej ta kapital in kdo ve, koliko vrednost bo predstav-
ljalo moje blago jutri?! Ali ni to nihanje za kmeta pravcati potres? Posledice teh bolestnih sunkov občutimo razmeroma vsi kmetje, zlasti pa vinske gorice. Vse pa kaže, da za naše gospodarske politike to vprašanje ne postoji in so odgovorni činitelji docela otopeli in otrpli.
Voščil sem novo leto še tretjemu znancu, manjšemu kmetu izrazito socialnega kova in močnim hišnim razumom, ki ima vse vrline dobrega kmetovalca; je pri den, delaven, napreden, pošten in sodoben.
Kot nalašč prihajaš. Prav te dni, ko ni takega dela, si belim glavo o tem vražjem mrtvilu, ki je posadilo zlasti naš stan v tak zastoj.
In kaj si iz tuhtal?
Pridružujem se tvoji že davni trditvi, češ, da so in tudi bodo vsi naši napori, da si zravnamo gospodarske ude, zaman vse dotlej, dokler ine omejimo skoro popolno svobodo kapitalizma. Je res: naši ceneni plodovi, visoke cene industrijskim proizvodom, namerno uničevanje življenjskih potrebščin, nihanje cen, nezaposlenost i. t. d. — vse je njegovo izigravanje.
In kako naj bi se to odpravilo?
Ne bilo bi to težko, ko bi bila namesto
Sokolstvo in zadružništvo
Sokolstvo, kot pokret naše narodne zavesti, v katero vlaga vsak posameznik prostovoljno svojo osebno vrednost in dobro voljo za dosego skupnega cilja v dobrobit naroda, države, slovanske skupnosti in moči, se v gospodarskem pogledu lahko naslanja in sodeluje :na vseh poljih z zadružnim pokretom. Veliki soT kolski ideali: pravica, poštenje, lepota in bratska ljubezen, so temelji, na katerih zida tudi zadružništvo svoj pokret in svoje ideale.
Zadružništvo se je pojavilo v sredi 19. stoletja, v dobi največje bede, gospodarske odvisnosti, zatiranja 'in trpljenja, v času brezobzirnega izkoriščainja ljudstva s strani gospodarsko močnih poedincev, (i so vladali. Sokolstvo ima svoje začetke prav tako v drugi polovici 19. stoletja podobnih razmerah nacionalnega značaja. Narodnostno zatirani in podjarmljen ni Slovani v Avstro-Ogerski monarhiji, brez vseh pravic, vladani z mržnjo tuje-tujerodne peščice mogočnežev, ki so si nagrabili denar in bogastva z izžemanjem slovanskega ljudstva, so začeli boj, da se narodnostno osvobodijo. Vzporedno z gospodarskim bojem za osamosvojitev, ki je imel svoj najidealnejši začetek v zadružni ideji, porojeni 1. 1844 od Roč-delskih pionirjev blizu Maimchestra, se bije boj za narodnostno osvobojenje, ki se je rodil v slovanski zibelki na Češkem po vzorcu francoske in marčne revolucije.
Miroslav Tyrš, rojen v Dečinu na Labi. je 14. februarja 1862. leta osnoval v Pragi prvo telovadno društvo »Sokol«. Ideja, ki sta jo Tyrš in Fiigner položila v sokolsko organizacijo, pomenja za narodnostno prebujenje in osamosvojitev Slovanov isto, kar pomenja ideja Ročdelskih pionirjev za človečanstvo v gospodar-
skem in socialnem pogledu.
Zadružništvo je danes komaj po 100 le-l tih svojega rojstva, postalo svetovna si-| la. Nad 40 držav je včlanjenih v Mednarodni zadružni zvezi, s skupno nad 701 milijoni zadružnikov. Tudi pri nas v Jugoslaviji se zadružništvo lepo razvija. V| glavni zadružni zvezi je včlanjenih 8.000| zadrug, ki štejejo skupaj okrog 5 milijonov zadružnikov. Vsak tretji Jugoslovani je zadružnik! To bi moralo doseči tudil naše Sokolstvo, kot vse-narodna organi-| zacija.
Osnovni zadružni principi Ročdelskih I pionirjev so: politična in verska nevtral-l nost, kulturno-prosvetao delo, enako-1 pravnost žene z moškim, enakopravnost zadružnikov, neoziraje se na njihovo pre-| moženje in privaten društveni položaj,I vsak član ima samo en glas, ekonomska svoboda, solidnost in poštenost v poslu,! kakovostno blago, kupovanje in prodajanje za gotovino, prodaja po dnevni ceni, participiranje na čistem dobičku po vlože-| nem delu in kapitalu (po konzumu), zbiranje rezervnih skladov za kulturne, so^ cialne in zdravstvene naprave v koristi zadružnikov, materijalno in moralno po-j boljšanje položaja svoiih članov in končno zamenjava kapitalističnega društva I z drugim — razumnim, pravičnim in mir-| nim društvom, ki se imenuje zadružno*.
Sokolstvo ima v ekonomskem in so-| cialnem pogledu v mislih isti smoter inl zahteva od svojega članstva, da se tudil v privatnem življenju ravna po sokol-l skih načelih. Ker je privatno življenje vsal kega poedinca več ali manj tesno veza-| no na ekonomska vprašanja, se Sokol oddolži sokolskim pravilom najpopolnejše, čel je v svojem privatnem življenju zaveden| in iskren zadrugar.	Ing.	J.	T.
Društvo za varstvo živali in naš kmet
tisoč le ena glava. Mi kmetje smo si podobni kot jajce jajcu — a kakšna razlika med nami in kakšno medsebojno javno ali prikrito politično sovraštvo! To li zraslo na našem zeljniku, ampak tamkaj, kjer je ta ali oni interes, da ne iztaknemo nam vsem enako nevarnega sovražnika Vsi smo pod udarci enega in istega kladiva; boli nas in pričakujemo pomoč o< tani, od koder je ne bo nikoli. Na edino uspešno stran — nase pa pozabljamo. V deset- in stotisočih smo in trije vogali narodne imovine sloni na nas; kdo naj to-rej ima prvo in glavno besedo? če pa je še nimamo, je le naša krivda. Vajeti se ne dado tako rade iz rok. Naša ogromna sila pa je le v organizirani skupnosti. Prepričan sem, da bi ta rešila mnoga vprašanja, ki jih danes rešujejo le radi lepšega in v pomirjenje.
Končno si le prišel na moje. Ne poveš pa mi kakšna naj M bila taka organizacija.
Za enkrat in v danih prilikah moramo iskati leka v široko zasnovanem nele produktivnem, ampak prav toliko tudi konzumnem zadružništvu.
Mož mi je še govoril, kako si on to zamišlja, kake velike gospodarske in moralne ugodnosti bi to nudilo i. t. d. Da bi le bilo mnogo takih mož, oziroma teženj, pa bi se počasi pomikali z mrtvila, -jcn-
Malokaterim je znano, da imamo poleg mnogih društev tudi Društvo za varstvo živali, ki ima namen ščititi brezpravno žival. Veliko pa je takih, ki tega društva ne poznajo, ali pa se iz njega norčujejo in mu mečejo celo polena pod noge. Res je, da se v današnji materialistični dobi ljudem ne godi bolje, da se 'ljudje mučijo in koljejo na vse pretege in da bi bilo nujno potrebno v današnji dobi tudi društvo za varstvo ljudi.
Prav v današnji materialistični dobi je društvo za varstvo živali zelo koristno. Koristno je tako društvo še posebej za našega kmeta, kar priča pismo, ki ga je poslal našemu uredništvu štajerski kmet, prijatelj in naročnik našega lista:
»Ko sem menjal hlapca ali deklo, sem kaj kmalu opazil spremembo zlasti pri goveji živini. Prvo kar je bilo, mi je hlapec tolmačil, da je potrebno „živini pokazati strah”, in sicer pri krmljenju, čiščenju in pri molži. Hlapec je pri krmljenju suval žival v rebra, pri snaženju hleva jo je dregal z vilami, še grše pa
je ravnal z njo pri molži. Kričal in preklinjal je po hlevu na vse pretege: „Toti frdamani ljudje niso dali kravam nikak-šnega straha”. „Hanza, udari hudiča po kližu, da bo spustila mleko”, tako je hlapec ravnal z živino pri molži. Zgodilo se je, da si tudi krava „ni pustila vsega dopasti” in je brcnila hlapca, da se je prekucnil z „žehtarjem” vred s stolčka.!
Tri dni je trajala takšna „abrihtenga’ in bilanca pri štirih kravah, kar se mleka tiče, je bila sledeča: Štiri krave so dale na dan 52 litrov mleka, po prvem dnevu hlapčeve „abrihtenge” pa 42 litrov mleka, drugi dan 41 litrov, tretji dan pa 40 litrov. Razlika v izkupičku za mleko je znašala na dan 15 dinarjev in letno izgubo sem izračunal na 5400 di-| narjev. To izgubo bi tudi dejanski imel radi hlapca, ki je grdo in sirovo ravnal z živino, če bi ne bil pravočasno posegel vmes. Hlapca sem odslovil m pričel živino krmiti sam.«
F. K.
Padec franka in lire in naš tujski promet
Pred znano devalvacijo francoskega ranka in italijanske lire so bili za tujca, ci je iskal odmora na našem morju ali v Sloveniji naši kraji daleko najcenejši. Tujec je živel pri nas na dopustu v udobnem hotelu in ob dobri hrani skoraj vedno znatno ceneje kakor doma. Tu je nedvomno iskati tudi enega izmed glavnih razlogov, da je naš tujski promet kljub svetovni krizi v zadnjih letih rekordno rasel.
Izgleda pa, da $e je položaj poslabšal v našo škodo.
Ko je bil pred nedavnim devalviran francoski frank in italijanska lira, se je splošno pričakoval dvig blagovnih cen v devalviranih državah. Toda tega doslej nismo opazili. Francoski, zlasti še italijanski vladi se je z rigoroznimi gospodarskimi ukrepi posrečilo obdržati nivo cen skoraj na isti višini kot pred devalvacijo. Za tujca, katerega domača valuta je obdržala isto plačilno moč na-pram tuji; kakor na primer za Nemca, Avstrijca ali Angleža, se je vsled tega bivanje in potovanje v devalvirane zemlje (Italijo, Francijo) zelo pocenilo. Če se v tem pogledu ne bo nič spremenilo, bodo v bodoči sezoni zamogla francoska in ita lijanska kopališča in letovišča tudi kar cenenosti tiče, konkurirati z našimi.
V naših tujskoprometnih krogih je radi tega bojazen, da bo naš tujski promet, ci je zlasti za Dalmacijo, pa tudi za Slovenijo tako velike gospodarske važnosti, bodoče znatno padel. Nastalo je vprašanje, ali se ne bi mogli izogniti preteči nevarnosti na podoben način, kot je to storila na pr. Nemčija. Znano je, da je tujec zamogel potovati po Nemčiji razmeroma ceneno kljub izredno visokemu tečaju nemške blagovne marke, ker je Nemčija za tujski promet uporabljala tzv. potniško marko, katere tečaj je neprimerno nižji od splošnega. Ta specialna tujskemu prometu namenjena marka je bila tako nizka, ker so to bile marke iz plačila kuponov *(obresti) nemških državnih in
žavnih obveznic itd.) katerih lastniki so bili tuji državljani. Ker teh denarnih vred nosti tuji lastnik vsled deviznih prepovedi ni mogel izvoziti, jih je ponujal znatno ceneje. Te marke, izvirajoče iz terjatev tujih upnikov, uporabljive, vsled deviznih predpisov samo za običajna pla-čanja v zemlji, so radi svojega nizkega tečaja kar najugodnejše za vzdržavanje tujcev, ki prihajajo in prebivajo v Nemčiji; račun seveda prav za prav plačajo tuji upniki.
Take vrste plačilna sredstva imajo skoraj povsod v Evropi. Tudi pri nas postoji že od rešitve fiinanč. ministrstva od 1. marca 1932 dalje specielna vrsta tujih terjatev t. zv. »internih« dinarjev, ki izvirajo povečini iz plačila kuponov do mačih vrednostnih papirjev in iz amortizacije obveznic te vrste, ki so v rokah tujcev. S temi dinarji, kakor tudi z tzv. vezanimi dinarji (n. pr. onimi, ki so v čekovnih .računih Poštne hranilnice) ne more tuji upnik svobodno razpolagati. Pri nas je uporaba te vrste tujih terjatev o-mejena na običajna plačanja v zemlji, torej tudi za tuje turiste, ki pridejo v državo.
Mnogi krogi, ki so zainteresirani na tujskem prometu kljub pocenitvi turizma v posameznih tujih državah, menijo, da bi se prav v tej smeri z uporabo in pocenitvijo teh terjatev izključno v namene turizma, mogla odvrniti preteča nevarnost. Vrednosti našega dinarja kot takega, ki je z lahkoto ohranil kljub znanim pretres jajem valut v nekaterih državah svojo stabilnost, to gotovo ob vsekakor potreb-ni previdnosti, ne bi škodovalo.
Slovenski mlekarski list. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je pričela z 'novim letom izdajati svoje glasilo pod imenom »Slovenski mlekarski list«. S svojim glasilom bo objektivno obveščala javnost, zlasti pa opozarjala odloču joče činitelje na važnost in pomembnost mlekarstva kot važne gospodarske pa
privatnih vrednostnih papirjev (akcij, dr- noge.
PESNICA
»Kruh je dražji«, pod tem naslovom je predaval preteklo nedeljo g. inž. Jože Teržan kmetom Sokolm, ki so se v lenem številu zbrali v Kerenčičevi gostilni. Kako veliko je zanimanje za poučna in strokovna gospodarska predavanja •ned kmeti je najboljši dokaz, da so prišli na predavanje tudi kmetje iz drugega tabora. To pa je obenem tudi dokaz, da je našemu kmetu gospodarstvo prvo, politika drugo, dokaz kako željni in potrebni so naši kmetje sodobnega pouka m izobrazbe, dokaz kako naši gospodarski strokovnjaki po mestih ne razumejo svojih dolžnosti in svojega poklica. — Starosta pesniškega Sokola g. Kerenčič, ki je predavanje organiziral, je kot kmet 'n obrtnik na deželi zajel sokolsko misel prave strani, pokazal podeželskim sokolskim edinicam edino pravilno pot, da brez gospodarskega napredka in neodvisnosti ni napredka naših duhovnih moči in vrednot, radi katerih je Tyrš ustanovil Sokola, da ohranja narod in ga dviga. Naj bi vzgledu pesniškega Sokola na meji sledile ostale podeželske edinice in prepričani smo lahko, da se bomo uspešnejše in hitrejše približevali dnevu Vstajenja Tyrševega slovanskega Sokolstva.	—	p--
STUDENCI
s. Bliža se doba društvenih občnih zborov naših številnih edinic, ki se že tudi vneto pripravljajo na »boj«. Sezono so na tTreh kraljev dan otvorili gasilci, kjer je po triletni funkcijski dobi prišlo do nepričakovane spremembe v povelj-ništvu. Poveljnik gospod Pregl Alojz je skozi 11 let vršil svoje poveljniške posle in si je nabral za gasilstvo mnogo zaslug. Predsednik in poveljnik je sedaj v eni osebi za tri leta župan gospod Kaloh Alojzij. — Tudi v drugih društvih se pojavljajo včasih nesoglasja, ni pa še znano, če bodo prišla na občnih zborih do izraza. O potekih bomo poročali.
RUŠE
Ples ruških fantov.
Do zdaj so Ruše bile (kdo kriv je te blamaže?)
še vedno 'brez posebne družabne reportaže! Zato sem kar sklenila, tu treba remedure, — družabni reportaži posvečam proste ure!
In ker sem ravno danes prejela povabilo na ples vseh ruških fantov, bo to še razvedrilo
za moje tnračne misli, ki jih težko preganjam, ker o življenju boljšem že dolgo več ne sanjam!
V skromni črni halji na ples sem se podala, da niti živa duša v meni ni spoznala reporterko nevarno, ki bistro opazuje, ki med živahnim plesom že svoje rime kuje!
Čeprav par dobrih znancev za tajno ve misijo družabne reportaže, pustim jim iluzijo.
4a nič ne bo iz verzov, če vino me omami, reporterka brez pesmi iz svojih sanj se zdrami!
Pa sem jim prav z lahkoto prekrižala račune, ker jaz za svoje verze ne rabim svita lune, ker trezna sem ostala, ker tiho sem prisegla, da prav nobeni vaJbi nocoj ne bom podlegla;
Gledam zdaj na desno, na levo brž pogledam in neprestano, jasno, naloge se zavedam, da treba bo napisat’ izčrpno poročilo, kako na plesu ruških je fantov letos bilo:
Ko pridem v dvorano, prijetno preseneča skupina plesnih gostov, že prav občutna gneča
olesalk in pa plesalcev v dvorani se opaža, vsak svoje zadovoljstvo različno tu izraža!
Vsi pa so en’ga mnenja, da dobra je ideja, da enkrat vsaj na leto v Rušah se prireja ta ples vseh ruških fantov, kjer pravo je življenje,
in kjer je vedno luštno! — To splošno je mišljenje.
Pri našem je omizju res prav prijetna družba, in taka reportaža ne bo pretežka služba! če že poznaš obraze, značaje še prebiraš, iti vsaik tip posebej še malo preštudiraš!
Iu najdeš tipe mnoge, zelo interesantne, tu tip je gentlemana, tu dame so šarmantne.) tu »večni je mladenič«, tu mlada je naivka, in tu je še zbadljivec in mlada nagajivkal
In koliko gradiva, če še plesalce gledaš, to mnogo je, premnogo, po tihem se zavedaš:] tu eden kar vzdihuje, ta drugi pa kar vriska eden oči zavija, »njo« na srce pritiska!
Pri plesu in zabavi Ti hitro čas poteče »zdaj grem domov, že pozno je!« marsi'kdo| Ti reče — odhajajo; mladina pa kar naprej še raja, z upom in ljubeznijo srce napaja!
Iz uredništva in uprave
VLJUDNA PROŠNJA!
Današnji številki smo priložili položil nice in vljudno prosimo cenjene naročnike, naj nam nakažejo naročnino za mesec januar. Prav tako vljudno prosimo| vse one, ki nam naročnine za mesec december še niso poravnali, naj nam na-| kažejo naročnino za oba meseca skupaj. Z rednim plačevanjem naročnine olajšajo naročniki upravi poslovanje, sebi pa zagotove redno pošiljanje lista. — Uprava | »Neodvisnosti«.
SPOŠTOVANI DOPISNIKI!
Ponovno najvljudnejše prosimo dopis, nike, naj upoštevajo navodila uredništva in naj nam kratko in strnjeno poročajo le o pomembnejših dogodkih svojega kraja. Radi pomanjkanja prostora v listu ne moremo priobčevati vsakdanjih dogodkov. Prepričani smo, da ima vsak kraj svoje važne življenjske potrebe in zahteve in o teh nam poročajte stvarno in informativno. Uredništvo »Neodvisnosti«.
CENJENIM NAROČNIKOM!
Množe se pritožbe, da naročniki ne prejemajo v redu lista in da posameznih številk sploh ne dobe v roke. Vljudno prosimo vse, ki Usta ne prejemajo v redu, naj sporoče to svojim poštam, ki bodo vse nerednosti takoj odpravile. Uprava »Neodvisnosti«.
Naročite „Neodvisnost“
IN O V I C E
Predsednik vlade v tujini. Za pravoslavne božične praznike je odpotoval ministrski predsednik dr. Milan Stojadino-vič s svojo ženo in šefom kabineta dr. Protičem v tujino. Nadomestuje ga notranji minister dr. Anton Korošec.
Tuji kapital v naši državi. Po zadnjih podatkih je precenjena vrednost tujega kapitala, ki je udeležen pri naših industrijskih podjetjih na 5181 milijonov dinarjev in sicer: 2200 milijonov v glavnicah, 2621 milijonov pa v kreditu. Francoskega kapitala je v naših podjetjih nad 963 milijonov dinarjev, angleškega nad 827 milijonov, švicarskega nad 675 milijonov, ameriškega nad 538 milijonov, češkoslovaškega nad 518 milijonov, italijanskega nad 444 milijonov, avstrijskega nad 297 milijonov, belgijskega nad 210 milijonov, madjarskega nad 183 milijonov, švedskega nad 107 milijonov, holandskega nad 78 milijonov, nemškega nad 54 milijonov, ostalega pa nad 280 milijonov dinarjev. Največji del tujega kapitala je v rudarski industriji, na drugem mestu je kemična, na tretjem pa rafinerija nafte. Statistika pa ne pove, koliko je od tega kapitala židovskega.
Banovinski proračuni. Finančno ministrstvo je pozvalo banske uprave, da morajo čimpreje sestaviti nove banovinske proračune in jih takoj predložiti v razpravo banskim svetom. Po dostavi teh proračunov finančnemu ministru, se bodo sestali v Beogradu vsi bani in bodo o njih načelno razpravljali.
Nov slovenski sokolski list. Ker se je glavno glasilo SKJ »Sokolski glasnik«, ki je od leta 1923. izhajal v Ljubljani, preselil z novim letom v Beograd, je pričelo »Kolo« Sokolov v Ljubljani izdajati novo slovensko glasilo pod imenom »Sokolska volja«, ki bo izhajalo tedensko. Novo glasilo bo prav gotovo mnogo pripomoglo h krepitvi sokolske Tyrševe ideje med slovenskimi Sokoli in bo, kakor izdajatelji sami naglašajo, v uvodni besedi, plamenica naših duhovnih moči in vrednot, odpiralo bo razglede v zunanji, zlasti slovanski svet, da spoznamo in zase porabimo vse, kar [se tam dogaja dobrega, lepega, velikega in pomembnega, ker želimo tudi v tem oziru hoditi po sledeh Tyrševega nauka. Po novem sokolskem glasilu bodo prav gotovo segli vsi pravi slovenski Sokoli.
Obsojena škofa. »Sokolski glasnik« po-Iroča o procesu med Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije in škofom dr. Srebrničem naslednje: Kakor je znano, je izdal katoliški episkopat leta 1932. o božiču na vse vernike pastirski list, v katerem je bilo žaljeno jugoslovansko Sokolstvo, češ, da je brezversko, da ruši v srcih Sokolov katoliško vero, da Sokol ni samo brezverski, marveč protiverski, da Sokol odtujuje članstvo cerkvi in veri, da končno ne priznava Odrešenika in ne negira pošteno hrvatsko in slovensko ime. Uprava SKJ je tožila subotiškega škofa Budanoviča in Krškega škofa dr. Srebrniča. Škof Budanovič je bil spoznan za krivega in obsojen na 10 dni zapora in na globo 4000 dinarjev. To sodbo je potrdilo tudi okrožno kot prizivno sodišče v Subotici. Škof dr. Srebrnič je bil prav tako spoznan za krivega in obsojen na 7 dni zapora in na |300 dinarjev globe.
Plačilo prvega obroka kmečkih dol-Igov. Privilegirana agrarna banka je po svojih podružnicah te dni pozvala vse kmečke dolžnike, ki so že prejeli poziv |za plačilo prvega obroka, da takoj plavajo ta obrok. Poleg tega je pozvala I tudi vse one dolžnike, ki obračuna sicer niso prejeli ter imajo pri denarnih zavodih manj kot 25000 dinarjev dolga, da plačajo eno desetino dolga zmanjšanega na polovico. Če pa skupni dolg pri denarnih zavodih presega 25.000 dinarjev, potem morajo plačati desetino celotnega dolga. Obrok je treba plačati po Poštni hranilnici in sicer na čekovni račun Privilegirane agrarne banke pri Poštni hranilnici v Ljubljani, čekovni račun štev. 110.250.
Cene našemu lesu se dvigajo. V primeru s prejšnjimi leti se je izvoz našega lesa lani znatno dvignil in je bil ta dvig zlasti viden po ukinitvi sankcij, ko je poleg Anglije, glavne ojdemalke našega lesa, pričela naš les zopet uvažati, sicer v manjši meri, Italija. V zadnjem času pa je zanimanje za naš les naraslo tudi v Nemčiji, ki je povečala svoj uvoz. To bo imelo nedvomno ugodne posledice za dvig cen našega lesa in upamo, da pri izvozu lesa ne bo zapostavljena naša slovenska pokrajina, kakor je zapostavljena v mnogih drugih ozirih, kar se izvoza tiče, ampak da bo prišel v poštev za izvoz tudi les iz slovenskih gozdov.
Strašno dejanje. V Hrastju na Murskem polju se je zgodilo te dni strašno krvavo dejanje. Tam je živel na bolezenskem dopustu 521etni višji poštni kon trolor Miroslav Vavpotič, ki je hudo bolehal na živcih. V duševni zmedenosti je Vavpotič ustrelil svojega llletnega sina Mirka in samega sebe. Vest o strašnem dogodku je pretresla Mursko polje in vse, ki so poznali nesrečnega višjega poštnega kontrolorja Vavpotiča.
Zahteve hrvaških industrljcev. Hrvaški industrijci, ki so bili doslej organizirani v skupni trgovski in industrijski zbornici, so sklenili osnovati samostojno organizacijo in so izvolili za predsednika industrijca Milana Prpiča. S samostojno organizacijo upajo hrvaški industrijci doseči večje uspehe in uspešnejše braniti svoje pravice. Znano je namreč, da se v zadnjem času selijo nekatere težke industrije s hrvaške zemlje v južne pokrajine naše države. Zato naglašajo hrvaški industrijci, da je indu-stiija na Hrvaškem bistveni del hrvaške ga naroda.
ZENA V ŽIVLJENJU
Usoda deklet, ki morajo zdoma
Usoda slovenskih deklet izven mej naše ožje domovine, je sprožila marsikatero akcijo, še več je bilo o tem napisanega, vse z istim namenom: pomagati pomoči potrebnim in preprečevati nastajanje novega zla. Zal je bil uspeh vsega minimalen in se nam vprašanje dokončne možne rešitve tega problema, postavlja vedno znova. Ge se ob raznih prilikah in na raznih mestih spomnimo na ta žalostni del naših domačih razmer, inaj bo to tudi skromen prispevek k zboljševanju istih. Še važnejše je, da se prav o tem govori ali piše brez vsakršnih predsodkov. Resnico in dejstva je tireba prikazati takšna kot so.
Slovenska zemlja je majhna in relativno po prebivalstvu zemlja, 'kjer živi »mali človek«, navezan na skopo odmerjen kos domačije ter na trdo delo. Kljub vsej pridnosti, žilavosti in skromnosti, rodna gruda niti pridne roke ne morejo vsem v zadostni meri nuditi kruha. To je že od nekdaj. Naši stari so hodili za kruhom v svet, porazgubili so se po Ameriki, ‘Nemčiji, Franciji v vsak kotiček sveta jih je zanesla pot. Nič drugače ni danes, le da je boj za kruh še trši. Usoda fantov in mož pregnanih z domačije, j© od nekdaj spremljala tudi slovenska dekleta. Odhajale so služit v tuja mesta. Nekoč to ni bila tragika. Naša dekleta so bile povsod zaželjene , slovele so po pridnosti in poštenosti. Služile so kot sobarice, kuharice, peštunje in služinje po dobrih meščan' skih hišah, kjer so si pridobile koristno znanje in izobrazbo, a tudi prihranek je bil lep. Po nekaj letih so se vrnHe domov ter se pomožile. Deklet, ki so se po mestih izurile v dobre gospodinje in ki so imela lep prihranek, se niso branili niti ugledni kmečki sinovi. Tako je bito pač takrat, v »dobrih, starih časih« ...
Danes je drugače. Nove razmere in novi čas sta preobrnila marsikatero stvar, eno zlo je rodilo drugo. Leta po vojni, ki so bila prepolna posledic svetovne morije, so prinesla tudi nova pojmovanja o svetu in življenju. Naziranja o osebni svobodi ter o enakovrednosti vseh stanov so se tolmačila na načine, ki so imeli za posledico nezdrave razmere. Vsak izmed nas je pričel računati na boljše življenjske prilike, da, saj je to bilo umevno. Preprositi ljudje so izboljšanje vsega pričakovali kot plačilo za vse trpljenje in žrtvovanje v vojni. Vsi ti upi so bili v neki meri uresničeni prva leta po vojni, posebno v mestih, ki so mahoma zažirvela. Zaslužek je bil obilen, tovarne in no-v a podjetja so rasla kot gobe po dežju. Po deželi je završalo: v mestih je bogatija, tam je življenje! V teh letih pričenja beg naših ljudi s kmečke rodne grude v mesta, ki je zavzemal vse večji obseg in žalostnejše posledice. Nekoč so odhajali iz kmečkih hiš samo sinovi in hčere, bajtarji in dninalrji — vsi iz ‘resnične potrebe. Prva leta po vojni pa je zbežalo v mesta vse, kar si je poželelo lagodnejšega dela, boljšega zaslužka in brezskrbnejšega življenja. In vsega tega je bilo morda takrat res v izobilju. Žal, sledila so kmalu leta, ko so se pričeli javljati začetki gospodarske krize. Zaslužki so padali, tovarne so zmanjševale obratovanje, bajke o možnostih dobrih zaslužkov naših ljudi po mestih so bile razpršene. Nastale so prve vrste brezposelnega proletarijata. Ob vsem tem pa naval podeželskih ljudi v mesta ni prenehal, kar je položaj še bolj zaostrilo.
Posebno usodo sta ta čas in še bolj razmere prinesla slovenskim dekletom. Razen onih, ki so iz prave potrebe morale z doma, je val zajel tudi take, ki niso imele portebe. Dom, resda morda samo skromen kmečki dom, je mahoma postal pretesen, želja po »gosposkem« življenju, modernem klobučku, lakastih čevljih in svilenih oblekah, je zavrtela glave neizkušenih deklet. Za vse to je bil potreben denar. Doma ga ni bilo, ali pa ga niso hoteli dati. Mesto, da mesto! Tam je vsega v izobilju, tam je človek svoj go-
spodar. Tam ni treba vihteti motike, ne žeti; — delaš res, a pirejmeš pošteno plačilo. Od doma so odhajale dekleta brez razlike. Tovarne, gostilne, kavarne so jih sprejele, bile so kuharice, sobarice, služkinje. Dobro je bilo vse to prva leta. Domov so pisale, kako jim je lepo in da je zaslužek obilen. Vzbudile so želje še dru gim. Nekatere so se vrnile z lepimi denarji, kar je bila zopet zapeljiva vaba za druge. Kmalu pa je bilo vsega tega konec.
Kriza je udarila postopoma vse, najbolj pa jo je moral občutiti delovni človek. Denarja je bilo vse manj, brez njega je morala prenehati marsikatera ugodnost. Prav tu je pričetek velike tragedije, ki so jo piričela doživljati naša dekleta, razsejane po vseh krajih Jugoslavije, po severni Afriki, Franciji in drugod. Po tovarnah in drugih službah so pričeli zniževati prejemke do izpod minimuma in kar je še strašnejše, velik del deklet se je znašel brez vseh sredstev na ulici. Listi so prinašali in še prinašajo skoraj dnevno pretresljiva poročila o žaioigrah ter o žalostnem zaključku življenja tega ali onega dekleta, ki je našla leka svojim tegobam v prostovoljni smrti. In to so večinoma naša, slovenska dekleta... Nekoč poštena slovenska dekleta so dobile žalosten sloves prostitutk ter takih, ki so na druge načine krenile s prave poti. Druge zopet likajo v pomanjkanju, morda brez doma, ali pa z domom, ki jim ne more nuditi ničesar.
Prežalostno bi bilo, ko bi na drobno opisovali ono stanje, v katerem je velik del naših deklet, ki so poštene in zdrave odšle po svetu, da si s pridnim delom prebijajo pot v življenju. Na tisoče jih je odšlo. V Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skoplju, Splitu, Aleksandriji in drugod so iskale sreče. Malo jih je, ki so našle dober in pošten zaslužek. S skromnim zaslužkom, ki je premajhen za življenje, je večina krenila na pot, ki nudi večji »zaslužek«, a je spolzka in sramotna. Druge so garale do iznemogtosti in ko ni bilo več nikake možnosti, so se izčrpane in bolne vrnile na domove — umirat...
Nam samim je skoraj neljubo, če se pokaže v pravi luči ta naša rana. Nekako molče prehaja preko vsega javnost, češ, tako je in pomagati je težko. Tako malo nam je mar, da Slovenci, nairod visoke kulturne stopnje ter pretežno stroge katoliške vzgoje, dajemo našim južnim krajem in tujini razmeroma največ »belega blaga«. Naš ženski živelj, kaj, naša dekleta so to, ki po raznih »kafanah« in prikritih ter javnih bordelih prodajajo svoje poštenje in zdravje, ki ni nikoli dovolj preplačano. Naša dekleta so, ki se jih izkorišča prav po suženjsko do zadnje kaplje krvi. Naši javnosti je vse to znano, pa molči in ne išče poti in sredstev, da bi bilo boljše.
Teh nesrečnic gotovo ni poklican soditi nihče. Saj je iskati vzrokov za tako stanje samo v razmerah in pa — v naši brezbrižnosti. Toliko žrtev je že padlo, nešteto je bilo primerov, a je vedno slabše. Vedno znova odhajajo dekleta in ni nikogar, ki bi jih odločno opozoril na vse nevarnosti tujine in ki bi jim zastavil pot.
Najbolj so tu prizadeta naša kmečka dekleta. Še vedno v njih gori želja po zaslužku in samostojnosti. V zadostni meri jim tega ne nudi kmečki dom, zato še vedno odhajajo v tovarne ter v druge službe. Odpomoči temu se da. Oni, ki so poklicani, a to je predvsem naša duhovščina in učiteljstvo, naj koreniteje vcepljajo ljubezen do rodne grude, do skromne kmečke domačije, vodijo naj naše mlade ljudi do prepričanja, da dom, če tudi reven, še vedno premore dovolj življenjskih možnosti za vse. Znova je treba povzdigniti spoštovanje do domačije ter prikazati vzvišenost kmečkega stanu in cenjenje onih, ki umejo zanj trpeti. In še to: nobeno delo ni sramotno, samo da je pošteno. Prav tako pa je treba vedno znova opozarjati, posebno žensko mladino, na vse nevarnosti po tujih mestih,
predočiti primere velikih tragedij, ki jih ne manjka.
Pažnjo temu vprašanju bi morale posvetiti tudi maše oblasti. Večkrat črtamo po slovenskih, posebno pa še po srbskih listih oglase, kjer iščejo pod šifro se skrivajoči neznanci mlada dekleta, pa naj bo to za ženitev, ali pa za katerokoli službo. Mnogo naših deklet so že premamile take vabe in brez pomislekov so se odzvale ter odšle same v daljna mesta, kjer pa jih je čakalo bridko razočaranje. Oblasti bi naj z vso intenzivnostjo zasledovale, kdo se krije za raznimi bleščečimi vabami in tako skušale že v kali zatreti prikrito kupčevanje z dekleti. S tem bi bila preprečena marsikatera tragedija.
Najhvaležnejše polje za reševanje pro blema pa ima prav tu naše ženstvo, ki bi z dobro in vsestransko organizacijo lahko do temeljev zboljšalo -razmere. O vseh teh stvareh se lahko brez predsodkov med seboj pogovorijo le ženske s tl sto zaupljivostjo in prepričevalnostjo, ki bi gotovo rodila zaželjen uspeh. Slovenske žene so organizirane v nekaterih precej močnih organizacijah, ki so pa doslej posvečale vse premalo pažnje temu vprašanju. Namesto preprečevanja zle usode deklet, so često padale neumestne obsodbe, razpravjalo se je o moralni pokvarjenosti ženske mladine in še o drugem — le vzrokov noče videti nihče. Potem pa so te ženske organizacije razpredene večinoma po mestih, kjeir bi bila široko zasnovana organizacija, ki bi naj učila našo mladino živeti doma, še potrebnejša bi bila dejanja, da bi dekleta, ki so navezana na službo, prišla do poštenega zaslužka in da bi ne bila izpostavljena izkoriščanju. Prav tako bi bila umestna močna organizacija deklet samih, le tako bi se ustavila kvarna konkurenca delovne moči, ker bi si dekleta sama ustvarjala znosljive razmere.
Nujno je, da se žalostni usodi dela slovenske ženske mladine odpomoire. K reševanju je poklicana vsa naša javnost.
O lekarnah
Stari vek ni poznal niti lekarn, niti lekarnarjev. Lekarne kot prodajalne z zdravili, ki jih vodijo strokovno usposobljene osebe, so se pojavile šele v srednjem veku. in to najprej pri Arabcih. Ti so izvažali iz vzhoda najrazličnejša zdravila, za zaznamovanje istih pa so uporabljali razne zamotane obrazce.
Najstarejši zgodovinski viri o lekarnah in lekarnarjih na zapadu vodijo v Salermo, kjer je cesar Friderik II. odredil za lekarnarje posebne strokovne izpite ter jim ukazal, da morajo zdravila pripravljati z največjo vestnostjo in pazljivostjo ter prodajati izključno le po določenih cenah. Obstojale pa so lekarne tudi v Franciji, Angliji in Nemčiji, ki so bile urejene po italijanskem vzorcu. Od XIII. stoletja dalje so obstojale že v vseh večjih evropskih mestih, razen v Rusiji, kjer je bila ustanovljena prva lekarna šele 1. 1584. in sicer v Moskvi. Svoja naročila so dajali lekarnarjem zdravniki ustmeno ali pa so jih vpisovali v posebno knjigo: recepti so se uveljavili šele v XVI. stoletju.
Na današnjem jugoslovanskem ozemlju so se lekarne že zgodaj pojavile. Prva je bila ustanovljena v Dubrovniku leta 1318., leta 1352. je bila ustanovljena lekarna v Splitu, dve leti pozneje pa prva v Zagrebu. V Sloveniji je bila ustanovljena prva lekarna že leta 1571. v Novem mestu, leta 1590. ji je sledila v Ljubljani prva in deset let pozneje druga. Na slovenskem Štajerskem so dobile prvo lekarno leta 1605. Brežice, nato leta 1614. Slovenska Bistrica, leta 1670. pa Celje. V Mariboru se je pojavila prva šele leta 1774., ki je bila dolgo časa edina, kajti druga je bila ustanovljena šele leta 1839. Pred Mariborom je bil celo Ptuj, ki je dobil prvo lekarno leta 1734., drugo pa že deset let kasneje.
LUkačof Draš guči znavič. .
ANaročite ,,/Veodvisnost*
Križaljka
21
28
40
51
66
72
82
32
52
61
8a
22
48
41
53
79
23
33
10
29
37
42
62
A
12
38
43
54
24
34
49
63
19
35
74
83
To
TC
13
25
30
68
84
20
80
14
26
50
59
76
15
44
55
64
39
69
36
65
77
87
31
45
70
81
27
60
78
17
46
56
47
»Hon ga, hon ga, paj, zaj pa so tvojo pismo nadriikali!« tak sen reka, gda ini je poštnar prnesa prvo številko nove cajtnge, kera ma tak lep napis »Neodvisnost«, pa sen jo pohitečki otprja, za za-gieda notri, da »Lukačof Draš gučijo«. z-a toto vikanje v cajtngah mi je ali do-s>ci ne, če me cela naša ves razven dece tiče, pa se tudi naši Sokoli med soboj KaKti brati pa sestre tičejo, pa bi žela, da me tudi v »Neodvisnosti« od gnes napre tičejo, če čejo. Onti pa me te ven-da ali zavolo toga ne bo menje, pa na svojen postenji ne bon nič zguba. Zaj mi je takša korajža zrasla, da bon za »Neodvisnost« še neke več napisa. Naj-prle pa čen dokazati, da sen jas že od negda bija ali skuša biti preči neodvisen, pa še sen dendenešnji, čeravno mi časi kakši nore reče, da sen keblačarski.
Mi liibi Slovenci smo do gnes meli več ali menje odvisne cajtnge, od kerih nemarno tistega haska, ki bi ga lehko meli; vse pišejo za svoj kolLSr; za mojo neodvisno mišlenje neso ne ene ne drii-ge. Vsebina »Neodvisnosti« se mi do-padne, zato bon tote cajtnge priporoča vsen prlekon, s kerimi bon priša vkiiper. Ob svetkih bo za to dosti prilike. Rad sen, pa me veseli, da sen se v šoli navča šteti pa pisati; najbole znan pisati po prleško, naš guč se mi zdi najlepši.
Dere sen bija mali, pa sen se navola igrač, sen seden let star začeja ob viizmi hoditi v šolo. Dva razreda smo meli samo. V prven razredi je včila lepa, mlada, samo preči kuštrava vičitelca, v drii-gen pa je bija gospod školnik; tisti je meja duge mustače, pa hud je bija. Časi je kerega čeha tak vseka z rasklanoj trstikoj na dlan, da jemi je kožo gor preseka, pa da je kr v vtin špricnola. Jas sen se ga že od zdaleč boja. Naša viči telca me je rada mela, nigdar me je ne vujdrila šiboj, druge žlehtne cehe pa je večkrat fajn nabiksala, da so se domo čmižili. Ce sen jaz kaj slabo napisa ali pa če nesen zna dobro šteti, ali pa če sen na viiho vleka, kaj mi je moj pajdaš Lujz notri prava, te me je vičitelca rajši potegnola za viiho, pa še malo stisnola, vujdrila pa me je nigdar ne. Znabiti se je bojala, da bi moj oča, ki je tudi nosa mustače, priša nad njo, pa bi hitro bila kakša batalja. Jas pa vičitelce tuudi nesen htjela dosti čemeriti. Gda je tota ženska bila dobre vole, te me je prišla božat po lici.
No, pri tistoj vičitelci sen osta v prven razredi seden let, da sen se dobro viin
zviiča, te pa je vmrla, potli pa sen jaz naskoren s šole vnii stopa, tak da k ti-stemi hudemi školniki najč priša nesen. Livišno bi jaz pri njen tudi lehko kero vročo fasa, tak da bi se mi na hrpti ali pa na bedri poznale žmajge. Da sen se le v prven razredi navča šteti pa pisati, računati pa sen se zdaj v Jugoslaviji najbole navča s penezi; da bi jih le dosti meja, še cole bi zna kak znan.
l istokrat, gda še smo se lehko skaloj brili, smo meli luštne čase. Po leti, gda je bilo žmetno delo, smo z drugimi vred tudi mi lajnščaki (= mladi Čehi) švicali pa se mogli gnati, drgači pa je bilo, gda je prišla zima, posebno andvent. V toten časi smo začeii doma pa pri sosedih luščiti tikvino semen. Enok sen jo pri takšen luščenji prekleto sktipa. Tan je bija med Čehi pa pucami en velki čeh, ki je že odsliiža soldake, pieci velke mustače je meja pod noson, pa s fajfe je že kadija. Zaglednen da vstane, pa si sega po peščico semena. Jas pa — Bog mi odpusti toto falingo — sen jemi hitro iz« podmekna stol, da si je seja na pod, pa tak se je prekopicna, da je jeknolo v njen. Te pa je gor stana, pa ga je zgradba čemer, pa mi je takšo pripela za vu-ho, da sen vse zvezde zagledna. Potli mi je nigdar več ne prišla takša norčija v bučo. Sran me je bilo pred drugimi, ki so rekli, da sen si jo zasliiža. Tista šuška me je celo noč žgala na žolih, pa še malo mi je ksiht oteka ...
Pri tisten luščenji smo mi lajnščakl vlekli na viihe, kaj so vekši Čehi pravili, pa časi lagali. Dobro še ponin eno takšo povest, kak so pri neken vajncari klali prase, pravzaprav: kak so mesarili. Tisti vajncar je meja štiri dece, ki so bli stari tak po priliki od seden do štrnajst let. Naproša je mesara, ki je zna dobro kožo dol jemati pa koline nadevati. Toti človek je priša drugo jutro že ob štireh zaran. Vujžgali so gor liič, pa se zoblekli, te pa so šli v hlev po prašiča, te pa so ga spravlali bliže k hiži. Vajncar je prej prava, kakši velki prašit ie to, pa kakše velke koline bojo. Zaj pa je ravno tisti čas neše ša tan mimo, pa se je stava pa vida, kak je bilo: Dva deda sta naprej nesla prazne tragle, za njima so štiri deca cvilili, za decoj pa je gospodinja nesla v fiirtohi prase. Bogi siromaki, še tisti den so venda pojeli tisto mače svinsko!
Telko te ali za gnes, driigokrat pa dale, ker še se nesen do kraja zguča. —
Lukačof Draš.
71
Navpično: 1. Rimski kralj. 2. Poljaka cvetlica. 3. Pogost dogodek v voini. 4. Kratica! za akademski naslov. 5. Razum 6. Bog vojne- 7. Žuželka (množ.). 8. Puščava v Južni Afriki. 9. Slovanski kralj. 10. Najmanjši delec materije. 11. Namera. 12. Pri slovno določilo kraja. 14. Svetopisemski pre rok. 15. Tropična rastlina. 16. Hrib. 17. Žival. 19. Kazalni) zaimek. 22. Svetopisemska oseba. 24. Gora v Himalaji. 25. Tolstojev roman. 27. Mesto ob Jadranskem morju. 33 Puščava v državi Chile. 35. Češka opera. 36. Prikuha. 37. Južni sad. 39. Polotok v Aziji. 40 Desni pritok Rhone. 41. Bitka. 42. Žensko krstno ime. 44. Del gospodarskega poslopja. 45. Oče. 47. Del zobovja. 52. Prodajalec zdravil. 56. Država v Južni Ameriki. 57. Reka v Jugoslaviji. 58. Del noge. 59. Usoda 60. Trditev. 62. Visoka planota v Aziji. 64. Rimska boginja, 66. Postava. 67. Reka v Jugoslaviji. 69. Del sobe. 71. Položaj. 73. Posledica noža na živih telesih. 75. Veznik. 77. Utežna enota. 79. Gaj. 81. Veznik (stara oblika). 83. Vklik. 84. Grška črka.
V o d o r
a v n o: 1. Vprašalnica (III.
sklon). 4. Mesto v Prednji Indiju 6. Tišina 9. Žival. 13. Otok ob Afriki. 18. Glasbeni instrument. 20. Indijski pesnik. 21. Mesec. 23. Isto kot 1. vodoravno. 24. Mesto v Prednji Indiji. 26. Del noge. 27. Otok v Jadranskem morju. 28. Obrambna naprava. 29. Lon donsko zlo. 30. Obdelano polje. 31. Cep. 32. Otok iz skupine Tuamotu. 34. Okončina (dvo iina). 36. Ločilo. 28. Oseba iz »Hoffnanno-vih pripovedk«. 40. Kratica na nekaterih re ceptih. 41. Dar nevesti- 43. Moško krstno ime. 44. Ime filmske igralke. 46. Predlog 48. Dlaka. 49. Jed. 50. Struga hudournika.
51. Predlog. 53. Otok iz skupine Velikih Sunda otokov. 54. Bolezten hrbtnega mozga 55. Devica. 56. Enaka soglasnika. 58. Cerkveni dostojanstvenik. 61. Glasbeni instrument 63. Dragocena tekočina. 65. Brat prvega bratomorilca. 66. Stanovanje. 67. Pok pušk. 68. Okosp. 70. Zavetišče. 72. Veznik. 73. Del človeškega telesa. 74. Žensko ime. 76. Planet. 78. Rimski pozdrav. 79. Plaz 80. Hišni bogovi 82. Oznanjevalec nove vere v Italiji. 84. Pokrajina v Južni Ameriki. 85. Mesto ob Vzhodnem morju. 86. stvicarski kanton. 87. Žensko krstno ime.
Tele. • .
Jezik-oslovsko-naravoslovna razprava o temi: Tele-Ana-Liza in sinteza. Predavanje g. Telebina na telebanski univerzi na Telebanovem.
Tele je — po mnenju krone stvarstva
— neumna, domača žival, plod krave in bika. Je pa v resnici ljubka poskočna živalica, ki vdano prenaša trditev, da je srednjega spola, kar absolutno ni res. Je ali ženskega, potem je »Tina«, torej »teletina«, ali pa moškega »Bin«, »tele-bin«. Ce ima krava dvojčke, rečemo »teleti«. Veliko tele je junec ali pa junica. Šele ko ga operirajo nastane iz tega »tele-skop« in »teleskopija«. Tele še tako težko, dodaj mu težinsko enoto pa postane »tele-gram«. Ako tele zbezlja, ne vpij za njim »tele-čak!« To ti nič ne pomaga, pač pa s tem obudiš spomin starim avstrijskim vojakom na bridki »tornister«, »tele-go«, na »kaprole« in »feldveble«. Tele kot nežno, rahločutno bitje ima včasih privide. To je potem »tele-vizija«. Igrajoč šah tudi z svetovnimi mojstri, ne bo tele nikoli »mat«, pač pa je lahko »tele-pat«, z vsemi posledicami »tele-patije«. Kakor večina omenjenih bedakov, dobi tudi tele plemstvo in postane »tele-fon« in celo »tele-graf«.
Telebanov imamo na tisoče. Telebani so podobni po postavi, obrazu in vedenju
— opici. Opica pa je — znano — nedolžna žival, ki jo je Darvin najhujše razžalil, med tem ko je človek edino
nespametno bitje stvarstva. Telebanova družica je »tele-banka«. Če ta hanka izda potrdilo resničnega prejema, je to »teleban-ček«, v nasprotnem primeru pa »tele-bankovec«. O teh bi bilo dosti za povedati, čeprav jih je malo. Recimo: malo — samo zato, ker je Einsteinova relativitetna teorija že priznana. O bankovcih naj navedemo mimogrede samo to, da dobijo včasih sumljivo rdečo barvo t. j. telebansko-rdeča, germansko »Bank-rot«. Ob tej barvi se vložniki pridušajo. Banka je člo vekoljubna, pametna ustanova, norec je samo tisti teleban, ki ji zaupa svoj denar.
Ce je telebanki ime »Ana«, je to drago južno sadje tele-»banana« in »ananas«. To sadje si lahko privoščijo le oni, ki živijo na ramah drugih telebanov. Telebanov namestnik duševno silno trpi, zato mu pravijo vice-teleban. Teleban vlada tele-bandi. Člani te bande so ali nfe-dolžni godbeniki »bandisti«, ali pa »banditi«. Slednji močno prevladujejo.
Udejstvujoč se v zimskem športu dobi teleban-»ski«. Z njimi napravi »telemark« in postane tako igraje »telemark-graf«! Ker je ta vrsta telet pri nas hvala bogu izumrla — naj bo ta tele-banska razprava zaključena.
ZAGORKA:
Republikanci
Zgodovinski roman	5
Ko je naslednje jutro prišla okrog poldneva grofica Sermage v Obednico svoje sorodnice, grofice Szeczeny ter se z njo pozdravila, so ji prinesli na srebrnem pladnju posetnico baronese Ksenije. Grofica je šla svoji mladi prijateljici nasproti ter jo odvedla v mali zeleni salon. Baronesa Ksenija je v temnem plašču s krzneno čepico na glavi, sveža in rdeča, z velikimi modrimi očmi, izgledala kakor princesa iz pravljice. Vesela in vedra je prisedla k grofici Zofiji ter ji pripovedovala, da bo še danes odpotovala na Dunaj, brbljala >2 z njo o včerajšnjem plesu in mnogo povpraševala o Hrvatski in Zagrebu.
»Zakaj nikoli ne prideš v domovino?« jo je vprašala grofica Zofija. »Ali te nič ne vleče k nam, kjer si preživela svoja otroška leta?«
»Zelo rada bi že enkrat videla Zagreb in Karlovec. Mama mi je prav včeraj rekla, da se boji nekakšne vstaje in bi rada prodala posestvo. Ker je bolehna bo poslala mene na svoja posestva na Hr-vatsko. Kaj bi jaz, dekle, sama v Zagrebu in kako naj bi prodajala posestvo?«
»Moj mož se bo brigal za vse. Če prideš mi boš dragi gost. Lepo se boš zabavala v Zagrebu. Veruj mi, vsi te bodo vzljubili in oboževali.«
Ksenija je komaj skrila svoje veselje nad temi besedami svoje prijateljice in ko se je z rajo o vsem pogovorila v zvezi S! svojim prihodom v Zagreb, je odšla.
Ko je prišla k svojemu očmu, se je prednjim izprsnila in napol šaljivo rekla:
»Vaša prevzvišenost, minister policije, vaš predstojnik potuje v Zagreb in se ne bo vrnil, dokler ne polovi revolucionarnih rib v svoje mreže.«
V.
Usodno srečanje.
Iznad debelega snega so se vzpenjale kaptolske kurije z razsvetljenimi okni. Okrog njih je stršalo golo drevje. Ivje se je držalo vej in zima je dihala s svojim ledenim dahom. Skozi belo motno meglo je prodiral nejasni obris meseca, ovitega v sivkasto kopreno.
Mimo Kaptola je šefi mlad častnik. Sneg je škripal pod njegovimi odmerjenimi koraki. Hitel je proti škofijskemu dvorcu. Nekoliko oken v pritličju je bilo razsvetljenih. Ko je prekoračil prag, je obstal pred nepričakovanim prizorom. Po razsvetljenih stopnicah je hitela navzdol mlada deklica, za njo pa so kričali otroci:
»Te bomo že vlovili.«
V trenotku, ko se je zaletela v njega, jo je zgrabil in zadržal z obema rokama, nato pa jo dvignil in pohitel z njo mimo dečkov ter jo odnesel navzgor, kjer jo je izpustil na gornji stopnici:
»Niste je vlovili.«
Deklica je široko odprla svoje temne oči ter zmedeno gledala v mladega častnika.
»Jaz sem nadporočnik Lackovič«, se ji je elegantno predstavil mladenič. »Stokrat vas prosim, da mi oprostite, ker sem vas nosil po stopnicah, hotel sem vas rešiti pred vašimi malimi gonilci.«
V tem so priskakljali tudi dečki ter radovedno ogledovali visoko, močno častnikovo postavo. In takoj so se otroško predstavili.
»Mi smo škofovi nečaki, to pa je naša sestra,« je rekel deček nekoliko mrko;
mlajši pa je gledal častnika in takoj pripomnil:
»Joj, kako ste vi močni, ko ste mogli nositi tako veliko dekle!«
Šele sedaj je opazil častnik, da je deklica, ki jo je nosil po stopnicah, že razvito petnajstletno dekle, medtem ko jo je spodaj smatral za dvanajstletno deklico. Da bi se opravičil, se je mladenič poklonil:
»Vidim, gospodična, da sem storil ne' umnost, zato prosim, da mi jo odpustite. Pripravljen sem sprejeti vsako kazen.«
Pritisnila je ruto na usta, da bi skrila smeh. Nato je rekel prostodušno:
»Vi ste častnik pa želite, da se vas kaznuje? To se oficirju ne spodobi. Gospod Marič ni častnik, toda on ne bi dovolil, da bi ga kdo kaznoval.«
»Vam torej gospod Marič ugaja,« je vprašal Lackovič motreč deklico.
»O da, pa tudi gospod Delivuk mi ugaja. On ni ohol, čeprav je bil v Parizu in tudi zelo hraber je.«
»Zelo mi je žal, gospodična, da tudi mene ne prištevate med svoje prijatelje, ki vam ugajajo.«
Ona je malo zardela, starejši deček pa jo je prijel za ruto ter zaklical:
»Zakaj se tako dolgo razgovarjaš s tem gospodom?«
Ivka je odšla brez besede za dečkom ter z njima nadaljevala igro, ne da bi še enkrat pogledala Laokoviča.
On je odložil plašč ter vstopil v jedilnico, kjer so že bili zbrani škof Vrhovac, Delivuk, Marič, Špišič in Voltič. Na čelu mize je sedela škofova sestra gospa No-voselova. Nasmehnila se je Lackoviču kot dobremu znancu, ter mu ponudila mesto ob sebi.
»Malo ste zamudili?«
»Oprostite,« je odgovoril Lackovič. »Malo sem se zadržal zunaj. Na zelo ne-
navaden način sem se spoznal z vašo gospodično hčerko.« In Lackovič je pripovedoval gospej o svojem srečanju z Ivko.
Prav ko je končal, je vstopila v sobo Ivka. Lackovič je nehote pogledal mladega profesorja Mariča in pomislil z neko pritajeno zavistjo:
»Torej ta je srečnež!«
Pri tem je zopet obrnil pogled k deklici, da bi videl, če se bo ozrla na mladega profesorja. Ona pa ga ni samo pogledala, temveč se mu je tudi nasmehnila. Nato je njen pogled lahno kakor metulj preletel goste in se ustavil na materi. Njene ustnice je obsijal ljubek smehljaj. Mati ji je pomignila, naj pride bliže ter ji je naročila za dečke, ki naj jih uspava tako dolgo, dokler ne bo končana večerja in dokler se ne bodo vrnili domov.
»Bom mamica,« je odgovorila tiho mala ter naslonila svojo črno glavico na materine rame, nato pa zopet tiho odšla iiz jedilnice.
Lackovičev pogled jo je spremljal do vrat. Ko je odprla vrata, se je na pragu ozrla in častniku se je zdelo, da ga je radovedno pogledala, toda komaj sta se njuna pogleda srečala, je takoj obrnila svoj pogled na profesorja Mariča ter izginila.
»Zakaj je neki zopet pogledala Mariča? Ali so se mogoče otroku zbudila čuvstva do tega sainjavega mladeniča. Tudi on jo je pogledal. Mogoče jo celo ljubi?«
»Kaj si naenkrat tako zamišljen?« ga je vprašal Delivuk.
»Jaz? Niti najmanj!« je odgovoril Lackovič, ne da bi se zavedal, da mu je to dekletce dalo mnogo misliti. V razgovoru s prijatelji se mu je neprestano vračala misel na dogodek na stopnicah, ko jo je prijel in odnesel v prvo nadstropje. Kadarkoli so se odprla vrata, se je obrnil, misleč, da se bo pojavila zopet ona.
Po večerji je odšla gospa Novoselova sama pripravljat kuhano vino. Gospodje pa so se zbrali v mali, udobni sobi škofa Vrhovca.
Škof jim je podrobno orisal, kaj se je vse pripetilo na požunskem zboru. Poslušajoč ga, so se zgražali, ker so poslanci hrvatskega sabora sprejeli od Madžarov v dar madžarski jezik.
»Ali vam nisem včeraj rekel,« je dejal mrko Delivuk, »da bodo vsiljeni, privilegirani poslanci hrvatskega sabora branili zemljo in narod samo dotlej, dokler se to ne bo križalo z njihovimi koristmi.
V	trenotku pa, ko se jim zažuga, da bodo izgubili oblast, ki jo podedujejo od zi-beljke do zibeljke, bodo zapustili zemljo in narod, samo da ohranijo sebe.«
»Nič za to,« se je oglasil profesor Marič. »V moji šoli madžarski učitelj .. Ne, tega ne bo nihče doživel.«
In gospodje so nadaljevali svoj razgovor. V stranskem salonu je bilo medtem temno in tiho. Na brokatnih divanih sta oblečena spala dečka gospe Novoselove. Ivka je sedela poleg njiju in ko je čula, da se v sosednji sobi razgovarjajo, se je zdrznila iin prisluhnila. Ko je profesor Marič dvignil svoj glas, sta se dečka zbudila in tiho vprašala:
»Zakaj se gospodje jezijo?«
»Tiho, da slišimo,« je zašepetala Ivka.
Za vrati se je zaslišal Lackovičev glas:
»Moramo poskrbeti, da madžarski učitelj ne bo imel učencev, da bodo otroci odklonili tuji jezik ter se s podvojeno ljubeznijo oprijeli svojega.«
»Ali čuješ, Ivkica, kako govori tisti tvoj častnik?«
Zopet se je čul Lackovičev glas:
»Jaz bom temu učitelju že podkuril. Naj samo pride.«
»Ti boš pobunil otroke, % ko pa si kraljevski vojak?« je odgovoril Marič.
»Sem vojak naroda in ne kralja.« Mirko, Ivica m njiju sestra so prisluškovali s pritajenim dihom.
»Ali si čula, Ivkica,« je zašepetal starejši deček svoji sestri, »kaj govori častnik. Otroci morajo biti Hrvati.«
»Tudi je rekel, da je grdo govoriti madžarsko,« je zašepetal Ivica.
»Tudi ujec je to rekel.«
»Lepo govori častnik. Tudi jaz bom tako govoril, ko bom velik.«
»Tiho, deca, spita!« ju je opomnila sestra.
Mali Mirko ni mogel spati. Neprestano je gledal v svetlo špranjo na vratih ter razmišljal. V njegovi mali duši so še vedno odmevale besede, ki so se čule skozi vrata. In te besede so vzbudile v njem sliko njegove šole z lesenimi klopmi, pred njimi, pa je stal profesor Marič... Ne, sedaj ne stoji več on pred njimi, na njegovo mesto ie stopil neki drugi človek
—	tisti tuji učitelj. Obraz tega tujega človeka se mu je zdel grd. Slišal je njegov osorni glas, ko jih pri učenju jezika, ki ga ne razumejo, krega. In njegovo malo srce zgrabi neko čuvstvo srda in odvratnosti. Tuji učitelj mu je bil v tem trenotku silno odvraten. Dolgo se je mučil s svojimi otroškimi mislimi, gledajoč pred seboj otožno sliko svoje šole, nato pa se ie nagnil k svoji sestri:
»Ivkica, častnik je rekel, da mu bo podkuril. Bog ve, kaj mu bo storil?« Mali Ivica se >3 dvignil in zašepetal:
»Mi se nočemo učiti madžarsko! To je rekel tudi tvoj častnik.«
»Spi, Ivica. Takoj zaspi.«
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela.
i