Danes v Dolini začetek Majence Na Goriškem »beg« bolnikov Zelena luč za obe novi slovenski ministrici JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 104 (21.341) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 7. MAJA 2015 Ponatis naslovne strani Partizanskega dnevnika, ki je izšel na današnji dan pred 70 leti na 18. strani PARTIZANSKI DNEVNIK 'OLA SIDO OSVOBODILNE FRONT POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS i palMOBSKO IN GORENJSKO 1,20 € 771124 666007 50 5 07 Ciprasova vlada med dvema ognjema Dušan Udovič Včeraj je Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu plačala 200 milijonov obresti, kar je prvi od dveh obrokov, ki jih mora vrniti do sredine maja ko mora skupaj vrniti milijardo evrov. Položaj države je skrajno kočljiv, kajti blagajna je dobesedno prazna in nujen je dogovor države z evropskimi posojilodajalci za novo tranšo posojila. Evroskupina pritiska na Grčijo, naj za jamstvo sprejeme prepričljiv program reform, država pa se sooča tudi z velikimi notranjmi protislovji. Med temi je skoraj paradoksalen položaj proračunskih sredstev, ki jih je Ciprasova vlada potrdila za prenovo obrambnih sil. Po podatkih različnih informativnih virov namenja Grčija oborožitvi najvišji odstotek proračunskih sredstev med evropskimi državami. Temu se ni mogla izogniti niti Ciprasova vlada, ki ima v koaliciji desničarsko stranko Anel, a tej pripada obrambni minister, ki tradicionalno goji dobre odnose z grškimi oboroženimi silami. Dobri odnosi z vojaki pa so v skrajno nestabilnem položaju, kot ga doživlja Grčija, ključnega pomena, pa če je to komu všeč ali ne. Tisti, ki smo dovolj stari, se bomo spomnili vojaškega udara, ki je leta 1967, ko so bili v sferi oblasti socialisti Pasok, ob pomoči ameriških obveščevalnih služb pripeljal na oblast polkovnike s fašističnim režimom, ki je trajal kakih sedem let. Ukinjene so bile vse demokratične svoboščine, vladala sta mučenje nasprotnikov režima in fašistična trda roka. Najbrž se Cipras zaveda, da senca vojske tako kot nekdaj lebdi nad državo in v nobenem primeru se z njo ni šaliti, četudi je danes položaj v Evropi drugačen, kot je bil pred skoraj pol stoletja. Tako mora velik del proračuna biti namenjen kupovanju nekaj stotin lovskih bombnikov ameriške družbe Lockheed Martin, ki bo na ta račun mastno zaslužila. Še ena špekulacija na račun države, ki ne more zbrati dovolj sredstev niti za plačilo obresti za posojila, kaj šele za osnovno pomoč milijonom obubožanih in obupanih Grkov. Cipras se je dejansko znašel med dvema ognjema protislovnega položaja v lastni vladni koaliciji in bruseljskimi sogovorniki, ki ne popustijo za ped in jih mineva potrpljenje. Velika umetnost bo, če bo znal državo izmotali iz tega položaja. italija - Po ponedeljkovi odobritvi v poslanski zbornici Predsednik Mattarella podpisal volilni zakon Giuseppe Civati zapustil Demokratsko stranko zahodni kras Novi priseljenci na Proseku PROSEK - V sredo ponoči je prispel na Prosek avtobus s 33 priseljenci, ki so jih - po zdravniškem pregledu - začasno namestili v poslopju ob domačem Kulturnem domu in v Mejdulah na Kontove-lu. Večja skupina prebežnikov je že včeraj odpotovala z vlakom proti Milanu. Na prefekturi pa so napovedali skorajšen prihod novih priseljencev. Na 4. strani čedad - Novo vodstvo krovne manjšinske organizacije Bandelj predsednik SSO Podpredsedniki sveta so Igor Švab, Franca Padovan in Riccardo Ruttar ČEDAD - Walter Bandelj je novi predsednik Sveta slovenskih organizacij. Izvolili so ga na sinočnji umestitveni seji novega izvršnega odbora manjšinske krovne organizacije, ki je zasedal v Čedadu. Za podpredsednike so bili izvoljeni Igor Švab (tržaška pokrajina), Franca Padovan (goriška pokrajina) in Riccardo Ruttar za videmsko pokrajino. Švab, Padovano-va in Ruttar so avtomatično tudi pokrajinski predsedniki SSO. 45-letni Bandelj, ki je doma iz Podgore na Goriškem, je zaposlen pri Čedajski banki in je občinski svet Slovenske skupnosti v Gorici. Do ukinitve je bil predsednik rajonskega sveta v Podgori in sedaj predseduje tamkajšnji krajevni skupnosti. Do nedavnega občnega zbora SSO je bil eden od treh podpredsednikov krovne organizacije in njen goriški predsednik. Na 3. strani RIM - Predsednik republike Sergio Mattarella je včeraj podpisal volilni zakon za poslansko zbornico, ki bo v kratkem objavljen v Uradnem listu. Pred tem je zakon podpisal predsednik vlade Matteo Renzi, zakon, ki je znan kot Italicum, bo vsekakor stopil v veljavo prvega julija prihodnjega leta. Renzi in podporniki zakona so zadovoljni s predsednikovim podpisom, nasprotniki pa razočarani, saj so upali in pričakovali, da bo Mattarella zakon, kot se temu pravi, vrnil v parlament in ga tako dejansko razveljavil. Poslanec Giuseppe Civati je medtem včeraj zapustil Demokratsko stranko. Njegova poteza ni nepričakovana, saj je bil politik iz Lombardi-je že dalj časa zelo kritičen do Renzi-ja, njegove vlade in njegovega vodenja stranke. Na 11. strani Zgonik: odobren proračun 2015 Na 5. strani Za uvod Mladinski zbor Emil Komel Na 10. strani Slovenski urad v Tržiču spet zaprt Na 14. strani Pri Bošketu umetnina v spomin na drevo Na 8. strani gorica - Na kocki 200 delovnih mest Zaprtje tovarne Siap hud udarec za Goriško 2 Četrtek, 7. maja 2015 ALPE-JADRAN / slovenija - Andreja Katič (obramba) in Maja Makovec Brenčič (šolstvo) Poslanci prižgali prvo | I V I I I ^ I I zeleno luc za novi ministrici LJUBLJANA - Parlamentarni odbor za obrambo je kandidatki za obrambno ministrico Andreji Katič po predstavitvi prižgal zeleno luč, kar je matični odbor nato naredil tudi za Majo Makovec Brenčič (šolstvo in izobraževanje). Obe sta sedaj zelo blizu ministrskemu stolčku v vladi Mira Ce-rarja. Nasploh je treba po mnenju Ka-tičeve izboljšati pripravljenost obeh sistemov - tako vojaškega kot sistem zaščite in reševanja. Med glavnimi prioritetami njenega morebitnega ministrovanja je Katičeva izpostavila zaustavitev trenda upada zaposlitev ter sredstev za modernizacijo in razvoj. Tako je med drugim treba obnoviti vozni park Slovenske vojske, saj so vozila v povprečju stara že okoli 12 let. Želi si tudi, da bi Slovenija lahko izpolnjevala mednarodne zaveze in višino izdatkov na obrambo dvignila na dva odstotka BDP, a se zaveda realnih možnosti. Katičeva tako zagovarja članstvo Slovenije v Natu. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah pa je pojasnila, da ima v Sloveniji tu glavno vlogo zunanje ministrstvo oz. vlada, obrambno ministrstvo pa nalogo zgolj izvede. Na vprašanje iz vrst SDS, ali bi se opredelila za prozahod-no ali prorusko, je odgovorila, da je Slovenija članica Nata in EU. Glede ukrajinske krize pa je povedala, da Slovenija obsoja vsako kršitev ozemeljske celovitosti. Kandidatka se strinja tudi, da zakonodaja s področja obrambe nujno potrebuje prenovo. Pri svojem delu pa si bo prizadevala tudi za boljše razmerje med pripadniki stalne sestave in pogodbene rezerve Slovenske vojske, ki bi moralo biti 7600 proti 1500. Meni tudi, da je prav, da je v vojski verska oskrba. V svoji predstavitvi je medtem Makovec Brenčičeva povedala, da kot temelj šolstva vidi javno šolstvo, zasebno pa kot njegovo dopolnitev. Prizadevala si bo tudi za to, da se sredstva za visoko šolstvo ne bi zni-ževala.Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo 10 članov odbora, štirje pa so menili nasprotno. V skoraj štiriurni predstavitvi je Mako- Andreja Katič vec Brenčičeva tudi odgovarjala na številna vprašanja članov odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in Maja Makovec Brenčič mladino. Jelko Godec (SDS) in Janka Vebra (SD) je zanimalo, kakšen je njen po- gled na odločbo ustavnega sodišča, da mora država javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Ma-kovec Brenčičeva je odgovorila, da je ustavna odločba veljavna in jo je treba do konca leta uresničiti. Sama sicer meni, da mora biti osnovni temelj izobraževanja javno šolstvo, ki mora biti dobro, kakovostno, dostopno in pravično, zasebno šolstvo pa vidi kot njegovo dopolnilo in kot neko vrsto bogatenja prostora. Glede vprašanj več poslancev, ali je v sedanji izobraževalni vertikali dovolj državljanske in domovinske vzgoje, je spomnila, da zavod za šolstvo tudi po pozivu odbora DZ za izobraževanje preverja, kako so trenutne vsebine umeščene v šolske programe in ali so umeščene dovolj, sama pa meni, da je treba pri umeščanju ubrati uravnoteženo pot. (STA) slovenija - Gospodarstvo Hidria pridobila projekt, ki je vreden 30 milijonov evrov IDRIJA - Korporacija Hidria je na sejmu CWIEME v Berlinu pridobila 30 milijonov evrov vreden projekt za dobavo ključnih delov pogonskega elektromotorja, ki se bo prednostno vgrajeval v Audijeve, pa tudi nekatere druge modele avtomobilov prihodnosti s hibridnim elektro pogonom. Sistem se bo v avtomobile srednjega in višjega cenovnega razreda začel vgrajevati v letu 2016, z njim pa bo predvidoma opremljenih približno pol milijona avtomobilov na leto. Hidria z omenjenim dogovorom nadgrajuje že predhodno dogovorjene dobave ključnih delov hibridnih pogonov Peugeotu, Volvu, Volkswagnu, Renaultu, Mercedesu in Chryslerju. Hidria, katere sedeža sta v Ljubljani in Idriji, je avtomobilske proizvajalce znova prepričala s svojo inovativ-nostjo in kakovostjo, ki jo je tokrat uporabila pri razvoju in izdelavi sistema elektromotorja in generatorja v t.i. »mehkih hibridih«. (STA) Kmečka zveza vabi na razstavo na Ptuj TRST - Kmečka zveza prireja v petek, 22. maja enodnevni izlet z avtobusom na ogled razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v mi-noritskem samostanu na Ptuju. Isti dan sodelujejo na razstavi kmečke slovenske manjšinske organizacije in njihovi člani iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške združene v AGRASLOMAK-u v koordinaciji slovenskega ministrstva za kmetijstvo. Tradicionalna 26. razstava Dobrote slovenskih kmetij je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov. Razstavljeni bodo nagrajeni krušni, mlečni, mesni izdelki, kisi, olja suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava. Razstavo bo na prireditvenem prostoru in v mestu spremljal bogat kulturni program in pester sejemski del kjer se bodo dobrote tudi poskusile in kupile. Izletniki si bodo poleg razstave ogledali mesto, grad in znano vinsko klet, biser vinske tradicije na Slovenskem. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do 20. maja v Trstu (tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it), Gorici (tel. 048182570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it) in Čedadu (0432-703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it) Miroslav Košuta danes v Sežani SEŽANA - Danes bo gost literarnega večera v Kosovelovi knjižnici v Sežani književnik Miroslav Košuta, ki bo predstavil svojo najnovejšo knjigo Dnevnik o lastovič-jem gnezdu, ki je izšla pri Založbi Mladika. Prireditev se bo pričela ob 18. uri. (OK) 70 let konca 2. svetovne vojne VOGLJE- Razvojno združenje Repentabor prireja v soboto, 9. maja, ob 18. uri N' Klance v Vogljah prireditev, s katero bodo počastili 70-letnico konca druge svetovne vojne in dan Evrope. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi zaključek projekta »Obeležitev domačih hišnih imen v Vogljah, Dolu in Vrhovljah« ter bodo razglasili najboljša vina letnika 2014 na območju Repentabra. (OK) Koncern Hidria domuje v Idriji in v Ljubljani ljubljana - Simbolična poteza muftija Grabusa in župana Jankovica Temeljna plošča za Islamski center Projekt je po sedanjih računih vreden okoli 22 milijonov evrov, prva faza gradnje naj bi bila končana prihodnje leto Gradbišče novega Islamskega kulturnega centra v Ljubljani sta LJUBLJANA - Na mestu, kjer bo stal Islamski kulturni center z džamijo, sta včeraj beton v temeljno ploščo centra simbolično vgradila islamski mufti v Sloveniji Nedžad Grabus in ljubljanski župan Zoran Janko-vič.Izpostavila sta velik pomen centra za muslimane v Sloveniji, pa tudi za Ljubljano samo. Dela si je ogledal tudi katarski veleposlanik Ali Khalfan Al-Mansouri. Kot je pojasnil Grabus, center za muslimane med drugim pomeni potrditev, da so sestavni del te družbe. Ob tem je dejal, da so morali muslimani skozi Ljubljano kar 40 let hoditi s sklonjeno glavo, ker so vsi razpravljali o tem, ali sploh potrebujejo kakšen center, kjer bi opravljali svoje molitve. Tudi Jankovič je spomnil na začetke projekta, ko se je govorilo o zahtevah po referendumu o gradnji centra. »Ko pa je ljubljanski mestni svet v prejšnjem mandatu potrjeval zadnji dokument, vezan na džamijo, ni bilo nikogar proti,« je povedal. To pa njegovem dokazuje, da spoštujejo različnost. »Živimo skupaj, spoštujemo en drugega, sodelujemo in morda lahko to dobro energijo prenesemo ne samo po Sloveniji ampak tudi po Evropi,« je izpostavil. Da Ljubljana potrebuje objekt, kakršen je Islamski kulturni center, je poudaril tudi novoimenovani izredni in pooblaščeni katarski veleposlanik Ali Khalfan Al-Mansouri. Izrazil je zadovoljstvo s pričetkom del, center pa, kot je pojasnil, naši prestolnici ne bo prinesel le džamije, pač pa tudi knjižnico, izobraževalni center in telovadnico. Celoten center bo sicer po doz-dajšnjih izračunih stal okoli 22 mili- jonov evrov, je povedal Grabus in pojasnil, da bodo 1,3 milijona evrov odšteli za gradnjo ceste, notranja oprema bo stala 2,5 milijona, za nakup zemljišča in vse ostale stroške pa so do zdaj odšteli 8,2 milijona evrov. Islamska skupnost ima zaenkrat zbranih polovico sredstev, kje bodo zbrali preostanek, pa mufti še ne ve, a kot je spomnil, so začeli z ničle. Pojasnil je, da bodo sredstva verjetno še naprej zbirali pri tistih, ki imajo denar in željo narediti nekaj dobrega za vernike in za Ljubljano. 15 milijonov evrov je prispeval Katar. Glavni izvajalec gradbenih del bo podjetje Gorenje projekt, pogodba pa je vredna 11,5 milijona evrov. Prva faza gradnje naj bi bila končana aprila 2016, celoten objekt pa v dveh ali treh letih, je še povedal Gra-bus. (STA) ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 7. maja 2015 3 čedad - Novo vodstvo manjšinske krovne organizacije Bandelj predsednik SSO Podpredsedniki Igor Švab (Trst), Franca Padovan (Gorica) in Riccardo Ruttar (Videm) ČEDAD - Walter Bandelj je novi predsednik Sveta slovenskih organizacij. Izvolili so ga na sinočnji umestitveni seji novega izvršnega odbora manjšinske krovne organizacije, ki je zasedal v Čedadu. Za podpredsednike so bili izvoljeni Igor Švab (tržaška pokrajina), Franca Padovan (goriška pokrajina) in Riccar-do Ruttar za videmsko pokrajino. Švab, Padovanova in Ruttar so avtomatično postali tudi pokrajinski predsedniki SSO. 45-letni Bandelj, ki je doma iz Podgore na Goriškem, je zaposlen pri Novoizvoljeni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in desno umestitvena seja izvršnega odbora sveta v Čedadu Čedajski banki in je občinski svetnik Slovenske skupnosti v Gorici. Do ukinitve je bil predsednik rajonskega sveta v Podgori in sedaj predseduje tamkajšnji krajevni skupnosti. Do nedavnega občnega zbora SSO je bil eden od treh podpredsednikov krovne organizacije in njen goriški pred- sednik. Bandelj je tudi član deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Sprva je kazalo, da bo Draga Štoko nasledila števerjanska županja Franca Padovan, nato pa je izbira padla na družbeno-političnega delavca iz Podgore, potem ko je bilo vnaprej dogovorjeno, da bo novi predsednik v vsakem primeru doma z Goriškega. Bandelj je četrti predsednik v skoraj 40-letni zgodovini Sveta slovenskih organizacij. V tem obdobju se je zvrstilo dvanajst deželnih kongresov. Prvi dve desetletji sta usodo sveta krojila Goričana Damjan Pau- lin in Marija Ferletič, drugi dve desetletji pa Tržačana Sergij Pahor in Štoka, ki je SSO vodil zadnjih devet let. Bandlja je izvolil izvršni odbor, ki ga sestavljajo Sandro Quaglia, Ezio Gosgnach, Luciano Lister, Anna We-dam in Riccardo Ruttar iz videmske pokrajine, Erika Jazbar, Franca Padovan, Bandelj, Marko Černic in Filip Hlede za Gorico ter Tržačani Ivo Corva, Matjaž Rustja, Ivan Peterlin, Igor Švab in Mario Maver. Nadzorni odbor sestavljajo Michele Coren, Marko Brajnik in Aleksander Furlan, razsodišče pa Giuseppe Qualizza, Ivo Cotič in Sergij Pahor. Vsi člani izvršnega odbora, nadzorniki in člani razsodišča so bili direktno izvoljeni na aprilskem občnem zboru v konferenčni dvorani Zadružna kraške banke na Opčinah. Občni zbor je bil pod močnim vtisom odhoda Draga Štoke z vrha SSO, Bandelj je bil med najbolj tesnimi sodelavci odhajajočega predsednika. Štoka se je na Opčinah med drugim zavzel za sodelovanje s Slo-vensko-kulturno gospodarsko zvezo, a upoštevajoč razlike med krovnima manjšinskima organizacijama. Na eni strani torej sodelovanje, na drugi ohranitev avtonomne poti SSO, ki bo prihodnje leto praznoval 40.oble-tnico obstoja. S.T. dežela - Posvetovalna komisija Projekti za ovrednotenje slovenske dediščine TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je na včerajšnji seji izdelala mnenje o razdelitvi razpoložljivih sredstev za financiranje pobud za ovrednotenje jezika ter zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine. Komisija je na osnovi točkovanja in ocen posameznih projektov sestavila sledečo razpredelnico, ki jo mora sedaj odobriti deželna vlada: SLOVIK-Ovrednotenje jezika kot zgodovinske in kulturne dediščine je lahko posel: 20.730 evrov; Zveza cerkvenih pevskih zborov-Opera omnia Mirka Fileja: 17.500 evrov; KRUT-Iz roda v rod: 19.900 evrov; MOSP-Ko zaživi pisana beseda: 16.580 evrov; SKD Vesna-Mladi na odkrivanje kulturne dediščine v iskanju sodobnih izzivov: 8.290 evrov; Foto Video Trst 80-Fotografija in dediščina slovenske avtorske glasbe in figurativne umetnosti: 7.000 evrov; Beneške korenine-Trideset s pohvalo: 6.407 evrov; Rod modrega vala-Zapojmo, ne boj se pesmi: 5.000 evrov. | Včerajšnja seja posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino fotodamj@n trst - Srečanje vodstev SKGZ in SEL tudi o reformi lokalnih uprav in »narečni« aferi v Benečiji TRST - Vloga Dežele FJK, skrb za slovensko narodno skupnost, povezovanje na mednarodnem regijskem nivoju ter uresničevanje deželnega zaščitnega zakona so bile osrednje teme srečanja (foto Damj@n) vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter deželne delegacije stranke Svoboda-ekologija-levica (SEL), ki so jo sestavljali trije deželni svetniki Stefano Pustetto, Giulio Lauri in Alessio Gratton. Deželni predsednik Rudi Pavšič (prisotni so bili še Marino Marsič, Livio Semolič, Dorica Kresevič in Martin Lissiach) je izpostavil vlogo SKGZ in njeno skrb za slovensko manjšino ter njeno zasidra-nost na teritoriju. Med srečanjem na SKGZ - kot piše v tiskovnem sporočilu - je nadalje tekla beseda o reformi krajevnih upravah, o možnosti poučevanja slovenščine na italijanskih šolah ter o predolgo nerešenem vprašanju strukturnih in drugih povezav med Deželo FJK in Slovenijo. Do izraza je prišla tudi problematika jezikovno narečne afere v Benečiji. crc.iyiAi -U «J n wastes jt_ rt Ijh Liu m ¿.MMH..H1 1-rAl '.mi:! tli. l OBVESTILO O OB J AVJ VUi*dn,™Vr>(niky Dtielif&Ufi: il l7ilfnt3g,#pHI, ¡015 BAiFl* Z* iNEH&fTTJif UCJNKQYITilSTI v RJlHVffl.jAUl UPMVtfEPKI Obilne FurlwyiAJUdillminr i iltvdum prrt vaofv bjtmtf jI- mantil cd 4'XO FMMt£MVH UMI» AOO k wf.nflniiiinifl F5ft£ E un fWK iA VUOJlTIV PftOlhJi Ptuinjtifl Pranc-M^e myi Jlc njiilovfli m^aHteftd&TmneitelM 1, jundi# 301 J «h 1 O^jftiL ki irvii» poariftv (Jiitt JulflW ti*>ftt - d^iiiii* » OfcQftkl mfdgjjo ■ iJ(dt»i» «Mmgjj^Vii (JVii 75TI, Ml mmtfhA Rarp: m p- oor sotu ■,■■:■.o ru ipk1liwm p«tiki LV-jr e www. rt^) lonufag.lt t yj- uvnw Lpdi JUmn ■ Vnn . LiHiitv ji [i-MmJv ifcji u^ ^tn «ALOiB* V MlliO I'tllODHOil J-'K V-.j" / TRST Četrtek, 7. maja 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zahodni kras - Prihod novih priseljencev na Prosek in na Kontovel Prišli so, in tudi že odšli, a ponoči nov avtobus • •• »S plesom so se zahvalili za hrano« Ahmed (prvi z desne) je v trafiki kupil avtobusne vozovnice za pot do Trsta mk V sred,o malo pred polnočjo, je na Prosek pripeljal drugi avtobus s priseljenci, a kaže, da ni bil zadnji .. Skupno je prispelo 33 prebežni-kov. Zaradi pozne ure ni prišlo do zastojev v prometu, kot se je to zgodilo sredi aprila v jutranjih urah, ob prvem prihodu prebežnikov na Zahodni Kras. Oblasti so bile tokrat predhodno obveščene, tako so lahko pravočasno pripravile zdravniški pregled vseh prispelih, in to kar v zelenem poslopju zraven Kulturnega doma na Proseku, kjer Pred odhodom je povedal, da skupina ne namerava ostati dolgo v Italiji. Z vlakom namerava prispeti do Milana, od tod pa čim prej v Francijo, kjer naj bi se porazdelila. Ahmed ima - tako je povedal - dva brata, ki živita v Veliki Britaniji, njegov cilj je zato London. Med čakanjem na avtobus je izrekel nekaj težkih besed na račun italijanske policije: »Police no good, no good,« je ponavljal. Zakaj? Ker naj bi v dveh dneh potovanja ne imeli dovolj za pod zob. Nekaj lepših besed je namenil le policistki, ki je sprejela skupino na Prose-ku, ker jim je ponudila kavo. Ob pol enajstih je z rojaki stopil na avtobus in odpotoval proti mestu. Na Proseku se je bil - med svojim dolgim potovanjem lepšim časom naproti - ustavil slabih enajst ur ... Ko je sredi aprila avtobus iz Reggio Calabrie pripeljal prve priseljence na Prosek in Kontovel, je bil Edmondo Lalovich, lastnik poslopij, v katere so prebežnike začasno namestili, na službenem potovanju. V sredo ponoči, potem ko so ga s tržaške prefekture obvestili o prihodu novih priseljencev, je - s številnimi agenti policije in finančne straže ter funkcionarji tržaške kvesture - pričakal njihov prihod. Prispeli so malo pred polnočjo. Avtobus je odpotoval dan prej iz Barija, potoval preko Ancone in Benetk vse do Proseka. Iz njega je izstopilo 33 priseljencev, večinoma iz Sirije, Libije, Somalije in Sudana. Tokrat so bili starejši, med njimi je bilo tudi nekaj žensk. »Ena je držala v naročju otročička, star je bil kakih šest-sedem mesecev. Takoj smo jo odvedli v stanovanje, da se je lahko z malčkom ulegla na fotelj,« je v proseški noči pripovedoval Lalovich. Gostitelj je dal na razpolago za namestitev priseljencev skupno 73 mest: 50 v rožnatih poslopjih v Mej- Edmondo Lalovich mk dulah na Kontovelu in 23 v zelenem poslopju ob Kulturnem domu na Proseku. Na Kontovelu so sprejeli družine: ženske, otroka (ob dojenčku še enega mladoletnika) in može. Lalovich je bil presenečen nad njihovo hvaležnostjo: »Ko smo jim postregli hrano, so se nam zahvalili z njihovim tradicionalnim plesom.« Včeraj se je udeležil sestanka na prefekturi, na katerem je izvedel, da bo na Prosek, najbolj verjetno tudi tokrat ponoči, privozil nov avtobus priseljencev. M.K. V času, ko je Ahmed na tržaški železniški postaji čakal na vlak, je potekalo na tržaški prefekturi srečanje, na katerem so predstavniki oblasti razpravljali, kako »soočiti« se z drugimi priseljenci, ki so v teh dneh prispeli na obale Južne Italije in jih namerava notranje ministrstvo porazdeliti po posa- meznih italijanskih deželah. Po 80 v vsako italijansko pokrajino, kaže. Po novicah, ki jih je prejela pre-fektura iz Rima, naj bi včeraj iz Neaplja odpotoval avtobus, ki naj bi v nočnih urah pripeljal nove priseljence na Prosek. M.K. Poslopje na Proseku fotodamj@n je zdravnica v nočnih urah ugotovila, da prispeli niso bili bili okuženi z nalezljivimi boleznimi. Ob prvem prihodu so med dospelimi ugotovili tri primere garij, kar je vzbudilo v javnosti preplah, zato so se vdrugič pri zdravstvenem podjetju odločili za takojšnje, preventivne preglede. Tokrat je bilo med priseljenci tudi nekaj žensk, med njimi mlada mamica z nekajmesečnim dojenčkom. Tem so najprej nudili pomoč in jih po kaki uri že namestili v stanovanja v Mejdulah na Kontovelu. Tam je dobilo začasno namestitev trinajst priseljencev in priseljenk, preostalih dvajset je - po okrepčilu s piškoti in mlekom -prenočilo na Proseku. Včeraj dopoldne so nekatere od priseljencev prepeljali na kvesturo, kjer so jih legitimirali. Skupina sedmih mladih, ki so prispeli iz sudanskega Darfurja preko Libije na Sicilijo, pa se je odločila za takojšen odhod s Prose-ka. Ahmed je spraševal, kje je na Pro-seku železniška postaja. Ko je izvedel, da mora v Trst, je v trafiki kupil avtobusne vozovnice zase in šest rojakov. mestni rajonski svet - Odbornik Kraus Pozornost območju okrog mestnega središča Tudi tisti del mesta, ki se razprostira od Cavane proti Postaji Rogers, bo v kratkem zaživel, saj mu bo mestna uprava posvetila posebno pozornost, in to predvsem trgovskim dejavnosti tistega območja. Tako je na sredinem srečanju na sedežu rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto zagotovil tržaški občinski odbornik za trgovino, turizem in šport Edi Kraus. Predstavnik Cosolinijeve uprave je poudaril, da se je začelo mesto v zadnjem obdobju močno turistično razvijati, kar bo imelo blagodejne učinke ne le za golo metno središče, temveč tudi na druga bližnja območja, ki jih zajema osrednji mestni okraj. Z leve rajonski svetnik Alessandro Počkaj , predsednik rajonskega sveta Luca Bressan, Edi Kraus in rajonski svetnik Adiano Ostrouška občina trst V Terezijanski četrti se delo vneto nadaljuje Dela na Trgu Ponterošo (Rusi most) in v Ulici Trento potekajo v skladu z napovedmi, večjih zapletov ni. O tem se je včeraj prepričal tržaški župan Roberto Cosolini, ki si je dopoldne ogledal delovišči skupaj z direktorjem občinskega urada za javna dela Enri-com Contejem, občinskimi tehniki ter s predstavniki podjetja, ki izvaja dela. Na omenjenem trgu se dela nadaljuje na dveh koncih, izvajalec pa spoštuje predvidene roke. Pred kratkim se je končala obnova kanalizacije in ostalih podtalnih napeljav, gotovo pa bodo ohranili plošče iz laporja, ki so se prikazale med izkopavanjem in so v dobrem stanju. Občina je zaprosila Pristaniško oblast, naj dobavi še nekaj podobnih plošč, da bodo z njimi tlakovali trg. Župan se je včeraj srečal tudi z upravitelji lokalov v Ul. Genova in jim potrdil, da bo podjetje za nekaj metrov premaknilo ograjo ter tako omogočilo postavitev zunanjih mizic in stolov. tudi v Ulici Trento se delavci ukvarjajo z obnovo podtalnih cevi ter s tlakovanjem ulice. V nekaj dneh bodo dokončali prvi del med ulicama Rossini in Machiavelli, delo se bo nadaljevalo v smeri Trga Panfili. Trst na kolesarskem portalu bikeitalia Pilotski projekt tržaške pokrajine Bike-bus se je v teh dneh pojavil na spletnih straneh najpomembnejšega italijanskega kolesarskega portala bikeitalia, ki hvali potezo tržaške ustanove. Pokrajina je projekt začela izvajati 15. aprila, veljal pa bo vsak konec tedna do konca oktobra letos. Kolesarji se s svojimi kolesi lahko »vkrcajo« na avtobuse, ki peljejo na Kras; proti Opčinam in Bazovici ter obratno. Botanični vrt v nedeljo vabi ljubitelje cvetja V nedeljo se v Mestni botanični vrt vrača prireditev Invasati, tutti paz-zi per i fiori« v okviru katere lahko občani in neprofitna združenja prodajajo, predstavljajo ali izmenjujejo cvetje. Botanični vrt bo brezplačno mogoče obiskati med 10. in 19. uro, prireditev pa pripravljajo Znanstveni muzeji in Občina Trst, in sicer v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Monte San Pantaleone in deželnim združenjem Tra Fiori e Piante. Prireditelji napovedujejo bogat spremljevalni program, ki predvideva vodeni ogled užitnih zelišč (od 10. do 12. ure) in predavanje o tem, kako se lahko zdravimo z naravo (ob 16. uri). Po 17. uri je predvidena glasba v živo, dobro pa bo poskrbljeno tudi za najmlajše obiskovalce. Elektrarna z motorji Wartsila v knjigi rekordov V bližini jordanskega glavnega mesta Aman so odprli največjo elektrarno z motorjem na notranje zgorevanje na svetu. Elektrarno poganja 38 motorjev skupine Wartsila s skupno kapaciteto 573 mega-vatov. Elektrarno so uvrstili v Guin-nessovo knjigo rekordov, zgradil jo je konzorcij pod vodstvom same Wartsile. Izlet Primorskega dnevnika na Sicilijo V soboto, 9. maja, je na sporedu odhod udeležencev na šestdnevni izlet na Sicilijo. Zbrali se bodo ob 5.40 na letališču v Ronkah, od koder bo letalo AZ1356 za Rim Fiumicino vzletelo ob 7.10, vzlet z rimskega letališča proti Palermu pa je predviden ob 10. uri. Priporočamo točnost! Za morebitne zadnje informacije lahko izletniki pokličejo spremljevalca skupine na telefonsko številko 3463693234 ali na agencijo Adriatic srl oziroma na KRU.T (tel. št. 0403720062 ali 040-360072). Najprej trčenje, potem še pokvarjeni semaforji Tržaška lokalna policija je včeraj okrog 9.30 obravnavala prometno nesrečo v križišču med ulicama Udine in Pauliana. Zaradi izsiljene prednosti sta med seboj trčila sku-ter piaggio in motorno kolo BMW, oba voznika sta se po navedbah službe 118 lažje poškodovala. Prepeljali so ju v katinarsko bolnišnico, medtem pa je nastal prometni zastoj. Promet se je sprostil po dobrih 20 minutah. Ob 11. uri je v mestu prišlo do novih težav v prometu, ko so na območju Ulice Carducci odpovedali semaforji. Lokalna policija je usmerjala promet kake pol ure, dokler niso tehniki odpravili okvare. / TRST Četrtek, 7. maja 2015 5 zgonik - Odobren na predlog odbornika Mirka Sardoča Proračun brez dodatne bremenitve občanov Skoraj 3 milijone 800 tisoč evrov, toliko znaša letošnji proračun, ki ga je na zadnji seji odobril zgoniški občinski svet. Ob tem je odobril še kopico sklepov, ki so neposredno povezani s finančnim dokumentom: to so javne storitve na tako imenovano »zahtevo posameznika« in tarife raznih davkov (davka na nepremičnine Imu, davka na neločljive storitve Tasi, davka na odvoz odpadkov Tari). Občinska uprava jih je - kljub skromnejšemu prenosu državnih in deželnih sredstev za skoraj 500 tisoč evrov - oblikovala tako, da bi z njimi čim manj bremenila svoje občane, kar ji je, navsezadnje tudi uspelo. Finančne dokumente je predstavil odbornik za proračun, davke in osebje Mirko Sardoč. Kar se javnih storitev tiče, je izpostavil dejstvo, da krije občina kar 42,75-odstotni delež le-teh, to je celih 6 odstotkov več od zakonsko predpisanih 36 odstotkov. Pomeni, da bodo občani v Zgoniku za koriščenje raznih občinskih storitev pla- Mirko Sardoč fotodamj@n čali manj kot v drugih občinah. Davek Imu na drugo stanovanje je bil povišan od 0,74% na 0,76%, a le zato, da ne bo občina črpala iz lastnega proračuna sredstva, ki jih mora potem posredovati državi. Novost pa predstavlja tudi sklep, po katerem lahko lastnik drugega stanovanja lahko odda slednje v brezplačni najem najbližjim sorodnikom (staršem ali sinovom), slednji pa ga lahko uporabljajo kot prvo stanovanje. Olajšava velja za delež katastrskega dohodka do 500 evrov, to je Seznam javnih del v letu 2015 Samatorca in Repnič: ureditev ekoloških otokov 30.000 € Zgonik: vzdrževanje Športno-kulturnega centra 10.000 € Nova svetila v petih vaseh v občini 229.000 € Briščiki in Gabrovec: ureditev ekoloških otokov 40.000 € Zgonik: izredno vzdrževanje osnovne šole 161.000 € Vzdrževanje občinskega premoženja 128.618 € Skupaj 6S8.678 € Tarife davka Tari za leto 201S Število družinskih članov Tarifa za 100 kv.m. Tarifa za število stanovalcev Skupaj 1 29 € 69,93 € 98,93 € 2 34 € 139,86 € 113,86 € 3 38 € 174,83 € 212,83 € 4 41 € 227,28 € 268,28 € 5 43 € 279,73 € 322,13 € 6 ali več 45 € 323,43 € 368,43 € za večino stanovanj v občini. Davčna osnova davka za neločljive storitve Tasi bo ostala nespremenjena (1 promila za kmetijske zgradbe, 1,75 promile za ostale zgradbe). Davek na odpadke Tari je lani navrgel občini 318 tisoč evrov. To storitev morajo občani - po zakonu - plačati v celoti. Letos je občinska uprava, vedno po zakonskih normah, uvedla nov izračun tega davka. In sicer na podlagi tako imenovanega fiksnega dela (obsežnosti stanovanja) in spremenljivega dela (števila bivajočih v stanovanju). Občinski davčni urad je v tej zvezi pripravil primerjavo. Tako bo enočlanska družina za 100 kvadratnih metrov stanovanja plačala 98,83 evra, dvočlanska pa 173,86 (primerjave objavljamo na drugem mestu). V zgoniški občini prebiva 214 družin z enim članov, 266 z dvema, 247 s tremi, 123 s štirimi člani, 24 s petimi in 14 družin s šestimi ali več člani (skupaj 888 družin). Odbornik Sardoč je predstavil tudi letni proračun. Slednji znaša 3 milijone 793.747 evrov. Davek na nepremičnine Imu bo navrgel 390 tisoč evrov, davek na odpadke Tari slabih 350 tisoč evrov. Osebje bo stalo 685 tisoč evrov (to je skoraj 50 tisoč evrov manj kot leta 2013). Ob proračunu je občinska skupščina odobrila tudi seznam javnih del, ki jih bo občina opravila v letošnjem letu. Teh je šest (podrobneje poročamo o njih na drugem mestu). Med njimi je predvsem pomembno popravilo strehe in izredno vzdrževanje šolskega poslopja v Zgoniku, ki ga je avgusta lani močno prizadel zračni vrtinec. Med ostali mi deli pa gre omeniti še namestitev novih svetil v petih vaseh (Zgoniku, Briščikih, Saležu, Briščah in Koludrovci). Med vsemi je ta postavka (229 tisoč evrov) najbolj izdatna, ko bodo varčna svetila nameščena pa bo to prispevalo k velikemu prihranku električne energije. M.K. ssg - Ob 17.30 V Novinarskem krožku danes o našem teatru Slovensko stalno gledališče zaključuje bogato sezono z zadnjo domačo produkcijo, praizvedbo komedije Obiski Vinka Modern-dorferja, ki bo v Kulturnem domu na sporedu od danes do 24. maja. Letošnja sezona pa se bo zapisala v spomin tudi zaradi bistvene spremembe, ki jo je uvedel nov ministrski dekret. Ta je namreč SSG uvrstil v seznam italijanskih gledališč relevantnega kulturnega pomena tako kot Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine. Novosti reforme so v zadnjih mesecih burile duhove tudi v našem mestu, zato si je Novinarski krožek zamislil serijo odprtih srečanj o osrednjih tržaških gledališč. Danes ob 17.30 bo v prostorih na Korzu 13 na vrsti pogovor o Slovenskem stalnem gledališču. Predsednik krožka Rino Alessi in novinar Davorin Deve-tak se bosta pogovorila s predsednico upravnega sveta Bredo Pahor in z asistentom umetniškega vodje Igorjem Pisonom. Teme bodo raznolike, od zgodovine, pomena in poslanstva tega gledališča do vseh omenjenih novosti, od letošnje sezone in programskih usmeritev do vloge gledališča, ki se spreminja v sozvočju s kulturnimi, družbenimi, zgodovinskimi spremembami okolja, v katerem deluje. V Barkovljah o kamniti dediščini in njenih ustvarjalcih Slovensko kulturno društvo Barkovlje bo drevi ob 20.30 gostilo raziskovalca kamnite dediščine in njenih ustvarjalcev na Primorskem prof. Božidarja Premrla. Na predavanju, ki nosi naslov Slovenski stav-barji in kamnoseki v okolici Trsta, bo ugledni gost spregovoril o svojem raziskovanju kamnarstva na Primorskem in razvejani rodbini kamnosekov Guštinov. Svoja spoznanja je objavil tudi v knjigi Podpisano s srcem, v kateri je vse kamnoseke predstavil z natančnimi življenjepisnimi podatki iz arhivskih virov. Z njo je av- tor prispeval h krepitvi zavesti o pomembnosti kamnarske tradicije, vrednosti in lepoti kamnite dediščine v naših krajih. Prof. Premrl bo v Barkovljah ob diapozitivih predstavil tudi svoje raziskave o barkovljanskih kamnosekih, postregel pa bo z znanimi in manj znanimi zgodbami. Med slednje se prav gotovo uvršča kamnita miza, ki so jo barkovljanski kamnoseki darovali Narodnemu domu v Barkovljah ob njegovem odprtju leta 1897. Občinstvo bo danes zvečer izvedelo tudi, kje se danes nahaja ta miza in kaj so kamnoseki v njo vklesali. Božidar Premrl se je rodil 3. februarja 1947 v Vipavi. Doštudiral je primerjalno književnost in slovenščino na fakulteti v Ljubljani, kasneje pa je študijsko in praktično delo posvečal etnološkemu raziskovanju kamnarstva in kulture kamna. Pri tem se še posebej ukvarja z napisi v kamnu, kamnoseškimi in svetimi znamenji, s stavbami s skrilnato kritino in stavbno zgodovino primorskih cerkva in zvonikov, s čimer posega tudi na področje umetnostne zgodovine. (sč) Gorelo tovorno vozilo z avtomobilskimi motorji Openski gasilci so hitro pogasili požar, ki je ob 17.30 izbruhnil na tovornem vozilu. To je pripeljalo na izvoz avtocestnega priključka pri Fernetičih (v smeri Trsta), kjer je ogenj zajel tovor. Šlo je za avtomobilske motorje, del katerih so uspeli spraviti na varno. fotodamj@n Jutri nagrada Massimini Giacomelliju Ferrariniju Daniela Mazzucato in Max Rene Cosotti bosta jutri ob 17.30 v gledališču Rossetti izročila državno nagrado Sandro Massimini, ki bo letos razveselila Luco Giacomel-lija Ferrarinija. Prijatelja nagra-jenčeve matere, sopranistke Alide Ferrarini, nista hotela zamuditi tega dogodka, saj mladega pevca in igralca poznata tako rekoč od njegovega rojstva. Nagrado mednarodnega združenja operete bodo podelili petnajstič. V utemeljitvi piše, da Giacomelli Ferrarini ni samo sin in obenem učenec odlične umetnice, temveč predvsem resen in podkovan profesionalec. »Vsakič, ko vstopim v kako gledališče in se povzpnem na oder, občutim metuljčke v želodcu, pa čeprav se ista predstava ponavlja že mesece. Vsakič je zame prvič in tisti občutek me prepričuje, da je to res poklic, ki mi je najbolj všeč!« je nagrajen-čeva izjava, ki jo je žirija citirala v utemeljitvi. V Sesljanu bo sobota posvečena Japonski Center za promocijo ozemlja v Sesljanu (pri hišni številki 56/B) bo v soboto od 9.30 do 18. ure gostil celodnevni dogodek Japonska je tu. Ljubitelji Daljnega vzhoda in navadni radovedneži bodo lahko spoznavali ikebano, aikido, suši, sake in še marsikaj. Najprej bo nastopil predsednik tržaškega združenja Yudansha Kyokai Iwama Aikido Michele Marolla, ob 10. uri bo na vrsti predstavitev ike-bane, ob 12.30 bo sledila konferenca o ribjih jedeh in trajnost-nem razvoju z degustacijo sušija in japonskih čajev (za slednjo priporočajo predhodno prijavo na tel. št. 345-2626318). Ob 15. uri bo govor o zgodovinskih stikih med Trstom in Japonsko, ob 16. uri bo čas za aikido, ob 16.45 pa za degustacijo sakeja (tudi za to je priporočena predhodna prijava). Pomoč za Emergency v Afganistanu Tržaška skupina organizacije Emergency bo ves dan v kavarni Ginger Tea & Cakes v Ul. Annunziata 3 skrbela za pokušnjo t.i. cupcakov, ki so narejeni za to priložnost. Z nakupom kolačka in čaja bodo stranke prispevale denar za center Emergency Anabah v Afganistanu. Predstavitev zbornika V miljskem kulturnem centru Gastone Millo na Trgu republike 4 bodo jutri ob 17.30 predstavili zbornik Muggia e il suo Duomo - a 750 anni della fondazione, v katerem so zbrani eseji istoimenskega posveta. Publikacijo bo predstavil Luca Caburlotto, direktor muzejskega pola FJK, prisotne pa bodo pozdravili tudi Neri Nesladek, Silvano Latin in Massimo Pasino. Brezplačen ogled razstave Veliki Trst Razstavo Veliki Trst, ki si jo je do zdaj ogledalo že 20 tisoč obiskovalcev, bo v nedeljo mogoče videti brezplačno. Na sporedu je druga nedelja v mesecu, ko so vsi mestni muzeji vstopnine prosti za Trža-čane s stalnim bivališčem v Trstu, študente in raziskovalce. Nekdanja ribarnica bo odprta me 10. in 19. uro. 6 Četrtek, 7. maja 2015 TRST / openski tramvaj - Včeraj popoldne Bralne seanse presenetile Dogodek v okviru državne kampanje Maj knjig Branje je popestrilo vožnjo s tramvajem Openski tramvaj je bil včeraj popoldne prizorišče zanimivih bralnih seans, ki so jih Mestne knjižnice priredile v okviru državne kampanje za spodbujanje bralnih navad Maj knjig. Med vožnjo proti Opčinam ali proti mestu so lahko potniki prisluhnili odlomkom iz knjig velikih italijanskih avtorjev. Knjižničarji so brali Boccac-cia, Sveva in druge velike italijanske avtorje, ki so tako ali drugače oplemeni- fotodamj@n tili italijansko literarno dediščino. Med potniki so bili Tržačani, turisti in tudi šolarji. Zanimiva je bila skupina šolarjev iz Modene, ki so presenečeno uživali ob literarnem razvedrilu. Sproščeno literarno popoldne na open-skem tramvaju je razveselilo prav vse potnike, ki so branje bralcev slišali. Veliko potnikov pa je bilo zaradi hrupa, ki spremlja tramvajsko vožnjo, prikrajšanih za slikovit literarni performans. (sč) cerknica - Osnovna šola Virgila Ščeka Otroci so si ogledali »začarano« jezero Učenci pred maketo cerkniške doline Za vse, ki smo obiskovali šolo, je bil šolski izlet vrhunec celega šolskega leta. Danes so ravno taki občutki in vsi pričakujejo dan, ko se bodo podali na enodnevni ali večdnevni potep. Na osnovni šoli Virgila Ščeka so letos izbrali zanimivo lokacijo, in sicer Cerknico ter Cerkniško jezero. Učenci so bili navsezgodaj zjutraj izjemno veseli in so komaj čakali na odhod. Čeprav je bilo vreme vse prej kot sončno, se tega sploh niso zavedali. V avtobusu je bilo vzdušje neelektreno. Za prvošolčke je bil to prvi pravi izlet. Pridni in zgledni mali obrazi so zrli skozi okna in se čudili drugačnemu okolju. S tipično kraške narave smo prešli v notranjsko-kra-ški svet, bogatim z ravninami in grički. Končno napis Cerknica. Kmalu je avtobus ustavil pred muzejem Cerkniškega jezera. Pričakal nas je prijazni kustos Vekoslav, ki je otrokom najprej izrazil dobrodošlico in takoj povedal, kje se nahajajo. Povabil jih je v muzej, kjer so se posedli okoli čudovite makete cerkniške doline in jezera. Kot pravi učitelj jim je do potankosti obrazložil in nato še praktično prikazal, kaj je presihajoče jezero. Po dobri učni uri, brez nobenega zeha- nja ali dolgočasja, so si še ogledali mul-timedijski prikaz jezera in življenja prebivalcev tega posebnega naravnega okolja. Sledilo je nakupovanje spominkov, za vse (od najmlajšega do najstarejšega) je bila to resna zadeva. Veseli vseh spominkov so stopili na avtobus in naglo k jezeru, kjer jih je čakal mladi biolog Jošt, ki jim je ponudil nadvse strokovno učno uro o živalstvu, ki prebiva ob jezeru in v okolici. Nikakor se niso mogli oddaljiti od posebnih daljnogledov in seveda od vsega živega, kar jih je obdajalo. Spoznali so, katere ptice tam domujejo in kateri organizmi so v vodi jezera, ki ... »jezero je, jezera nej«, kot pravijo Cerkničani. Slišati je bilo izjave najmlajših: »Gotovo so to čarovnice, ki začarajo, da jezero poleti izgine.« Pa še res je, saj pravijo,da so v davnih letih tam domovale čarovnice. Ura teče in ne čaka, zato je bilo potrebno samo še nekaj obveznih foto posnetkov in hitro spet na avtobus proti restavraciji, kjer jih je čakalo kosilo in krajši oddih. Kaj pripomniti? Skorajda nič. Izlet je uspel, učenci so bili navdušeni, učiteljice pa ponosne na take pridne bistre glave. (mm) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 7. maja 2015 STANKO Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.35 - Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 9.14. Jutri, PETEK, 8. maja 2015 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 2 km na uro jug, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj C. U Kino Naj se ve, naj se zna, da naša Alenka jih 50 ima. Naj te zdravje in sreča spremljata vse življenje Vsi, ki te imamo radi AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The Gunman«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 19.00 »I corti di Cortinametraggio«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.30 »Adaline - L'eterna giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Cake«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Ritorno al Marigold Hotel«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.15 »Brezčasna Adaline«; 15.45 »Cena slave«; 18.00, 20.45 »Hitri in drzni 7«; 17.15, 20.00 »Maščevalci: Ultronova doba«; 15.30, 18.15, 21.00 »Maščevalci: Ultronova doba 3D«; 20.30 »Odklikana«; 17.10 »Spuži na suhem«; 16.15, 18.15 »Spuži na suhem 3D«; 18.40, 20.10 »Vroči pregon«; 15.30, 16.45 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Avengers: Age of Ul-tron«; 18.30, 22.00 »Se Dio vuole«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »Sara il mio tipo?«; 16.00, 18.00, 20.00 »Samba«; Dvorana 3: 16.40, 18.00 »Dorae-mon il film«; 20.00, 22.15 »Le streghe son tornate«; Dvorana 4: 16.40 »I 7 na-ni«; 16.00, 22.00 »Run All Night«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.30 »Blade Runner - The Final Cut«; 16.00, 18.50, 21.00, 21.40 »Avengers: Age of Ultron«; 16.20 »Avengers: Age of Ultron 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The Gunman«; 17.00, 19.30 »Do-raemon il film«; 16.30, 18.45, 21.45 »Adaline - L'eterna giovinezza«; 19.15 21.40 »Run All Night«; 16.10, 18.55, 21.40 »Child 44 - Il bambino n. 44«; 16.40 »I 7 nani«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.15 »Avengers: Age of Ul-tron«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »The Gunman«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Doraemon il film«; 22.00 »Run All Night«; Dvorana 4: 17.20 »Ritor-no al Marigold Hotel«; 21.00 »Child 44 - Il bambino n. 44«; Dvorana 5: 17.40, 22.10 »Forza maggiore«; 20.00 »Le mani sulla citta«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA prireja predavanje o zlorabah in pasteh interneta, 14. maja, ob 17. uri v prostorih OŠ Virgila Ščeka, namenjeno staršem učencev 4. in 5. razredov osnovnih šol ter staršem učencev nižje srednje šole. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so v teku vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2015-16. Obrazci so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici, Nabrežina 102. Prošnje najkasneje do 15. maja v uradu, Nabrežina Kamnolomi 25. Info na tel. 0402017375. ítíKVWMMlIi} www.primorski.eu] Danes praznujeta v Križu 65. obletnico poroke Giuditta in Milko Gruden Vse najboljše jima želijo pravnuka David in Borut z družinama 5. maja 2015 se je rodil Joakim Živijo mamica Lara, papa David in bratec Artur. Družinici kličejo vse najboljše družini Komar in Cocetta Anji in Tadeju se je pridružila mala Sofija Vso srečo jim želiva prenoni Želka in Evelina Anjo in Tadeja je okrasila prekrasna majska vrtnica Sofija Mladi družinici želimo vse najlepše, vse najboljše in vse najslajše nonoti Danilo in Elga, Sandy in Ksenja ter teti Veronika in Tina ¿i Čestitke Tudi moja bivša kolegica Silva je nona postala in malo MAJO bo pe-stovala. Novopečeni družini čestitamo, noni Silvi pa želimo, da bi čim prej »penzijo« dobila in z Majo se razveselila. Graziella z družino. S Izleti PUSTNI ODBOR BORŠT-ZA-BREŽEC organizira 16.5.2015 izlet po kantinah po Istri. Odhod iz Boršta ob 8.30, vpisovanje na telefonski št. 040-228494 ali 334-8228994. ODBOR ZA SPOMENIK v Gabrovcu organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu 70. letnice osvoboditve, izlet v prenovljeno Bolnico Franjo. Obenem bomo počastili tudi Gabrovčane, ki so padli v okolici Komna in Cerknega. Informacije in vpisovanje na tel. št. 340-2741920 (Mirela). SSO, v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta. Informacije na Vabimo vas na brezplačni predstavitvi programa DO NOVE POSTAVE V NARAVI Izobraževanje o prehranjevanju in gibanje na svežem zraku 8. maja ob 17.00 na Ljudski univerzi v Sežani. Tečaj nordijske hoje 12. maja ob 17.00 na sejmišču Sežana. Vodi predavateljica dietetike. Info. 00386/40/232740 goriškem (0481-536455), tržaškem (040-3481586) in videmskem (0432701455) uradu SSO. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00 - Domjo (pri banki Antonveneta); 5.20 - Trst (Trg Oberdan); 5.45 - Sesljan (avtobusna postaja nasproti bencinske črpalke); 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem); 5.40 - Cormons (pri krožišču pred vhodom v mesto). Za prijave in informacije na tel. 040635626 ali info@zskd.eu. KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 22. maja, izlet na ogled 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi sodelujejo tudi slovenske zamejske kmečke organizacije združene v Agraslomak v koordinaciji MKGP. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 6.30 in z Opčin ob 7.00. Vpis do 20. maja v uradih KZ na tel.: 040362941 (TS); 0481-82570 (GO); 0432703119 (Čedad). KRU.T vabi v petek, 29. maja, na zaključno srečanje pred poletjem z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olimjah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN IN KRU.T vabita v nedeljo, 7. junija, na izlet »Lepote Nediških dolin«. Pot bo vodila na Staro Goro, v Špeter Slove-nov do Sv. Ivana v Čele, na povratku še postanek v Rožaški opatiji. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali tel. 040-826661 (Darko Kobal), 040417025 (Anton Bolet). Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10.05. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164. / TRST Četrtek, 7. maja 2015 7 Mc ous&Kca. cooohj ,wcy,&(ica. ,oow ZKB<& 16.00 - odprtje kioskov 16.00 - Pompieropoli - gasilske igre za otroke 16.00 - postavljanje "drevesa pravic" Unicef _ 18.00-22.00 - ljudsko ocenjevanje vin na Gorici O 18.00 - odprtje fotografske razstave "Saša Ota: Letni časi doline Glinščice" v cerkvici sv. Martina z glasbeno točko flavtistov Maje Devetak, Alexe Gherbassi in Jana Loredana iz razreda prof. Iris Risegari (Glasbena matica) Miot Costruzioni meccaniche. danes, 7. meda ■ PROVINCIA " TRIESTE HEZ*. i fl 59. Občinska razstava vin 18. Občinska razstava ekstra-deviškega oljčnega olja, Sklad Mitja Čuk vabi na FestinvalOp 7. mednarodno gledališko srečanje v Kulturnem domu na Proseku Četrtek, 7. maja 2015 - ob 10.00 BARVANA KLAPA - VZS Mitja Čuk "II Cerchio"- Medea "Pepe e Šale" - Gorica Častni gost gledališki igralec in režiser Gianmaria Martini Napovedovalka: Elena Husu Petek, 7. maja 2015 - ob 10.00 BARVANA KLAPA - VZS Mitja Čuk VDC Nova Gorica SVZ Dutovlje J. Levca - Ljubljana Častni gostje: gledališki igralec Franco Korošec Odrasla gledališka skupina MOSP Magično presenečenje s čarodejem JOLE COLE Napovedovalka: Elena Husu TOPLO VABLJENI! [13 Lekarne Od ponedeljka, 4. maja, do nedelje, 10. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C- 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- SKD Barkovlje s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 7. maja predavanje ob diapozitivah Očetov naših imenitna dela. Slovenski stavbarji in kamnoseki v okolici Trsta Predavatelj prof. Božidar Premrl Začetek ob 20.30 Ul. Bonafata 6 H Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Set-tefontane 4: šesto nadstropje z dvigalom, kuhinja, kopalnica, dve sobi, dnevna soba z balkonom in shramba. Tel. št.: 339-5840600. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb. Tel. št. 0038631354244. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. št.: 040-200865. PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-9331778. V NAJEM oddam dvosobno stanovanje v Štivanu. Tel. 348-4462664. V PRAPROTU prodamo hišo. Tel. št.: 040-200494. praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Ü] Obvestila RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 7. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku 159. SKD PRIMOREC vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah danes, 7. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju. SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin -Nabrežina in Križ prireja v soboto, 9. maja, Dan srca v Sesljanu, Naselje Sv. Mavra 225, z brezplačnim krvnim izvidom in merjenjem krvnega tlaka. Urnik od 8. do 12. ure obvezna prijava na tel. 040-299616 med 9. in 11. uro do danes, 7. maja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 7. maja, ob 16.00 odhod avtobusa za tehnično vajo v Križankah. V petek, 8. maja, ob 16.00 odhod avtobusa za nastop v Križankah. V soboto, 9. maja, ob 8.00 odhod avtobusa za nastop v Ljubljani. V torek, 12. maja, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 16. maja, ob 6.00 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Koroškem (Prevalje). AŠD MLADI NA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu v petek, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricrea-torio 2, Opčine. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55: SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča prijavljene, da bo drugo srečanje na- daljevalnega tečaja v petek, 8. maja, ob 14.30. Zbirališče pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. SPDT vabi v petek, 8. maja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, na predstavitev pohoda iz Rezije do Trsta, ki ga bosta z goriškim planinskim društvom uresničila jeseni ob 2. Slofestu. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, prireja v nedeljo, 10. maja, tretji brezplačni vodeni izlet ciklusa Pomlad v dolini Glinščice: »Od Doline do raz-gledišča v Krogljah«. Začne se v Dolini pri vodnjaku Zgurenc, do razgle-dišča v Krogljah ter do vrha Malega Krasa (457 m). Za odrasle in družine (otroci od 10. leta). Odhod ob 10.00 pri pokopališču v Dolini. Za info in prijave na tel. 040-8329237 (od ponedeljka do petka 9.00-13.00) ali in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it. PREŠERNO SKUPAJ, ob 70-letnici osvoboditve, Kulturna društva Vzhodnega Krasa vabijo na Izlet po naših vaseh, od Repna do Gročane v nedeljo, 17. maja. Zbirališče ob 8.30 v Repnu. Info in prijave pri odbornikih posameznih društev do nedelje, 10. maja. SKD GRAD OD BANOV vabi člane v društvene prostore na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu. Ob priliki bodo člani lahko poravnali letno članarino. SKLAD MATEJ LACHI LAH in Planinski odsek AŠD Mladina toplo vabita v nedeljo, 10. maja, na 7. Pohod na Nanos v spomin na Mateja. Odhod z osebnimi avtomobili izpred spomenika v Križu ob 9.00. TABORNIKI RMV obveščajo člane, da je zbirališče za izlet na Matajur v nedeljo, 10. maja, na Opčinah na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani) ob 8.15, v Nabrežini na trgu ob 8.30 in v Gabrjah pri gostilni ob 8.45. Predviden povratek bo ob 18.15 v Ga-brje, 18.30 v Nabrežino in 18.45 na Opčinah. Člani naj s seboj imajo rut-ko, primerno obleko in obutev, malico in kosilo iz nahrbtnika ter pelerino. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na istrski večer z glasbenikom in et-nomuzikologom Emilom Zonto. Pogovor z gostom bo vodil Milan Gre-gorič. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SK DEVIN vabi na izredni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Slivnem v torek, 12. maja, ob 16.00 v prvem in v sredo, 13. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTONATEČAJ ALBERT PEČAR (Ber-to Tromba): SKD Valentin Vodnik in Majenca prirejata v sklopu letošnje Majence fotonatečaj, ki bo potekal do 13. maja. Lahko sodelujejo ljubiteljski kot poklicni fotografi z digitalnim ali tradicionalnim fotoaparatom. Pravilnik na www.majenca.com. Vabljeni k sodelovanju! MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 15. do 19. junija, vsak dan od 9. do 16. ure. Vpisovanje otrok in vplačilo predujma bo v sredo, 13. maja, na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, (I. nadstropje) od 9. do 16. ure. Za ostale info po tel. 040-370846 (vsak dan od 9. do 17. ure). CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 15. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Canova, 15. CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija vabi na predstavitev poletnega centra Harmonija 2015 v petek, 15. maja, ob 18.00 na društvenem sedežu v Ul. Canova, 15. Poletni center bo letos potekal julija in avgusta v Grlja-nu in je namenjen otrokom od 3 do 14 let starosti. Toplo vabljeni! DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -Vabimo vas na 4 urno srečanje, ki bo potekalo v soboto, 16. maja, v Kulturnem domu v Nabrežini, od 15. do 19. ure. Učenje in osvajanje somatskih gibov bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Prosimo za predhodno najavo, omejeno št. mest. Info in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva). ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Valpolicelli. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 19. maja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trieste@onav.it. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in ostale davčne zavezance, da v svojih uradih CAF izpolnjuje obrazce 730 tudi v slovenskem jeziku, kot običajno po predhodnem zmenku. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dija-ski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek-petek, 10.00-18.00), Občinska knjižnica, Sa-lež (ponedeljek in sreda, 15.00-19.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek-petek, 16.0019.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30-21.00). 0 Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 7. maja, predavanje ob diapozitivah »Očetov naših imenitna dela. Slovenski stavbar-ji in kamnoseki v okolici Trsta«. Predavatelj prof. Božidar Premrl. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK vabi na FestinvalOp - 7. mednarodno gledališko srečanje v Kulturnem domu na Proseku danes, 7. maja, ob 10. uri: Barvana klapa (VZS Mitja Čuk), Il Cerchio - Medea Pepe e Sale - Gorica. Častni gost gledališki igralec in režiser Gianmaria Martini. V petek, 8. maja, ob 10. uri: Barvana klapa (VZS Mitja Čuk), VDC Nova Gorica, SVZ Dutovlje, J. Levca - Ljubljana. Častni gostje: gledališki igralec Franco Korošec ter Odrasla gledališka skupina MOSP. Magično presenečenje s čarodejem Jole Cole. Napovedovalka: Elena Husu. V DOMU v Briščikih bo na ogled razstava čipkarskih del, ki so jih ustvarile klekljarice v okviru šole »Fonda-zione Scuola Merletti di Gorizia«, odsek Briščiki Zgonik, od 8. do 12. maja. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure; v torek od 15. do 17. ure. OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 70. obletnice osvoboditve v soboto, 9. maja: ob 17.30 polaganje vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku; ob 17.45 pohod iz Zgonika v Briščike; ob 19.00 osrednja proslava v Domu Briščiki, Briščiki 77. TPK SIRENA vabi na zanimivo in pestro razstavo ročnih del ženskih ustvarjalk, ki bo na društvenem sedežu v Barkovljah po sledečem urniku: v nedeljo, 10. maja, 10.00-18.00; 11. 12. in 13. maja 14.00-18.00. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 18.00 v sklopu pobude Primorci beremo 2015 srečanje S prijateljem v knjižnico. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi! V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave Pavla Morelja v prostorih Občine Divača, od 9. do 14. ure. Sobota in nedelja zaprto. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. Prispevki V spomin na drago Angelco Malalan darujeta Magda in Neva z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega moža in očeta Marjota Spetiča darujejo žena Dorica in hčerki z družinama 150,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke in 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na drago gospo Angelo Fer-fila vd. Malalan darujeta Franco in Renata 50,00 evrov za SKD Tabor. t Tiho je odšel Stano Škabar Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčerki Patrizia z Milanom in Vesna z Darkom, sestra Romana z družino in ostalo sorodstvo. Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal v ulici Costalunga v soboto, 9. maja od 12. do 13. ure. Žarni pogreb bo v soboto, 23. maja. Žara bo izpostavljena v kapelici na re-pentaborskem pokopališču od 12. do 13. ure. Repen, 7. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Četrtek, 7. maja 2015 TRST dolina - Od danes do torka tradicionalna Majenca Pomaranča na drevju je polna simbolike O dolinskem običaju smo se pogovarjali z Borutom Klabjanom V Dolini se bo danes začela šestdnevna zgodba o odraščanju, pomladi in pomenu tradicije za življenje posameznika. Vse se bo vrtelo okrog okrašenega drevesa, ki se je pojavljalo v etnografskih publikacijah in celo romanih. V vas prihaja Majenca, vaški praznik mladih Dolinčanov, varuhov in varuhinj izročila zamejske ljudske kulturne dediščine. O pomenu sodelovanja tamkajšnjih ljudi pri Majenci in o tem, kako se okrasi maj ter zakaj se za njegovo okrasitev uporabljajo agrumi, smo se pogovarjali z zgodovinarjem Borutom Klabjanom, županom Ma-jence leta 2000. Gre za tradicionalni etnografski običaj. Kje so njegovi začetki oz. kdo si ga je domislil? Mislim, da tega nihče točno ne ve. Majenco, kot jo poznamo danes, gojimo od konca druge svetovne vojne. Takrat se je praznik dvigovanja maja in plesa okrog njega spojil s praznovanjem »šager«, ki so se prirejali v različnih obdobjih. Seveda pa to ne pomeni, da običaj ni bil prisoten že prej. Komercialnost vaškega praznika pa sovpada z obdobjem po drugi svetovni vojni. Postavljanje maja v Dolini ni vezano na nobenega svetnika, ampak na mesec maj in čaščenje pomladi, kajne? Tako je. Kot vsi ostali mlaji v slovenskem prostoru, kjer njegovo postavljanje pogosto simbolizira prehod mladih fantov v polnoletnost. Medtem Majenca: program do nedelje Tradicionalni praznik se bo začel danes, in sicer ob 16. uri, ko bodo na svoj račun prišli najmlajši obiskovalci, ki se bodo lahko udeležili gasilskih iger. Sledilo bo postavljanje »drevesa pravic« Unicef, med 18. in 22. uro pa bo sledilo ljudsko ocenjevanje vin. Ob 18. uri bodo v cerkvici sv. Martina odprli fotografsko razstavo Saša Ota: Letni časi doline Glinščice. Jutri se bo program nadaljeval v galeriji Torkla - Oil Bar, kjer bodo ob 18.30 uri odprli fotografsko razstavo Oljke v Bregu. Ob 19. uri bodo v dvorani SKD V. Vodnik odprli razstavo domačih likovnikov, ob 21. uri pa bo na programu koncert s sku- pinama Sardoni barcolani vivi in Mu-stachios. Osrednji dogodek letošnje Ma-jence bo v soboto ob 20.30, ko se bo začelo slovesno postavljanje maja. Ob 18.30 bo potekalo nagrajevanje 59. občinske razstave vin in 18. Občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja. Uro prej pa bo skozi Dolino šla parada starodobnih vozil. V nedeljo, 10. maja, se bo dogajanje začelo ob 17.30, ko bo nastopil Pihalni orkester iz Loč. Uro kasneje bo nastopila folklorna skupina SKUD Pontes - Mostovi. Ob 19.30 bo sledil prihod partnerjev in partneric na Gorico, ob 20. uri pa ples z ansamblom Kraški muzikanti. Maj okrasijo s pomarančami, kolači, zastavicami ... fotodamj@n razkošnost, izobilje. Pozneje so se na drevesu znašli tudi kolači, zastavice in trakovi. Je pa Majenca simbolično povezana predvsem z odraščanjem ... Za Majenco je značilna večplastna simbolika. Poleg prebujanja pomladi, Majenca pomeni tudi prehod iz nekega življenjskega obdobja v drugo; fantje postanejo moški, dekleta pa ženske. Navsezadnje pa je Majenca vezana tudi na širšo mitološko predstavo v zgodovini Evrope. Koliko se Majenca danes razlikuje od tiste iz preteklosti? Mislim, da se kar precej razlikuje. Omenil bi predvsem postopek po- stavljanja maja. Nekoč so to ročno počeli močni fantje, ki so bili vajeni težaškega dela od jutra do večera. Ročno so dvigovali maj, ki je bil bistveno manjši in manj težek. Ker pa danes stremimo k vedno višjemu in posledično težjemu drevesu, si pač moramo pomagati s stroji. Kdo lahko postane župan oz. županja Majence in kakšne so njune dolžnosti? Zupana izberejo neporočeni fantje in neporočena dekleta. Včasih ni bilo tako. Zenske v tej zadevi niso imele besede. Sredi 80-tih let prejšnjega stoletja pa se je uradno oblikovala dekliška skupina, ki je začela imenovati svojo uradno predstavnico. Danes so volitve mešane, Majenco pa zastopata kar dva župana. Od njiju se pričakuje, da vodita organizacijo dogodka, sta namreč zadolžena za pripravo praznika, ki ga v medijih osebno zastopata. Kako Dolinčani prenašajo kulturno dediščino na nove generacije? Nekateri vaščani so bolj angažirani, drugi manj. Čeprav vaščani živijo s praznikom, to še ne pomeni, da so vsi dovzetni za ohranjanje tradicije. V zadnjih letih se spreminja odnos do običaja. Zanj so se začeli zanimati celo vaš-čani drugih vasi, ki jim je dolinsko vaško življenje pri srcu. Pa končajmo našo zgodbo o drevesu ... Od kod prihaja letošnji maj? Drevo prihaja iz Kočevja, s katerim je Občina Dolina pobratena. Na več kot 10 metrov visoko drevo bomo pritrdili češnjo, pod katero bomo obesili dva okrašena »kranclja«. V soboto zvečer bomo težak maj nosili skozi vas. Slikovit obred, pa čeprav v zadnjih letih drevo ročno nosimo samo zadnjih sto metrov. Za kaj več žal nimamo moči. Dekleta med tem časom skrbijo za jedačo in pijačo. Okrašeni maj dvigujemo med eno in peto uro zjutraj, nakar zapojemo dve dolinski himni. Veselica oz. ples okoli maja pa se po tradiciji začne v nedeljo ... Sanela Čoralič Borut Klabjan je bil župan Majence leta 2000 ko v nekaterih vaseh gorijo prvomajski kresovi, se je pri nas dogajanje okrog 1. maja preneslo na prvi majski konec tedna, ko postavljamo okrašeno drevo. Zakaj vaščani maj okrašujejo s pomarančami? Tudi meni je ta izbira nejasna. Domnevam, da je to povezano s simboliko, s čaščenjem pomladi, koncem zime in materialnim izobiljem. Pomaranča simbolično predstavlja plodnost, sveti ivan - Kipar Edoardo Coral je že več dni na delu Pri Bošketu nastaja v spomin na »drevo umetnina mušljev« Na zelenici sredi krožišča svetoi-vanskega Bošketa se že dva tedna mudi kipar Edoardo Coral, ki vneto ustvarja svojo umetnino in se pri tem ne meni za promet, ki ga obkroža. Na mestu, kjer je več kot stoletje kraljevala plata-na, ki so ji domačini ljubkovalno pravili »drevo mušljev«, bo v kratkem stala lesena skulptura - velika školjka s podobo ženske. Svetoivančani so bili na platano zelo navezani. Starejši se še spominjajo, ka- slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer obiski režiser Vinko Moderndorfer 8.maja, ob 20.30 - 9.maja, ob 20.30 - 14.maja, ob 20.30 15.maja, ob 20.30 16.maja, ob 20.30 17.maja, ob 16.00 22.maja, ob 20.30 - tretji petek 23.maja, ob 19.00 - tretja sobota 24.maja, ob 16.00 - druga nedelja premiera (prvi petek) prva sobota ■ prvi četrtek ■ drugi petek ■ druga sobota prva nedelja v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com ko je sredi dvajsetega stoletja po vsej okolici dišalo po mušljih, ki jih je prodajalka Livia predvsem v zimskih mesecih pekla na štedilniku in ponujala mimoidočim. Pozneje so tam namesto školjk začeli prodajati pečene kostanje, platana pa je postala eden najbolj prepoznavnih svetoivanskih simbolov. Nazadnje pa je tržaško občinsko osebje ugotovilo, da je drevo v bistvu suho in kljub vzdrževanju ter odstranjevanju vej ni bilo možnosti, da bi ga ohranili. Edoardo Coral se »spopada« s trdim deblom fotodamj@n Odločili so se za njegovo odstranitev, veliko domačinov pa se s tem nikakor ni hotelo sprijazniti. Rajonski svet je nato sprejel predlog svetnika Edvarda Kra-peža, da se iz debla platane izdela kip. »Te odločitve se domačini konec koncev veselijo. Potolažila jih je. Marsikdo se mi radovedno približa in sprašuje, kaj bom izklesal. Les pa je zelo trd in odporen, v njem je tudi več žebljev: od samega začetka sem vedel, da bo delo zelo naporno,« je povedal tržaški kipar Edoardo Coral. Razložil je, da bo v lesu upodobil veliko školjko, na drugi strani pa prodajalko. S svojim orodjem se tam zadržuje vsak dan, delal je tudi prvega maja: »Ljudje so me spraševali, zakaj delam tudi prvega maja. Toda to je moj konjiček, saj se s kiparstvom ne moreš preživljati. Eni gredo prvega maja v gore, drugi na morje, jaz se zabavam s kiparstvom.« Sam predvideva, da bo ob ugodnem vremenu kip dokončan čez slaba dva tedna, nakar bodo domačini lahko občudovali »spomenik drevesu mušljev«. (af) lions klub Cristicchiju nagrada Tomizza 2015 Simone Cristicchi arhiv Rimski kantavtor in gleda-liščnik Simone Cristicchi je letošnji dobitnik nagrade Fulvio Tomizza, ki jo tržaški Lions klub Evropa podeljuje v spomin na istrskega pisatelja. Slavnostna podelitev bo v soboto, 23. maja, v barko vljanskem Greif hotelu. Nagrado Tomizza podeljujejo osebnostim, ki si prizadevajo za vzajemno poznavanje in mirno sobivanje različnih narodov, ki živijo na italijansko-slovenskem-hrvaškem ozemlju. V preteklosti so jo med drugimi prejeli Predrag Matvejevic, Ciril Zlobec, Giacomo Scotti in Paolo Rumiz. Simone Cristicc-hi si je nagrado zaslužil z gledališko predstavo Magazzino 18, v kateri je obdelal dramatično epopejo istrskih optantov in ezulov, ki je bila italijanski javnosti dolga desetletja nepozna- na. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. maja 2015 9 GLOSA Kdaj bo Trst zares »velik«? Jo2e Pirjevec Ker sem bil prepričan, da bo razstava »La grande Trieste« zaprta že 3. maja, sem si jo prejšnjo nedeljo z ljubljanskimi prijatelji šel ogledat. Občutki, ki sem jih z nje odnesel, so mešani. Če jo primerjam z razstavo, ki jo je pred tremi desetletji z velikim pompom priredila tržaška občina v Parizu, gre vsekako za korak naprej. Takrat smo bili Slovenci praktično ignorirani. Morali smo se pritožiti pri francoskem kulturnem ministru, da so nas pustili zraven. Danes imamo na razstavi svoj kot, ki je sicer bolj skromen, nas pa vendarle priznava kot sestavni del mesta. Organizatorji so celo pripravili poleg italijanskega in angleškega tudi slovenski vodič, pri čemer pa niso šli tako daleč, da bi naslov razstave prevedli v naš jezik. Zato ga tudi jaz nisem. Sicer pa moram reči, da me razstava ni zadostila. Preveč je cu-krena in oddaljena od dejanske stvarnosti na prelomu prejšnjega stoletja. Še zdaleč ne prikazuje razvejanosti obdobja, ki ga zaobjema (18911914), obdobja, nabitega z etnično in socialno napetostjo, kakor malo katero v tržaški zgodovini. Povzročili so jo iredentisti, katerih voditelji so bili po večini židovskega izvora in prostozidarske elitistične miselnosti. O tem razstava molči, kakot tudi o razmerah, ki so jih ustvarili s svojo sovražnostjo do Slovencev in z brezobzirno politiko do nižjih slojev prebivalstva. Na njej ni žensk, ki so Trst hranile, mu prale, mu služile. Ni prostitutk iz starega mesta, o katerih vemo, da so bile tako številne, kot malo kje v sredozemskih pristaniščih. Ta nezmožnost Trsta, da se kritično in obenem pošteno sooča s svojo, zgodovino, se odraža tudi v polemiki glede jugoslovanske zastave na povorki 1. maja, ki zaradi sou-padanja datumov ni mogla biti posvečena samo delavskemu prazniku ampak tudi 70. letnici osvoboditve Trsta. Dejstvo, da se je na njej pojavila jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, se zdi nekaterim desničarjem pa tudi levičarjem bogoskrunsko. Svetoval bi jim, da si gredo ogledat muzej holokavsta v Washingtonu, kjer je med drugim tabla z imeni koncentracijskij taborišč, v katerih so nacisti med vojno morili Zide. Med njimi je najti tudi Rižarno. Ob imenih teh krajev trpljena in smrti je povedano tudi, kdaj so bili osvobojeni in kdo je to storil. Ob Auschwitzu je zarisana na primer sovjetska zastava. Ob Rižarni pa jugoslovanska, tista, o kateri je neki lokalni politik trdil, da »posiljuje« naše mesto. Ne bom polemiziral s to mize-rijo. Opozoril bi samo na dejstvo, da je vprašljivo, kdaj bi bila Severna Italija osvobojena od Nemcev, če ne bi bilo IV. Armije maršala Tita, ki se je spopadla v prostoru med zahodno Bosno in Trstom z Wehrmachtom in njegovimi pomagači. Glede na to, da so se zahodni zavezniki z veliko težavo prebijali po apeninskem polotoku navzor - od izkrcanja na Siciliji do njihovega prihoda na Sever sta minili skoraj dve leti - je bilo odločilnega pomena, da so partizani blokirali nemške divizije na vzhodni strani Jadrana. Pa še to. Prejšnji petek sem govoril na Titovem trgu v Kopru na proslavi ob 70. letnici osvoboditve. Italijanska zastava, ki je bila razobe-šena ob slovenski, me ni motila. Nasprotno, zdelo se mi je primerno, da govor sklenem v italijanščini in da priznam italijanskim someščanom pravico, da se z mojo interpretacijo zgodovine ne strinjajo povsem. Končal sem s sloganom OF o italijansko-slovanskem bratstvu. V Trstu te civilizacijske stopnje, do katere so »naši« prišli že med vojno, kljub strahotam italijanske zasedbe, mnogi še niso dosegli. Dokler je ne bodo, »Trieste non sara' mai grande«. VREME OB KONCU TEDNA Prijetno pomladno vreme z občasno spremenljivostjo Darko Bradassi_ Prvomajskemu muhastemu vremenu je po pričakovanjih nasledila precejšnja, četudi razmeroma kratkotrajna otoplitev, marsikje pa izrazita za to obdobje. V začetku tedna je ponekod občasno že nekoliko zadišalo po poletju. Jugovzhodna advekcija zelo vročega subtropskega zraka je bila na našem območju največja v vzhodnih predelih Slovenije in na Hrvaškem, manjša pa proti zahodu. Nad Zagrebom je, denimo, radiosonda na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila najvišjo temperaturo +18,8 stopinje Celzija, kar sodi v najtoplejša poletna obdobja in za okrog 11 stopinj Celzija presega dolgoletno povprečje. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na isti višini namerila najvišjo temperaturo +12,6 stopinje Celzija, kar je prav tako za ta čas veliko, toda kar za 6,2 stopinje manj kot v Zagrebu. Naši kraji so se med drugim znašli na zahodnem robu anticiklona, kjer je pritekal z jugozahodnimi tokovi bolj vlažen zrak, zato je bilo pri nas nekaj več oblačnosti in manj sončnega žarčenja, v vzhodnih predelih Slovenije pa se je ob sončnem vremenu živo srebro skoraj dotaknilo 30 stopinj Celzija. Pri nas so se temperature najbolj povzpele na Goriškem, kjer je zaradi mikrolokalnih razlogov prehodno zapihal severovzhodni veter. V Gradišču ob Soči je deželna meteorološka opazovalnica FJK v teh dneh namerila najvišjo dnevno temperaturo 27,2 stopinje Celzija, v Koprivi pa 25,9 stopinje Celzija, v tem času zelo spoštljivi vrednosti. Manj vroče je bilo po pričakovanjih ob morju in v ožjem zaledju, saj je še razmeroma hladen áti morski veter čez dan zaustavljal vzpon temperature. Kakorkoli že, v pretklih dneh smo namerili najvišje dnevne temperature v tekočem letu, daleč najtoplejša doslej pa je bila tudi minula noč. Po sinočnjem prehodu hladne vremenske fronte bo proti nam s severovzhodnimi vetrovi pritekal bolj suh in v višjih slojih nekoliko hladnejši zrak. Vremenska slika se bo že danes izboljšala in bo prevladovala vsaj delna jasnina, sončno vreme pa pričakujemo tudi jutri. Zanimivo, da bodo danes in jutri dnevne temperature, za razliko od preteklih dni, pri nas občutno višje kot drugod, saj se v bistvu ne bodo spremenile ali le za malo, toda tipologija zraka in počutje bosta precej različna, nad vzhodnimi in osrednjimi predeli Slovenije pa bo živo srebro padlo v povprečju za kakih 6 stopinj Celzija. Za večjo dnevno toploto bosta pri nas pripomogli zlasti šibka burjica in večje sončno žarčenje. Če bo burja uspela vsaj delno vztrajati tudi jutri, bomo lahko tudi ob morju namerili najvišje vrednosti do okrog 26 ali 27 stopinj Celzija. Večjih poslabšanj nato ni na vidiku, četudi bo ob koncu tedna naše kraje hitro prešla nova atlantska višinska dolina. V soboto bo delno jasno do spremenljivo oblačno, več oblakov bo predvsem v poznih popoldanskih in večernih urah, ko se bodo začele pojavljati manjše krajevne padavine. Glavnina prehodnega poslabšanja bo, kot kaže, zajela naše kraje v noči na nedeljo, ko se bodo krajevne padavine nekoliko okrepile. V nedeljo se bo po večji jutranji spremenljivosti vreme čez dan postopno izboljšalo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 ali 26 stopinj Celzija, noči pa bodo nekoliko hladnejše. Na sliki: hladna vremenska fronta se je sinoči iznad Alp spuščala proti nižinam manjšina v očeh mladih »Več participacije, manj trenj med SKGZ in SSO« Spodnje besedilo sodi med vsebinske prispevke, ki jih je skupina mlajših raziskovalcev in novinarjev predstavila na okrogli mizi Manjšina v očeh nove generacije (Opčine, 10. aprila 2015). Okrogla miza je nastala na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v sodelovanju s Primorskim dnevnikom in Slovenskim programom ter redakcijo Deželnega sedeža RAI za FJK. Začenjamo s prispevkom Antonia Banchiga. V svojem prispevku se bom osredotočil na poseben položaj Benečije oziroma tistega dela videmske pokrajine, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni, a tam proces nacionalizacije ni popolnoma uspel. Ta poudarek se mi zdi nujno potreben za razumevanje dejstva, da je treba pri ocenjevanju dela slovenskih organizacij v Benečiji uporabljati drugačna merila kot za Goriško ali Tržaško. Ze sama opredelitev slovenske »narodne« skupnosti (glej prvi sklop vprašanj, ki so jih predvideli organizatorji) je pravzaprav problematična za tisti del Benečanov, ki se izrekajo za Slovence. Jezik, kultura, šolstvo Jezik je najmočnejši ter najbolj viden in objektiven znak, ki nas povezuje z ostalim delom Slovencev. Ni naključje, da novi italijanski nacionalistični krogi danes (v Reziji, Nadiških in Terskih dolinah) trdijo - in za to stališče zahtevajo pozornost oblasti -, da so naša narečja samostojni jeziki, ki nimajo nič skupnega s slovenščino. Prav zato je po mojem mnenju najbolj pomembna pridobitev, ki jo je dosegla (takrat edina) slovenska organizacija, ustanovitev dvojezične šole v Špetru. Gre za zgodovinski dogodek, ki je novim generacijam Benečanov prvič dal možnost izobraževanja v matičnem jeziku (jezik H) na najvišji ravni: vse bolj namreč narašča število nekdanjih učencev dvojezične šole, ki se odločijo za študij na univerzi v Ljubljani ali za študij slovenščine na fakultetah v Italiji. Ne smemo pa zamolčati, da obstaja tudi proces, ki gre v obratno smer: mladi vedno manj uporabljajo slovensko narečje (in še manj knjižni jezik) kot prvi jezik v družbenih odnosih. Ta proces se je začel pred ustanovitvijo dvojezične šole iz političnih razlogov (italijanska asimilacija in nasprotovanje pridevniku slov(i)ensko), pa tudi zaradi ekonomskih in družbenih sprememb modernizacije, kot so zapuščanje starih kmetijskih poklicev, izseljevanje, demografski padec, širjenje novih medijev oziroma v tistem času televizije. Se pravi, da je dvojezična šola v Špetru gotovo potrebna, vendar pa, čeprav v določenih primerih uspešno deluje tudi v smeri deasimilizacije, ni dovolj, da bi zagotovila slovensko prisotnost v Benečiji tudi v prihodnosti. Ta problem je še večji v Terskih dolinah, kjer sploh še nimajo slovenskih šol. Mediji so druga ključna točka. Gotovo bi povečali svoj vpliv, če bi povečali število svojih bralcev. Glede tega se ne moremo omejiti samo na Benečijo, ki šteje manj kot 9 tisoč prebivalcev. Najbolj enostavna rešitev bi bila v tem težkem kontekstu združevanje moči, ne nazadnje tudi zaradi krčenja javnih prispevkov. Za vsako poroko pa velja, da se morata z njo strinjati oba partnerja. To, kar danes manjka v Benečiji, je načrt za gospodarski razvoj tega prostora. Brez delovnih mest se bodo mladi še vedno selili drugam in z njimi, če pomislimo na težko demografsko stanje v naših dolinah, bo izginila tudi slovenska prisotnost. Primer dobre prakse že obstaja, in sicer gre za uspeh Kmečke zveze. Njen način dela bi bilo treba razširiti tudi na druga področja. V vsakem primeru pa mora gospodarski razvoj v takem prostoru, kot je Benečija, ne glede na vrsto proizvodnje, sloneti na kakovosti in ne količini. Antonio Banchig Finančna sredstva, meritokracija, udeležba Velik (največji?) problem, ki ga imajo slovenske organizacije v Benečiji, je prepričanje, da sestavljajo uslužbenci in tisti, ki imajo v organizacijah posamezno funkcijo (tudi novinarji), neke vrste samorefe-renčno kasto. Poleg bolj smešnih argumentov, kot so nacionalizacija, enačba Slo-venec=komunist in teritorialne zahteve Slovenije do Benečije, je prav širjenje tega prepričanja najbolj uspešen način, s katerim italijanska nacionalistična desnica napada delo slovenskih organizacij. Povedati moram, da je bila moja osebna izkušnja čisto obratna, čeprav se tako mnenje širi tudi med bolj zavednimi Slovenci. Mislim, da spada ta proces v krizo zastopništva, ki ga ima politika v najširšem pomenu besede v vsej Evropi, Italiji in Sloveniji in ki se je začela že pred gospodarsko krizo. Širitev volilnega telesa, ki naj bi imenovalo ljudi na vodilna mesta, je lahko prvi korak k rešitvi tega problema. Vendar pa to ni dovolj. Pomislimo na primer na to, kar se dogaja na primarnih volitvah v italijanski demokratski stranki. Glavni problem je bolj povezan s pomanjkljivo udeležbo oziroma z občutkom, da je vpliv članov na usmerjanje politike organizacij premajhen. Ta problem se veže tudi na porazdelitev finančnih sredstev, pri čemer se strinjamo, da bi morala ta bolj sloneti na meritokraciji. Toda za besedo meritokracija se prepogosto skriva pravzaprav samo drugačna vrsta izkoriščanja. Kako bi lahko na primer Benečija, ki je geografsko zelo razpršena, jezikovno ogrožena in z demografskega vidika v stalnem boju za preživetje, tekmovala z realnostmi, ki so veliko bolj razvite in imajo drugačne intelektualne moči? Bolj učinkovita rešitev, ki bi pripomogla tudi k večji participaciji v odločitvenih procesih znotraj slovenskih organizacij, je doseči neke vrste demokratični decentralizem, po katerem bi morali pri financiranju raznih dejavnosti upoštevati potrebe društev in ustanov, teritorialno merilo in razvojni potencial vsakega projekta. Prepričan sem, da bi se vsaj v Benečiji z večjo participacijo ljudi znižala tudi napetost med dvema krovnima organizacijama. Danes je prav ta napetost, zlasti ko prihaja javno do izraza, najlepše darilo za tiste, ki se trudijo, da bi slovenska beseda izginila z našega ozemlja. ANTONIO BANCHIG je rojen v Čedadu leta 1983. Bil je med prvimi učenci dvojezične osnovne šole v Špetru. Po maturi na klasičnem li-ceju je študiral na fakulteti za politične vede v Trstu. Študij je zaključil leta 2009 z diplomsko nalogo Jezikovne identitete v Benečiji. Leta 2010 je začel sodelovati s tednikom Novi Matajur. Leta 2013 je opravil državni izpit za profesionalne novinarje. Zaposlen je na Novem Matajurju, tedniku Slovencev Videmske pokrajine. 1 0 Četrtek, 7. maja 2015 KULTURA / kostanjevica - Mladinski pevski zbor Emil Komel Suvereno in navdušujoče Mlade goriške pevce in pevke vodi David Bandelj matej vidmar Mladinski pevski zbor Emil Ko-mel iz Gorice je s svojim nastopom v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico odprl enaindvajseto koncertno sezono Glasba z vrtov svetega Frančiška, ki jo prireja Kulturni dom Nova Gorica. Priljubljen cikel je namenjen izstopajoči mladinski glasbeni poustvarjal-nosti širšega primorskega, zamejskega, beneškega in furlanskega prostora. Vključitev tega zbora v koncertni niz je bila naravna odločitev, saj si je vokalni sestav pod vodstvom Davida Bandlja, s številnimi nagradami na različnih tekmovanjih, pridobil sloves. Presenečal ni niti visoki obisk koncerta, ki je zapolnil vse kotičke dvorane. Nekateri so koncertu raje prisluhnili v vrtu dehtečih burbonk, kamor se je glasba razlegala skozi odprla okna in prepletala s petjem ptic. Program, ki ga je zborovodja za mlade pevke in pevce v povprečni starosti okrog štirinajstih let pripravil, je bil ambiciozen. Mladi glasovi so se izbranim delom, ki so v prvem delu večinoma temeljili na vokalni cerkveni glasbi 16. stoletja, in v drugem na priredbah domačih ljudskih pesmih, lepo prilegali in izlivali v spev ubranih harmonij. Petje zbora je bilo odeto v čistino in bistrino živahne barvitosti mladih glasov, ki v tej stopnji razvoja omogoča močan glasovni razpon. David Bandelj je skozi dolg proces kultiviranja mladih glasov, pri katerem je na začetku sodelovala Damijana Čevdek Jug, pevce pripeljal na zavidljivo tehnično stopnjo, ki se približuje zrelim odraslim zborom. Zborovodji na področju tehnične izvedbe uspe držati te drobne (ne)obrušene bisere trdno pod nadzorom. V inter-pretativnem smislu pa pusti, da je barva zvoka prepredena prav s tistim mladostniškim žarom, ki ga okarak-terizira izredna živahnost in radoživost. Lastnosti, ki dodajo zvočnosti zbora tisti odtenek posebnosti in drugačnosti, zaradi katerih pritegne pozornost. Na celovečernem nastopu, ki je bil za mlade pevce velik izvajalski zalogaj, katerega pa so izpeljali suvereno in navdušujoče, sta bili tudi dve noviteti. Skladbi Zasadi si drevo Patricka Quaggiata in priredba istrske ljudske Kantaj Nineta, ki jo je Andrej Makor posvetil prav temu sestavu, sta lepo zaokrožili zborovski večer. Cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška se bo nadaljeval v torek s koncertom Mladi talenti SCGV Emil Komel, na katerem se bodo predstavili najboljši učenci solisti, prejemniki zlatih plaket na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Metka Sulič nora gregor - Gostovanje trijezične uprizoritve in razstave Norina zgodba tudi na graških odrskih deskah Po uspehu na novogoriškem, ljubljanskem, goriškem in tržaškem odru se trijezična mednarodna uprizoritev Nora Gregor - skriti kontinent spomina seli še v Gradec. Premiera v priznanem gledališču Schauspielhaus bo jutri zvečer. Uprizoritvi, ki je nastala v kopro-dukciji štirih gledališč treh sosedskih narodov (Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, Il Rossetti - Stalno gledališče FJK iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca), bodo v glavnem mestu avstrijske Štajerske naklonili posebno pozornost. Predstavo, katere avtorica in režiserka je Neda Rusjan Bric, so uvrstili v program Tedna Evrope, ki ga v maju organizirajo ob letošnji 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Uprizorjena zgodba se vsebinsko navezuje na ta zgodovinski dogodek, saj ne govori le o življenju priznane igralke Nore Gregor, temveč tudi o napetih odnosih med sosednjimi narodi, ki nastanejo zaradi družbenih okoliščin in vojn. Pod sloganom Nora v mestu tudi v Gradcu, kot doslej v Trstu, Gorici, Ljubljani in Novi Gorici, potekajo sprem- V graškem gledališču so postavili tudi razstavo goriškega Kinoateljeja ljevalni dogodki. V salonu graškega gledališča je že dva tedna postavljena mul-timedijska razstava Nora, du bist ein Engel!, ki jo je Igor Devetak s sodelavci uresničil za goriški Kinoatelje in spremlja predstavo na njenih gostovanjih, konec aprila pa so v komorni dvorani teatra predstavili tudi roman Weit Weg von Wien, ki ga je Hans Kitzmüller, književ- nik iz Bračana, posvetil Nori Gregor; izbrane odlomke iz knjige je med večerom prebiral Gerhard Balluch, ki je med najbolj cenjenimi avstrijskimi igralci in tudi sam nastopa v predstavi o goriški igralki. Pri organizaciji graškega gostovanja je sodeloval slovenski kulturni center SKICA z Dunaja, ki skrbi za promocijo slovenske kulture v Avstriji. (km) benetke - 56. mednarodni bienale Prihodnosti sveta Danes odprtje slovenskega paviljona, v katerem se predstavlja JAŠA V Benetkah bo od 9. maja do 22. novembra potekala 56. mednarodna umetnostna razstava - likovni bienale. Kurator Okwui Enwezor je za temo letošnje razstave izbral Vse prihodnosti sveta. Na bie-nalu bo tako v prehajanju meja med likovno umetnostjo, glasbo in filmom iskal odgovore na krize današnjega časa. Slovenijo bo zastopal JAŠA Mrevlje Pollak s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost. Odprtje slovenskega paviljona bo že danes ob 12.30 v Ar-zenalu, slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, goste pa bosta nagovorila tudi Janez Škra-bec, podpornik projekta in direktor podjetja Riko, ter veleposlanik Iztok Mirošič. »V slovenskem paviljonu bi rad mednarodno publiko soočil s celostno izkušnjo projekta kot živim funkcionalnim mehanizmom, katerega gonilo je solidarnost vseh elementov: postavitve, posameznih celic, vizualnih elementov, luči, projekcij, zvoka in performansa,« je zapisal JAŠA. »Na ta način želim ustvariti in omogočiti celostno izkustvo solidarnosti kot učinkovitega načina delovanja. Verjamem v kontinuirano in trajnostno sodelovanje kot osnovo za razvoj in sporočilnost projekta.« JAŠA je za osrednje teme projekta izbral upor, sodelovanje in upanje. Osnovno performativno telo bodo sestavljali Mrevlje Pollak, Goričan Michele Drascek, ki je tudi kustos projekta, Janez Vidrih in Tine Grgurevič. Pridružili se jim bodo zunanji performerji. Projekt bo trajal vseh 28 tednov bienala. Organizator predstavitve je Umetnostna galerija Maribor (UGM). Kurator Beneškega bienala 2015, 51-letni Nigerijec Okwui Enwezor, je koncept bienala zastavil kot oder, ki omogoča raziskovanje naše pozicije v zgodovini. »Kako lahko umetniki, misleci, pisci, skladatelji, koreografi, pevci in glasbeniki skozi medij podobe, predmeta, besede, giba, akcije, zvoka združujejo ljudi v procesih opazovanja, poslušanja, odzivanja, govorjenja, da bi skoznje razumeli stanje nemira sodobnega časa? Kakšna materialna, simbolna ali estetska, politična ali družbena dejanja bodo spodbudila nastanek razstave, ki zanika ujetost znotraj meja konvencionalnih oblik predstavitve sodobne umetnosti?« Poudarek razstave bo torej na kolaborativnih praksah, ki v razstavni prostor vnašajo aktivno participacijo in povezovanje med umetniki in publiko, zato JAŠEV projekt odlično sovpada s konceptom celotnega bienala. Mednarodna umetnostna razstava bo ob 120-letnici prireditve ponudila številne presežke. Kar 136 umetnikov iz 53 držav bo pokazalo več kot 700 umetniških del, nacionalnih paviljonov bo 89. Okoli dve tretjini sodelujočih je letos v Benetke povabljenih prvič. Po več umetnikov bo zastopalo Belgijo, Kitajsko, Irak in Ukrajino, medtem ko bo denimo ZDA zastopala Joan Jonas, Veliko Britanijo Sarah Lucas, Dansko Danh Vo, Švico Pamela Rosenkranz in nizozemsko Herman de Vries. Osrednje mesto bo na Enwezorje-vi razstavi imela arena, ki jo je zasnoval britanski arhitekt David Adjaye in bo umeščena v osrednji razstavni prostor. V njej bodo igralci vsak dan prebirali Kapital Karla Marxa, vrstico za vrstico, vedno znova. »Ne želim statične razstave, želim nekaj živega, kar se vsak dan spreminja,« je dejal kurator. filmi@primorski.eu GREMO V KINO Režija: Andrey Zvyaginstev Igrajo: Elena Lyadova, Vladimir Vdovichenkov, Aleksey Serebryakov, Roman Madyanov, Anna Uko- lova in Sergey Pokhodaev Rusija 2014 Ocena: ★★★★ Ruski film, ki se je potegoval za oskarjevo nagrado za najboljši tujejezični ce-lovečerec, si je pred letom dni v Cannesu zagotovil nagrado za najboljši scenarij. Režiser Andrey Zvyaginstev s svojimi deli vselej naleti na izjemen uspeh, kot se je to že zgodilo z Vrnitvijo, s katero je prav iz Cannesa pred dvanajstimi leti odnesel zlato palmo. V Leviatanu tokrat pripoveduje o Kolji, prizadevnem očetu in možu, ki živi v majhnem mestecu ob Barenstovem morju na Severu Rusije in je lastnik avtomobilske delavnice. Njegovo podjetje stoji ob hiši, v kateri prebiva z mlado ženo Liljo in sinom iz prejšnjega zakona Romo. Župan mesta Vadim Še-levjat mu hoče zaradi idealne lege zemljišča tik ob morju posestvo zrušiti in zemljo zaseči, da bi tako postala občinska last. Kolja se s tem seveda ne strinja in se zato obrne do starega prijatelja Dimitrija, ki je medtem postal uspešen odvetnik v Moskvi. To je v bistvu samo uvod v impozantno razmišljanje Zvyaginsteva o življenjskih temah, ki jih avtor tokrat razvije s pomočjo političnega filma. Delo pa je hkrati freska sedanje ruske situacije ob stalni kontaminaciji zasebnega in javnega življenja, ki nam opisujeta propad velike države za posledicami politične korupcije in verske nedoslednosti. V centru pripovedi ostaja vedno človek. Nemočni, mali junak, ki skuša trmasto a hkrati tudi prepričano in pošteno kljubovati težavam, ki mu jih oblast vedno znova postavlja kot pregrado mirnemu življenju. V ospredju ostaja tako tudi nenapisano vprašanje, s katerim nas režiser stalno sprašuje, kaj počnemo tukaj in kakšen je navsezadnje razlog naše prisotnosti na svetu in v družbi. Neskončni mlini birokracije in omejenost sodnih postopkov, ki le togo predpisujejo pravila, ne da bi pri tem presodili situacijo, pa nam seveda niso v pomoč, da bi na režiserjevo vprašanje odgovarjali z velikim optimizmom ... (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 7. maja 2015 1 1 italija - Pričakovana predsednikova poteza Predsednik Mattarella podpisal volilni zakon RIM - Predsednik republike Sergio Mattarella je včeraj podpisal volilni zakon za poslansko zbornico, ki bo v kratkem objavljen v Uradnem listu. Pred tem je zakon podpisal predsednik vlade Matteo Renzi; zakon, ki je znan kot Italicum, bo vsekakor stopil v veljavo prvega julija prihodnjega leta. Renzi in podporniki zakona so zadovoljni s predsednikovim podpisom, nasprotniki pa razočarani, saj so upali in pričakovali, da bo Mattarella zakon, kot se temu pravi, vrnil v parlament in ga tako dejansko razveljavil. Predsednikov podpis je bil pričakovan, saj je Kvirinal že pred dnevi dal vedeti, da je Italicum skladen z ustavnimi določili in da ni pravno-proceduralnih razlogov za njegovo zavrnitev. Pravni svetovalci predsednika republike so ocenili, da je nova zakonodaja različna od prejšnje, o kateri so ustavni sodniki izrazili velike pomisleke. Sporna je bila zelo nedorečena volilna nagrada, sporna je bila tudi izvolitev poslancev, o katerih so dejansko odločala tajništva političnih strank in ne volivci. Italicum določa točno opredeljeno večinsko nagrado (lista, ki preseže 40 odst. glasov), uvaja tudi nekdanje preference, tako da bodo »imenovani« in ne izvoljeni le nosilci kandidatnih list v posameznih volilnih okrajih. Renzi in Demokratska stranka sta, kot rečeno, zelo zadovoljni s predsednikovim podpisom, ki je tako ali drugače okrepil politično vlogo predsednika vlade. Slednji sedaj računa, da bo parlament čim prej uzakonil ustavne reforme, začenši s pre-ustrojem senata, ki je neposredno vezan na poslansko volilno zakonodajo. Renzi bo moral glede senata najbrž nekaj popustiti svojim nasprotnikom v DS, ki v zgornjem domu parlamenta lahko pogojujejo vlado. V opoziciji so razočarani, ker so upali, da Mattarella ne bo podpisal Italicuma. Do predsednika republike so precej kritični v Gibanju 5 zvezd, ostale opozicijske komponente pa so previdnejše. Posebno Forza Italia, katere senatorji in poslanci so v prvem branju podprli volilni zakon, ko je bil še v veljavi t.i. Nazarenov dogovor med Renzijem in Silviom Ber-lusconijem. V resnici je poslanska zbornica v petek odobrila ista pravila, ki so prej doživela podporo Ber-lusconijeve stranke. Pisani parlamentarni opoziciji ostaja sedaj možnost ljudskega referenduma, za katerega je treba zbrati podpise in potem prepričati volivce, da zakon zavrnejo. To je precej zahtevna naloga, zato nekateri upajo, da Italicum ne bo prestal ustavne presoje. Pravniki so glede tega še kar razdeljeni. Nekateri so prepričani, da so nova volilna pravila skladna z ustavnimi načeli, drugi pa ne. Predsednik republike Sergio Mattarella in v ozadju premier Matteo Renzi ansa zagreb - »Še veliko Srbov bo moralo zapustiti Hrvaško« Protisrbski izpadi desničarske evropske poslanke Ruže Tomašič ZAGREB - Hrvaška evropska poslanka in predsednica Hrvaške konservativne stranke (HKS) Ruža Tomašič je z izjavo, da bo še veliko Srbov moralo zapustiti Hrvaško, sprožila odzive ne samo na Hrvaškem, temveč tudi v Srbiji in BiH. V Beogradu pričakujejo, da se bo hrvaški državni vrh ogradil od takšnih izjav.To-mašičeva se je med nedeljskim obiskom v Vukovarju odzvala na izjavo srbskega ministra za delo Aleksandra Vulina, ki je ocenil, da mora Hrvaška pri postopkih za vojne zločine najprej počistiti pred svojim pragom oziroma svoje dvorišče, nato pa lahko opozarja druge. »Naj molijo, da ne bomo počistili svojega dvorišča, kajti če bomo začeli čistiti, bo še zelo veliko Srbov iz Hrvaške moralo oditi v Srbijo,« se je odzvala Tomašičeva. Dodala je, da Srbi koristijo Hrvaško kot sa- mopostrežbo in blagajno, ne da bi karkoli prispevali. Ob tem je omenila, da je treba razveljaviti hrvaški zakon o amnestiji. Po njeni oceni bi v tem primeru iz Hrvaške odšlo več kot 1700 Srbov, ki naj bi, po njenih kijev - V Ukrajini spet nemirno Ob pogovorih tudi več kršitev premirja Na vzhodu država so v zadnjih dneh zabeležili več novih kršitev premirja na obeh straneh ansa KIJEV - V zadnjih 24 urah je bilo na vzhodu Ukrajine ubitih pet ukrajinskih vojakov, še 12 pa jih je bilo ranjenih, je včeraj sporočil predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko. Februarski mirovni dogovor iz Minska je očitno v težavah, zato so se danes v beloruski prestolnici znova sestali predstavniki sprtih strani.Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so se v Minsku sestali predstavniki Ukrajine, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Srečanja za zaprtimi vrati naj bi se udeleževali tudi predstavniki proruskih separatistov iz regij Doneck in Lugansk. Pogovarjali naj bi se, kako pri življenju obdržati mirovni dogovor, ki je bil sklenjen februarja. V EU so že nakazali, da bi lahko še zaostrili sankcije proti Rusiji, če ne bo polno uresničevala določil iz Minska. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa vrača očitek, da EU miži pred kršitvami premirja, ki jih izvajajo ukrajinske sile. Opazovalci Ovseja so sicer v soboto objavili poročilo, da sta obe strani, tako ukrajinska vojska kot separatisti, premirje skupno prekršili več kot dvajsetkrat. Kot je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskih sil Lisenko, je bilo v zadnjih 24 urah na vzhodu Ukrajine ubitih pet ukrajinskih vojakov. Štirje so umrli, ko je njihovo vozilo pri kraju Avdjivka zapeljalo na mino, peti pa je bil ubit iz zasede. london V Veliki Britaniji danes volitve z negotovim izidom LONDON - Britanski politični voditelji so se včeraj pognali v zadnji boj za glasove volivcev. Ti bodo svojo voljo na voliščih po vsej državi izrazili danes izid pa velja za enega najmanj gotovih doslej. Obeta se možnost, da sploh ne bo jasnega zmagovalca in morebiti tedni pogajanj glede oblikovanja vlade. Za največji delež glasov se potegujejo trenutno vladajoči konservativci Davida Came-rona in laburisti pod vodstvom Eda Milibanda. Čeprav tako Cameron kot Miliband vztrajata, da še vedno verjameta v možnost absolutne večine v prihodnji sestavi parlamenta, se zdi to glede na ankete le malo verjetno. Glede na najnovejšo analizo različnih javnomnenjskih raziskav trenutno podpora konservativcev znaša 34 odstotkov, labu-ristov pa 33 odstotkov. Sledi jima evroskeptični Ukip s predvidenimi 14 odstotki glasov podpore, tem pa liberalni demokrati z osmimi odstotki. Pozornost se v dneh pred volitvami vse bolj obrača k zavezništvom in koalicijskim dogovorom, ki bi jih lahko največji stranki po volitvah sklepali z manjšimi. Evropska poslanka je razburila duhove tudi v Srbiji in BiH ansa besedah, bili povezani z vojnimi zločini. Hrvaška je zakon o splošni amnestiji sprejela leta 1996, z njim pa je udeležencem upora proti državi oprostila kazniva dejanja med vojno, a ne tudi odgovornosti za vojne zločine. Izjavo Tomašičeve je hrvaška varuhinja za človekove pravice Lora Vidovič ocenila kot diskriminatorno, češ da ne prispeva k strpnosti v družbi in ne spodbuja sožitja. Da gre za neprimerne in nesprejemljive izjave so ocenili tudi v vladni Istrskem demokratskem zboru (IDS). Od To-mašičeve so zahtevali, naj se opraviči vsem hrvaškim državljanom, še posebej pripadnikom srbske manjšine. Posebej ostro se je odzval zunanji minister Bosne in Hercegovine Igor Crnadak, ki je izjavo hrvaške političarke včeraj označil za fašistično. Po njegovem mnenju je Tomašičeva grozila Srbom in jih žalila kot narod. Takšne izjave pa so škodljive tudi za idejo EU in proces sprave v regiji, je dodal v sporočilu za javnost. V srbskem časniku Blic so Tomašiče-vo včeraj predstavili kot «hrvaškega Šešlja». Izpostavili so, da si hrvaška evropska poslanka prizadeva za etnično čiščenje. Navedli so tudi izjavo srbskega zunanjega ministra Ivice Dačiča, ki pričakuje, da se bo hrvaški državni vrh ogradil od podobnih izjav. Tomašičeva je sicer znana po sovražnem govoru do Srbov. Med drugim je pred časom dejala, da »pripada Hrvaška Hrvatom, vsi ostali pa so gosti«. Kontroverzna političarka je na Hrvaško prišla v začetku 90. let prejšnjega stoletja iz Kanade, kjer je bila policistka. Po vrnitvi je bila v varnostni službi hrvaških predsednikov Franja Tudmana in Stipeta Mesiča. Letos je bila izbrana za predsednico nove zunajparla-mentarne stranke HKS. Pred tem je vodila skrajno desno Hrvaško stranko prava - Ante Starčevič (HSP AS), ki je v predvolilni koaliciji s HDZ. V Evropski parlament je bila izvoljena na lanskih volitvah na koalicijskem seznamu HDZ in je dobila največ glasov na seznamu desne koalicije - 107.000. (STA) italija - Politika Civati je zapustil DS Poslanec Giuseppe Civati RIM - Poslanec Giuseppe Civati je včeraj zapustil Demokratsko stranko in istočasno njeno parlamentarno skupino. Njegova odločitev nikakor ni nepričakovana, saj je bil Civati že dalj časa zelo kritičen do predsednika vlade Mattea Renzija in do njegovega vodenja DS. Civati bo za sedaj prestopil v mešano poslansko skupino, razmišlja pa o oblikovanju nove levo usmerjene stranke, katere sestavni del naj bi postala SEL Nichija Vendola. SEL je včeraj navdušeno pozdravila Civatijev odstop iz DS. Poslancu iz Lombardije menda za sedaj ne bodo sledili drugi parlamentarci Renzijeve stranke, čeprav v prihodnjih dneh ne gre izključiti presenečenja. Posebno v senatu, kjer bi se lahko rodila nova leva parlamentarna skupina s predstavniki SEL, oporečniki iz vrst DS in nekdanjimi pristašev Gibanja 5 zvezd. Civati in Renzi sta bila nekaj časa sopotnika pri globoki prenovi največje levosredinske stranke, potem pa sta se politično razšla. Medtem ko je Renzi »osvojil« stranko, je bil Civati vse bolj kritičen do aktualnega predsednika vlade. »Ne gre za osebna, temveč za izrazito politična razhajanja,« je odnose z Renzi-jem po odhodu iz stranke komentiral Civati. V DS ostajajo vode vsekakor še naprej razburkane. Po torkovi splošni stavki so nekateri vidni voditelji levih struj očitali Renziju, da je v prvi osebi odgovoren za protest šolnikov. Predsednik vlade je tudi najbrž zaradi velikega uspeha stavke izrazil pripravljenost za dialog s šolskimi sindikati. / TRST Četrtek, 7. maja 2015 112 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu gorica - Direktor zdravstvenega podjetja o bolnišnici in zdravstvenem načrtu Zaradi bega bolnikov ob 12 milijonov evrov Zaradi »bega« goriških bolnikov, ki se zdravijo v drugih pokrajinah, sta bolnišnici v Gorici in Tržiču letno ob 12 milijonov evrov. Nekaj bolnikov iz drugih pokrajin sicer tudi prikličeta, s tem pa pridobita nazaj le en milijon evrov letno. »To ni spodbuden podatek,« je priznal generalni direktor zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo Giovanni Pilati, ki ga je včeraj »zaslišala« goriška svetniška komisija za zdravstvo. Odgovarjal je na vprašanja, ki so jih svetniški leve sredine postavili v nedavno vloženi resoluciji o učinkih novega lokalnega zdravstvenega načrta na ponudbo goriške bolnišnice, postregel pa je tudi z drugimi podatki, denimo s tem, da za vsakih 12 Gori-čanov, ki se gredo zdravit drugam, goriška in tržiška bolnišnica pridobita le enega bolnika iz drugih pokrajin. »To ni povezano le s storitvami, ki jih ponujata. Bolnišnica v Pal-manovi na primer nima urologije, nevrolo-gije in drugih oddelkov, ki jih premoreta Gorica in Tržič. Vzroke bomo podrobneje preučili, stalne kritike in slabe novice v časopisih pa gotovo ne pomagajo,« je na očitke občinskih svetnikov, da je beg naravna posledica dolgoletnega krčenja goriške zdravstvene ponudbe, odgovoril Pilati. KARDIOLOGIJA IN OSTALI ODDELKI Generalni direktor je postregel tudi z nekaterimi pozitivnimi novicami in zagotovili, druga vprašanja pa ostajajo nedorečena. Delovanja kardioloških oddelkov v Gorici in Tržiču po Pilatijevih besedah ne nameravajo okrniti, na podlagi deželnih smernic, ki jih nameravajo do pičice upoštevati, pa ju bodo morali reorganizirati. Ležišča za intenzivno kardiološko nego, kot smo že poročali, bodo v eni izmed dveh bolnišnic vključena v skupno enoto za nujno medicinsko pomoč, ki si jo bodo kardiologi »delili« z oddelkom za intenzivno nego in kjer bo s posteljami upravljala skupna bolničarska ekipa. Nevrološki oddelek v Gorici naj ne bi tvegal zmanjšanja števila ležišč, odgovornega za nefrološki oddelek pa bo zdravstveno podjetje imenovalo takoj po objavi deželnih smernic. V obeh bolnišnicah bosta še naprej delovala kirurški in ortopedski oddelek (kirurgija bo sicer izgubila nekaj ležišč, povišalo pa se bo število postelj za rehabilitacijo) ter oddelka za anestezijo in reanimacijo. TROMBOLIZA TUDI V GORICI Trombolizo naj bi začeli izvajati tudi v »spoke« bolnišnicah, kot sta goriška in trži-ška. Storitev bo treba organizirati z referenčnimi bolnišnicami, npr. tržaško in videm-sko, kamor bodo bolnike nato tudi odpeljali. Gorica torej ne bo dobila posebne specializirane enote, t.i. stroke unit, bolnikom, ki potrebujejo takojšnjo pomoč (npr. zaradi možganske kapi), pa bodo vsekakor zagotovili pomembno storitev. CENTRI ZA PRIMARNO OSKRBO Tudi na Goriškem bodo uredili centre za primarno oskrbo, ki bodo delovali 24 ur dnevno in bodo zmanjšali pritisk na oddelke za prvo pomoč. V zgornjem in spodnjem Posočju jih bo šest, prva dva pa bodo odprli v Krminu in Gradežu, kjer že razpolagajo s potrebnimi prostori. Zato v letošnjem zdravstvenem načrtu za tovrstne centre ni predvidenih finančnih sredstev. ČEZ MEJO ZA URGENTNE PRIMERE? Vodstvo zdravstvenega podjetja dela tudi na čezmejnem sodelovanju. Za koordinatorja so imenovali odgovornega za socio-zdravstveno načrtovanje Gianfranca Napolitana, s šempetrsko bolnišnico in no- vogoriškim Zdravstvenim domom pa so se tudi dogovorili, da bodo do junija izdelali podrobnejši načrt čezmejne mreže zdravstvenih storitev, ki bo financiran prek Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. »Z evropskimi sredstvi in čezmejnim sodelovanjem se bo ukvarjal poseben urad, ki mu bomo dodelili tudi nekaj uslužbencev,« je povedal Pilati, po katerem si želi zdravstveno podjetje tudi večjega sodelovanja s šempetrsko bolnišnico na področju urgentnih primerov: »Gre seveda za odločitve, ki niso v naši pristojnosti, saj jih morajo sprejeti na državni in deželni ravni. Vodji našega oddelka za urgentno pomoč Giuseppeju Giagnoriu pa smo zaupali nalogo, da izdela dokument o možnostih čez-mejnega sodelovanja pri nudenju pomoči akutnim bolnikom, ki ga bo preučilo pristojno deželno omizje.« Goriška splošna bolnišnica bumbaca šempeter - Odgovor na »očitke« iz Gorice Porodnišnica je varna Zagotovljena je 24-urna skrb porodničarja, anesteziologa, pediatra-neonatologa, babic in medicinskih sester gorica - Posledice zaprtja porodnišnice Pediatrična ambulanta naj deluje 24 ur dnevno »Dežela in Šempeter naj skleneta dogovor za urgentno oskrbo bolnikov« Pred kratkim teden smo objavili zapis s Facebook profila, poimenovanega Voglio nascere a Šempeter, v katerem goriški očka deli izkušnjo svoje družine. Z ženo sta se odločila, da drugorojenko povijeta v Šempetru, a sta pri tem s strani goriškega zdravstvenega osebja naletela na svarila, češ da porodnišnica čez mejo glede varnosti zaostaja za trideset let, obenem pa so ju neprikrito spodbujali k porodu v Tržiču. Z ženo sta nazadnje izbrala Videm, kjer je na svet prive-kala njuna hčerkica. »Naša porodnišnica je varna. Oddelek je sodobno opremljen za spremljanje obpo-rodnega obdobja matere in otroka,« zatrjuje vršilka dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice, Nataša Fikfak. V porodniškem oddelku, ki bo letos obeležil 50-letnico obstoja, nudijo porodnicam in novorojencem 24-urno skrb porodničarja, anesteziologa, pe-diatra-neonatologa, babic in medicinskih sester. Letos so se opremili z laktarijem in usposobljenim kadrom, ki mamice poučuje dojenja in vsega v zvezi z njim. Pred porodom imata oba bodoča starša možnost, da obiskujeta materinsko šolo. V lanskem letu so ponovno potrdili Unicefov naziv Novorojenčku prijazne porodnišnice; gre za mednarodno priznanje, dodeljeno na osnovi zunanjih presoj. »Porodnicam načrtujemo ponuditi nove možnosti v času bivanja na oddelku: prisotnost moža tudi po porodu v nadstan-dardni sobi, izbiro babice pri porodu, tekom porajanja pa večji spekter lajšanja obporod- »Primer goriške mamice, ki je rodila otroka v rešilnem vozilu na poti v trži-ško bolnišnico, in še bolj tragičen primer Goričanke v četrtem mesecu nosečnosti, ki je zaradi krvavitve tvegala življenje in ne bo več mogla imeti otrok, jasno dokazujeta, da je bila odločitev o zaprtju porodnišnice v Gorici napačna. Od dežele zahtevamo, naj stvar ponovno preuči. Ob tem je nujno potrebno, da se v goriški bolnišnici zagotovi delovanje pediatričnega oddelka 24 ur dnevno; kljub zagotovilom, da bo oddelek ohranjen, imamo le ambulanto, ki je odprta do 18. ure. To je nesprejemljivo, saj s tem ogrožamo otroke,« je na srečanju z direktorjem zdravstvenega nih bolečin. Osvežimo lahko metodo predi-havanja popadkov v kadi z vodo do poroda, če bo le zanimanje za to dovolj veliko. Dosedanje izkušnje kažejo, da so mamice na takšen način rojevale le posamično,« pojasnjuje Fikfakova. Babice in sestre porodnišnice so pripravile tudi novo zloženko, v kateri so zbrale vse najpotrebnejše informacije, ki jih podjetja Giovannijem Pilatijem dejal župan Ettore Romoli. Pilati je odgovoril, da o ponovnem odprtju porodnišnice odloča dežela, obljubil pa je, da bo problem pediatrične ambulante preučil. V zvezi z nosečnico, ki so jo zaradi krvavitve odpeljali iz Gorice v Palmano-vo, se je včeraj oglasil deželni svetnik Rodolfo Ziberna in zahteval, naj dežela ponovno odpre porodnišnico v Gorici, s Šempetrom pa naj sklene dogovor za urgentno oskrbo bolnikov, ki na poti v večje bolnišnice tvegajo življenje. Deželna od-bornica Maria Telesca mu je odvrnila, naj se tovrstnih tragedij ne izrablja v politične namene. bodoče mamice potrebujejo, če se bodo odločile, da bi rodile v Šempetru. »Vzpostaviti nameravamo tudi sodelovanje s humanitarnim društvom Solzica, ki nudi podporo staršem ob morebitni boleči izgubi novorojenčka, čeprav si vsi skupaj želimo, da bi bilo takšnih neljubih dogodkov v porodništvu čim manj,« zaključuje v.d. direktorja. (km) sovodnje - Občina ■ ■•V«* I v • Višji davčni prihodki, manj naložb in prispevkov Leto 2014 je sovodenjska občina zaključila z upravnim presežkom 94.697 evrov. Tako izhaja iz poročila, ki ga je na predlog podžupana in pristojnega odbornika Erika Petejana potrdil občinski odbor. V prihodnjih tednih - predvidoma pred koncem meseca - bo o zaključnem računu za lansko leto razpravljal še sovodenjski občinski svet. V prejšnjem letu so prihodki znašali 1.898.674,91 evra, kar je 26 odstotkov manj od vsote, ki je bila predvidena v lanskem proračunu (2.663.590,12 evra). Predvidevanja za tekoče prihodke je obračun potrdil, večje razlike pa je opaziti med kapitalskimi prihodki. »To je povezano predvsem z nižjimi prispevki za investicije, saj je bil lanski program javnih del bolj skromen kot leta 2013,« pojasnjuje Petejan. Davčni prihodki so se v primerjavi z letom 2013 lani povečali za približno 11 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati uvedbo davka IUC in v tem okviru predvsem davka na nedeljive storitve TASI, ki ga leta 2013 ni bilo, vključuje pa eno izmed komponent davka zna odpadke TARES, ki so ga lani ukinili. V primerjavi z letom 2013 so se lani, kljub ohranitvi enakega količnika, povišali prihodki od dodatka k davku na osebne dohodke IRPEF, in sicer z 80.000 na 88.000 evrov, nižji od predvidenega (-10 odstotkov) pa so bili prihodki od davka TASI. »Ta podatek se sicer lahko še spremeni, saj bomo denar od tega davka lahko dobili tudi kasneje,« pravi podžupan. Tekoči stroški so lani znašali 1.287.11 evrov, kar je 8,71 odstotka manj od predvidevanj za lansko leto in 3,96 odstotka manj kot leta 2013. Upravni stroški so bili lani za 8,31 odstotka nižji od predvidenega, kar je povezano predvsem z znižanjem stroškov za zaposlovanje osebja na podlagi zaščitnega zakona za slovensko manjšino ter z znižanjem stroškov za delovanje občinskega tajništva in vzdrževalna dela. V primerjavi z letom 2013 pa so se stroški upravljanja povišali za približno 11 odstotkov, kar je posledica prenosa dela prihodkov od davka IMU - 153.000 - z občine na deželo in državo, za več kot 33 odstotkov pa so se znižali stroški za upravljanje prostora in okolja. To je povezano predvsem z nižjimi stroški za civilno zaščito (-24.000 evrov), ukinitvijo pokrajinskega prispevka na davek TARES (-40.000 evrov) in zaključkom projektov družbeno koristnih del (-35.000 evrov). V primerjavi z lanskim proračunom so v zaključnem računu občutno nižji tudi stroški za socialo (-40,46 odstotka) in stroški za kulturo (-22,60 odstotka), kar je delno odvisno od nižjih prispevkov, delno pa od tega, da so v bili leta 2013 v zaključnem računu občine zabeleženi tudi stroški, ki so po novem vključeni neposredno v proračun ponudnika storitev. (Ale) ZAGRAJ Zaradi padca s kolesom v Videm s helikopterjem V splošni bolnišnici v Vidmu se zdravi 59-letni kolesar, ki se je v torek pod večer ponesrečil na Drevoredu Giuseppe Verdi v Zagraju. Moški iz Romansa - znane so le začetnice njegovega imena, R.V. - se je okrog 18.30 peljal po pokrajinski cesti št. 9 proti središču vasi, naenkrat pa je v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil ravnotežje in padel na cestišče. Reševal- ce so poklicali mimoidoči, ko so ugotovili, da padec ni bil brez posledic. Na kraj je prihitela rešilna služba 118, prišli pa so tudi prometni policisti iz Gorice. Moškega, ki je pri padcu dobil več poškodb, so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Njegovo zdravstveno stanje pa naj ne bi bilo tako hudo, kot je sprva kazalo; po neuradnih informacijah naj bi v nekaj dneh že lahko zapustil bolnišnico. Prometna policija še preverja, kako je do nesreče prišlo, trenutno pa izključuje vpletenost drugih vozil. io^si MtDSARODNA ON. RNA AKAt>FMIJA rz PRFMIER.A OPF.RF oGiwoa RIGOLETTO M LAPI IZVAJALCI ]JÍ RLJM i b, UKRAJINE, MAlTg, fil.fiVENCjt iN iTAUfE Ju t ti ^ petek 8. maja 2015 ob 20.30 KULTURNI DOM GORICA - UL IIW 20 VnopolD«: frtI nI £ - ¡cfllfinJ £ 7,00 IníúimüiiL. clI. ijfffll JJ208L irnj.l InlbflUiurnlismJn kuli-drn.Joni n / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. maja 2015 13 5 gorica - Jeza sindikatov zaradi hiranja industrije Še en udarec za Goriško »Izgubljen je še en del goriške industrije. Gorica je opustošena in v vse bolj dramatičnih razmerah. Zaprtje tovarne Siap, zgodovinskega obrata grupe Carra-ro, nas v sindikatu pušča osuple.« Tako sta tajnika sindikatov CGIL in CISL, Paolo Li-va in Umberto Brusciano, odreagiral na vest, da je Gorica še ob eno tovarno. »Skrajno zaskrbljeni smo zaradi usode 70 družin, ki so pahnjene v veliko stisko zaradi nesrečne izbire o zaprtju tovarne in tudi zaradi posledic, ki jih bo to imelo v širšem goriškem okolju, na katerem industrijski sektor nezadržno hira,« nastali položaj komentirata sindikalista. »Zaprtje tovarne Siap je samo zadnji tovrstni dogodek na Goriškem. Še večjo jezo povzroča dejstvo, da ceno neuresničenih industrijskih načrtov in neusmiljenih finančnih potez, ki se ne zmenijo za vrednote in za osebe, bodo ponovno plačali izključno delavci in njihove družine,« grenko dodajata tajnika: »Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da je zaprtje tovarne Siap odgovor grupe Car-raro bankam, delničarjem in ostalim članom, ki za ponovni dvig podjetja zahtevajo krčenje stroškov, te pa najprej poiščejo tam, kjer jih je najbolj enostavno najti - med "osebjem'. Kakšen napor!« »Zato da bi zadovoljili banke, raje odslovijo zaposlene, kot pa da bi predlagali resne in verodostojne industrijske načrte ter stavili na povečanje proizvodnje s ciljem večje konkurenčnosti na tržišču. Slednje bi bile najbolj logične izbire, zato da bi povečali vrednost delnic,« trdita Paolo Liva in Umberto Brusciano: »Skratka, še en udarec za Goriško! Še do nedavnega smo morali poslušati izjave, češ da vse poteka na najboljši možen način, da so restavracije in letala vedno polni, da moramo zato biti vedri in zaupljivi, ker da bo gospodarstvo kmalu spet raslo. V resnici pa vse bolj ugaša upanje, da bodo stvari šle na bolje. Za takšno stanje pa plačujejo predvsem delavci. Njim, ki sedaj dan in noč bdijo nad svojo tovarno, naj gredo naša solidarnost in naša prizadevanja.« gorica - Učinki zaprtja tovarne Siap Na kocki usoda dvestotih Ob delavcih tvegajo mesto zaposleni v menzi, kavarni in podizvajalskih podjetjih - V petek deželno omizje Deželna uprava Furlanije Julijske krajine naj bi v tem tednu, najverjetneje že jutri, organizirala srečanje, na katerem bo govor o možnih ukrepih za rešitev tovarne Siap v Gorici. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je zaradi napovedanega zaprtja tovarne v lasti skupine Carra-ro na kocki kar sedemdeset delovnih mest: delavcem lastniki predlagajo premestitev v Maniago ali Campo-darsego v Venetu, kar pa je za mnoge, ki imajo v Gorici družino, neizvedljivo. »V resnici je zaradi zaprtja tovarne pod vprašajem veliko več delovnih mest. Ob samem obratu je namreč treba upoštevati zaposlene v menzi in v kavarni, ob tem pa zadruge in podizvajalska podjetja, ki s tovarno sodelujejo. Govorimo o skoraj 200 delovnih mestih. Tega si Goriška enostavno ne more privoščiti, saj je problem pomanjkanja dela že zdaj pereč. Zato pričakujemo, da bo dežela FJK - tako kot v primeru tovarne Electrolux - ukrepala,« je povedal predstavnik sindikata FIOM-CGIL Livio Menon. V pričakovanju na posredovanje politike so obupani delavci na torkovi izredni skupščini odločili za prekinitev proizvodnje in zasedbo tovarne, dokler si ne bo vodstvo družbe Carraro premislilo in preklicalo odločitve o zaprtju. Včerajšnji dan so preživeli pred glavnim vhodom v Ulici Brigata Casale v Straž-cah, kjer so zaplapolale zastave sindikalnih združenj. Namestili so tudi transparent enotnega sindikalnega Delavci tovarne Siap pred tovarno predstavništva delavcev podjetja Carraro. Tako kot v torek so se jim pridružili sindikalisti, solidarnost jim je prišla izrazit tudi pokrajinska odbornica za delo Ilaria Cecot, ki po-bliže sledi zadevi in je bila včeraj v stiku z deželno odbornico za delo Loredano Panariti, goriški župan bumbaca Ettore Romoli pa je že v torek urgi-ral pri predsedniku dežele FJK in odborniku za proizvodne dejavnosti Sergiu Bolzonellu, ki je napovedal sklic omenjenega omizja že za ta teden. Romoli se namerava srečati tudi z vodstvom družbe Carraro, datum sestanka naj bi bil znan danes. gorica - IrisAcqua Z novo cevjo do v • - »v čistejše Pred gradnjo nove kanalizacijske cevi, s katero bo družba IrisAcqua povezala Gorico s Štarancanom, ne bo potrebno izpeljati dolgotrajnegapostopka za preverjanje učinkov na okolje VIA. Načrt so včeraj pregledali izvedenci, ki so odgovorni za predhodni postopek (t.i. »screening di VIA«), po besedah deželne odbornice za okolje Furlanije Julijske krajine Sare Vito pa so le-ti ocenili, da podrobnejše preverjanje učinkov na okolje ni potrebno. Cev, nad katero bodo ob koncu del uredili tudi kolesarske steze, bo Sočo končno rešila nesnage, saj se bodo vanjo iztekale odpadne vode iz vse pokrajine. Na novo cev bodo povezali kanalizacijo iz Gorice, Fare, Foljana-Redipulje, Gradišča, Romansa, Ronk, Zagraja, Špetra ob Soči, So-vodenj, Vileša, Krmina in Štarancana, tako da se v Sočo ne bodo več iztekale ne odpadne ne prečiščene vode. Vse odplake bodo po novem prečiščevali v Štarancanu, kjer je na čistilno napravo povezana 11-ki-lometrska odtočna cev, po kateri se bo prečiščena voda izlivala v morje. »Nov sistem čiščenja voda bo imel zelo pozitivne učinke na soški ekosistem. Naložba, ki jo družba IrisAcqua predvideva za izboljšanje kanalizacijskega sistema, znaša 36 milijonov evrov. Pozitivno mnenje, ki ga je danes izdala pristojna komisija, je pomemben korak,« je dejala Vi-tova in pohvalila projekt. Z gradnjo nove cevi se bo družba Iri-sAcqua izognila posodobitvi čistilnih naprav v Gradišču in Gorici, saj se bodo proti Štarancanu iztekale tudi goriške odplake, okrepila pa bo zmogljivost štarancan-ske čistilne naprave. Nad novo kanalizacijsko cevjo, ki naj bi jo po napovedih upravitelja družbe IrisAcqua Miria Bolzana začeli graditi že letos, bodo uredili tudi kolesarsko stezo, kar še povečuje okoljsko vrednost načrta. gorica-štandrež - Obisk v mestni palači Otroci prejeli priznanje »vestnih občanov mesta« Otroci slovenske šole in vrtcev pred goriško mestno hišo Učenci prvega razreda štandreške osnovne šole Frana Erjavca ter otroci zadnjega letnika vrtcev Sonček in Pika Nogavička so obiskali goriško mestno hišo. Že vrsto let potekajo srečanja, ki nudijo malčkom slovenskim vrtcev iz Gorice in Štandreža možnost, da se postopno vključujejo v šolsko okolje in se soočajo z novimi izkušnjami, tokrat pa so se prvošolci in otroci tretjega letnika vrtca skupaj udeležili občinske pobude A scuola di comune. V dvorani občinskega sveta so otroke in spremljevalce sprejeli odbornica za šolstvo Silvana Romano, županova tajnica Alessandra Faggiani, predsednik prevoznega podjetja APT Paolo Polli in njegov sodelavec, občinska svetnica Marilka Korsič ter občinska prevajalka Kristina Ferluga, ki je v slovenščino prevedla pozdrav od- bornice. Otroci so spoznali delo občinskih uslužbencev in svetnikov, omogočeno pa jim je tudi bilo, da se po mikrofonu predstavijo, povedo, kaj jim je v šoli oz. vrtcu všeč, katere so njihove pošolske dejavnosti, in izrazijo svoje želje. Obisk se je nadaljeval v veži pred županovo pisarno, kjer so portreti nekdanjih županov, in v t.i. beli dvorani, kjer potekajo reprezentančni dogodki. Za sprehod po občinskem parku je zmanjkalo časa, pred odhodom in skupinsko fotografijo pred občinsko palačo pa je vsak udeleženec prejel priznanje »vestnega občana mesta Gorica«. Izlet je bil za otroke poučen, saj so marsikaj izvedeli, spoznali so bližnjo okolico in okrepili prijateljske vezi z bodočimi sošolci. gorica-tržič - Zadruge in socialno podjetništvo Utrjevanje manjšinske identitete dejavnik gospodarskega razvoja V Bocnu sta Goriško zastopala Igor Komel in Lucio Gregoretti - Danes zasedanje v Celovcu Avstrijo in Italijo ne povezuje le meja ob alpskem loku, temveč ju povezujejo zlasti zgodovinske, avtohtone narodne skupnosti, ki živijo v srednjeevropskem okolju. Projekt Interreg Italija-Av-strija ID-Coop Identiteta in zadružništvo na področju jezikovnih skupnostih 2012-2015, ki se na italijanski strani izvaja v pokrajinah Belluno, Bocen, Videm in Gorica, v Avstriji pa v Beljaku, Celovcu in Velikovcu, želi vzpostaviti novo povezavo med zadružništvom ter zaščito jezikovnih in kulturnih skupnosti na območju, kjer živi skupno okrog 800 tisoč pripadnikov nemške, ladinske, furlanske in slovenske manjšine. V mesecu marcu je v Bocnu potekalo dvodnevno strokovno srečanje, na katerem so sodelovali predstavniki zadrug, ki so pristopile k omenjenemu projektu. Namen zasedanja je bil izpostaviti vlogo zadrug pri snovanju novih oblik socialnega podjetništva (npr. evropska zadruga, kooperativno združenje zadrug itd.). Cilj le-tega je utrjevanje identitete jezikovnih in kulturnih skupnosti, obenem pa tudi pospeševanje gospodarskega razvoja v posameznih regijah. V Bocnu so deželo Furlanijo Julijsko krajino zastopali Igor Komel, predsednik kulturne zadruge Maja iz Gorice, Paolo Cantarutti, predstavnik zadruge Radia Onde Furlane iz Vidma, in občinski funkcionar iz Tržiča Lucio Gregoretti. Komel je med svojim nastopom podčrtal vlogo kulturnih zadrug in ustanov v sedanjem kritičnem gospodarskem trenutku. »Kulturne ustanove v Italiji so na pragu slepe ulice,« je opozoril in dodal, da »je kultura duševna hrana, ki pa od nas zahteva, da se vseskozi sprašujemo, za koga delamo. Če nas ne bo prekalila avtohtona kultura teritorija, na katerem Igor Komel in Paolo Cantarutti v Bocnu živimo, se bodo manjšine pretalile in zlile v nekaj, kar ne bo več specifika krajevnih skupnosti, ki lahko bogati tudi večinski narod, s katerim delimo isti prostor«. Zanimiv je bil tudi Cantarutti, ki je izpostavil sodelovanje med Furlani in Slovenci v Beneški Sloveniji, omenil je tednik Novi Matajur in značilnosti občine Dreka v Nediških dolinah. Danes popoldne bo v Celovcu zaključno srečanje v okviru projekta ID-Coop; tokratni prireditelj je Slovenska gospodarska zveza (SGZ). O nadgradnji že obstoječih oblik in novih možnostih sodelovanja bodo uvodoma spregovorili Günther Rautz iz Bocna, Igor Komel iz Gorice in Oscar Kiesswetter iz Celovca. 1 4 Četrtek, 7. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Pri mestni upravi Slovenski urad ponovno zaprt Občina ni še našla namestnika Andreje Grom Slovenski jezikovni urad pri občini Tržič je ponovno zaprt, ker je ostal brez osebja. Od 12. marca in še do pred nekaj dnevi je v njem bila Andreja Grom, ki pa je odšla. Razlogi za prekinitev delovnega razmerja s tržiško upravo so zasebne narave in nikakor niso posledica katerih koli težav v odnosih z občino. »Morala sem zapustiti delovno mesto, ki mi je dajalo tudi zadoščenja. Ponujena mi je bila druga zaposlitev, ki se ji res nisem mogla odreči. Že sem se delila med delovnima mestoma v Tržiču in Trstu, kar je nazadnje postalo nevzdržno. To pa tudi zato, ker se nisem mogla posvečati zadolžitvam tako, kot sem si želela in kakor bi bilo prav. Morala sem izbrati, a mi je resnično žal,« je včeraj prijazno pojasnila Andreja. Slovenski urad je samo začasno zaprt, zatrjujejo na občini, saj že iščejo namestnika oziroma namestnico. Prostore za slovensko jezikovno službo so uredili v pritličju t.i. beneške palače v Ulici SantAmbrogio; občina financira urad z denarjem iz zaščitnega zakona št. 482/1999. Po večmesečnem zaprtju je postopek za njegovo ponovno odprtje stekel ob koncu lanskega leta, ko je bila mestna uprava seznanjena, da bo dobila denar, ki je bil nakazan za leto 2013; gre za dvojni prispevek - 15.440 in 18.000 evrov -, ki je namenjen tako delovanju slovenskega urada, portalu in komuniciranju v slovenskem jeziku ter oglaševanju na straneh Primorskega dnevnika. S slovenskim uradom pri tržiški občini sicer upravlja združenje Fogolar Fur-lan, ki je v lanskem letu sklenilo z občino dogovor, na podlagi katerega mu je do 30. septembra 2016 poverjena skrb za urad za stike z javnostmi ter za slovensko in furlansko jezikovno službo. »Slovenska služba je trenutno prekinjena - je včeraj potrdil, Franco Braida, predsednik krajevnega združenja Fogolar Furlan -, a smo že na delu s ciljem, da bomo čim prej urad znova odprli. Že pregledujemo in ocenjujemo curriculum vitae oseb, med katerimi naj bi se našel kandidat za nadomestitev Andreje. Računamo, da bomo namestnika dobili v kratkem.« Različne so zadolžitve, ki so zaupane osebju slovenskega urada v Tržiču: od prevajanja in tolmačenja do zagotavljanja pomoči ljudem pri dostopu do občinskih storitev, priprave informativnega materiala, sodelovanja z občinskimi uradi pri prirejanju pobud za ovrednotenje jezikovnih manjšin in objavljanja vsebin na spletni strani občine. Urad je tudi spremljal potek štirih evropskih projektov -Adria A, Julius, Alisto in Maac - in še dveh projektov za promocijo Krasa. Pomembno je sodelovanje urada s slovenskima društvoma Jadro in Tržič, v načrtu pa je tudi sodelovanje s kulturno zadrugo Maja iz Gorice. Od sredine marca in še do pred nekaj dnevi je bil slovenski urad zaupan Andreji Grom, ki je izbrala drugo službo foto c.v. tržič - Pobudniki referenduma Krajane nagovarjajo, da je spojitev občin dobra i; Javno srečanje bo sklenil deželni odbornik Paolo Panontin O združitvi Ronk, Tržiča in Šta-rancana morajo odločati občani, trdijo v društvu Cittá Comune per, ki bodo na temo spojitve treh občin, v zvezi s katero nameravajo sklicati referendum, priredili javno srečanje. O učinkih in posledicah spojitve bo tekla beseda v sredo, 13. maja, v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour v Tržiču. »Javno srečanje je povezano z na-birko podpisov za referendum. Nanj smo povabili upravitelje, združenja in medije. Predstavili bomo dokumente, s katerimi bomo ljudem pojasnili učinke združevanja, predvidena pa je tudi razprava,« pravi predsednik društva Maurizio Vol-pato in dodaja, da bodo udeleženci imeli tudi možnost, da oddajo svoj podpis za referendum. Srečanje se bo začelo ob 17.45 s pozdravi Carla Antonia Feruglia, predsednika zadružne banke iz Štarancana in Vi-leša, ki je podprla pobudo, nakar bo za mikrofon stopil Volpato. Predstavnik podjetja East Consulting Rudi Vittori bo predaval o reorganizaciji in inovaciji treh občin, docent Univerze v Vidmu Leopoldo Coen pa o deželnem zakonu št. 26/2014 in reformi krajevnih uprav. Pred razpravo, ki se bo začela okrog 19.15, bo navzoče nagovoril še odvetnik Lorenzo Presot, predsednik deželne komisije za lokalne uprave pri Demokratski stranki. Večer bo sklenil Paolo Panontin, deželni odbornik FJK za krajevne uprave in koordinacijo reforme. Medtem se nadaljuje nabirka podpisov; doslej so jih zbrali preko 2000. Kar nekaj občanov se je njihovi informativni točki približalo tudi med tržnicama v Tržiču in Ronkah, kjer naj bi pobuda vzbujala največ zanimanja. »Ljudem, ki nas sprašujejo za informacije, pojasnjujemo, da bi v primeru združitve dve manjši občini ohranili izvoljeni občinski svet, svetniki pa ne bi prejemali sejnine. Vlogo župana bi opravljal predsednik, ki bi potrebe manjših občin zastopal v skupnem medobčinskem svetu. Vsem trem občinam bi bilo zagotovljeno določeno število odbornikov in svetnikov v medobčinskem svetu,« pravi Volpato. Za dodatne informacije lahko občani pokličejo na tel. 0481-40065, na voljo sta tudi naslov info@studiovolpato.eu in spletna stran združenja Citta Comune per. gorica - Mazači Ob Nazarenu svastika in grožnja »Dogodki, ki smo jim bili priča ob odprtju Expa v Milanu, vabijo k razmisleku. Tudi v naših krajih prihaja pogosto do medijsko manj odmevnih, a prav tako vznemirljivih dogodkov,« pravi senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo in opozarja, da postaja v Gorici vzdušje vse bolj napeto: »Zdi se, da je goriško tožilstvo uvedlo preiskavo zoper mazače, ki so oskrunili lapidarij v Spominskem parku, na katerem so imena 655 deportiranih v Jugoslavijo in umrlih v fojbah. Prav tako v Gorici, tokrat na zidu ob nadškofijskem centru Nazareno, kjer so uredili zavetišče za pri-bežnike, sta se pred časom pojavila svastika in napis "Smrt nezakonitim priseljencem"«. Goriška senatorka meni, da imajo šola, družina in tudi politika nalogo, da takšne izpade preprečujejo z vzgojo mladih k vrednotam sožitja in spoštovanja: »Zato da se ne bo več pripetilo, da mladenič izjavi, da ima rad nemire in da bi tudi sam razsajal in razbijal, ob pogledu na povzročeno škodo pa se nedolžno opraviči.« Posoška jamarska šola Teoretični del tečaja jamarstva prve stopnje, ki ga organizirajo Kraški krti, speleo-loško društvo iz Tržiča in goriški center za raziskovanje Krasa C. Seppenhofer, se začenja drevi ob 20.30 v koči Kraških krtov na Vrhu. Trajal bo do 11. junija; vpisovanje poteka samo še danes (www.scuola-speleoisontina.it, tel. 345-4080063). Baklada na Sabotinu Pri napisu Tito na Sabotinu bo jutri ob 19. uri tradicionalna baklada v počastitev dneva zmage. Govornik bo Luka Mesec, vodja koalicije Združene liste, sledili bodo kulturni program, prižiganje bakel in družabno srečanje. Za jedačo bo poskrbljeno, pijačo naj obiskovalci prinesejo s seboj. Organizatorji - Sekcija maj 45 in združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica -priporočajo dostop iz smeri Goriških Brd, ki bo tudi označen z napisi Tito. Obiskovalci prireditve naj imajo s seboj osebni dokument. (km) Furlanska toponomastika Furlansko filološko društvo bo predstavilo javnosti raziskovalni projekt na temo furlanske toponomastike v Gorici. Zbirko mikro in makro toponomastike na občinskem ozemlju, ki jo je uredil Franco Finco, bodo predstavili na sedežu društva v Ulici Bellini 3 v Gorici v soboto, 9. maja, ob 20.30. Pol stoletja goriških skavtov Današnje »srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ob 20.30 posvečeno 50-letnici slovenskega skavtizma na Goriškem. »Meraviglia« s skupino Sonics V Verdijevem gledališču v Gorici bo nocoj ob 20.45 zadnji dogodek sezone - predstava »Meraviglia« v izvedbi akrobatske plesne skupine Sonics. Potovanja Andree Segreja V goriškem Kinemaxu bo drevi ob 20.45 spektakel »FuoriRotta - Diari di viaggio« režiserja in dokumentarista Andree Se-greja. Z besedami in podobami bo razkril vsebino in namen svojih potovanj; vstopnina znaša 5 evrov. Roman izraelskega novinarja V goriški sinagogi v Ascolijevi ulici bo danes ob 17.45 predstavitev zadnjega romana izraelskega novinarja in pisatelja Michaela Sfaradija z naslovom »I lunghi giorni della Arctic Sea«. pen - Na 47. mednarodnem srečanju Tri generacije goriških pesnikov Janez Povše (z leve), Marko Kravos, David Bandelj in Jurij Paljk Do sobote poteka na Bledu 47. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga prireja Slovenski center PEN. V sklopu včerajšnjega uvodnega dne je posebno mesto pripadlo goriški poeziji. V Prešernovi dvorani hotela Park je namreč potekal literarni večer Slovenski pesniki z Goriškega v Italiji, ki so ga sooblikovali David Bandelj, Julij Paljk in Janez Povše. O ustvarjalnosti, verzih in goriškem kulturnem utripu se je z moško pesniško ekipo, v kateri so bile zastopane tri različne generacije besednih ustvarjalcev, pogovarjal njihov tržaški kolega Marko Kravos. gorica - Knjiga upokojenega generala 1916, zasedba mesta Bitka se ni zaključila 9. avgusta, temveč se je z nezmanjšano silovitostjo nadaljevala do 17. avgusta Ob skromnem številu udeležencev so v goriški občinski sejni dvorani pred kratkim predstavili knjigo z naslovom Go-rizia 1916. V njej so opisane vojne operacije, ki so privedle do italijanske zasedbe mesta. Knjigo je predstavil avtor, general v pokoju Giorgio Seccia, obenem pisec številnih prispevkov o prvi svetovni vojni. Uvodoma je navzoče pozdravil župan Et-tore Romoli, ki je med drugim napovedal skorajšnje odprtje dokumentarne razstave ravno o dogajanju v avgustu leta 1916. Razstavo bodo uredili na goriškem gradu in jo bodo predvidoma odprli 20. maja. Avtor Giorgio Seccia je obrazložil razloge za objavo knjige, ki je pri založniku Itinera izšla ob stoletnici vstopa Italije v vojno. Pojasnil je, da je hotel temeljito obdelati šesto soško bitko. Po njegovih ugotovitvah so se vsi zgodovinarji doslej ustavili pri operaciji za zasedbo Gorice, ki se je zaključila 9. avgusta 1916, medtem ko se je bitka z nezmanjšano silovitostjo nadaljevala do 17. avgusta. Po- Vojni jarki nad Podgoro vedal je tudi, da je bil eden izmed ciljev italijanskega poveljstva zasledovati sovražnika in mu zadati usodni udarec. Zaradi neodločnosti in tudi zaradi nesporazumov, če že ne ljubosumnosti med posameznimi udarnimi enotami, se je šesta bitka končala z okrnjenim uspehom. Mencanje italijanskih poveljnikov je omo- gočilo potolčeni avstro-ogrski armadi, da se je kar dobro utrdila na novi frontni liniji vzhodno od Gorice - na Škabrijelu, na Grčni, Panovcu, na Marku in Vrtojben-skih gričih, vse do vzpetin na komenskem Krasu. Kljub italijanskim naporom se fronta v vzhodnih predmestjih Gorice do konca vojne skoraj ni spremenila. V nadaljevanju se je avtor pomudil pri virih, ki jih je uporabil pri pisanju. Poleg poročil vojaških poveljstev je segal po vojnih dnevnikih nižjih oficirjev in povojnih poročil italijanskih povratnikov iz avstrijskega ujetništva. Naslanjal pa se je tudi na avstrijska vojna poročila, ki jih je Avstrija v medvojnem obdobju poslala Italiji in so v veliki večini že prevedena v italijanski jezik. Knjiga Gorizia 1916 s podnaslovom 9-17 agosto: la 6a battaglia dell'Isonzo vsebuje precej fotografij, med katerimi je kar nekaj še neobjavljenih ali vsaj slabo poznanih, ki jih je avtor med goriško predstavitvijo prikazal na velikem ekranu in jih pospremil z razlago. Opremljena je tudi s številnimi vojaškimi zemljevidi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. maja 2015 1 5 kromberk - Podjetje v stečaju Mipov Bik se bo selil v Ljubljano Mogočna skulptura bika avtorja Janeza Boljke bo, kot kaže, vendarle dobila novega lastnika. Izpred krom-berškega obrata Mipa v stečaju se bo bronasti bik preselil na Bavarski dvor v Ljubljani. Novi bodoči lastnik skulpture, simbola Mipovih izdelkov, je borzno posredniška hiša Ilirika iz Ljubljane, ki je med postopkom zbiranja nezavezujočih ponudb ponudila največ. Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič je skulpturo sprva ponujal za 300.000 evrov, a ga za to ceno dolgo ni mogel prodati. Tokratna sklicna cena je znašala 200.000 evrov, prodan pa je bil za 89.350 evrov. Sklep o prodaji mora potrditi še sodišče, takrat bo skulp-tura tudi uradno zamenjala lastnika. Če se bo vse izteklo po načrtu, bo torej Boljkov bik stal na Bavarskem dvoru v Ljubljani pred upravno stavbo Ilirike. Ker gre za enega najbolj prometnih trgov v slovenskem glavnem mestu bo imel bik tam zagotovo več občudovalcev kot sedaj ko sameva pred upravno stavbo Mipa, ki je že pet let v stečaju. (km) Simbol nekdanje uspešne industrije goriška brda - Praznik v Višnjeviku »Zibelka rebule« Prvič jo omenja kupoprodajna pogodba, ki je nastala 27. maja leta 1336 V Višnjeviku se domačini radi pohvalijo, da je njihov kraj zibelka rebule. Zato se ne gre čuditi, da se prav tam vsako leto, tokrat že šestnajstič zapovrstjo, pripravljajo praznik rebule in oljčnega olja. Letošnja dvodnevna prireditev se pričenja jutri. Rebula pa je na tem koncu briške zemlje korenine spletla že najmanj v štirinajstem stoletju. Rebulo so v Višnjeviku vključili tudi v krajevni znak, ki je sestavljen iz sti-liziranega turna z grozdom v sredini. Turn je simbol za najstarejšo graščino v Brdih, grad Rittersberg iz 13. stoletja. Grozd v simbolu kraja pomeni rebulo. Sestavni del krajevnega simbola je tudi napis »Višnjevik, rojstni kraj rebule«. »Napis je nastal na podlagi zgodovinskega dejstva,« pravi Marjetka Sirk, predsed- nica Društva ljubiteljev rebule in oljčnega olja iz Višnjevika. Iz kupoprodajne pogodbe, ki je nastala 27. maja 1336, je razvidno, da je Henrik iz Rittersberga kupil vinograd, na katerem se je vsako leto pridelalo šest veder rebule. »To je doslej najstarejši poznani dokument, ki omenja rebulo na našem hribu,« zatrjuje Sirkova. V Višnjeviku si je moč ogledati tudi več kot 200 let staro tipično kmečko klet, v kateri je ohranjen sod iz leta 1808. Jutrišnji del prireditve se pričenja ob 18. uri, potekal bo v znamenju kulinari-ke in degustacij rebule in oljčnega olja, vstopnina na dogodek znaša 10 evrov. Vstop na sobotni del prireditve, ki se bo začela ob 17. uri, pa bo prost. Degusta-cije in kulinarična ponudba bosta začinjena z nastopom skupine Čuki. (km) Vinograd v Višnjeviku [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče V KROMBERKU: v Domu kulture bo v petek, 8. maja, ob 20. uri komedija »Vaška betula« v izvedbi KPD Lipa Šempas, gledališka skupina ŠOOV. V KULTURNEM DOMU V GORICI: v petek, 8. maja, ob 20.30 bo v okviru 12. trojezičnega Festivala komičnega gledališča Komigo premiera Verdijeve opere »Rigoletto« v piredbi mladih izvajalcev Mednarodne operne Akademije iz Križa. Danes, 7. maja, ob 20.30 bo na sporedu generalka, oziroma predpremiera, ki jo prirejata v skupnem sodelovanju Akademija iz Križa in Laions club iz Gorice; informacije in predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.30 »Ritorno al Marigold hotel«; 20.45 »Fuorirotta« (Andrea Segre). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Leviathan«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »The Gunman«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e i 5 esploratori«; 22.00 »Run all night -Una notte per sopravvivere«. Dvorana 4: 17.20 »Ritorno al Marigold hotel«; 21.00 »Child 44 - Il bambino n. 44«. Dvorana 5: 17.40 - 22.10 »Forza mag-giore«; »Viaggio nella memoria« 20.00 »Le mani sulla citta«. ~M Koncerti AMERIŠKI KITARIST TIM MILLER bo po povabilu Komel Contemporary, oddelka moderne glasbe pri SCGV Emil Komel, nastopil na t.i. jam session skupaj z basistom Alessandrom Turche-tom in tolkalistom Luco Colussijem v soboto, 9. maja, ob 21.30 v Irish pubu v Ul. Aquileia v Gorici; vstop prost. PUNTARSKI GLASBENI VEČER bo v dvorani Zorana Mušiča KD Bukovi-ca v danes, 7. maja, ob 20. uri s koncertom z naslovom »A Tribute to The Beatles«. Nastopili bodo Jazz Punt Big Band ter vokalista Tanja Srednik in Blaž Vrbič; rezervacije vstopnic vstop-nice@gdnova.si ali po tel. 0038631571365. Prirejata glasbeno društvo NOVA in občina Renče-Vogrsko. SNOVANJA 2015: v organizaciji SCGV Emil Komel in v sodelovanju s KD Nova Gorica bo v sklopu niza »Glasba z vrtov sv. Frančiška« 12. maja ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici koncert najboljših solistov učencev SCGV Emil Komel z naslovom »Naši mladi talenti«. V GORICI: v KC Lojze Bratuž bo v petek, 8. maja, ob 21. uri drugo srečanje iz niza »Tango da Pensare«. Večer z naslovom »Tango: izvor, razvoj in kontaminacija« bo oblikoval pianist, tolka-list, pevec, aranžer in skladatelj Natalio Luis Mangalavite. Prireja društvo Punto Musicale; rezervacije in nakup vstopnic od pondelejka do petka med 8.30 in 12.30 ali po tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. fi Razstave V GORICI: v palači Coronini Cronberg bo ob razstavi »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coronini e la bella scrittura« v soboto, 9. maja, med 15. in 18. uri praktični prikaz združenja Scriptorium Fo-roiuliense iz Ragogne pri Vidmu z naslovom »La tempera di una penna d'oca e la realizzazione dell'inchiostro ferrogallico«; ob 16. uri bosta avtorici razstave Cristina Bragaglia in Mad-dalena Malni Pascoletti ob nakupu vstonice brezplačno vodili ogled razstave; informacije po tel. 0481-533485. ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice prireja skupinsko razstavo članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vodstvom Rosanne Braida. Razstavo z naslovom »Bacche e frutti« bodo odprli danes, 7. maja, ob 17.30 v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: 8. maja ob 20.30 »Bacc-he e frutti«, predavali bosta Liubina Debeni in Paola Sapunzachi. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji, Prešernova ulica 3, bo 8. maja ob 19. uri odprtje samostojne razstave akademskega slikarja, grafika in kiparja Zdenka Huz-jana z naslovom »Tako zdaj, kot prej«. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace, Ul. Diaz 6, je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana z naslovom »Colo-re - China bianca nera«; do 14. maja od ponedeljka do sobote 10.00-12.30, 16.00-17.00, ob nedeljah in zadnji dan razstave 10.00-12.30. 8. maja ob 18. uri bo srečanje z naslovom »L'Italia e L'Europa. Facciamo il punto« v organizaciji Evropeistične akademije FJK. Sodelovala bosta bivši italijanski ambasador in sedanji predsednik Ispri-ja v Rimu, Pasquale Antonio Baldoc-ci in senatorka Laura Fasiolo. V NOVI GORICI: v Mestni galeriji na trgu Edvarda Kardelja 5 bo v petek, 8. maja, ob 20. uri odprtje kiparske razstava Tadeja Torča z naslovom »Estetika praznine«. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu XXIV Maggio 15/C v Gorici bo v soboto, 9. maja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Roberto Kusterle. Riti del corpo«. Razstavo bo predstavil Giuseppe O. Longo. 0 Prireditve 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo podelili v ponedeljek, 11. maja, ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nagradili bodo Iva Kovica za dolgoletno kulturno delovanje, Štandreški cerkveni pevski zbor in mešani pevski zbor Štandrež ob 140-letnici delovanja. Prirejajo KC Lojze Bratuž, ZCPZ in ZSKP. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 13. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Alcibiade - Una suite per basotto«. Gost večera bo avtor goriški univerzitetni profesor Giuseppe O. Longo. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, Goriška državna knjižnica BSI, združenje Dante Alighieri iz Gorice in goriško združenje Forum za Gorico. 9 Šolske vesti KAMP »ENGLISH IN ACTION«za fante in dekleta od 7. do 13. leta bo potekal v Dijaškem domu od 15. do 26. junija. Na programu bo učenje angleščine na igriv in dinamičen način: poleg tečaja jezika še košarka (v sodelovanju s ŠZ Dom) ali ples hip-hop. Urnik do 13. ali do 15.30, cena zelo ugodna; vpis po tednih, do zasedbe mest, na tel. 0481-533495 (od 13. ure dalje). »SCIENZA UNDER 18 2015«: v Tržiču od 7. do 9. maja na Trgu Republike in v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour med 9. in 12. uro, v petek tudi med 15. in 18. uro; več na www.scienzaunder18isontina.it. S Izleti SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ, ZSKP in združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta; informacije na goriškem (0481536455), tržaškem (040-3481586) in videmskem (0432-701455) uradu Sveta slovenskih organizacij. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira 30. maja izlet v Vicenzo na ogled razstave Tutankamona, Van Gogha in Caravaggia ter mesta z vodičem. Vpisovanje in informacije do 15. maja po tel. 347-1243400 (Magda). SPDG organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu Kekčevih poti (lažji pohodi, namenjeni otrokom in družinam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice (Krpanova dežela). Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9. uri; informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). SPDG prireja v nedeljo, 31. maja, izlet na Grobničke alpe nad Reko. Pot ni zahtevna, kosilo iz nahrbtnika. Društvo bo ob zadostnem številu prijav poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije do 15. maja po tel. 0481-882079 (Vlado). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice vabi na nočni pohod v petek, 8. maja, z zbirališčem ob 22.30 pri vodnjaku v Gabrjah. Pohod bo vodil prof. Aldo Rupel. Udeleženci naj bodo obuti v težko obutev, s seboj naj prinesejo pohodne palice, svetilko ter obrok hrane. V primeru slabega vremena pohod odpade; informacije po tel. 328-9181685 (Ana). POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in z združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne. V nedeljo, 10. maja, bo izlet na temo mostov v vojni. Odhod bo izpred goriške železniške postaje na Trgu Martiri per la Liberta d'ltalia v Gorici ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30 na istem mestu. Pred izletom bo predstavitveno predavanje v dvorani APT na železniški postaji v Gorici. Cena vozovnice znaša 5 evrov; informacije po tel. 0481-91697, carso2014@provin-cia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Varaždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. KMEČKA ZVEZA prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v petek, 22. maja. Ogledali si bodo razstavo »Dobrote slovenskih kmetij«, mesto, grad in znano vinsko klet, biser vinske tradicije na Slovenskem; vpisovanje v uradih Kmečke zveze do 20. maja v Trstu, tel. 040-362941,kzacts@tin.it, Gorici, tel. 048182570, kzgorica@tiscali.it in Čedadu, tel. 0432-703119, kz.cedad@libero.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. □ Obvestila TABORNIKI RMV obveščajo člane, da je zbirališče za nedeljski izlet na Mata-jur ob 8.15 na Opčinah na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani), ob 8.30 v Nabrežini na trgu in ob 8.45 v Gabrjah pri gostilni Tommaso. Vrnitev bo predvidoma ob 18.15 v Gabr-je,18.30 v Nabrežino in 18.45 na Op-čine. Člani naj s seboj imajo rutko, primerno obleko in obutev, malico in kosilo iz nahrbtnika ter pelerino. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 9. maja, 6. junija, 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Bianca Visin iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 10.30, Pasqua-le Cimmino iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v kraj Pignataro Maggiore pri Caserti. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Umberto Marussi (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 10.55, Giancarlo Vittori iz hiše žalosti na Trgu Mazzini 6 v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Emanuele Ta-rantino iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče. DANES V TURJAKU: 11.00, Costanzo Ocone (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Bruno Bru-mat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Flavio Beltram (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / TRST Četrtek, 7. maja 2015 116 APrimorski r dnevnik Vonnovado 012018 SEUL - Ameriško smučarsko kraljico Lindsey Vonn, ki je v nedeljo na družabnem omrežju objavila, da se razhaja s slovitim golfi-stom Tigerom Woodsom, so v Seulu imenovali za častno am-basadorko zimskih olimpijskih iger v Pyeongchangu leta 2018, potrdila pa je, da dotlej namerava tudi tekmovati. »Vsi moji cilji so vezani na Pyeongchang. Imam že zlato kolajno iz Vancouvra, radi bi ji dodala vsaj še eno. Na spletni strani sem si že ogledala progo. Zdi se zelo strma, z veliko skokov, kar mi je všeč.« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Empoli se je rešil EMPOLI - Z zmago z 1:0 v zaostali tekmi v gosteh proti Torinu si je Empoli, štiri kroge pred koncem, matematično zagotovil obstanek v nogometni A-ligi. Za Empoli je bila to četrta zaporedna tekma, na kateri je osvajal točke. Torino pa si je s porazom zapravil skoraj vse možnosti, da bi si tudi letos prislužil nastop v evropski ligi. Edini zadetek je v Turinu padel že po treh minutah. Res neroden avtogol je zakrivil vratar Padelli (na sliki). nogomet - Barcelona v prvem polfinalu lige prvakov dotolkla Bayern Velemojster Messi Barcelona - Bayern 3:0 (0:0) Strelca: 1:0 Messi (77.), 2:0 Messi (80.), 3:0 Neymar (90.). Barcelona: Ter Stegen, Pique, Mascherano (od 89. Bartra), Alba, Alves, Rakitic (od 82. Xa-vi), Busquets, Iniesta (od 87. Rafinha), Sua-rez, Messi, Neymar. Bayern: Neuer, Benatia, Rafinha, Boateng, Bernat, Lahm, Xabi Alonso, Thiago Alcantara, Schweinsteiger, Lewandowski, Müller (od 79. Götze). Sodnik: Rizzoli (Ita). BARCELONA - Lionel Messi je spet dokazal, zakaj je za mnoge najboljši nogometaš na svetu. Dvakrat je premagal Manuela Neuerja, enkrat pa podal Neymarju za tretji zadetek Barcelone, ki si je tako že na prvi polfinalni tekmi proti nemškemu Bayernu priigrala bržčas že odločilno prednost za vstop v finale. Tekma v Barceloni se je začela dinamično. Že v prvih 20 minutah so gledalci videli kar nekaj izjemnih priložnosti, prvo tovrstno pa v 12. minuti, ko je Luis Suarez prišel sam pred Manuela Neuerja, a je ta izvrstno posredoval. Zatem je bil blizu zadetka tudi Lionel Messi, ki je bil malce premalo natančen, in znova Suarez, ki je poslal žogo čez gol. Na drugi strani se je v izvrstnem položaju za zadetek znašel tudi Robert Lewandowski, a vsega nekaj metrov od gola povsem osamljen slabo zadel žogo. Neuer je bil znova na preizkušnji v 40. minuti, pred njim se je takrat znašel Dani Al-ves, toda nemški reprezentančni vratar je tako kot pri Suarezovem poskusu posredoval z desno nogo. V drugem polčasu je kazalo, da so Bavarci z okrepljeno vezno vrsto našli način, kako Kataloncem dokončno preprečiti pot do gola. Toda v 77. minuti je sledil odličen udarec Messija. Po nepremišljenem pre-igravanju Juana Bernata in izgubljeni žogi je Dani Alves oddal žogo do argentinskega zvezdnika, ki je z roba kazenskega prostora žogo poslal v spodnji desni kot Bayer-novih vrat za vodstvo z 1:0. Le tri minute pozneje je velemojster Messi uprizoril pravi šov, najprej je s preigravanjem na tla položil Jeroma Boatenga, nato pa Neuerja uka-nil s spodkopano žogo za 2:0. Piko na i je v sodniškem dodatku postavil Neymar, ki je po Messijevi podaji unovčil hiter protinapad. To je bil pravi samomor Nemcev, ki so sicer razumljivo hoteli zmanjšati zaostanek, morda pa bi bilo bolje, ko bi se zadovoljili s porazom z dvema goloma. UEFA - Prvič po letu 2003 se je Italija povzpela na vrh začasne klubske jakostne lestvice UEFA. Z 18,5 točke je za nekaj de-setink točke prehitela Španijo, sledita Nemčija in Anglija. Italija in Španija imata v pol-finalu evropskih pokalov tri predstavnike, a jih je imela Španija na začetku letošnje sezone sedem, Italija pa šest. Končno lestvico bodo objavili po finalih. Na podlagi rezultatov zadnjih pet let, določa UEFA, s kolikšnim številom moštev lahko razpolaga vsaka država v evropskih tekmovanjih. SLOVENIJA - Izidi 32. kroga: Maribor - Celje 4:1 (2:0), Krka - Domžale 3:2 (0:2), Luka Koper - Zavrč 1:2 (1:0), Rudar -Olimpija 2:0 (0:0), Kalcer Radomlje - Gorica 1:0 (0:0). Vrstni red: Maribor 69, Celje 61, Domžale 59, Olimpija 55, Zavrč 46, Rudar 43, Luka Koper 40, Krka 31, Gorica 28, Radomlje 16. Messi jev akciji drugega gola najprej osmeršil Boatenga, nato pa z lobom ukanil sicer odličnega vratarja Bayerna Neuerja ansa Toliko zadetkov je Lionel Messi že dosegel v ligi K K prvakov. Na lestvici najboljših strelce tega tekmovanja je s sinočnjima dvema zadetkoma prehitel zvezdnika Real Madrida Crstiana Ronalda (76 golov), tretji pa je z 71 goli že upokojeni Raul (Real Madrid/Schalke04) EVROPSKA LIGA Danes Fiorentina in Napoli Zanimanje bo danes vzbudila tudi evropska liga, ki je sicer vedno v senci «sestrske« lige prvakov. V obeh polfinalih, danes bosta na sporedu prvi tekmi (začetek ob 21. uri), bosta z dobrimi možnostmi nastopili italijanski moštvi. Fiorentino čaka gostovanje v Sevilli, Napoli pa se bo doma pomeril z ukrajinskim Dnjeprom Dnjepropetrovsk. Na papirju je naloga Fiorentine precej težja. Sevilla je lanski zmagovalec tega pokala in tudi za pobiralce stav velja za favorita. Trener Forenitne Montella bo na igrišče tokrat od začetka poslal Nemca Maria Gomeza, ob njem bo v napadu igral Egipčan sa-lah, v postavo pa se vračata tudi Gonzalo Rodríguez in Pizarro. Priložnost, da se po 26 letih uvrsti v finale evropskega pokala, ima kajpak tudi Napoli, čeprav trener Rafael Benitez zavrača vlogo favorita in opozarja, da je Dnjeper izgubil le dva od svojih zadnjih 17 tekem. Finale evropske lige bo v Varšavi. hokej na ledu Slovenija danes proti Finski OSTRAVA - Slovenski hokejski nastopi na svetovnem prvenstvu elitne skupine se bodo z današnjo tekmo proti Finski pre-veseli v drugo polovico. Slovenci imajo po prvih treh točkovni izkupiček še na ničli, po razočaranju proti Slovaški pa se bodo morali hitro zbrati za nove izzive. V dvorani ČEZ Arena se bo dvoboj med Slovenijo in Finsko začel ob 20.15, naslednja tekma pa nato Slovence čaka jutri že ob 16.15 proti Norveški. Skupina A (Praga): Švica -Latvija 1:2, Švedska - Kanada 4:6. Vrstni red: Kanada 12, Švedska in Švica 8, Češka 4, Francija in Nemčija 3, Avstrija in Latvija 2 Skupina B (Ostrava): Rusija - Danska 5:2, Slovaška - Norveška 2:3. Vrstni red: ZDA in Rusija 9, Belorusija in Slovaška 7, Finska 6, Norveška 3, Danska 1, Slovenija 0. PARMA - Na dražbi za odkup nogometnega FC Parma se ni prijavil nihče. Izklicna cena je bila 20 milijonov evrov. Stečajni upravitelji so povedali, da kupci obstajajo, čakajo pa četrto dražbo, ki bo Parma veljala »le« še 6,3 milijona evra. Morebitni novi lastnik bo sicer moral na svoja ramena prevzeti tudi vse dolgove ... ODBOJKA - Finale končnice A1-lige, 2. tekma: Parmareggio Modena - Diatec Trento 3:1 (19:25, 25:23, 25:21, 26:24), stanje 1:1. Tretja tekma bo v nedeljo ob 12. uri. KOLESARSTVO - Slovenski kolesar Marko Kump, kolesar Adrie Mobil, je po sprintu glavnine dobil prvo etapo kolesarske dirke po Azerbajdžanu. NBA - Memphis Grizzlies je v gosteh pri Golden State Warriors zmagal s 97:90 in skupni izid v zmagah izenačilo na 1:1. Slovenec Beno Udrih je za zmagovalce v 21 minutah dosegel štiri točke pet skokov in dve podaji. odbojka - Zbor Slovenije z Andreo Gianijem Tokrat ali nikoli Zadnja priložnost, da nadarjena generacija dokaže, kaj zmore KRANJSKA GORA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je v odličnem vzdušju v Kranjski Gori začela priprave na obračun dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu proti Portugalski. Razpoloženje po vnovičnem snidenju je reprezentantom še dodatno izboljšal novi selektor Andrea Giani, ki je takoj pokazal, da je v Slovenijo prišel z velikimi ambicijami. Že prvi trening v svetu odbojke legendarnega Italijana je bil nekaj posebnega, čeprav je za kakršne koli ocene še prehitro, pa je že zdaj jasno, da bo reprezentantom vlil nekaj dodatne energije in motiva, ki bosta še kako prav prišla v dvoboju s Portugalci in v evropski ligi, v kateri bodo Slovenci poleti spet lovili uvrstitev v svetovno ligo. »Prihod Gianija je nekaj najboljšega, kar se je lahko zgodilo tej ekipi. Dal nam je dodaten zagon, resnično smo vsi skupaj komaj čakali, da začnemo priprave. Že včerajšnji sestanek je bila čudovita zadeva, lahko smo se prepričali, da ima izredno zaupanje v nas, da nas neizmerno ceni. Naredili bomo vse, da se mu oddolžimo in končno dokažemo, da smo prava ekipa. Mislim, da je to zadnji poskus, da ta generacija nekaj naredi, če bomo spet neuspešni, potem ne bomo imeli izgovora. Doslej nam je vedno malo zmanjkalo, vedno smo klonili v odločilnih trenutkih, z Andreo pa verjamem, da bomo dobili potrebne izkušnje in da bomo v odločilnih trenutkih pra-vi,» je nad novim selektorjem navdušen organizator igre Dejan Vinčic, ki se po kratkem odmoru vrača v reprezentanco. Lani, ko je reprezentanco še vodil Luka Slabe, se je od nje že poslovil, zamenjava selektorja pa mu je vrnila vnemo, tako da ni bilo nobenega vprašanja, ali bo na voljo Gianiju ali ne. Tako kot so igralci navdušeni nad novim selektorjem, ima tudi Italijan odlične prve vtise. Zelo je zadovoljen z razmerami za trening, kot sam pravi ima vse, kar potrebuje. Reprezentante je v večji meri spoznal, vse lanske reprezentančne tekme si je že ogledal, videl je do- Andrea Giani (desno) med tiskovno konferenco v Kranjski Gori odbojka.si bre stvari in pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bo poskušal popraviti. »Ekipa ima ogromen potencial, menim, da tudi za kolajno. Posamezniki so izvrstni, večina izmed njih nosi veliko breme v svojih klubih. Posamezniki so na zelo visoki ravni, moja naloga pa je, da zgradim ekipo. Kot sem videl, je doslej manjkal ekipni duh, tu mislim na igrišče, ne, kako deluje izven njega. Ekipa mora bolje komunicirati med sabo, nekateri posamezniki morajo bolj prevzemati odgovornost. Že zdaj lahko rečem, da bodo nekateri posamezniki zelo obremenjeni. Sem pa ponosen, da sem dobil v roke tako ekipo. Vidim, da jim motiva ne manjka, tudi meni ga ne, tako da verjamem, da bomo skupno naredili veliko dobrih stvari. Že dva meseca se pripravljam na to delo, zelo aktivni so tudi moji statistiki, prepričan sem, da bomo tekme dočakali pripravljeni,« je dejal Giani. Čeprav ima Slovenija dobre izkušnje s Portugalsko, njena naloga ni najlažja, saj je Portugalska na svetovni lestvici skoraj deset mest pred njo in igra svetovno ligo. Neuvrstitev na evropsko prvenstvo in svetovno ligo bi za Slovenijo tokrat vsekakor pomenila ogromno razočaranje. / ŠPORT Četrtek, l. maja 2015 17 nogomet ma mivki - Pestra sezona Micheleja Leghisse Na več frontah Z reprezenanco bo nastopil tudi na prvih evropskih igrah v Bakuju ■V, Michele Leghissa še ne bo obesil čevljev na klin. Tudi letos bo bos tekel in igral na mivki. Angažirali so ga v Vidmu. Udinese Beach Soccer se je namreč po nekaj letih igranja v neuradnem prvenstvu, ki ni bil pod okriljem državne nogometne zveze LND, pridružil v uradno skupino in se bo letos prvič potegoval za uradni naslov državnega prvaka. »Nismo favoriti za 'scu-detto', toda lahko premagamo tudi najboljše,« pravi Leghissa, ki bo letos oktobra dopolnil 40 let. Trener Udineseja je Peter Livon, ki je bil nekoč soliden nogometaš v C-ligi. »Treniramo v Gonarsu. Sezona pa se bo začela konec meseca, ko bo od 28. do 31. maja državni pokal v Terracini. Prvenstvo A-lige se bo začelo 19. junija. Do 21. junija bo prva etapa na sporedu v San Benedettu al Tronto, kjer sem igral v lanski sezoni. Druga bo od 30. julija do 2. avgusta v Lidu di Camaiore, tretja in zadnja pa od 6. do 9. avgusta v Lignanu.« Leghissa je v lanski sezoni osvojil prvi 'scudetto' in državni superpokal. Kdo pa so letos favoriti? »Vprvi vrsti Catania, San Benedetto, Terracina in morda tudi Milano.« Leghissa bo tudi letos oblekel dres državne reprezentance, s katero igra od vsega začetka. »V zadnjih tednih se soočam s poškodbo kite. Upam, da bom že v kratkem znova na igrišču. S selektorjem Maxom Espositom sva se že zmenila, da bom preskočil prvo etapo evropskega pokala. Upam, da se bom reprezentanci pridružil že na naslednjih tekmah. Letos je program zelo pester. Čaka nas nastop v evropskem pokalu, na evropskem prvenstvu, na svetovnem prvenstvu na Portugalskem, na evropskih olimpijskih igrah v Bakuju ter na Michele Leghissa v dresu reprezentance Sredozemskih igrah. Tudi letos bi rad dal svoj doprinos,« so Leghis-sove želje. Michele je v letošnji sezoni, do poškodbe, igral z Ronchijem v promocijski ligi. »Žal si nismo še zagotovili obstanke v ligi. V nedeljo bomo igrali play-out proti ekipi Torreanese. Trener si želi, da bi bil tudi jaz na razpolago. Do konca tedna bomo videli, ali sem nared, ali pa še ne. Potrudil se bom, da bom na igrišču,« je še zaključil nogometaš iz Medjevasi. (jng) odbojka - Mladinci Olympie Pred DP že poznajo svoje prve nasprotnike Mladinci Olympie so v nedeljo osvojili naslov deželnih odbojkarskih prvakov, od 4. do 7. junija pa bodo v kraju Abano Terme branili šesto mesto v Italiji, ki so ga osvojili lani. Državna odbojkarska zveza je upravi Olympie že poslala razpored finala, na katerem bo nastopilo 20 moštev. Iz petih kvalifikacijskih skupin se bodo v osmino finala uvrstile tri najboljše ekipe iz vsake skupine in najboljša četrta. Na podlagi lanskega končnega vrstnega reda je bila Olympia uvrščena v skupino, v kateri so še prvak Kalabrije Tonno Callipo Vibo Valentia, prvak Toskane Volley Lupi Santa Croce in prvak Lacija Volley Roma. Vibo Valentia s svojo člansko ekipo nastopa v A2-ligi, Santa Croce, nekdanji prvoligaš, se v B1-ligi bori za uvrstitev v končnico za napredovanje, Volley Roma pa s člani nastopa v B2-ligi, a se je v zadnjem desetletju s svojimi mladinskimi ekipami pogostokrat udeležil državnih finalov v različnih kategorijah. Seznam udeležencev državne faze še ni popoln, ker nekateri prvaki še niso določeni. Med ekipami, za katere se že ve, da bodo nastopile v Abanu Terme (tekme bodo tudi v sosednji Lime-ni), pa so tudi mladinske vrste vrhunskih italijanskih prvoligašev Diatec Trento, Volley Modena in Lube Banca Marche Macerata. Prvak Veneta še ni določen, za naslov pa se poteguje tudi Volley Tre-viso, ki z mladinci nastopa v B2-ligi. «Ekipi iz Lacija in Toskane sta na državnem finalu, tako kot mi, nastopili že lani, Volley Roma je bil na koncu peti, torej tik pred nami. Kalabrijo pa je lani zastopal klub iz Reggio Calabrie. Spored kvalifikacij je za nas ugoden, saj bo najprej na vrsti tekma umetnostno kotalkanje Pikelc bo konec tedna gostitelj deželne faze Ta konec tedna bo na Pikelcu sklepna faza deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju za kategorije kadeti, mladinke, jeunesse, članice in člani ter pari. Na tekmovanju bodo nastopili tudi člani Poleta. Med mladinkami bosta tekmovali Metka Kuk in Katarina Jazbec, Irene Albasini med kadeti in Valentina Scam-perle v paru z Davidom Battistijem, ki se je na kotalke vrnil po 12 letih, v kategoriji državna divizija D. V soboto popoldne so na sporedu kratki programi v nedeljo popoldne pa dolgi. Na državno prvenstvo pa so se medtem že uvrstili: Stefan Tomsič (Vipava), naraščajniki A, ki je osvojil deželni naslov v obveznih likih in prostem programu. V obeh zvrsteh se je z deželnim naslovom okitil tudi Daniel Rovina (Polet) med naraščajniki B. Na državno prvenstvo državnih divizij v Roano bosta odpotovala tudi Jessica Piazza in Andrea Dessanti, ki bosta nastopila v prostem programu, Jessica Piazza pa bo z Irene Albasini nastopila konec maja tudi na državnem prvenstvu v Bologni v obveznih likih. Pizza je bila na deželni ravni prva v diviziji D, Albasinijeva pa druga v diviziji A. jadranje - Optimisti Dober nastop TPK Sirena in JK Čupa Jadralci razreda optimist TPK Sirena so se 1. in 2. maja udeležili 3. izvedbe Olimpic Sails regate v Miljah. Čeprav vremenske razmere niso bile ravno naklonjene, je organizatorjem vseeno uspelo izpeljati pet plovov. Med 50 kadeti je slavila Margherita Barro (LNI Grado), med predstavniki Sirene se je najbolje uvrstil Stephan Njemčevič, ki je zasedel 10. mesto. Luca Centazzo je bil 14. in 1. med letniki 2006, Iztok Kalc 26., Ivan Visintin 28., Daniel Verzier 30., Alessia Manzin 32. in Mija Škerlavaj 38. V konkurenci 36 mladincev je zmago osvojil Nicholas Zupancich (SVOC), edini Sirenin predstavnik, Rene Popovič, pa je regato zaključil na 31. mestu. Optimisti JK Čupa pa so se 2. in 3. maja udeležili Prvomajske regate -Guličevega memoriala v Kopru, na katerem je nastopilo 66 krmarjev iz Slovenije in Italije. Zaradi neugodnih jadralnih pogojev, je organizatorjem uspelo izpeljati le tri plove. Slavil je domačin Luka Zabukovec, iz čupinih vrst se je najbolj izkazal Jan Pernar-čič, ki je zasedel skupno 6. mesto. Alessandro Deluisa je bil 14., Rok Go-lemac 30., Francesco Allegretti 36., Aurora Ambrož 51. in Alex Petric 58. Na regati so nastopili še trije zamejski jadralci, ki sicer tekmujejo za slovenski klub JK Izola: Caterina Sed-mak, ki je bila 7., Alessandro Man-gione 27. in Elisa Sedmak 31. □ Obvestila AŠD MLADINA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu v petek, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN vabi na izredni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Slivnem v torek ,12. maja 2015 ob 16.uri v prvem sklicanju in v sredo, 13.maja 2015 ob 20.30 uri v drugem sklicanju z dnevnim redom. Vpis v Italijansko športno zvezo FIHP in Razno. med Lacijem in Kalabrijo, tako da si bomo lahko oba ta nasprotnika ogledali in ju temeljito preučili,« je sporočilo o finalu iz Rima ocenil športni vodja Olympie Andrej Vogrič. primorski_sport facebook 4 Kot žoga čez mrežo je mala SOFIJA skočila in nas vseh pri SD Kontovel razveselila. Mami Anji in tatku Tadeju čestitamo. namizni tenis - Mladinsko DP v Terniju Šest mladih ŠK Kras nabiralo izkušnje Na mladinskem državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Terniju je nastopilo tudi šest najmlajših tekmovalcev ŠK Kras. V močni konkurenci so nabirali predvsem izkušnje, športne in ne samo, za nekatere je bila to šele prva izkušnja na državni ravni. »Od ostalih so tudi marsikaj odnesli, soočili so se z resnejšim pristopom do tekem, še posebej pa ugotovili, da ne gre več le za golo igračkanje, ampak je pomemben tudi pristop,« je povedala Sonja Milič. Med dečki sta nastopila Luca Ceppa in Matteo Parenzan, med najmlajšimi Nikita Koren, Darshika Bruni, Erik Fa-rinelli in Saša Paulina. Iz skupine se je prebil le Luca Ceppa, ki je nato izgubil v prvem krogu izločilnih bojev. Vsi ostali pa se niso prebili iz predtekmo-valnih skupin, tekmo in nekaj nizov je edina osvojila Nikita Koren. Vsi so si nastop zagotovili na deželnih fazah: na DP so se uvrstili trije najboljši iz vsake kategorije. PLANINSKI SVET SPDT: Predstavitev pohoda iz Rezije do Trsta V okviru 2. Slofesta, ki se bo jeseni v Trstu, pripravljata goriško in tržaško planinsko društvo poseben dogodek, štiridnevni pohod iz Rezije do Trsta. Udeleženci bodo štartali v sredo, 16. septembra iz Stolbice. V štirih etapah bodo prehodili dolgo pot iz Rezije, preko Benečije, Brd in Krasa. V Trst bodo prispeli v nedeljo, 20. septembra, ko bo na borznem trgu Slofest dosegal svoj višek. S pobudo želijo organizatorji simbolično povezati prostor, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Pobudo in s fotografskim gradivom opremljeno traso pohoda so organizatorji pred časom že predstavili v Gorici, jutri, 8. maja, pa jo bodo predstavili v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Začetek ob 20.30. Vabljeni. Dan v naravi za otroke Slovensko planinsko društvo Trst prireja v soboto, 9. maja 2015, prav poseben dogodek namenjen najmlajšim članom. Dan, ki ga bodo preživeli v naravi, bo poln doživetji. Sprehodu po dolini reke Glinščice ob spremstvu vodnikov bo sledilo spoznavanje narave in kulture gorništva. Zbirališče ob 9.00 uri v Boljuncu št.44, hiša pri Slavi. Izlet na goro Quarnan Pomladi, ko se narava odene v bujno zelenje, travniki in pašniki pa žarijo od pisanega cvetja, si še posebno že- limo v naravo, saj postane vsak izlet neizbrisno doživetje. Tak naj bi bil tudi izlet v prigorje Zahodnih Julijskih Alp, ki ga načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst za nedeljo, 17. maja 2015. Povzpeli se bomo na 1372 m visoko goro Quarnan, ki se kot široka travnata piramida, strmo dviga nad Huminom. Zbirališče ob 6.30 na trgu v Se-sljanu. Od tod se bodo pohodniki z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, odpeljali proti Humi-nu, točneje do kraja Montenars, kjer se bo začel naš vzpon. Pot je speljana najprej po gozdu, nad gozdno mejo pa se vije po strmem travnatem pobočju, ki je v tem času poraslo z vsakovrstnim cvetjem. Že med vzponom se pohodniku odpira čudovit razgled na Furlansko nižino, vse veličastnejši pa je z vrha, ko se odpre pogled tudi na bližnji Chiampon in na Mužce ter na celoten alpski lok. Izlet ni tehnično zahteven, premagati je treba 774 m višinske razlike; predvidene so 4 do 5 ur hoje. Za morebitne informacije in za prijavo pokličite na tel. številko 040 413025 (odgovarja Marinka). Ponatis naslovne strani zadnje številke Partizanskega dnevnika, kije izšel na današnji dan pred 70 leti v Trstu JOlet vsako jutro z vami ^ i o 5 -2. ; CC > - i % - es "C -Ji o C e -- o. O K O O o K N z o o o a O > v» O «J o / RADIO IN TV SPORED Četrtek, l. maja 2015 19 RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il ver-detto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. In-sinna) 21.15 Serija: Il commissario Montal-bano 23.45 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.10 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 21.55 Virus - Il contagio delle idee RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Kot krogla po Evropi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.0519.25 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Sule tracce del crimine 15.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.55 Serija: Delitti in Paradiso 17.05 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Serija: Nero Wolfe 21.20 Film: Je Suis Ilan - 24 Jours 0.25 Obiettivo Pianeta _RAI3_ 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.00 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.40 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Un amore all'improvviso (rom., '09, i. E. Bana, R. McAdams)23.00 Nad.: Scandal _RAI4_ 11.20 Heroes 12.05 17.45 Robin Hood 13.05 18.30 Andromeda 13.50 20.05 Star Trek Enterprise 14.35 90210 1 5.20 Heartland 16.05 Joan of Arcadia 16.55 Streghe 17.40 Novice 19.20 Doctor Who 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Film: Highwaymen (triler) _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 14.55 Il popolo degli oceani 16.00 Roma - Gerusa-lemme, le citta gemelle di Constantino 16.40 Tutti i segreti di un'opera d'arte 17.25 Novice 17.30 Generazione Y 18.00 Trans Europe Express 19.00 Europa tra le righe 20.00 Memo - L'agenda culturale 21.15 Pe-truška presenta 21.20 Koncert: Temirkanov, Haydn, Shostakovich, Dvorak 22.45 Pe-truška - Back in the URSS 23.15 David Let-terman Show RAI MOVIE 13.45 Film: La vendetta dell'uomo chiama-to cavallo (vestern) 15.55 Film: A piedi nudi nel parco (rom., '67, i. R. Redford, J. Fonda) 17.45 Novice 17.50 Film: I guardiani del faro (kom.) 19.30 Film: Storia di fifa e di col-tello - Er seguito d'er piu (kom., It., '72) IRIS 13.30 Film: Pierino colpisce ancora (kom., It., '82) 15.25 Film: Volesse il cielo! (kom., It., '02, i. V. Salemme) 17.20 Film: La schiava io ce l'ho e tu no (kom., It., '73) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 13.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Rotocalco Adnkro-nos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Košarka 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring LAEFFE 12.45 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 13.40 Jamie: Comfort Food 14.3518.35 Bourdain: Senza prenotazione 15.30 Un medico on the road 16.35 Silvia, pepe quanto basta 19.40 Novice 20.00 Posso dormire da voi? 21.00 Film: Un colpo da dilettanti (kom.) 22.45 Nad.: Xanadu - A luci rosse... 23.45 Film: We Want Sex (dram.) CIELO 21.20 Film: Virginia, la monaca di Mon-za (dram.) 23.35 Serija: Close to Home -Giustizia ad ogni costo _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 20.55 UEFA Europa League: Siviglia -Fiorentina 23.00 UEFA Europa League: Na-poli - Dnipro _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 23.30 Supercinema _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Le Ie-ne Show 12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.30 18.3G Fratelli in affari 17.30 Buying & Selling 19.15 Affari di famiglia 20.15 Top 2G Funniest 21.15 Film: Cime tempestose (dram., '92, i. J. Binoche) 23.05 Movie.Mag 23.40 Film: Second Name (horor, 'G2) 21.00 Film: Heat - La sfida (akc., '95, i. A. Pacino, R. De Niro) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: La libreria del mistero 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiam-me 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Serija: Providence 17.00 Cambio mo-glie 18.55 Dnevnik 0.50 La mala educaxx-xion 21.10 Film: Cuba Libre - La notte del giu-dizio (det.) _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 21.10 Affari a quattro ruote 22.55 Salt Lake 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Turbulenca 12.20 NaGlas! 12.35 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dosje 14.30 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 15.50 Nad.: V boju s časom 16.15 Točka preloma 17.25 0.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 9.00 Odprta knjiga 10.15 Dobro jutro 12.45 Odd.: Bleščica 13.20 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 14.25 Dok. film: Otroci na čakanju 15.25 Glasnik 15.50 Pričevalci 17.55 Košarka: Tajfun - Zlatorog, državno prvenstvo (m), četrtfinale, 2. tekma, pon. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Gala dobrodelni večer Olimpijskega komiteja Slovenije, pon. 21.00 Nogomet: evropska liga, Sevilla - Fiorentina, polfinale, prenos 23.00 Film: Šolski zvezek (dram., '13) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok.: Darovi narave 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Ples v temi (kom.) 22.30 Lynx _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.2017.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 20.00 MasterChef Slovenija 17.0018.55, 22.25 Novice in vreme 21.20 Serija: Epilog 23.00 Serija: Hiša iz kart 0.00 Serija: Obdarjen _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.50 Risanke 8.5511.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.45 Pazi, kamera! IRIS Četrtek, 7. maja Iris, ob 11.10 VREDNO OGLEDA Indagine su un cittadino al d i sopra di ogni sospetto Italija 1970 Režija: Elio Petri Igrajo: Gian Maria Volonte in Florinda Bolkan Šef rimske policije si želi dokazati teorijo, da lahko vsakdo opravi okrutni umor, ne da bi ga pri tem odkrili. Javnost tako izve o smrti Auguste Terzi čudovite ženske, ki ji je nekdo nasilno sodil. Preiskave gredo seveda v vse smeri a policijskemu predstojniku ne stopijo na prste. Naposled se sam prijavi policiji. Za glasbeno kuliso dela, ki je leta 1970 prejelo nagrado na festivalu v Can-nesu in oscarja za najboljši tuji film je poskrbel Ennio Morricone. 10.20 12.25, 12.40 Tv prodaja 10.35 Serija: Kamp razvajencev 12.55 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.25 17.05 Serija: Komisar Rex 14.25 Film: Glavni v hiši (kom.) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Hitri in mrtvi (vestern, '95, i. S. Stone, G. Hackman, R. Crowe) 21.30 Big Brother 23.00 Film: Pištole brez nadzora (akc., '90, i. G. Hackman) PLANETTV 10.55 Nad.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Talenti v belem 16.10 21.00 Bar 17.10 Nan.: Havaji 5.0 18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ta teden z Juretom Godlerjem 22.35 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Bar-kovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: Spopad s pomladjo - 9. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Notte-tempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 7. maja 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / I ä Sonce vzide ob 5.44 in zatone ^g ob 20.19 □ Dolžina dneva 14.35 Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 9.14 z 2003 - Po svežem jutru je § Sonce čez dan marsikje ogrelo zrak nad 30 °C. V Metliki se je temperatura povzpela kar do 33,6 °C, nenavadno vroče za maj je bilo tudi na Bizeljskem (32,4 °C). Na Kredarici je bil s 14,0 °C podrt dotedanji majski rekord. Danes: ob 5.40 najnižje -49 cm, ob 12.07 najvišje 26 cm, ob 17.42 najnižje -10 cm, Q ob 23.15 najvišje 35 cm. S Jutri: ob 6.16 najnižje -45 cm, ob 12.59 najvišje 23 cm, ob 18.29 najnižje -4 cm, ob 23.53 najvišje 27 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj C. -JO 500 m ........... 19 1000 m ..........15 1500 m ..........10 2000 m 2500 m 2864 m UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 7,5 in v gorah 8,5. Pred sto leti je bil rojen Orson Welles LOS ANGELES - Ljubitelji sedme umetnosti so se včeraj spomnili stoletnice rojstva ameriškega igralca, scenarista, režiserja in producenta Orsona Wellesa. Najbolj znan je po mojstrovini Državljan Kane, bil je tudi uveljavljen interpret Wil-liama Shakespeara. Obletnico naj bi počastil njegov zadnji nedokončani film The Other Side of the Wind, a se to ne bo zgodilo. Produkcijska družba Royal Road Entertainment iz Los Angelesa, ki je pridobila pravice, je kinematografsko projekcijo filma The Other Side of the Wind načrtovala na včerajšnji dan, toda po pisanju hollywoodskega kolumnista Jeffreyja Wellsa postprodukcija še ni končana. Prav tako filma, za katerega je Welles zapustil približno 40 minut posnetka, ne bodo prikazali na prihajajočem festivalu v Cannesu. Bivši nemški predsednik in njegova žena sta se pobotala HANNOVER - Bivši nemški predsednik Christian Wulff in njegova žena Bettina sta se očitno pobotala in znova živita skupaj. To je včeraj sporočil Wulffov odvetnik, več podrobnosti pa ni želel pojasniti, saj da gre za njune zasebne zadeve, je sporočila nemška tiskovna agencija dpa. Par se je sprl kmalu po Wulffovem odstopu s položaja predsednika Nemčije, na katerem je bil v letih od 2010 do 2012. Odstopil je zaradi korupcijskega škandala v zvezi z darili, ki jih je prejel, ko je bil ministrski predsednik Spodnje Saške. Na sodišču je bil sicer oproščen obtožb. zDravJe - Vsako leto vsaj 2 milijona novih okužb Aids še vedno velik problem »Včasih imam vtis, da se borim za življenje, za katerega nimam časa, da bi ga živel.« Tako je v filmu Dallas Buyers Club, pravil Matthew McConaughey v vlogi Rona Woo-druffa, kavboja, ki se je okužil z virusom HIV. Film, se odvija v osemdesetih letih, na žalost pa po več kot tridesetih letih je HIV še vedno hud in še zdaleč ne rešen problem. Ob koncu leta 2013 je bilo več kot 35 milijonov ljudi, okuženih z virusom HIV, vsako leto pa je vsaj 2 milijona novih okužb. Pri tej globalni pandemiji ni videti konca in to ne le zaradi številnih znanstvenih težav, ampak tudi zaradi mitov, ki jo zaznamujejo. Tisti, ki se borijo, da bi izkoreninili virus, se pogosto borijo tudi proti predsodkom, ki jih je težko razčleniti. Ravno zato se je Jay Levy, eden prvih raziskovalcev, ki je izoliral virus, odločil, da objavi v znanstveni reviji Trends of Molecular Medicine nekatere ključne pojme, ki niso bili dovolj poudarjeni v več kot tridesetih letih borbe proti virusu. Cilj raziskovalca je, da bi se ne ustavila diskusija glede virusa in predvsem, da bi se ta diskusija razvila v pravih pogojih. Zato je treba usmeriti pozornost znanstvenikov, in ne samo njih, v pravilno perspektivo. Od prvega odkritja do današnjih dni, se včasih govori o virusu, tako da se izpušča potencialno koristne ideje in poudarja samo negativne lastnosti, ponavlja znanstvenik v prispevku. V svoji študiji se raziskovalec dotakne šestih ključnih tem, povezanih z virusom HIV. Teme so zelo preproste in zato potencialno učinkovite. Te so: Je okužba z virusom HIV univerzalno usodna? Prirojen imunski odziv telesa je enako pomemben kot adaptivni imunski odziv? Kako se celice CD8 + T borijo proti virusu HIV? Kdaj je treba začeti s protiretrovirusnim zdravljenjem? Kakšne strategije je treba upoštevati za cepivo proti virusu HIV? Kateri pristop je treba spodbujati pri zdravljenju HIV? Odgovoriti podrobno na ta vprašanja, poudarja Levy, ni enostavno. Izziv pa je tudi ta. Na podlagi svoje izkušnje raziskovalec opozarja, da diagnostici- ranje virusa HIV ni več smrtna obsodba. Pri nekaterih se bolezen ne pojavi ali pa se pojavi z leti zamude. »Lahko se veliko naučimo o preprečevanju bolezni in okužbe s preučevanjem prav teh izjemnih ljudi, ki so preživeli brez aidsa ali so preprečili okužbo,« pravi raziskovalec. Imunski sistem, prva linija obrambe pred virusi, igra ključno vlogo, zlasti če upoštevamo ljudi, ki so bili večkrat izpostavljeni virusu, vendar niso bili okuženi. Imunski sistem je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic in organov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni. Če bi ga podro- bno preučili, bi verjetno bolje razumeli mehanizme okužbe in metode za preprečevanje bolezni. Če pa govorimo o terapij, nadaljuje raziskovalec, čeprav ne moremo zanikati uspeha, ki so ga imela protiretrovirusna zdravila pri zmanjševanju virusne obremenitve in koliko so ta pomagala ljudem, da živijo razmeroma normalno življenje z virusom, je raziskovalec povedal, da je malo skeptičen. Ta zdravila, pogosto predpisana že od začetka, imajo dolgoročne stranske učinke, ki vključujejo poškodbe na ledvicah in jetrih. »To je tako, kot da bi bili pod večno kemoterapijo,« pravi raziskovalec. Možnost uporabe terapije kot preventive je treba skrbno oceniti, ker danes ne vemo, na primer, če bi lahko vodila v razvoj odpornih sevov. O možnostih ozdravitve in cepiva pa Levy pravi, da smo, žal, še vedno na odprtem morju, čeprav verjame v pristope, ki se poskušajo boriti proti virusu s povečanjem odziva imunskega sistema proti temu. Prav v zvezi s tem raziskovalec pravi, da je tudi razvoj cepiva proti virusu HIV usmerjen ne samo k učinkovitemu ustvarjanju protiteles za nevtralizacijo virusa, ampak tudi, da bi izboljšalo proti-virusni odziv celic imunskega sistema, zlasti naravnega. Levy zaključuje: »Vprašati se moramo, če zanemarjamo ali ignoriramo nekaj, kar bi nam lahko dalo boljši odgovor, ker smo se oprijeli nečesa, kar izgleda dobro, že zdaj.« Helena Pertot nemčiJa Opustošenje s tornadom in smrtno žrtvijo HAMBURG - Sever Nemčije je včeraj ponoči prizadelo močno neurje. V kraju Butzow je pustošil celo tornado, ki je povzročil veliko škodo. V Hamburgu je neurje zahtevalo tudi smrtno žrtev, številni so bili poškodovani. Najhuje je bilo v kraju Butzow pri Rostocku, ki ima okoli 8000 prebivalcev. Po navedbah tamkajšnjih prebivalcev je v kraju pustošil tornado in trgal strehe s stavb. Med drugim je razkrilo tamkajšnjo bolnišnico in dom za ostarele. Gasilci so imeli več kot 150 intervencij. Župan Christian Gruschow je opisal, da je neurje povzročilo ogromno škodo. Po cestah ležijo ostanki strešne kritine in ostrešij ter številni kovinski deli. Center kraja so zaradi ruševin do nadaljnjega zaprli. V dveh tamkajšnjih šolah so odpovedali pouk. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo zaradi razbitin, ki jih je s seboj nosil veter, poškodovanih najmanj 30 ljudi. Koliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, še ni jasno. Za prizadete so uredili začasna zatočišča v dveh športnih dvoranah. Po navedbah dpa se bodo mnogi verjetno v svoje močno poškodovane stavbe lahko vrnili šele konec tedna.