Posamextia štsvllka l Dih. Sf@¥. 1S4. jPöithlha'pavialirana. V Ljubljani, v četrtek 2. avgusta 1923, leto I. Izhaja vsak dan zjutraj, fzvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.233. Ugoden trenutek. Današnja doba nosi pečat krutega in brezobzirnega materijalizma. Vsak misli le na svoj dobrobit in ga pri tem prav nič ne ženira, če si svoj položaj zboljša na škodo drugih. Da se le njemu godi dobro ni ugodno, to je glavno. Ako radi tega trpijo drugi pomanjkanje in točijo solze, to mu je deveta briga. Prav iste simptome, kakor pri posameznikih vidimo v človeški družbi, ko se skušajo nekateri sloji razviti in povzpeti na gmotno in moralno površje na Škodo drugih. Pomanjkanje altruističnega čuta, ki ne gleda samo na sebe, ampak na splošnost in celoto, je opažati vsepovsod. To je dandanes tista rak rana, ki razjeda človeško društvo in ovira ozdravljenje narodov in držav. Od tod izvirajo vse težkoče, s katerimi se morajo boriti današnji narodi in države. Po tako silni krizi, kakor jo je povzročila svetovna vojna, bi bilo predvsem potreba idealnih, delovnih in požrtvovalnih ljudi, ki bi mislili na skupnost, ne pa sami na sebe, ki bi skušali ublažiti ostra nasprotstva med posameznimi sloji, strankami in plemeni, kamor jih je zanesla vojna in pa preteklost. Vsem bi moral lebdeti pred očmi glavni in končni cilj: ozdravljenje človeške družbe in konsolidacija države, ne pa trenutni osebni, strankarski, ali pa plemenski dobiček. Zakaj le v harmoničnem razvoju vseh slojev človeške družbe je bodoča sreča skupnosti in posameznikov. V njem je pa tudi moč in blagostanje države. Krivdo današnjim težkim razmeram iščemo in vidimo le v državi in v vladi ter ne pomislimo, da je le naravna in logična posledica preteklega in polpreteklega časa in da sploh ne more biti boljše, pa naj bi bila trenutno ta ali ona vlada na čelu. Nobena vlada ne more delati čudežev. Ozdravljenje bolnega organizma se ne izvrši črez noč, ampak Potrebuje predvsem poleg dobrega zdravnika posebno mnogo časa, ki je najboljši zdravnik. Prav isto je pri konsolidaciji države zlasti take, ki je toliko trpela, kakor je naša. Ako upoštevamo objektivno vse činjenice preteklosti, moramo priznati, če hočemo biti pravični, da je v splošnem pri nas mnogo boljše, kakor bi kdo pričakoval z ozirom na našo preteklost Vse novonastale plemenske države kakor n. pr. svoj Čas Nemčija in Italija, so se morale boriti spočetka z neprimerno večjimi težkočami, kakor pa smo jih imeli in jih imamo še danes mi. In vendar so postale velike in močne. Le ,mi naj bi omagali na pol pota in vrgli Puško v koruzo, ko imamo mnogo lažje stališče in neprimerno manj težkoč! Zato je in ostane le pobožna želja naših številnih zunanjih in notranjih sovražnikov, da bomo s svojo neslogo in Prepirom zapravili komaj priborjeno svobodo in samostojnost. Svoboda in samostojnost sta preveč drago odkup-ijeni, da bi ju mogli tako lahkomiselno zapraviti. Res je sicer, da nas razvito strankarsko življenje slabi in deloma ovira pri velikem delu za boljšo bodoč-nost. Res pa je tudi, da je ravno to strankarstvo obenem dokaz, da nimamo v nobenem oziru trenutno kake ve-hke nevarnosti, ki bi lahko usodepolno uplivala na naš razvoj in bi nas vrgla iz tira in začrtane poti. Uverjeni smo, da bi ob kaki resni veliki nevarnosti črez noč potihnili notranji boji in bi se kljub vsemu zabavljanju in demagoštvu zbralo devet desetin našega troimenega naroda pod skupno zastavo v obrambo naših pravic. Od vlade in države se dandanes pričakuje vseh mogočih in nemogočih stvari. Kjer žuli čevelj kmeta, je temu kriva vlada, oziroma država, vlada, oz. država sta zakrivili težki položaj delavstva in javnih nameščencev, prav ti dve ovirata uspešen razmah trgovstva, obrtništva in industrije. Za vse dolžimo vlado in državo. Vsak vidi le svoje tež-koče,. svoje gorje, za druge se niti ne zmeni. Od tod izvira dandanes toliko zabavljanja in nezadovoljstva, ki je postalo splošna bobezen. Pri vsem tem pa se ne pomisli, da je država kompliciran aparat, v katerem se giblje in vrti stotine koles od najmanjšega do največ-iega, v katerem deluje tisoče in tisoče zobcev. In ako se le eden zlomi, občuti ta nedostatek cel aparat. In ako se ta apaiat izpopolnjuje, se mora izpopolnjevati harmonično in v tistem razmerju, v Katerem je sestavljen. Kaj in pa kdo pa -ie država, od katere pričakujejo tisoči h seje ministrskega sveta. IZGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ŠTIP—VELES. Beograd, 1. avgusta. (Z) Danes predpoldne od 10. do 12.30 je bila seja ministrskega sveta. O rekonstrukciji vlade se ni razpravljalo, pač pa je bilo vzeto v pretres vprašanje železniškega mosta med Beogradom in Pančevim. Minister za promet g. Velizar Jankovič je poročal, da je prejel dve ponudbi. Eno od Uniona, za katerim stoji Stin-nes in Siemens in drugo od Eisenbahn-Dumningen. Ta zadnja ponudba je cenejša, a ona od Uniona mnogo solid-nejša. G. minister Jankovič je predlagal, da se sprejme ponudba Uniona. Toda temu se je protivil g. dr. Stoja-dinovič, češ, da se na ta način ne morejo vršiti nabave. Ker se je večina izjavila proti predlogu ministra Jankoviča, je bilo sklenjeno, da se razpiše nov natečaj na 15 dni in da se interesenti povabijo, da predložijo pismene oferte, katerim naj priložijo garantna pisma in kavcijo od enega procenta skupne vsofe v 'dolarjih. Garantna pisma morajo biti izdana od znanih in uglednih evropskih bank. Rok dobave je odrejen na deset let. Nato je ministrski- svet odobril izgradnjo železniške proge med Štipom in Velesom. Izgradnja je poverjena posebnemu odboru. Na podlagi načrta g. ministra dr. Jankoviča mora biti ta proga gotova do 24. oktobra in izročena takoj prometu. Proga bo stala 50 milijonov dinarjev. Vojna uprava bo dala na razpolago pet pijonirskih bataljonov, da pomagajo pri gradnji. Beograd, 1. avgusta. (B) Zju traj je dopotoval v Beograd ministe, za zunanje posle g. dr. Momčilo Nin-čič. Dr. Ninčič je prisostvoval današnji ministrski seji. Ker je bila ta seja posvečena fesortnim poslom, je bilo njegovo poročilo o konferenci v Sinaj! odloženo za prihodnjo ministrsko sejo, ki se bo po vsej priliki vršila jutri. Delovni program narodne skupščine na jesenskem zasedanju. Beograd, 1. avgusta. (B) Program bodočega dela v jesenski skupščini je določen tako, da bi se poleg proračuna in morebitnih dvanajstin za oktober, november in december imeli sprejeti sledeči zakoni: Zakon o centralni upravi, zakon o zborovanju in o društvih, tiskovni zakon, zakon o ureditvi mestnih občin, invalidski zakon, zakon o pravoslavni cerkvi, kakor tudi vsi ostali zakoni, ki so bili dosedaj predloženi skupščini, in katere so že poedini odbori vzeli v delo, tako n. pr. zakon o železniškem osobju, zakon o sodnikih, zakon o srednjih šolah, zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji, zakon o kolonizaciji in eksproprlaci]!. Vlada je mišljenja, da bo ves ta posel mogoče dovršiti do novega leta. Odnošaji z Bolgarsko. NOVI BOLGARSKI POSLANIK V BEOGRADU. — BOLGARSKO IZZI- VANJE Beograd, 1. avgusta. (Z) Včeraj je pooblaščeni minister g. Nešič sprejel novega bolgarskega poslanika g. Vaša-revskega. Ob tej priliki je bilo domenjeno, da se počaka na prihod ministra za zunanje zadeve g. dr. Ninčiča, ki ga bo uradno sprejel. Določen je tudi dan, ko sprejme g. Vašarevskega Nj. Vel. kralj v svečani avdijenci. Ob tej priliki preda Vašarevski tudi svoja akreditiv-najpisma. Danes je g. Nešiča posetil tudi grški poslanik na našem dvoru g. Mau-rudls, ki je pred odhodom na dopust predstavil g. Nešiču svojega opravnika poslov. Beograd, 1. avgusta. (Z) Povodom prihoda novega bolgarskega poslanika v Beograd se v vladnih krogih mnogo razpravlja o zborovanju ilinden-ske organizacije, ki je sklicana za 5. avgust, ko se bo proslavljala 20 letnica ustaje. Vlada smatra to proslavo pod okriljem vlade g. Cankova kot izzivanje, ker je v popolnem nasprotju z duhom izjav vlade g. Cankova o priliki nastopa in je hkrati naperjen proti niškemu sporazumu, ki ga je v imenu Bolgarske sprejel StambolijskL Radić obraća... Zagreb, 1. avgusta. (Z) V svojem listu piše danes Radič o zagrebškem protokolu z evropskega stališča. Radič napoveduje, da bo izdal protokol tudi v nemškem prevodu v Berlinu in v angleškem prevodu v Londonu. Zagreb^ 1. avgusta. (Z) Velika kmetska svečanost, ki naj bi se vršila v Zagrebu 19. avgusta, je po sklepu vodstva HRSS odgođena in sicer kakor pravijo zaradi političnih in policijskih razmer. HRSS je pozvala svoje pristaše, da na mesto svečanosti zbirajo za volilni sklad. Zagreb, 1. avgusta. (Z) Likvidacija pokrajinske uprave je že popolnoma pripravljena in bi se v prav krat- kem času moglo začeti z definitivno izvedbo. Likvidacija se bo izvršila stop-njema, da ne bi se zaradi tega izzvala nezadovoljnost. Pristojnosti posameznih odsekov se preneso na posamezna ministrstva, kjer se bo vse centraliziralo v duhu Vidovdanske ustave. Spisi, ki se nanašajo na rudarsko in gozdarsko upravo, so že pripravljeni, da se preneso v Beograd. Delo likvidacije se nadaljuje intenzivno in tiho. Do jeseni bi morala biti popolnoma izvedena likvidacija pokrajinske uprave in Hrvatska razdeljena na oblasti. Vlada g. Pašiča ne bo preje razpisala volitev, predno se ne izvrši razdelitev države na oblasti. Kakor govore, bo vlada potem poskušala, da se sporazume s HRSS. Ce to ne bo šlo, se bo ustvaril blok ustavotvornih strank. in milijoni čudežev in rešitve? Država smo mi sami in v nas samih leži rešitev vprašanja in zboljšanje razmer. Pomislimo nekoliko na naše brate in sestre, ki so ostali v neodrešeni domovini. Kako se godi tem ljudem in kako vroče si želijo, da bi tam zavladala naša, od nas samih toliko obrekovana in omalovaževana država. In ako bi bila usoda in vojna sreča zahtevala drugače In bi bili mi vsi danes v tem ali onem suženjstvu, bi gotovo delali vsi složno, da bi si priborili to, kar nam je padlo kot zrelo jabolko takorekoč samo od sebe v naročje, da bi postali svobodni in samostojni. Zakaj tudi drugod se ne cedita mleko in med, kakor vemo in vidimo. Povsod se je treba boriti in delati za obstanek. Prav je in potrebno, da se nedo-statki in napake kritizirajo. Le na ta način jih spoznamo in se ognemo njim in njihovim težkim posledicam. Pač pa ni na mestu, da se pri tem uganja de-magoštvo, da se pozablja in docela pušča iz vidika glavni cilj: dobrobit narodno in državne samostojnostL Vsaka stvar ima svoje meje in naj bi jih imela tudi kritika v političnem življenju. Sami se zavedamo, da smo na pravi poti do konsolidacije in srečnejše bodočnosti. To priznavajo na tihem tudi naši politični nasprotniki v srcu in na tihem seveda. Jo uvidi tudi zunanji svet, ki motri naše dejanje in nehanje z bolj kritičnim in objektivnim očesom, kakor pa mi sami. Zato je pa v prvi vrsti v nas samih in sicer prav vseh, komur je dobrobit države in naše bodočnosti pri srcu, da to velikopotezno delo po svojih močeh podpiramo, ne pa oviramo. Vsa dejstva kažejo, da je naša vlada na pravi poti in da gremo s tako sigurnostjo boljši bodočnosti nasproti, kakršne še nismo občutili sami v sebi od osvobjenja sem. Zato pa zgrabimo ugoden trenutek z obema rokama, imejmo malo več potrpljenja in obzirnosti do države In vlade, več sočutja do svojih sobratov In več resničnega dela za skupnost, pa če nam skoro vziti solnce lepše bodočnosti \ Reško vprašanje. ITALIJANSKE VESTI O Sušak, 1. avgusta. (Z) Po vesteh iz Rima je včeraj nadaljevala paritetna komisija pod predsedstvom senatorja Quartierija svoje delo. Ta prva seja se smatra kot predkonferenca. Na tej seji sta podali obe stranki svoja naziranja o reškem vprašanju. V diplomatskih krogih se smatra, da je to vprašanje stopilo v novo fazo rešitve. To je sedaj predmet dolgih in napornih pregovorov med Beogradom in Rimom. Za seda] so preuranjene vse kombinacije, ker bo novo delo paritetne komisije dovedlo ali do definitivne rešitve ali do konstatacije, da se ne more priti do sporazuma glede rešitve tega vprašanja na zadovoljstvo ene in druge stranke. Iz oficijelnih krogov se je doznalo, da so fantastične vse kombinacije našega časopisja, tako tudi one, ki govore o kompenzaciji za Zader. Zader ne sme priti v nikako kombira-djo. Razen pregovorov, ki jih vodimo mi in Italijai, zahteva Italija, da se naša država izjavi, kaj namerava. Italija je v Opatiji šla do skrajne meje popuščanja. A sedaj je na kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da voli, ali stavi SEDANJEM POLOŽAJU. nove predloge, ali da se vprašanje iznova vzame v pretres na novi osnovi. V diplomatskih krogih se poudarja, da ne manjka dobre volje na obeh straneh. To se najbolj vidi na tem, ker je bilo politično delo p:: tne komisi- je tako dolgo prekinjeno „ se je za to marljivo delalo na vzpo.-.avitvi gospodarskih in trgovskih zvez. Beograd, 1. avgusta. (B) »Novi List« poroča iz Rima: Italijanski in ju-goslovenski delegati so se sestali danes k seji, ki je trajala eno uro in na kateri so jugoslovanski delegati razložili stališče svoje vlade. Misli se, da dogovori ne bodo dolgo trajali in cia bodo zaključeni s koncem meseca avgusta. Beograd, 1. avgusta. (B) Italijanski poslanik v Beogradu marchese Negrotti je posetil danes dopoldne v ministrstvu za zunanja dela g. Nešiča, pomočnika zunanjega ministra in se je ž njim dalje časa razgovarjaL Ta Ne-grottijev poset se spravlja v zvezo ž nadaljevanjem pregovorov paritetne komisije za rešitev reškega vprašanja v Rimu. Pred vzpostavitvijo odnosajev z Rusijo. PRIPRAVE ZA TRGOVINSKO POGODBO. — VPRAŠANJE RUSKIH BEGUNCEV. Beograd, L avgusta. (Z) Končane so vse priprave za sklenitev trgovinske pogodbe in konvencij z Rusijo. Našemu predstavniku v Pragi g. Lazareviču so dana podrobna navodila. Ko bo ta pogodba sklenjena, se bo pripravljala vzpostavitev diplomatskih odno-šajev med našo vlado in Moskvo. Če se bo videlo, da vlada v Moskvi res želi prijateljskih odnošajev z našo državo, se bodo ti odnošaji v najkrajšem času uredili. Predhodne dogovore bo vodilo naravnost z Moskvo naše poslaništvo v Pragi. Ko bo teren sondiran, bo naša vlada sklenila definitiven sporazum in obnovila diplomatske odno-šajek Glede na to obnovo odnošajev z Moskvo izraža veliko število ruskih beguncev svojo skrb, ker menijo, da se bo zanje ustvaril težak položaj. Vendar pa se jim ničesar ne bo zgodilo/ ker bo naša vlada v polni meri upoštevala tudi ruske begunce in izseljence. Tudi moskovska vlada je obvestila našo vlado, da so politični krivci amnestirani in da se izseljenci morejo brez skrbi vrniti v Rusijo. Predhodne dogovore bo g. Lazarevič začel še ta mesec. Izgleda, da bo došlo do definitivnega sporazuma. Sinajska konferenca in Bolgarska. Beograd, 1. avgusta. (B) Glede na časopisne vesti iz Sinaje, ki jih je priobčilo oddelenje za štampu 30. julija tl. in v katerih se trdi, da so ministri za zunanje zadeve držav Male antante v vprašanju Bolgarske složni v tem, da ni nikakega razloga za vzpostavitev normalnih odnošajev z Bolgarsko vse dotlej, dokler nova vlada v Sofiji ne dokaže, da bo izpolnila svoja miroljubna obetanja objavlja Presbiro: Pooblaščeni smo kategorično izjaviti, da te trditve ne odgovarjajo pravemu stanju stvari in da v tem pravcu ni bilo ničesar sklenjenega. Madžarska in Mala antanta Beograd, 1. avgusta. (B) »Vreme« javlja iz Budimpešte: Predsednik parlamenta Huszar je izjavil dopisniku »Magyar Hirlapa« povodom konference v Sinaji, da je prišel trenutek, da se Madžarska direktno sporazume s svojimi sosedi in uredi svoje odnošaje z njimi. Huszar smatra, da so za slične korake razpoloženi tudi sosedi Madžarske, zlasti Češkoslovaška, Na vsak način se bo zadeva bolje uredila s pregovori med interesiranimi vladami, kakor pa s polemiko preko časopisja. Beograd, 1. avgusta. (B) So-trudnik »Az Esta« poroča, da je našega ministra zunanjih zadev, g. dr. Ninčiča, za časa njegovega bivanja v Si-haji zaprosil za razgovor, v katerem je v glavnem dobil odgovor na vprašanja glede najaktualnejših političnih prilik ne samo naše države, ampak tudi držav Male antante. Na vprašanje o madžarskem posojilu je g. dr. Ninčič potrdil, da je kontrola zaveznikov nad madžarskimi financami prvi pogoj za dovolitev posojila. Glede madžar. manjšin v naši državi }e minister izjavil, da vživajo pri nas popolno enakopravnost in izrekel željo, da bi bili Madžari v naši državi lojalni državljani. Ali ste že obnovili naročnino za 3utranie Novosti? Zadnja irtoieimka poročila. HARDINGOVA BOLEZEN. San Francisco, 31. jul. Zboljšanje, ki je prejšnjo noč nastopilo v zdravju predsednika Hardinga, traja dalje. Bolnik zavživa hrano in boljš# spi. ANGLEŠKA BELA KNJIGA. Berlin, 1. avgusta. »Europa Ex-pres« poroča iz Londona, da bo angleška vlada objavila belo knjigo, ki bo obsegala vse listine, ki se nanašajo na razprave s francosko in belgijsko vlado. Knjiga bo izšla baje še pred debato v spodnji zbornici, ki je določena za prihodnji četrtek. SAMOMOR PREDSEDNIKA KITAJ« SKE REPUBLIKE. London, 1. avgusta. »Times« poročajo iz Rige: Po neki vesti iz Harbina se je predsednik kitajske republike baje poskusil sam umoriti. Ustrelil se je * samokresom in se težko ranil VELIK POŽAR. Innsbruck, 1. avgusta. Kakor poročajo listi iz južne Tirolske, je v nedeljo ponoči v Malleju velik požar upepelil 8 hiš. 13 rodbin je brez strehe. Neki gasilec se je pri ognju smrtno pone« sre čil. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 1. avgusta. (Uradno.) Nastop zapadnoga vremena v severnih alpskih deželah je prinesel dež. Na Dunaju je znašala množina dežja 29 milimetrov. Dopoldne se je toplina znatno znižala. V severnih Alpah je deževalo. Južno gorskega grebena je nekaj boljše. Pozno popoldne se je vreme zboljšalo. Napoved: Hitro zboljšanje, jasno, zvišanje temperature, vreme zopet negotovo. Daftašrgis prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Hiša pod snegom«. Kino Ideal: »Samson in Delila«. Kino Tivoli: »Otroci teme«, II. del; Borba svetov. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkocl na Mestnem^ trgu in Kamor pri glavnem.kolodvoru. '•""-------------------- Beosrajsko pismo. , (OD NAŠEGA STALNEGA POLITIČNEGA DOPISNIKA.) Skupščinsko zasedanje se je prekinilo do 20. septembra. Poslednje seje so bile zelo interesantne. Pri glasovanju o uradniškem zakonu so demokrati zapustili dvorano z velikim protestom (po slovensko: godrnjanjem). Za' njimi so odgodmjali zemijoradniM. Slovenska ljudska stranka je pa ostala v dvorani in kot čvrsto načelna opozicija glasovala zoper. Turki izpod Spaihijeve »stave pa sploh niso prišli k seuH, ker so odšli v Sarajevo na svoj praznik »kurban bajram«. Ti ljudje imajo namreč Vedno kakšen domač praznik ali p:a vsaj veliko konferenco stranke in morajo v Sarajevo, kadar je položaj v skupščini nekoliko kritičen. To je bil nov dokaz; kako je razdrapana naša opozicija. Vsaka strančica ima svojo taktiko! Ne sme se samo reči: opozicija ima toliko in toliko glasov, a' vlada' toliko. Treba je tudi pogledati, kakšni so ti glasovi. Opozicija more šele takrat vreči vlado, če bo sposobna sama prevzeti Vlado, to je, ko se bodo lepo složili Korošec, 'Žerjav, Pucelj, Radič, PrMčevSč la še mnogo drugih. Po tem glasovanju je nastala Buda jeza med demokrati in slovensko ljudsko stranko. Demokrati so očitali SLS, da jih je pustila na cedih; in ni držala z ostalo opozicijo. SLS ovci so odgovarjali, da so polnoletni in lahko delajo, kar hočejo. Tudi jih ni nikdo najel k plačal, da bi šli iz dvorane. Samo na sebi jo bilo res nekoliko frapantno, da so v tem slučaju SLS izmed cele opozicije postopali najmileje in dvignilo se je proti njim očitanje, da so bili ad boe kupljeni od radikalcev. V resnici je bila pa samo majhna računska špekulacija. Demokrati sc videli, da so njihove vrste strašno, redke, Pia so mislili, da fo najbrže sejo »špri-calo« tudi nekaj radikalcev. Dalije so mislili, da bodo tud! muslimani % Južne Srbije odsotni radi »kurban bajrama«. Za1 kvorum je potreba 104 poslance, radikalcev je 108, z džemijetom in Nemci imaijo največ 132 glasov, Akb torej odide džemijet in manjka Še nekaj Nemcev ih radikalcev, ni več kvoruma. Demokrati so torej mislili, da onemogoče kvoriim, če gredo oni in cela opozicija iz dvorana Na svoje veliko začudenje in Jezo so pa videti, da SLS ne gre iz dvorane obenem z ostalo opozicijo. SLS je namreč kombinirala najbrže sledeče: če gremo iz dvorane, skupščina ne bo sklepčna in radikalci pridejo v zadrego. Todai nam bo od tega malo koristi. K večjemu bi primorali radikalce, da se zopet pogajajo z demokrati in tako bi zopet utegnilo priti do koalicije. Če pa ostanemo v dvorani in nas radikalci potrebujejo za glasovanja se lahkd dobto prodamo. Tako so pustili svoje zaveznike demokrate na cedilu in ostali. Radikalci pa tudi niso neumni ljudje in nikakor niso marali priti v položaj, da v poslednjem trenotku barantajo z SLS, da jim omogoči sklepčnost. Držali so vse svoje ljudi zbrane, ter jih pri glasovanju poklicali v dvorano. Poleg tega so se dogovorili poprej s Tur-1 ki, da ne odpotujejo na »kurban bajram« pred koncem zborovanja. Prišlo je do glasovanja in vlada je imela 121 glasov, opozicija (SLS) pa 21. Tako so se poslanci SLS zaračunali v svoji špekulaciji, Biti so popolnoma nepotrebni za sklepčnost. Zaračunali so se pa tudi demokrati, da ne bo sklepčnost. Zakon za činovnike napada opozicija zlasti radi takozvanih prehodnih določb. Z dnem, ko stopi zakon v veljavo, so vsi uradniki postavljeni na razpoloženje in sprejemali se bodo na novo. Toda ta odredba je neobhodno potrebna, da je mogoče izvršiti redukcijo uradništva. Saj je ravno časopisje slovenske ljudske stranke največ pisalo, kakoi je naše uradhištvo nesposobno in nepošteno. Istotako se je od vseh strani zahtevalo, da se mora zmanjšati število uradništva. To je pa mogoče izvršiti samo na' ta način, kakor so sedaj odrediti radikalci Krajem vojne smo imeli po različnih zemljah različne takozvane »narodne vlade«; ki so sprejemale vse mogoče stare avstrijske uradnike — sposobne in nesposobne, brez ozira na to, če jih bo s čim plačevati. Pokrajinske vlade so se često menjavale, a istotako tudi centralne vlade. Vsak nov poglavar je nastavljal nove ljudi od svoje stranke, stari so pa tudi ostali. Tako je bilo uradništva vedno več, delalo se je pa vedno manj. Btio je potrebno, da se s tem prečisti In odstavijo vsi uradniki, ki niso potrebni ali niso sposobni To je pa mogoče samo na ta način, da se vsi postavijo na razpoloženje, potem pa iztezajo novi, samo potrebni in sposobni in taldi, ki ljubijo našo državo. . Drugega) dine — v sredo — je bila poslednja seja in doživeli smo nov interesanten prizor. Na dnevnem redu je bilo poročilo imunitetnega odbora, da se neki poslanci izroče sodišču. V tem številu so bili poslanci najrazličnejših strank; radikalci, demokrati, zemljoradnik?, celo edini slovenski »kmetijac« Pucelj in federalisti. To ni nobeno preganjanje; to je čisto navadna parlamentarna formalnost in take stvari se rešavajo h vsakem parlamentu v poslednji seji. Sedaj je pa jugoslovenski klub (SLS) podal oster protest in z godrnjanjem odšel iz dvorane, demokrati so pa glasovali za vlado. S tem je bilo zasedanje končano in pričete! so se parlamentarne počitnice — to ss pravi; počitnice samo za poslance, slasti za one iz opozicije. Ministri morajo delati tudi v tej vročini, ravnotako dielajo različni odbori Treba je pripraviti zakonske načrte za jesensko zasedanje. Ko se bo septembra zopet zbrala skupščina, bo našla zelo mnogo dela. V tem kratkem zasedanju je skupščina naredila pet postav — vse od velike važnosti. V naši kraljevini se še nikdar ni toliko delalo. Najslabše je bilo takrat, ko je še sedela v vladi SLS. Takrat se sploh ni nič delalo. Tudi pod koalicijsko vlado je šlo z delom jako težko. Ako pa sedaj pogledamo izvršeno delo, moramo priznati, da se naš parlamentarizem silno popravlja. V jeseni pridejo na red zakoni, M so v zvezi z uradniškim zakonom (železniški, sodnijski, profesorski), potem državni proračun in različni drugi zakoni, ki so temeljnega pomena; Pride tudi tiskovni zakon, ki bo postavil na zdravo podlago naše časnikarstvo. Tako gre radikalna stranka mirno dalje svojo pot in izvršuje svoj program — brez ozira na napade od različnih strani. Vztrajno in solidno delo je najboljša reklama za stranko. Organizacija NRS. — Srezka konferenca za novomeški srez se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol enajstih dopoldne v Narodnem domu v Novem mestu s sledečim dnevnim redom: < 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku in pozdravni govori, 2. Poročilo srezkega tajništva o razvoju in delovanju stranke. 3. Poročilo ministra n. r. dr. Niko Zupaniča o splošni politični situaciji v državi. 4. Poročilo glavnega tajnika o razvoju in taktiki Narodne radikalne stranke v Sloveniji 5. Volitve. ~ 6. Gospodarske potrebe sreza. 7. Slučajnosti. Glavno tajništvo je razposlalo na vse predsednike in podpredsednike krajevnih organizacij tozadevna vabila. Vabijo pa se tudi ostali člani stranke, ki bodo imeli posvetovalen glas. Zato pa, člani NRS iz novomeškega sreza, pohitite tega cine v Novo mesto na srezko konferenco, kjer se bomo pogovorili o organizacijskih korakih! —■ Glavno tajništvo. — Bojanci. V Bojancih v Belikrajni Se je vršil občni zbor krajevne organizacije NRS; na katerem so bili izvoljeni: predsednik Stevo Vrlinič, ki je obenem tudi tajnik; podpredsednik Rade Radojičič; odborniki: Javo Vrlinič, Simo Radojičič, Niko Vrlinič, Simo Vrlinič. Vsi odborniki so kmetje. Krajevna organizacija šteje do danes 49 članov, kar je vseikako vredno pohvale. Imena gg. odbornikov nam jamčijo, da se bo organizacija: krepko razvijala1. — Hrastnik. Na ustanovnem občnem zboru 30. julija so bili izvoljeni v odbor krajevne organizacije NRS sledeči gg.: predsednik Poboljšaj Franc; podpredsednik: Draksler Ivan, tajnik Kralj Ivan, blagajnik Končar Anton; odborniki1: Šumaj Anton, Kozlevčar Alojz, Trampuš Franc, Krajšek Ivan. Krajevna organizacija NRS v Hrastniku se je pričela krepko razvijati. — Trbovlje,. V nedeljo 5. t. m. se vrši ob štirih' popoldne izredni občni zbor krajevne organizacije NRS s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Sprejem članov. 3. Določitev članarine. 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti Opozarja se vse člane, da je navzočnost obvezna! — Mojstrana-Dovje. V odbor Krajevne organizacije NRS sta bila še delegirana gg. Tomaž in Ivan Skumavc. Krajevna organizacija se pridno giblje. — Opozorilo. Vse krajevne organizacije, kakor tudi zaupništva so dolžna tedensko vsaj enkrat poročati o položaju, da je na ta način glavno tajništvo informirano o stanju. — Opozarjamo tudi še krajevne organizacije, da naj se obračajo za vse informacije na glavno tajnštvo ne pa na sosedne krajevne organizacije, da ne bodo na ta način nastajale nepotrebne zmeda — Glavno tajništvo. KOMUNISTIČNO DELOVANJE V NEMČIJI. Moskovska vlada je odposlala v Berlin Radeka, da organizira komunistično propagando. Ti ruski komunisti zahtevajo od nemških tovarišev, da jih podpirajo pri njihovem delovanju. V vsaki tovarni ali v vsaki večji delavnici obstoji tajna komunistična organizacija. V Dtisseldorfu je komunistični odbor za zahodno Nemčijo. Komunisti so organizirani v »stotine«, kjer se vežbajo v orožju. Zasedba Paruhrja, Lloyd George in aeroplan- — ap Pariz, koncem julija. Pariz ljubi senzacija Napol verjetne vesti pa imajo največ prijateljev na višjih mestih, saj dajejo imeniten povod za dementiranje. In v dementije se da vpletati reklama in drugo, česar se drugače ne more »odriniti«. Ena teh vesti, ki frfota kakor divja Ptica po s skeptičnimi Amerikanci obljudenih boulevardih, je sledeča: »Nemci so izumili elektro-magnetični aparat, s katerim je mogoče vsako letalo pritegniti iz poljubnih višin na tla. Ker rabijo svoje aparate v boljše svrhe — za transport pučistovskih kolovodij in zlata v inozemstvo — eksperimentirajo sedaj na letalih družbe »Franco-rou-maine«, ki oskrbujejo redni potniški promet via Stuttgart—Nürnberg, Plzen iz Strasbourga v Prago. Skrivnostni magnet je funkdjoniral v 10 slučajih. Naša letala bodo v bodoče ravno tako »gospodovala« zraku, kakor papirnati zmaji ki jih otroci samo rahlo potegnejo, da pridejo zopet na zemljo.« In »Compagnie franco-roumaine« je nato lansirala dementi, ki se glasi: »Tak aparat je teoretično mogoč, ali v tem slučaju gre za raco. Obžalujemo; da se je zdrznila ta skromna ptica, ki nima nič junaškega na sebi, ponižati ugled naših velikih »ptic«. Do danes še ni na svetu stroja, čegar magnetični poiumer bi bil dovoljen za oviranje letal, ki plovejo 3000 m nad morsko gladino. Dosedaj je preplulo 450 naših aeroplanov iz Strassbourga v Prago pfefco nemškega ozemlja, a v Nemčiji se jih je ustavilo: samo 10. Naši strokovnjaki so neoporečno ugotovili vzroke prisilnega prekinjanja vožnje. Tu ni nobene zveze z zunanjimi uplrvi. Nemci pač konfiscirajo aparate, a puste potni!:o odpotovati, ker so mnenja, da smejo njih deželo prepluti le vojaška letala. Sicer pa obstoji to mnenje šele od poruhrske zasedbe sem. Poprej so nam dajali celo meteorološka pojasnila in so nam prepuščali svoje hangarje. Francosko zunanje ministrstvo podpira krepko naše zahteve, obenem pa so pričela že tozadevna pogajanja. * Drugo tako vest je vlovil zlobni Georges de Fouchardiere. Poprej pa še hočem omeniti paralelni slučaj iz svetovne vojne, ki je vzbudil trenutno entuzijazem najširših krogov. Lord Alfred Douglas ve nekaj interesantnih stvari in si je vbil v glavo, da jih bo izblebetal. Tako nam je obrazložil, ka- ko je postala velika pomorska tetka pri Jütlandu še večja finančna zmaga za' Lloyd Georgea in za — Winston Cfeut'-chill-a. Ko so tistega dne otvorili londonsko borzo, je prišlo poročilo. Češ, da so Nemci potopili tri velike angleške bojne ladje. Nič drugega. Vsak si lahko misli svoje, če javijo oficijelna mesta sredi vojne kaj takega. To so mislili tudi posestniki angleških državnih papirjev in so jih prodali po vseh tečajih. Iz golega patrijotizma se je pojavil kot kupec samo en — konzorcij. Kajti nad očetnjavo se ne sme obupati. Njene papirje je treba kupovati celo tedaj, kadar stoje ti papirji najnižje. Drugega dne je obelodanil Winston Churchill drugi del vojnega poročila, ker prejšnjega dne ni telo »baje« dovolj papirja... Tako se je izvedelo, da cela zadeva ni bila tako huda in da je nemška mornarica namesto, da bi se prikazala ob izlivu Themse, zlezla zopet v svoja skrivališča. Publika je dobila zopet več zaupanja in je kupovala, seveda po zvišanih tečajih. In po Lloyd Georgeu inspirirani konsorcij je na ta način »prislepairil« 18 milijonov funtov. VI mislite, da se je vsa Anglija besno vrgla na poslovno sposobnega premijer ja in njegove pomagača Tega Anglija ne stori. Nikakor ne! Ona občuduje gibčnost demagoga in marsikateri je trdno sklenil; podpirati njegovo stranko pri drugih volitvah. Kajti: kdor zna svoje lastne interese tako modro čuvati, bo storil to tudi z i javnim blagrom... Mnogi obžalujejo, da 1. 1815 še ni telo brezžičnega brzojava. Kako kras-, no bi se bilo dalo izrabiti bitko pri Wa-terloo-u za borzijanski manever prve vrste! Sedaj šele pride na vrsto moja druga »vest«. Odgovornost prepuščam go« spodu de la Fouchardičres: Obstoja baje neka interesna skupnost med go-, tovimi poslovnimi ljudmi ki jim prinaša poruhrska okupacija ogromne dobičke. Ravno tako nekaterim politikom, ki zagovarjajo okupacijo z dušo in % telesom. V Angliji se je zgodilo, da je nekdo lorda Douglasa javno okrivil sporazuma z Lloyd Georgeom. Slednji je nato vložil tožbo. V republiki dajq med tem mnogo na galantno obliko., 1 Šele takrat, ko panamskega skandala ni več bilo mogoče prikriti, se je eden izmed parlamentarcev moral za več let umakniti. Iz hoijševlške Rusije REKONSTRUKCIJA BOLJŠEVIŠKE RUSIJE. Boljšviška Rusija se naziva federativna republika, dasiravno je bila vedno pod pritiskom moskovskih komisarjev, ki so potlačili v Gruziji vse nacljonalne elemente, — ustrelili so voditelja nacijonalistov kneza Abhazija, več socijalnih demokratov-rnenj-ševikov (menjševiška vlada Džordanija-Cheide je pobegnila v Pariz), zaprli v ječe mnogo katolikov in škofov. — Sedaj pa so sklenili boljševik!, da ustanove svojo oblast z novo ustavo, po kateri bodo centralizirane v osrednjem odboru v Moskvi vse važnejše zadeve, diplomacijo, vojsko, mornarico, finance, zunanjo trgovino, ki je monopol vlade, zlasti dodelitev koncesij. Ta slednja zadeva je največjega pomena, ker moskovska vlada nima več zlatega fonda, dobiva od davkov samo tri četrtine za kritje stroškov in si more pridobiti denar edinole od tujcev s prodajo blaga in s podeljevanjem koncesij. Očividno moskovska vlada ni hotela dodeliti te zadeve posameznim deželnim vladam federacije, temveč so stvar raje izkoristili sebi v prid. Nedavno se je vrnil iz Rusije bivši badenski minister Haas, ki je dobil za neko nemško družbo zelo ugodno koncesijo in sedaj na vse pre-tege hvali boljševiško vlado, kakor k.QJ«ul Supičić pri nas. Boljševiška agitacija. Boljševiška agitacija za revolucijo je postala zadnji čas povsod živahnejša, najbrž kot posledica katastrofalne krize V/ Nemčiji. Radek, ki mu je bil prepovedan do-; stop v Nemčijo, biva sedaj v Berlinu in odkrito daje svoja navodila komunističnemu gibanju. Nemški monarhisti imajo pri svojem delovanju z njim neke čudne zveze, Julija je bil namreč zasačen na rusko-ro-munski meji nek romunski oficir, ki je sku-1 šal priti preko Dnjestra v sovjetsko Rusijo, Po aretaciji pa se je izkazalo, da ni bil romunski oficir, temveč kurir generala Luden-dorfa, poslan v Moskvo s pismi in doku* menti za sovjetsko vlado. Al Peterlin-Bätog: Njen ljubček. Zvonček nad kuhinjskinji vrati je zapel. Žefa, ki je že nemirno pričakovala tega trenutka, odhitela je veselega obraza v obednico,- kjer sta pravkar povečerjala gospod in gospa ter jo zdaj poklicala, da pride pospravit mizo. Hitro se ie vrnila z namizno posodo, katero je ravnotako hitro (kar sicer ni bila njena navada) pomila in položila na svoje mesto. Pogledala je na uro ter odšla v svojo sobico poleg. Preoblačila se je. Izbrala si je tenko bluzo, globoko izrezano na izbočenih prsih, katero ji jo kupil gospod sam, in kratko, po modi urezano volneno krilo, dar gospe, ker ji je za njen god pripravila nad vse okusno torto. Da ni pri tem pozabila tudi svojih dolgih in gostih črnih las, nam ni treba še posebej omenjati. Okrasila se Je tudi z vsemi dragocenostmi, kar jih je imela. Pogledala se je v ogledalo in se zadovoljno nasmehnila sama sebi: »Tako lepe me pa še ni videl nikdar moj Dra-m To bo gledal in še poznal me ne bo, ko se snideva nocoj v parku!« Stopila je v kuhinjo, pogledala na uro In rahlo odprla kuhinjska vrata ter prisluškovala nekaj hipov. Vrnila se je, A zmajala je nejevoljno z glavo in vzdihnila: »Oh, ta naša gospoda! Se spat se ji ne ljubi in ura bo skoraj deveti Kar znorela bi!« In vrgla se ie v naslonjač pred svojo toaletno mizico. Iz miznice je privle- &Lxsm cm.j- feteüsi. parkrat čuvstveno poljubila, nato pa se je zamislila, zroč v pismo. Bilo je pismo njenega nad vse ljubljenega Dragota. Pisal ji je, da je dobil službo uradnika pri neki banki, in sicer stalno. Zato mu bo tudi zdaj mogoče izpolniti svojo dano obljubo In njeno vročo željo, da se poročita. Najel si je že obširno stanovanje, s toliko in toliko sobami, kuhinjo in pritiklinami. Tudi za spalnico je že poskrbel potrebno opravo: postelji iz mahagonijevega lesa, lepo rezljani, istotaki omari za obleko in umivalnik z belo mramornato ploščo in zrcalom, čistim kot ribje oko. »Ah, draga moja!« ji je pisal, »ti ne veš, kako deviško izgleda najina spalnica in kako težko pričakuje že svoje kraljice!...« Na obrazu Žefe zaigral je blažen nasmeh. Zopet je vzela v roke njegovo fotografijo, se zagledala vanjo in jo strastno poljubila... In čitala le dalje: »Toda, toda, moja zlata ženka, denar, ki si mi ga izročila zadnjič, ne bo nikakor zadostoval za vse to. Že sem se moral nekoliko zadolžiti. Ker pa ne maram, da bi ti izdala svoje zadnje prihranke, ampak sem tudi jaz dolžan, da sam oskrbim vse potrebno iz svojega žepa, a bilo bi za to treba dalj časa, mislim, da bi preložila poroko za par mesecev. Kaj porečeš ti k temu?« Ni Čitala dalje, pač pa se je zasmejala tem besedam. Neumnež! Kako neki je prišel na to misel?! Mar dvomi nad njo? Seve, dala mu bo vse, kolikor potrebuje za to. Saj ima še v hra-nJWci naloženih več desettisoč te<«U» poleg še obresti od več let! Zakaj pa je hranila! Ne, čakati neče niti dneva več, kakor kar je treba!... In vrgla je nekoliko vznevoljena pismo v miznico, zaklenila jo in vstala. Pogled ji je ušel na noge. »Ah!« je vzkliknila, »kmalu bi bila pozabila, da se še preobute nisem. In obula je čisto nov lakaste čevlje. Tudi te ji je podaril gospod, češ, da tako lepo pristojajo njeni fino oblikovani nogi Baš je hotela iz sobe, ko je potrkal nekdo prav rahlo na vrata. Po trkanju, kakor sta se bila domenila, je spoznala Žefa, da je njen ljubček Drago. Hotela mu je odpreti, a že je odprl vrata sam in stal pred njo, Potegnila ga je v kuhinjo in hitro zaprte za njim, — zakaj, nikdar ni človek varen pred ogleduhi in zijali! Dolgo sta stala v kuhinji drug k drugemu prižeta kot en sam steber. Nato sta se vsedte na stol: on je bil poln strastnih nežnosti, ona pa mu je sedela na kolenih, šepetala je; drhtela; gorela in se popolnoma udajala strastnim občutkom. Za vse drugo okrog sebe sta bila gluha... Gospa pa je mislila še nekaj naročiti svoji kuharici Prišla je torej v šlapah prav tiho po hodniku do kuhinjskih vrat. Ker je bil zastor na steklenih vratih baš ta dan v perilu, je videla mlada, ge ne dolgo poročena gospa, popolnoma proti svoji volji, vse burne ljubeznivosti, s katerimi 3® vpletal Drago svojo ljubico vedno bolj v mreže svojih skrivnih namenov. Mlada gospa ni vstopila v kuhinjo. Via zatrdila se je vrtela y obgdtecq to rekla soprogu: »Veš, dragec, meni je kaj mučno, da bi zdaj govorila s kuharico. Ona sedi v kuhinji s svojim zaročencem; v naročju mu sedi in —. Pojdi in stori tako, da te slišita! Saj jima privoščim; tudi midva se ne poljubuje-va uprav takrat, kadar prihaja ona!« Soprog se je zasmejal in je hitro poljubil svojo ženo; saj s'e je pri tej priliki tudi spodobilo tako. In je šel previdno v kuhinjo. Pa vrnil se je takoj, stavil prst na usta in se takorekoč splazil v svojo sobo, kjer je stal telefon na njegovi pisalni mizi. Četudi je stopal gospod proti kuhinji previdno, slišala ga je le Žefa, pa tudi njen zaročenec. Ta je že hotel oditi; pa Žefa je bite kot levinja; ki se bori za svojo ljubezen. »Kaj? Ker pride ona?« — mislila ja da je bila gospa. »Saj nima zdaj nobenega opravka tukaj v kuhinji. Da bi me zalezovala! Še kaj! Sem mar njena sužnja?! Zdaj te pa nalašč pustim še v svojo sobo! Le pojdi, itak ti moram dati še nekaj!...« Prijete ga je za roko in odpeljala v svojo sobo. »Na!« in potisnite ga je v naslonjač. Brskate je v svojem kovčegu in izvlekla hranilno knjižico. Dala mu jo je in boječe čakala, da jo vpraša, odkod ima toliko denarja. A on je ni vprašal; gotovo je bil toliko obziren in dober, da je ni hotel kar najmanj ne osramotiti. Vzel je knjižico in ji obljubil da dvigne še prihodnji dan denar in oskrbi vse potrebno... Nato je hitro vstal, stopil v kuhinjo z namenom, da odide. A pustite ga še ni, hitela je za njim, prijela za rame in posadila na stol po- leg štedilnika. Zopet mu je sedla v naročje in ni odnehala od vročega objemanja ... Pri vhodu na hodnik pa je med tem čakal gospod. Dva gospoda, policijska uradnika, sta prišla po stopnjlcah in te je vsprejel z besedami; »Da, spoznal sem ga takoj. On je tisti lopov..n ki je... pred tremi leti kot sluga služil v naši banki in pobegnil potem, ko je poneveril petdesettisoč kron. Prepričan sem, da ogoljufa Š'S ubogo služkinjo.« Gospa je pri teh besedah; četudi se je zavzete, občutila neko globoko so-J čutje v svojem srcu. Vendar pa je šla za svojim možem, ki je sledil obema uradnikoma proti kuhinji. Komaj so se odprte vrata v kuhinjo, že je planil »Drago« iz objema svoje Žefe s samokresom v roki. Pa eden izmed uradnikov mu je v hipu izbil orožje iz roke in polastili so se ga. Zdaj se je Žefa, ki je doslej stala kot okamenela, zagnala mednje strašno tuleč. S silo so jo morali odstraniti, Ier je kričala in divjate kot nora... Preiskali so ujetnika in našli P1^ njem nebroj ljubavnih pisem in žen" sidh fotografij. Pokazali so jih želi, a niso je mogli pomiriti. Nikakor ni verjela, da bi bil ljubil še druga Le ona je bite njegova, le njo te bil poročil. 1° hotela je za njim, ko so ga odpeljali-Ko pa je ostala sama s svojo odpovedala je takoj službo. »Pri neusmiljenih in brezsrčnih ljudeh, la da ja jo svojega bližnjega v ječo, „IPi ostanem yečU---------1 Dnevne novosti. — Gosp. veliki i^apan đr. Lukan se Tfc vrnil iz Beograda in sprejema stranke od petka dalje. .Sprejemni dnevi ostanejo kot doslej tanek, sreda in petek. — Odkritje spomenika v Beogradu. V Karagjorgjevam parku v Beogradu je bi’ te jdni na svečan način odkrit spomenik narod-dne obrambe. Pri odkritju »D bile navzoče ivojaške In civilne oblasti, številni vojaški iveterani in diplomatični zbor ter mnogobrojno občinstvo. — Ruska cerkev v Beogradu. Društvo, ki skrbi za potrebe pravoslavnih Rusov v naši kraljevini je sklenilo zgratliti v Beogradu veličastno cerkev, ki bo .prava dika naše prestolice in bo obenem ostaJa kot trajen spomin ruskega naroda na č.ais njihovega izgona in bivanja v naši državi. Cerkev bo izdelana Iz marmorja in bo stala več milijonov dinarjev. — Odkrije spominske plošče Davorinu (Trstenjaku na Humu pri Maribor», ki je ■bilo napovedano na 9. avg. je morate' zagrebško pov. UJU preložiti zaradi tehniških °vir in na izrečno željo občinstva na drugo polovico septembra. Odkritje se bo izvršilo i®a najslovesnejši način. — Iz državne službe. Dr. Pavel Lest v v-sky, začasni honorarni okrožni zdravn ik okrožja Breg pri Ptuju, je bil premeščen V Ptujsko goro. Sodni sluga v Laškem Ivan Roblnšak je bil na lastno prošnjo upokojen’. — Iz pravosodne službe. Pravosodno ministrstvo je premestilo s svojim rešenjem z dne 25. julija 1923 sodnike Franja Zözerja Jz Kozjega in Josipa Trojo iz Krka v Ljubljano, dr. Frana Macarola od deželnega so-idišča v Ljubljani v Celje, Vladimirja Ve-mščeka k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Nadalje so bili imenovani za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega Fran Detela za Trebnje, dr. Vinko Zorec za Ribnico, dr. Josip Novak za Ptuj, Anton Lovšin za Kočevje, Vinko /Štrukelj za Krško, dr. Boris Mihalič za Mur-jsko Soboto, dr. Josip Šenk za Kamnik. Sil-verij Pakiž za Kozje, Miroslav Rebula za Šmarje, dr. Mirko Kresnik za deželno sodišče v Ljubljani in Karel Turk za Kosta-.ujevlco. — Iz carinske službe. »Službene Novine« prinašajo, da je imenovan v Gornjem Cmureku za carinika VI. klase Dragomir fJovanovič, carinik mariborske carinarnice; (iv Prevaljah sta Imenovana za carinika IV. Tazreda Pajo Sever, carinik splitske carinarnice !n Stanko Zorc, pripravnik Ijubljan-j'ske carinarnice. I — Izpit slovenskih dijakov avijatlčarjev v Novem Sadu. V Novem Sadu so napravili Izpit za rezervne podporučnike sledeči slovenski dijaki avijatičarji: Ivan Šenk, Stane Trček, Bogomil Vrhunec, Anton Reisner in »Van Pirnat Iz Ljubljane; Anton VergelJ, Avgust Stalovsky, Rudolf Rudi in Ludvik Druden iz Šiške; Tone Simonič, Viktor uračner, Drago Simončič, Vekoslav Fabič, Nbln Draksler, Valter Horak, Anton Rojko, Tonček Fabijan, France Janežič in Rudi Horvat Iz Maribora; Ciril Sadar Iz Celja; 'Jožef Pavček iz Novega mesta, Stane Ruter t Slovenjgradca, Ivan Vrbič Iz Ribnice, Jože Uršič iz Šent Jurja ob j. ž., Davorin Tratnik Iz Idrije, Alojzij Picelj iz Kočevja, Tonček Rojec iz Stične, Ludvik Mlakar iz pdmata in Franjo Martelanc iz Kočevja. . — Klasifikacija uradništva. Iz Beogra- da poročajo: Ministrstvo za izenačenje za-F°nov je vsem ministrstvom poslalo akt, da m*®! začno sestavljati Specijalno uredbo o Klasifikaciji uradništva po odredbah novega lakona o civilnih državnih uradnikih. — Njeno Veličanstvo Kraljica Marija je lotom ministrstva za narodno zdravje poklonila svoto 10.000 Din. za vzdrževanje jlveh učenk v šoli za sestre pri Zavodu za focljalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani. Učenki, Id se bosta vzdrževali iz tega zneska, bodeta gojenki Njenega Veličanstva. Izbor se lx) Izvršil v sporazumu z društvom »Dečji In materinski dom Kraljice Marije«. Natečaj se bo razpisal, kakorhitro bodo priprave za šolo, Id so v teku, dovolj napredovale. — Zvišanj« poštnih pristojbin. Z včerajšnjim dnem je stopilo v veijavo zvišanje ' luštnih pristojbin za pisma in dopisnice v Inozemstvo. Poštnina za dopisnice znaša se-flaj 1,50 Din., za navadno pismo pa 3,— Din. — Podpora Invalidom. Ministrstvo za ®°cfjalno politiko je nakazalo udruženju J'ojnlh Invalidov vsoto 696.000 Din, ki jo ^do člani izvršilnega odbora udruženja Razdelili med pokrajinske odbore. Za p0-fnajinsld odbor v Ljubljani je določena vso-40.000 Din. Pokrajinski odbori bodo mo-jrall nakazane jim vsote pravično razdeliti. — Podpora poškodovancem. Poljedel. 8150 ministrstvo je sklenilo, da se nakaže DuJna podpora vsem prebivalcem, ki so ,utrPeH škodo pri zadnjih povodnjih. — Bolniški dopusti za železničarje. Pro-ministrstvo ]e izdelalo poseben pravilnik, po katerem se bodo dovoljevali že-•mznrčarjenj bolniški dopusti. Po tem pravil-„—Jj* ki bo veljaj za celo državo, se bodo „.„J3® Pošiljati prošnje naravnost na mi-wstrstvo. Pravilnik Je bil Izdan radi tega, SkrL *° dogajale pri dovoljevanju bolni-jin dopustov razne nepravilnosti Vozne olajšave za narodne poslance. r®n®^na direkcija državnih železnic pri ministrstvu je Izdala odlok, po T2Jal časjh celo hladno vre-. Človek komaj občuti, da je sredi po-\ Za kopalce pa taka temperatura ni ;ebno prijetna. Ko prilezejo iz vode, se suhem, kjer Je dvomljivo solne*, na mo- rejo ogreti in rajši spet Izginejo pod vodo. Mestno kopališče, ki baš zdaj potrebuje številnih dohodkov, je malone prazno. Toda čaka nas še dolgi avgust, ki nas bo brezdvomno osrečil z vročino. — Izletniška nedelja. Zadnja nedelja je bila posvečena menda samo izletom, kajti že dopoldne je bilo mesto napol prazno, popoldne pa se je popolnoma izpraznilo, in bilo je videti samo tuje obraze Izletnikov Kam je šla vsa ta množica, ne vemo. Na pianine, v gorenjska letovišča, v gradove Sans souci, v renomirane gostilne na deželi, ali pa enostavno ležat v gozdno senco. Z večernimi vlaki in primerno zgodaj zvečer peš so se vrnile solidne družbe, ki se jim je mnogim poznalo, da imajo dovolj pota za sabo In da sl želijo kmalu v posteljo. Breki so drdrali ves dolgi večer po mestu doli In spet nazaj, kajti njihovi lastniki imajo hleve večinoma zunaj mesta. Okrog devete ure pa se je začulo na več straneh mesta divje kričanje In neubrano petje. Bila je podoba, da zmage pijane čete baš od vseh strani korakajo v premagano mesto In se bodo sleherni trenutek razlile po hišah. Do tega ni prišlo, ali dolgo v noč smo čuli zdaj tukaj, zdaj tam, hripavo petje zapoznelih izletnikov. — Celjske novosti Za tretje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so imenovani za predsednika dvornosodni svetnik in predsednik okrožnega sodišča g. dr. Josip Kotnik; za namestnika višja deželnosodna svetnika gg. dr. Friderik Bračič in dr. Ivan Premschak ter deželnosodni svetnik g. Valentin Devičnik. — Celjska Sokolska župa ima svoj VIII. župni zlet v nedeljo dne 12. avgusta v Trbovljah. — Oproščeni vajenci. Pri obrtnih zadrugah v Celju se je v mesecu juliju oprostilo 48 vajencev raznih strok. Skušnji podvrženi vajenci so deloma dosegli dobri, deloma prav dobri uspeh. — Cirkus Renlow namerava posetitt tudi Celje. — Mariborske vesti. Po kratki mučni bolezni je umrl v mariborski bolnici upokojeni major Jernej Ankerst. Pogreb bo 2. avgusta ob 17. uri na mestno pokopališče v Pobrežju. — Dne 3. avgusta ob 5. uri popoldne ima mestni šolski svet sejo v posvetovalnici mestnega magistrata. — Umetnine, ki jih nameravajo razstaviti člani kluba Grohar na VIL umetnostni razstavi ob priliki industrijsko-obrtne izložbe, morajo biti najkasneje do 8. avgusta v rokah razstavnega odbora. — Juliju Završniku je bilo ukradeno kolo znamke »Puch« v vrednosti 7000 kron. — V četrtek 2. avgusta se vrši v kavarni »Central« si-multanska igra svetovnozna-nega beograjskega šahovskega mojstra M. Kostiča, ki je v torek dospel v Maribor. — — Običajne In posebno dolge valjčke z večletnim Jamstvom »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6,-L Sport m turlstika. — K. S, K., Celovec : Ilirija. — Danes ob 18. uri se vrši na Igrišču Ilirije nogom, tekma med Kaufm. S. K. iz Celovca in Ilirijo. K. S. K., ki igra po tekmi z Ilirijo tudi v Celju in v Mariboru, spada med prvorazredne klube Celovca in ima v svojem moštvu več reprezentančnih igralcev Koroške. Ilirija nastopi proti njemu z istim moštvom kot dne 29. julija v revanšni tekmi proti beograjskemu Vardarju. — Plavalna tekma na Ljubljanici. V nedeljo, dne 5. t. m. se oficijelno in na zelo slavnosten način otvori novo mestno kopališče ob Ljubljanici. Pri tej priliki se vrši ob 11. uri dop. plavalna tekma, ki jo priredi S. K. Primorje. Razpis plavalnih tekmovanj je sledeč: 1. 100 m dame, 2. 100 m sprint, seniorji, 3. 50 m dečki, 4. 4 krat 100 m damska štafeta, 5. 50 m juniorji, 6. 4 krat 50 predpisana moška štafeta (prsno, stransko, hrbtno, sprint), 7. 300 m dame, 8. 400 m moški, prosto, 9. 200 m moški prsno, 10. 100 metrov moški, stransko, 11. 100 m moški hrbtno, 12. skoki, 13. Waterpolo. Tekmuje se po pravilih J. P. S. Pravico do tekmovanja Imajo član športnih klubov Jugoslavije. Prijavnina znaša za točko in osebo Din 7.—, štafeta Din 5.— Waterpolo Din 10.—. Prijave s prijavnino vred je najkasneje do sobote, 4 .t. m. ob 14. uri poslati na naslov; Saksida Vladimir, Ljubljana, Konjušna ul. 12. Naknadne prijave se sprejmejo do ene ure pred tekmo na tekmovalnem prostoru, vendar pa je treba plačati za vsako naknadno prijavo dvojno pristojbino. Zmagovalcem v posameznih točkah se podelijo priznanice. — Finska nogometna reprezentanca napravi v mesecu avgustu takorekoč celo turnejo po srednji Evropi. V Draždanlh nastopijo Finci 12. avgusta proti reprezentanci Nemčije. Iz Draždan potuje nogometna reprezentanca na Dunaj, kjer igra 15. avgusta proti reprezentanci Avstrije. Končni cilj je Budapešta, kjer se vrši 18. avgusta reprezentančna telema Ogrska : Finska, Madžarski nogomteni savez je v velikih skrbeh, da ne bi mogel kriti velikih stroškov te prireditve vsled morebitnega nezanimanja občinstva v slučaju, da bi se Finska nogometna reprezentanca slabo odrezala v Draždanlh in na Dunaju. — Nov svetovni mojster v boksu. Amerika ima v boksu zopet svojo senzacijo. /Famozni Francoz, svetovni in evropejski mojster boksa v lahki kategoriji Eugene Criqul, znan pod imenom »kralj knock-out-a je iz-gnbil match po točkah s Škotom Johnny Dundee. Amerikansko časopisje in publika je bila uverjena, da zmaga Francoz, ki je še letos 2. junija v boju za svetovno prvenstvo tako 'izrazito In odločno potolkel znanega in Izbornega Johnny Kilbane. In zopet se je boj končal z vseobčim presenečenjem Criqul in -njegov manager Robert Endelinc, ki sta nastopala pred bojem zelo samoza-»testno, sta doživela s tem porazom bridko razočaranje. Criqui-ju ni prijal očividno način boja njegovega nasprotnika, ki je volil boj iz največje bližine in na tem polju Criqui ni bil povsem veščak. Na Dundee-jevem trdem in energičnem boksanju »corps a corps« se je razbila mojstrska tehnika Francoza. Po 15 rundi je dosegel Dundee morebiti najpomembnejšo zmago v svojem življenju. Nov svetovni mojster je star 30 let in goji boks od leta 1910. Bil je že od nekdaj trd borec, kar najbolj dokazuje dejstvo, da je bil do sedaj samo enkrat poražen s knock-out-om in to od Willie Jackson. Zanimivo je, kaj so amerikanski eksperti prerokovali pred trojem. Skoro vsi so verovali na zmago Criqui-ja s silnim knock-outom, a v najslabšem slučaju so Prisodili Dunflee-ju zmago po točkah. Kakor se vidi so glede Tffrtnjp točke pravilno sklepali Sokolski vestnik. — Sokol L priredi na čast udeležencem učiteljskega kongresa v pondeljek 6. avgusta zvečer po javni telovadbi na Taboru veliko narodno veselico. Bogato opremljeni paviljoni bodo prikrojeni v narodnem slogu, v njih bodo stregle sestre v narodnih nošah. Pri veselici sodelujejo razni pevski zbori, godba dravske divizije, pod osebnim vodstvom g. dr. Čerina, bratski orkester »Sokola I. in drugi domači godci. Na sporedu je tudi ples in umetalnl ogenj. Da bo slika tem pestrejša, prosimo, da se kolikor mogoče več oseb udeleži te prireditve v narodnih nošah. Veselica se vrši v hladu. Vstopnina stane samo 1.— Din. Zdravo! — Prireditveni odsek »Sokola I.« — V slučaju dežja se preloži Javna telovadba, ki jo priredita obe Sokolski ljubljanski župi v ponedeljek zvečer na trpi Tabor na torek zvečer ob Isti uri in se vrši v pondeljek koncert »Glasbene Matice« v hotelu Union. Občinstvo opozarjamo, da je javna telovadba namenjena občinstvu in da se vrši po telovadbi Istotam narodna zabava pri paviljonih, kjer bodeta svirali dve godbi. Dopisi. — Št Peter pri Novem mestu. Naše vinske gorice Trška gora in Grčevje že od nekdaj slovijo po svoji izborni vinski kapljici. Spomladi se je trta silno lepo razvijala, imela jn bujno rast in obilo zaroda. Pomladansko deževje in toča pred tednom dni pa sta vzela ves up našim vinogradnikom. Tudi žetev je izpadla zelo slabo. Pšenico je strla rja in bo prav pičel pridelek. — Dne 25. t. m. je peljal posestnik Janez Kramar iz Luterškega sela opeko iz Prečne, Tik pred vasjo Št. Peter mu je omagala težka kobila, padla na tla In po nekaj urah poginila. Škode ima 50.000 kron. — Isti dan se je priklatil v smeri od Bele cerkve stekel pes. Ugrizel je več psov, neko žensko in eno in pol leta starega otročiča mlinarja Josipa Rifeljna na Lešnici. Pes je bežal dalje proti Novem mestu, a so ga na Ločni ljudje pobili. — Mozirje. Naš okraj je bil dodeljen začetkom tek. leta od »Poslovalnice okrožnega urada za zavarovanje delavcev« Iz Celja v Šoštanj. S to dodelitvijo se nam je napravila še večja krivica, kakor če bi io pustili v Celju, ker v Šoštanju nimamo splo" pra vnič opraviti, kakor sedaj samo pri zavarovalnici. Poprej, ko smo bili dodeljeni v Celje, smo med drugimi opravki in raznovrstnimi nakupi prav lahko opravili tudi pri zavarovalnici svoje posle, med tem ko moramo sedaj nalašč samo radi tega potovati v Šoštanj. S tem pa tratmo samo denar in zgubljamo po nepotrebnem dragi čas. Ker je poslovalnica radi nas in ne narobe, upravičeno zahtevamo, da se ta krivica popravi in če bi že ne bilo mogoče ustanoviti v Mozirju poslovalnice ali vsaj ekspoziture, ka-koršne imajo v Šmarju pri Jelšah, naj se nas raje dodeli zopet v Celje. T. — Cabar. Pred par tedni ie prišel Radičev zastopnik g. Adolf Herceg v Čabar, 1 na dan sv. Antona, ko praznujejo v čabru velik praznik. Po končani službi božji »o se zbrali njegovi pristaši in kolovodje na javnem trgu pred cerkvijo ter so pripravJiaU teren za shod. Shod se je vršil v zaprtem prostoru pri gostilničarju g. Knaflu. Zanimal sem se tudi jaz, kaj bo ta g. povedal svojim zgubljenim ovčicam. Ta g. si ni upal kaj preveč govoriti javno pred ljudstvom, pa vse eno se je dotaknil vojaške službe in »batinanja«, ker to napravi pri ljudstvu velik utis. Seveda dotaknil se je tudi Anglije, kakor da bo ona kriva, ako se ne bo mogla tako hitro proglasiti republika. Rekel je, da so poslali memorandum na Angleško in da so dobili odgovor, da ne poznajo Hrvatske kot take. Ljudstvo ni razumelo govornikovih Izvajani ker ako bi razumejo, bi ga prijeli in bi ga vrgli na cesto. Ko se je shod zaključil ni bilo opaziti pri ljudstvu nika-kega navdušenja. Nekaj jih je zaklicalo: živijo republika!, potem se je ljudstvo mimo razšlo. Par dni po shodu sem govoril z Radičevim pristašem, g. Magdičem iz Čabca, ki mi je začel pripovedovati o razgovoru med njim in g. Adolfom Hercegom. Ta razgovor je bil en dan pred shodom. Neki kolovodje so tožiti čez demokrate g. Hercegu, da so oni krivi, da je bil izgnan iz naše države g. Kolman, ki je pripadal pod Madžare, in da g. Kolman je stranico močno podpiral ter njega je škoda. Nato je rekel g. Herzeg: »Samo meni naznanite take ljudi, jaz jih pustim javno vse pobesiti.« Nato se je priglasil ke besedi g. Magdič ter ga vprašal, kakšen človek da je in koga hoče obesiti, kdo ga je sem poslal in kdo ga je volil za našega zastopnika? Po dolgem prerekanju je g. Magdič zapustil Radičevo družbo In je odšel. Nato sem rekel g. Magdiču: »VI ne bi smeli svoje stranke blatiti!« On mi je odgovoril: »Jaz ne pripadam reč Radičevi stranki, ker jo predobro poznam. 'Nočem, da mene zapirajo zaradi Radiča. On je bogat, ima vile povsod. Moram pa še posebej pripomniti, da se jev resnici Radičeva stranica zavzela zato, da bi preprečila odhod g. Kolmana, ker je nabirala podpise, da ga obdrži še nadalje v Čabcu. Ako je treba, imam dokazov dovolj. G Magdič ni samo napram meni to govoril, nego je tudi javno govoril v. gostilni, kjer so bili mnogi za pričo. — Strašen čin blaznega soproga. V Veliki Kikindi je nenadoma zblaznel tamošnji posestnik Anton Laub. Pograbil je velik nož in je svojo nesrečno .ženo desetkrat zabodel. Končno je vzel še neko poleno in jo udaril po glavi. Nezavestno ženo so prepeljali v kanižko bolnico, moža pa so odvedli v norišnico. Izpred sodiiia. SOBA 28. Samo manjše stvarce, razžaljenie, opravljanje, obrekovanje, klofute in brce, neprevidna vožnja, tatvinice in goljufije, semintja, kako navijanje cen, zalivanje mleka z vodo, pasje neprilike in podobne dogodbice se odigravajo hitro in brzo brez posebnega hrupa. Bolj mirna dvoranica je to, vendar marsikoga razburi Mlad fant, ki še ni vajen gostilne se je raz'r.rÜ, pograbil stol in udaril protivnika p G vi. Krhek stol, nežna roka, trda glava az posledic — 24 ur — prva kazen. Rožni dolini pride soseda tirjat sosedo, da ji vrne 20 Din. Trpka je vrnitev dob ga in nadležna dobrotnica je to občutila. Sprli sta se in mesto 20 Din je odnesla žena razbite in opraskane roke In obraz. Bila Je tudi baje pegasta po hrbtu, kar pa ne pride za sodbo v poštev, ker se je žena sramovala razgaliti na policiji hrbet Kljub temu bo dolžnica plačala 20 Din, za prijazno vračilo pa bo šla za 48 ur na počitnice. Pride čedno oblečen človek. Ugriznil ga je pes v nogo. Mož je hud in zahteva 60 Din za zdravnika in 60 Din za zamudo časa. Ker se pa sodnik še ni uverfl, če je ta mrcina res hudobna in če to njegovo nečednost gospodar tudi pozna, odidejo vsi trije na lice mesta, da to ugotove. Na ozki poti se srečata voznik in kolesar. Prostora je na ograjeni poti pri skajnl previdnosti za oba. Bila pa sta oba malo nerodna. Kolesar se zaleti v konja in odleti čez plot, konj pa pohodi kolo. Poprava je stala okoli 200 Din glasom računa. Voznjk je bil oproščen, za odškodnino se bosta pobotala izven kazenske dvorane. — Benko rabi sode. Novi so dragi, stari so ceneji In že »zažmakani«. Sestane se s prijaznim hlapcem večje vinske trgovine in zadeva je rešena. Hlapec mu pripelje dva dobra soda za 80 Din in oba imata dobiček toda na škodo hlapčevega gospodarja. Benko rabi krmo. Ima podjetnega dečka, ki zna spretno zamenjati tuj kozolec z domačim. In zopet gre Benku po godu. — K Benku hodi zajec v zelje. Ima pa 2 puški v shrambi Čakaj zajček! Jasna mesečna noč — In zajček obleži v zelju. — Ker pa le ne gre vse vedno prav, se je pokazalo tudi to. Benko oklofuta fanta, ker je ukradel smodnik, fant pa jezen toži gospodarja. Sodba: Benko 3 tedne, hlapec, ki ie pripeljal po ceni sode 10 dni navihan fantiček pa 2 dni zapora. Pozabil je France Novak, da ima pri hiši flobert in samokres. Pravi, da je imel preobilo posla, da bi mislil na tako malenkost. Spomnil pa se je nato dober prijatelj, ki je imel menj posla. Opozoril pa ni Novaka, kar bi napravil lahko ustmeno, marveč je napravil to pismeno in naslovil na pristojno oblast Obenem Je pristavil v ovadbi, da je Novak nevaren človek, to pa zato, da je bolj držalo. Konec dvojna kazen In to precej huda namreč 100 Din globe ali 48 ur zapora in pa zaplemba orožja. — Mesarski vajenec gre po meso. Naroči mu gospodar, da se mudi Fant leti na vogalu pa se zaleti v reklamno desko, jezen pogleda in vidi krasne slike In se zamakne posebno v cirkuške rokoborce. K nesreči pride gospodar, ki mu pripelje nežno zaušnico in ga požuri okrog vogala s poštene brco. To je videl ruski begunec. Zasmilil se mu je dečko in ovadil je gospodarja. Ker se pa inače fant in gospodar prav dobro razumeta in se za take mojsterske malenkosti nikdar ne spreta, je uvlJeJ udi sodnik da je to nedolžna mesarska kazen in ie mesarja oprostil. Sledilo je še par neljubih zakonskih sporčkov, ki pa so se že ohlajeni deloma zalepili z dobrohotnimi ukori in malimi kaznimi. Borzna poročila. Zagreb, 1. avgusta. Devize. Dun 0.1320—C.1335, Berlin 0.0070—0.0080, Budimpešta 0.45—0.55, Italija 410—413, London 433 —436, New York, ček 93—94, Pariz 540— 550, Praga 279—281.75, Švica 1687.50-1702.50, Varšava 0.05—0.055. Valute. Dolarji 92—92.75, avstrijske krone 0.1335—0.1345, angleški funti 420—422. Beograd, 1. avgusta. Devize. Berlin 0.00725—0.0070, Dunaj 0.1335—0.1340, Bukarešta 47.50—47.75, Ženeva 1690—1695, London 434.50, 435, Milan 412—412.50, New York 94.50—95, Pariz 553.75—554, Praga 282—28225, Solun 165—175, Sofija 81—85. Valute. Dolarji 93.95—94.15, leji O-85.S0, itancoski franki ponudba 554. Curlh, 1. avgusta. Berlin 0.005, New York 559, London ;25.56, Pariz 32.42, Milan '24.35, Praga 16.45, Budimpešta 0.03, Beograd 5.80, Bukarešta 2.85, Sofija 5.—, Varšava 0.0025, Dunaj 0.007875, avstrijske krone 0.0079. P r-a g a, 1. avgusta- Dunaj 4.67, Berlin 0.30, Rim 149,95, Budimpešta 16.50, Pariz 201, London 154.75, New York 34.05. Curih 614.75, Beograd 35.75. D u n a j, 1. avgusta. Devize: Beograd 728—.732, Berlin 0.06—0.07, Budimpešta 3.55 —3.65, Bukarešta 344—346, London 324.400 —325.400, Milan 3074—3086, New York 70.935—71.185, Pariz 4107-4123, Praga 2080—2090. Sofija 636—640, Curih 12.695— 12.746. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 614—622, nemške marke 0.665— 0.085, angleški funti 323.600—324.200, francoski franki 4060—4090, italijanske lire 3050 —-3070, jugoslovanski dinarji 719—725, romunski leji 338—342, švic. franki 12.580— 12.660, žeškosl. krone 2062—2078, madžarske krone 3.25—3.45. B-e rlin, 1. avgusta. Dunaj 1571, Milan 47880, Praga 31166,50, Pariz 64840, London 4,987.500, New York 1,097250, Curih 194 tisoč 512.50, Beograd 11.571. Vremensko poročilo. »jutranje Novosti." — Ljubljana, dne Ji. avgusta 1923. K T al Čas - Zračni tlak Zračna temper. Veter - Oblačno 0—10^ Padavine mm Ljubljana 7 756-0 20-4 sev. zap. dei. obl Ljubljana 14 j 752-9 ; 29-0 ; jug. vzh. Ljubljana . . . • • • • • . 21 ; 7600 18-2 ; vzhod «*• Zagreb 7 755-2 22-0 jug. zap. »» 7 756-5 ; 26-0 brez v. i obl. Dunaj 7 f 755*2 ue-o aap. jas. , ;29P Praga 7 * 758-3 1 17-0 vzhod obl J3-0 7 753-6 17-0 brezv. t* 3-0 ateiaffietac-Bitt T#mpM»tu»; visok» Prosper Merimee; Verne dole ¥ vicah. (Nadaljevanje.) »Ura je prišla,« je zaklical glas iz temnega cerkvenega kota, »ura je prišla! ali je naš?« Don Juan je okrenil z glavo in videl grozno prikazen. Bližal se je don Garcia, bled in krvaveč iz vseh ran. z njim pa stotnik Gomarro, kogar poteze so bile spačene od groznih muk. Obadva sta se obrnila proti krsti; don Garcia je vrgel pokrov na tla in ponovil: »Ali je naš?« Ob istem času se je za njim povzpela ogromna kača in zdelo se je, da bo planila po krsti... Don Juan je zaklical: »Jezus!«, se onesvestil in padel na tla. Bila je že pozna noč, ko je straža opazila pod vratmi neke cerkve ležati moža, popolnoma brez znaka življenja. Oborožene! so se približali, misleč, da je truplo kakega umorjenega človeka. Takoj so spoznali grofa de Maragna; začeli so ga močiti, da bi prišel k sebi; ker se pa le ni osvestil, so ga prenesli na njegov dom. Eni so domnevali, da je pijan, drugi pa, da ga je bil najbrž pretepel kak ljubosumen soprog. Nihče, ali vsaj noben pošten človek v Sevilli, ga ni ljubil in vsakdo je povedal svoje mnenje. Eden je blagoslavljal palico, katera ga je tako zdelala, drugi pa je ugibal, koliko butiljk pač drži ta čeber. Sluge dona Juana so sprejeli svojega gospodarja iz rok straže in šli takoj iskat zdravnika. Šele, ko so mu nekoliko puščali kri, se je zavedel. Najprej je bilo čuti le besede brez vsake zveze, krike in vzdihe. Počasi je šele zaznaval stvari okoli sebe. Vprašal je, kje je. kaj se je zgodilo s stotnikom Gomarro, z donom Garcio in s sprevodom. Njegovi ljudje so mislili, da se mu je zmešalo. Nato si je pustil prinesti križ in dolgo ga je poljubljal s solzami v očeh. Naročil ie, naj mu privedejo spovednika. Tako je bila znana njegova brezbožnost, da so se vsi začudili. Več duhovnikov, katere so šli klicat njegovi služabniki, se je branilo priti k njemu. ker je bil vsak prepričan, da pripravlja don Juan novo norčarijo. Končno se je neki dominikanec le dal pregovoriti. Pustili so ju sama; don Juan je padel na koleni in mu pripovedoval o prividu: nato se je spovedal. Ko je naštel do potankosti vse svoje zločine, je don Juan umolknil ir vprašal, je-li mogoče, da bi Bog odpustil takemu grešniku. Mašnik je odgovoril, da je Bog ne- skončno usmiljen; vzpodbujal ga je, da naj vztraja v svojem kesanju in mu podelil tolažila, katerih vera ne odreče celo največjim zločincem; obljubil mu je, da se vrne zvečer in je nato odšel. Don Juan je ves dan prebil v molitvi. Ko se je dominikanec vrnil mu je izjavil, da se je odločil umakniti se iz posvetnega življenja, v katerem je povzročil toliko pohujšanja in s pokoro izbrisati velike grehe, s katerimi se je omadeževal. Ganjen od njegovih solza, ga je menih bodril, kolikor je le mogel, in da bi ga poskušal, če je njegov sklep tako trden, mu je naslikal z jarkimi barvami stroge samostanske predpise, Toda ob vsakem mrtvičenju je don Juan vzkliknil, da bi on zaslužil še vse hujše muke. Takoj drugi dan je porazdelil polovico svojega premoženja med svoje revne sorodnike; en del je določil za ustanovitev bolnice in za neko kapelo; ogromne vsote je razdal med ubožne sloje; plačal je tudi veliko število maš za verne duše v vicah, posebno za stotnika Gomarro in za nesrečneže, ki so padli v dvobojih z njim. Končno je zbral vse svoje prijatelje in jih skesano prosil odpuščanja za vse slabe vzglede, ki jim jih je dolgo časa dajal; z vznešenimi besedami jim je pripovedoval, kako ga je pekla vest in kako gre z najboljšimi nadami v bodočnost. Mnogo razuzdancev je spregledalo in' se poboljšalo; drugi pa so se norčevali in smejoč odšli. Predno se je don Juan umaknil v samostan, je še pisal doni Terezi. Priznal ji je svoje sramotne naklepe, ji povedal o svojem življenju, o izpreobr-njenju, jo proisl za odpuščanje in jo vzpodbujal na njeni poti kesanja. Obvestil je dominikanca o vsebini pisma in mu ga izročil. Uboga Tereza je na samostanskem vrtu dolgo čakala na dogovorjeno znamenje; ko je tam prebila več ur v silnem vzvalovanju in je že videla vzhajati solnce, se je zatekla nazaj v svojo celico. Vzroka si je iskala v tisoč stvareh, ki pa niso prav nič odgovarjale resnici. Na tak način je poteklo več dni, ne da bi zvedela kake novice, ali da bi jo potolažila kaka vest. Končno ji je menih s privoljenjem predstojnice prinesel pismo spokorjenega zapeljivca. Ko ga je prebirala, so ji potne srage stopale na čelo; razplamtela je kakor ogenj, sedaj je zopet prebledela kakor zid. Toda toliko poguma je le imela, da je pismo dokončala. Dominikanec ji je skušal naslikati kes dona Juana in jo je blagroval, da je srečno ušla tolikim nevarnostim, v katere bi zabredla, če ne bi božja Previdnost prekrižala grešnih naklepov. Dona Tereza pa je veno- mer ponavljala: »Nikdar me ni ljubil!« Huda mrzlica se je lotila nesrečnice; zaman je bila vsa zdravniška in duhovna pomoč. Po par dneh je izdihnila z besedami: »Nikdar me ni ljubil!« Don Juan je vstopil kot novinec v samostan in je kmalu pokazal, da je njegovo izpreobmjenje iskreno. Vsa mrtvičenja in muke so se mu zdela premila; večkrat ga je moral prior sam zadrževati v njegovi asketski vnemi. Ko je prestal novicijat, je don Juan izrekel zaobljubo in nadaljeval svoje pobožno in strogo življenje pod imenom brat Ambrozij. Nad svojo raševinasto haljo je nosil oblačilo iz konjske žime; kot postelja mu je služil trd zaboj, ki je bil krajši kot njegovo telo. Kuhano sočivje in voda je bila vsa njegova hrana in samo ob največjih praznikih je na prigovarjanje svojega predstojnika jedel kruh. Večji del noči je prebedel v pobožni molitvi; kmalu so ga vsem stavljali kot vzgled svetosti, kakor je bil nekdaj vzgled razuzdanosti. Ob priliki neke nalezljive bolezni, ki je divjala po Sevilli, je dobil možnost vaditi se v novih čednostih. V bolnici, kojo je bil on ustanovil, je stregel revežem in presedel po cele dneve ob njihovih posteljah. Nevarnost je bila tako velika, da še za drag denar niso mogli dobiti ljudi, ki bi pokopavali mrliče, To službo je opravljal don Juan; pohajal je v zapuščene hiše in oskrboval že napol razpadlim mrličem pogreb. Povsod so ga blagoslavljali in ker v času te grozne epidemije ni nikoli zbolel, so bili verniki prepričani, da je to nov čudež božji. Don Juan oziroma brat Ambrozij je bival že več let v samostanu in njegovo življenje ni bilo drugega kot nepretrgana veriga pobožnih molitev in mrtvičenj. Še vedno je tlel v njem spomin preteklih dni, toda samozadovoljni zavesti je že ponehavalo grizenje vesti. Popoldne nekega dne je bila vročina naravnost neznosna in so vsi bratje kakor navadno počivali v senci. Samo brat Ambrozij je delal na vrtu gologlav in v največji vročini; izbral si je bil to za pokoro. Sklonjen nad svojo motiko je zapazil senco moža, ki se je ustavil tik pred njim. Mislil je, da je kdo od menihov in ne da bi dvignil glavo, je pozdravil Ave Maria. Toda odgovora ni dobil. Ker se senca ni ganila, je iznenađen pogledal kvišku in je videl pred seboj mladega moža, odetega s plaščem, ki mu je segal prav do tal; obraz pa mu je zasenčeval klobuk z velikim belim in črnim peresom. Molče ga je opazoval mož z izrazom zlohotnega veselja in silnega zaničevanja. Nekaj minut sta srepo gledala drug drugega. Končno se je neznanec za en korak prestopil proti njemu, snel klobuk z glave in rekel; »Me poznate?« Don Juan ga je motril silno pozorno, toda spoznati ga ni mogel. »Se li spominjate ob’iege Berg-op-Zooma?« je vprašal neznanec. »Ali ske pozabili na vojaka, imenovanega Modesto?« Nosite piillE H kaučuk lialmima iiiiiiiiiSl ril kanček. H lig O j Pl! Starš lito tila kfupislejo po naivašjšl! easiait Strojne tovarne iflliparneu ¥ UniigiafiL HfflS BnmBBBBBMI MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. s večletno pisarniško prakso, zmožna s tr o j e p i s j a in vseh kontom ih del želi premeniti mesto, Ponudbe prosi pod„Vestna' , na upravo lista. star 17 let, ki ima že dve leti ključavniške učne dobe, želi mesta s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na poštnole-žeče Poljčane. lii ie E stara 16 let, brez starišev Išče mesta v kaki trgovini, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. Ponudbe prosi pod „Sirota“ na upravo lista. v novo zgrajeni hiši, vsaka s posameznim vhodom oddajajo se posamezno v najem za večletno dobo le proti naprej plačilu za daljšo dobo. Resnim reliektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova ulica št 54./L pismena vprašanja je pa staviti poštni predal št. 149. 17 letna, bogata in dosti lepa, se želi poročiti z elegantnim, finim, izobraženim gospodom do 30. leta. Odgovor je lahko v več jezikih. Ponudbe pod ,»Shimy če j! je«-, na upr. lista. na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški rg 1. Sil . •ata trgovski tečaj hom, želi primerne 3 v Ljubljani. Cenj. i pod „Zanesljiva“ Blaži, žima morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrooe na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike! v mestu se išče. Ponudbe se prosi pod „Nemeblovana“ na upravo lista. h ioiai svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Ceije, Gosposka ulica št. 25. Isisili strojne in električne stroke odhaja v Avstrijo in Čehoslova-ško. Preskrbi nakup strojev in materijala. Vprašanje do 27. julija na upr. lista pod »Točen«. i s šifro „Brez doma", prosim, naj javijo ponovno svoj naslov. čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.300 za vagon. Takojšnja dobava ca 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena naročila pod „Zdrob 5500“ na upravništvo. za 300—400 kg teže se ugodno proda. Naslov v upravi lista. kučevnu lepu, nježno odgojenu i obravanu osobu, zdravu bes-prekornog vladanja, dobre prirode, okretnu i vestu u kuhanju; ja sam samac, veletrgovac, dobro situiran, gđe bi se mogla i udomiti. Ponude sa fotografijom na adresu: Milan Ivkovič, Novi Sad, Kralja Petra ul. 1. prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. .Naslov v upravi lista. 123111, inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista. BrapnaXS“rÄ namo na turbino, 26 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din 1,500.000. PasBstaa ÄSC n:i_ pri Mariboru z v2 orala UllU posestva Din 140.000. lljSj. trgovine, gostilne, to-niuUf varne, menjave z Nemško Avstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. 9 And. Jakil, !„°S K prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. _ __ Bogato skladišče moških, ženskih in otro- zmzane ^ene || gkjli čevjjev \z telečjega boksa v vseh Solidno hiSSO ■ a barvah, govedjega boksa in rjave kravine. m L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 izdolovatelj dežnikov Na drobno) Na debelo! Zaloga sprekaJaBnih palic. Popravila točno In solidno Šentjanški premog se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad šentjanskep premopftopa Ljllblilina.Houtrgi!). Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: JVtej zusrinja^ knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' Mej' ljubčki živalske slike za naše malčke na t r d e m močno vezanem kartonu Din 15"—. JVlladi slikar TO tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘— Crnipetcr staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4*--. Vse se dobi v ■d l:-: Ujfljaniliiiiiiligl!. ,Posest“ obl. konc. realltetna pisarna Ljubljano, Poljansha c. 12. Proda: Razne trgovske in obrtne hiše z koncesijami in brez istih v Ljubljani in na deželi, krasne vile od Din 300.000 dalje v Ljubljani, in na Bledu, razna industrijska podjetja v obratu, lepa kmečka, gozdna, vinogradna posestva in stavbne parcele. „ÄDRÖÄ“ Mednarodna Transportna in komisijska družba z o. z. L3UBUANA, Dunajska cesta 31. pr*’ Adrijasped. JßSäsfäiC®. p? Tekoči Kažun „Zadružna banka". — Telefon 721. Mednarodni transporti. Prevoz vsakovrstne robe. Vskladiščenje robe. Komisija. I Carinsko posredništvo. Transportno osiguranje. Zbirni promet na vse stran!. Prekomorski transporti. Zastopstva In ;tveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- In inozemstva. % PODRUŽNICA CRNOMEU H LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE naznanja, da je pričela s 1. avgustom t, I. I svoje poslovanje ter se priporoča za vse v t/ančno stroko spadajoče posle. Wolfova ul. 1 Illjillli llilillillililili «pr - • Zvezna tiskarna sn knjigarna V LjUOlljaill Marijin trg 8 lik Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, bloke, poslovne knjige, note, vstopnice, tabele, razglednice, naročilne knjižice itd. lično, hitro in po konkurenčnih cenah h mm 'mmmr Moderna knjigoveznica v v i! V V V v £3= Udaja hi tiski »Zvezna tiskam to knjigarna« % Ljubljani,