31. štev
Tower, Mnn.,	julij«, 1893.
Letnik I.
HflB^ Narof"ilifti katerim j<;
dosedanja naročnina že potekla, ali, ki ko z naročnino sploh še niso /glasili, prijazno opomnimo, naj kmalu store svojo dolžnost. Upravništvo „A. S:'
Politični -poljubi.
Odkar je železni kancblar Biz-lnark v varstvo ,,blažene" Nem-čije skoval tro.držnvno fcvezo, skušajo evropske države prekositi druga drugo v oboroževanju in v pripravah za boj. Tovarne ne morejo napraviti nikdar dovolj pušek ni bajonetov, vlivajo vedno nove topove, za brezdimni smodnik jim je bolj terda, kakor kmetiču v najhujših časih za sol. Monarhom ne preostaje Časa za vladrska oprvila; inšpiciranje armad, trdnjav, vojnih ladij, raznovrstnega streliva, manevri itd.: to je vedno na dnevnem redu. Najbolj čudno pri vsem tem pa je to, da vsi vladarji brez izjeme zatrjujejo, da jim gre le za -—mir, za ohranitev ljubega miru. Zlasti se odlikuje v tem nemški popotni cesar Viljem. Z nervozno naglico potuje širom sveta, objema in poljubuje vladarje in državnike, prepričujoč jih o svojih miroljubnih namenih. JDa ima to mejnarodno Objemanje in poljubo-vanje kaj pomena, bil bi dandanes mir v Evropi bolj osiguran, kakor kedaj.
Teško je našteti vse mogotce, katere je cesar Viljem v teku zad^
dveh mesStev osrečit s sVojtiii poljubom. To švedski kralj, cesar avstriski, ruski car, nizozemska kraljica, laški kralj, ne ometi fa je dolge vrste več ali manj kro nanih glav, ki so prejeli oficijalne ali neoficijalne poljube. Toda vsi ti politični poljubi morajo biti neizrečeno mrzli, če pomislimo, da imati obe stranki nabasane in na pete revolverje v žepu, in da sti pripravljeni jih izstreliti ob prvej priliki.
Vladarji se objemajo, in polju-bujejo, kadar se sestanejo; toda to,kar ogledujejo potem, ko so si zaobljubili dosmrtno prijateljstvo, niso pridobitve ali zagotovilo miru, temveč bojni strah, oborožene armade, trdnjave, topovi in drugo morilno orodje. Nakopičiti sodo-ve s Smodnikom napolnjene po vseh vojaških skladiščili, to ni poroštvo za mir. Ena sama iskra jih utegne užgati. Diplomatični promet v Evropi podoben je dandanes prometu v veliki tovarni za smodnik, kjer tudi najboljega prijatelja vprašajo, ni-U bil toli nepreviden, da je kak užigalen klin-čok prinesel seboj.
Žrtve tega oboroženega miru so od dne do dne večje, neznosnejše. Evropa se z gigantičnimi koraki bliža času, ko bode vzdrževanje miru brez primere dražje, kakor še tako krvava vojska, ko bode prelivanje krvi na bojnem polju manj ran zadalo narodom, kakor sedanje izsesavanje ljudstva do mozga iz kosti.
Avstrija ni še oborožila svoje infanterije do cela z novimi puškami, in že se čujejo glasovi iz vojaških krogov, da jo to orožje zastarelo, že kažejo nove modele, kakoršne hočejo uvesti na Laškem. V Nemčji zdi se mlademu cesarju
zopet neobhodno potrebno pre-ustrojiti artilerijo, kar bodeti morali posnemati se ve Avstrija in Italija, če ne bodeti poprej onemogli. Če ne bodeti onemogli: kajti Italija jc^ kakor zna ves svet, na robu bankerota, Avstrija se upira z zadnjimi silami neizogibljivej posledici, Nemčija se bo morala takoj lotiti majhnega ostanka onih peterih, Francozom ugrabljenih milijard, zakopanega tam ob Renu če bo hotela nadaljevati oboroževanje.
Žal, da se žrtvuje Avstrija gospodarstva željni nemški politiki na ljubo ter jej daruje svojo pri-hodnjost in svoje narode. Evropski narodi res ne potrebujejo ničesar bolj, nego miru, vendar zanj si bodo 'morali preskrbeti drugo poroštvo, kakor strelivo, ki jih more pritirati v gotovo pogubo.
Posledice so že prikazujejo. Lakota gospodari po Evropi. Na tisoče in tisoče jih je to leto lakote pomrlo na Ruskem, v Avstriji vpijejo stotisoči za kruh, nič bolje ni na Nemškem. In k tej sliki brezmejne bede druži sc še poročilo o naglem razširjanji kolere po Evropi. Kdo zna, bo-li ta strašna šiba Božja kaj dobrega .storila? Morda odpre mogbtod.ii tt:• preostalih oči, da se ozro na beda si'o* jih sobratov, morda jih prepriča, da dela nezmiselno obrožovanje in tlačenje narodov v zvezi z "lakoto ii. kugo nagrozovitešo. trozvozo, kiti- jih-je Jo videl s v 4:. *
Doma6e novice.
(St. Paul, Minn.) Nadškof Ireland dospel jo semkaj v družbi Dr. 0'Gormana in Dr. Bouquil-lona, profesorjev iz katoliškega vseučilišča v Washington!!. Od Dr. 0'Gormana izvemo, da vse-učiliščni slušatelj Slovenec čast.g. Bajec misijonari med svojimi rojaki v Pennsilvaniji in Ohiji.
(Iz Cincinnati) se poroča: V. Paducah-i se je' zbralo 18. julija ob 9ih zvečer okrog 300 oboroženih zamorcev pred mostno ječo, da bi oprostili zaprtega Tomaža Burgess-a. Župan poslal jo takoj telegram governerju in ga prosil vojaške pomoči/Med bitvo, ki se je unela med zamorci in poslanimi vojaki, bil je mlad vojak smrtno-ranjen. Redarstvo priprlo je 50 oboroženih zamorcev.
(V Wilkesbarre, Pa.) okolici je napadla velika kača-klopotača žensko Polinski, ko je nabirala jagode. Ta je imela toliko poguma, da se je napadovalki v bran postavila, Ker ni imela nikakoga orožja, zgrabila jo jo za vrat in jej strla s kamnom glavo. Vendar ni mogla zabraniti, da bi jo ne bila kača na več krajih pičila. Padla je v nezavest. Kmalu, po prigodku našla jo je neka prijateljica. Zdravniška pomoč bila je prepozna. Reva je morala umreti vsled kačjega strupa.
(V Vincennes, Ind.) se je 18. t. m. predsednik narodne banke, Win. Tyler, ustrelil na grobu svoje hčere. Star je bil 55 lot in zapustil vdovo in jodnega sina.
(V mestecu Grem City, Id.) prišlo je 11. julija zjutraj od 5-6. ure do boja med združenimi ,,štrajkar-
ji" in liezdruženimi rudarji ter čuvaji dveh rudnikov. Boj je trajjfl' več ur. Kolikor nam je dosedaj znano so 4 usinrčeni in 4 ranjeni. Slednjič zažgali so združenei (Union men) zgornje dele jamo ,,Frisco". V jami ob&oljeni delavci so se udali. Po poznejših poročilih usmrčenih .je bilo 9 oseb. Governor poslal je 4 kompanije vojakov v Gem City.
(Shod vseli demokratov minrie-sotsko državo) bode 'v začetku meseca avgusta v Minneapolu in sicer v i s tej dvorani, kakor je bil republikanski shod.
(V West Berkely-ju, Cal.) raznesla se je praharnica, (tovarna za smodnik). 0 oseb je izgubilo življenje. Škode je $200.000.
(Štrajk v Homestead, Pa.) še ni končan. Delavci se no morejo pogoditi z družbo, ker jim noče plače zadostno zvišati. Vendar se vidi, da bi nekateri kaj radi zopet šli na delo, zlasti oni, ki niso v delavski zvezi. Družbeni načelnik je poslal delavcem zadnjo besedo (ultimatum)' in jim naznanil, da obdrži vso delavce v službi, ki se Osobno ali pismeno zglase do 24. julija. Ce se ne oglasi dovolj domačih delavcev, jih bo pa nadomestil s tujimi delavci. Pittsburg in Homestead sta v oblasti voja-
f •" :> v . v
■kov. Cujo se, da bode oklicano obsedno stanje za oba mesta in bližnjo okolico. Neinirneje delavce so Zaceli zapirati. Nekaj so jih zatožili zločinstva umora.
(Genealogično in biografično društvo) postavi v Now-Yorku Krištofu Kolumbu velik kip, katerega bode izdelal Sunol po znamenitem pariškem kipu. Med darovalci so podpisani nadškof Cor-rigan, John Crimmins, William Grace, Alfonso De Navarro in mnogo drugih katoliških meščanov. Odkrili ga bodo meseca aprila 1. 1893.
(Springfieldski Republican) poroča, da je prodal nek Mr. Daniels FredeWku Snyderju svojo ženo za — §(550. Bržkone je bilo staro, slabo blago. Kje se je to zgodilo? t Morebiti med kakimi divjaki? O, no, zgodilo se je v omikanem Massachussetsu. Kaj pravijo državne postavo k tej kupčiji, nam ni znano, mi poročamo samo dogodek.
(Meksikanski) časnikar Harry Lawrie, sourednik časnika ,,Detroit News", ki se je te dni povrnil s potovanja iz južne Evrope in severnega dela Afrike, je poln hvale zaradi sistematičnega raz-glaševanja časnikov o prihodnjej svetovnej razstavi v Chicagi. Ta trdi, da je našel v malih mestih na meji puščave Sahare v gostilnah in drugih obiskovalnih prostorih načrte o prostoru, kjer bodo slala poslopja za razstavo. V Tripoli ju, Maroko, in Algoriji, pravi, da so ljudje strašno navdušeni za amerikansko razstavo. Da so ta poročila pretirana, ni treba omenjati.
(Demokratski shod države Kansas) je določil, da hoče podpirati kandidate takozvane narodne stranke in se odtegniti republikanskemu
uplivu.	v
(O letini.) Iz Teksasa so poroča, da turščica obeta najboljšo letino, kar jih je bilo zadnjih 15 let. Ravno tako je tudi v indijanskem teritoriju. Bombaž po vsem jugu lepo kaže. — V Kansasu bode letina posebno bogata. Žita upajo pridelati 200 milijonov bu-šelnov. Ušenica bode zrela vsak čas. Delavcev zelo pomanjkuje, dasi ponujajo farmarji po $2-3 na dan. Manj ugodna bo letina v Jowi, a vendar bo še vedno srednje; dobra. Sedaj žanjejo ozimno ušenico. Sena' je mnogo, ki pa ni tako dobro, kakor lansko. — V Michiganu se je zadnje tedne zboljšalo, zlasti v sevrnej polovici, kjer smejo upati na dobro letino. Sadja pa ne bo veliko, ker jo par-krat preveč mraz pritisnil. ' (Kakih sto Oipeva-Indijanov) je šlo v slavnostnej opravi pod vodstvom glavarja,,Belega Oblaka",
da obiščejo Sioux-Indijaue v re-
t
servaciji Sisseton.
Zunanje države.
Avstrija. [Kranjsko.] V La-hovičah na Gorenjskem jo volil Martin Jelovšek cesarju pet goldinarjev, katere je cesar milostno sprejel. — Slovenski visokošolci so si ustanovili svoje forijalno društvo, da sc bodo medsebojno bolje spoznavali in spodbujali za plodovito delovanje. —Ljubljana bode dobila bolj slovensko lice. Dvojezičmi napisi po ulicah bodo pisani samo v slovenščini. Tako je prav! — V Ljubljani je utonil vojak Fr. Juvan doma iz Pod-kraja v litijskem okraju. — Navi-norejskej šoli na Grmu je bilo letos do 80 slušateljev, ki so se učili cepljenja amerikanskih trt. — Železniška proga Grosuplje - Novo Mesto je potrjena, delo so odda v kratkem. Še vedno se čujejo pritožbe o premalem plačilu delavcev.
- Nemci se smešijo pred zavednim svetom s svojim javkanjem o zatiranju Nemcev po slovenskih deželah, ker je bil imenovan Slovenec g. Abram dvornim svetnikom. - — Šišenska čitalnica je zakurila kres na predvečr Sv. Cirila in Metoda.
[Štajersko.] ,,Domovina" jo tudi objavila oklic na Slovence, da naj zakurijo kresove slovanskima apostoloma na čast. — 'V Vojniku se je ustanovilo katoliško politično društvo ,,Edinost." — Slovensko pevsko društvo na Ptuji bode priredilo veliki koncert v Šoštanj i 14. in 15. avgusta. — Ljutomerski krajni šolski svet jo odklonil darilo 3000 gl. štajerske hranilnice, ki ga je ponudila, da
bi bila ljutomerska šola nemška. Vrlo dobro! —>- V Kozjem so našli umorjenega orožniškega voditelja V aha; bil je na odpustu.
[Koroško.] V Prevaljah so ustanovili posojilnico. To je že 16. rta Koroškem. Vrli domoljubi! Že prvi dan jo imela 3137 gl. prometa. — V Podkraju pri Prevaljah je pogorel posestnik Žerjav. — Samec, uradnik c. kr. državne že-loznico uradnik,se je ustrelil Pod-kloštrom.
[Primorsko.] V Trstu sta po samomoru umrla brat in sestra, stara 18 in 21 let. Bila sta v velikej
revščini. — V goriškej gimnazij je izmed 160 slovenskih dijakov 16 odličnjakov. Nemcev in Italja-nov skupaj je 229 pa imajo samo IS odličnjakov. Vsa- čast vam, marljivi slovenski dijaki! — Beneški Slovenci žalujejo na prera-nej gomili mladega dušnega pastirja Antona Pauša. Bil je blag značaj, iskren domoljub, izgleden duhovnik. Počivaj v miru!
V
[Češko.] Avstrija bode naredila 300 miljonov gl. novega državnega dolga za nakup potrebnega zlata. Vravnava vrednote ne bo ravno osrečila avstriskih državljanov. — Rudarji, ki so bili vzrok strašnemu požaru v rudnikih za srebro pri Pribramu, bili so obsojeni: Kriz, ki je zagnal v prepad tleči sten, na tri leta, Kabedoc na dve leti in Havolka, ki je stvar naznanil, na 18 mesecev.
Seje v državnem zboru so bile precej burne,zlasti ko so pre-tresovali stavbinski predlog.
Vlada razpustila je 16 nemških dijaških društev zaradi njihovih političnih, Avstriji nasprotnih mišljenj Redarstvo jim je zaplenilo več ultra-gernianskih spisov in knjig. Vzrok temu koraku dal je prihod nemškega nekdanjega državnega kancelarja, ka*er<%a so dijaki slovesno sprejeli.
Iz Rus i j e se poroča, da kolera ni tako huda, kakor se je v prvem trenotku mislilo. Razsajale v Kav kaziji in ob Volgi do Samare. V CariČinu pa oboleli umrjejo prav hitro včasih že v 24 urah. Brzojav 18. julija pove sledeče: 16. julija v Astahanu zbolelo 265 oseb in umrlo 218; v Saratovu zbolelo 90 oseb in umrlo 62; v Caričinu zbo-lelo 89 in umrlo 54; v Samari je zbolelo 57 oseb in 20 umrlo.
F ran čij a. Anarhistični morilec in ropar Ravachol bil je 11. juh zjutraj ob štirih v Montbri-son-u obglavljen. Duliovnovo pomoč v zadnjih trenotkih jo zasmeli-ljivo odklonil. Stopil je trdim korakom na morišČo in je zahteval, da bi smel govoriti. Dovolilo so mu je. Toda, na mesto da bi bil govoril, pričel je popevati neko poulično pesem. Tega mu pa niso pripustili. Na dano znamenje položilo ga je nekaj mož na morišče in trenotek potem zvalila se je krvava glava v vrečo.
T talija. Nadškof Ireland prinesel je iz Rima veselo vest, da namerava papež Leon poslati na chicaško razstavo več dragocenih predmetov. Mod drugim pošlje tudi star zemljevid iz 1. 1525 _prvi objavljen zemljevid po odkritji Ameriko. Visel je več let v Vatikanu. Cela papeževa razstava bode nedvomo velike vrednosti in važnosti.
"V STORE
Company
je dobiti ta teden:
Moške hlače po........50 cts.
Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,,
Pridi in oglej si !
Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah.
Glavna zaloga sukna.
Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892.
Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA.
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severno Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po §2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom:
V. Rev. JOS. F. BtTII
A merikuusk i Slov en ec
T o \v e r St. Louis Co., Minn.
II. S. Amerika. AMERIKAN. SLOVENEC.
The only. Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at T*wer, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00,
Cena naznanil in oglasov:
Jedna vrstica 10 cts.; joden palec na visočino mesečno $ 1*— ali letno $10-—.
Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej.
Ad vertisi ng- Hates.
Per lain 1(-) cts.; por inch §1-— per month or &10--— per year.
All advertisements must bo paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
The Boston Mi Hob.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri:
Angleška ima mnogo opraviti pri volitvah. Iz najnovejšega poročila posnemamo, da je izvoljenih 310 vladnih privržencev in 338 opozicijonalcov. Gladstone se je izrazil, da bi on ne nasprotoval, ko bi razen Irske tudi Škocija dobila samoupravo. — Stanley znani potovalec po Afriki se je odpovedal amerikanskemu državljanstvu nadi, da bo voljen v parlament, a je pogorel. Prav mu je!
20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsake pol ure in vsako uro, prodaja po £ 3.80 Rolirer's Jewelry Store, Main St.
Obleke
za ta čas najbolj primerne!!
Uagr*. V tem presežemo druge prodaj al nice. Spomladanske moške obleke po $6-— in višje.
THE BOSTON.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, line srajco, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely.
Cerkveni koledar.
■Sobota, 33. julija: Ijibprlj, fik,; A pol.
Nedelja, 34. „ 7. pubink.; Krist. d. Evfttig.: Olažrijivih prerokih. Mat. 7.
Ponedelj. 35. julija: Jakob, ap.; Knšt. Torek, 3<S. ,, Ana, mati M. D/
Sreda, 37, Četrtek, 38. l>eU'k, 30.
Pantaleon. m. Inocencij, p.; Vikt. Marta, d.; Olaf, kr.
Sedma nedelja po binko-
Slabi vzgledi in -Učineksv. Duha.
Evangelij sv. Matevža 1, 15-21:
,, Varite se krivih prerokov, ka teri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po njihovem sadu jih bodete spoznali. Se li bere grozdje s trnja, ali smokve z osata? Tako rodi vsako drevo dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne more roditi malopridnega sadu, tudi ne malopridno drevo dobrega sadu. Vsako drevo, katero ne rodi dobrega sadu, se odseče in v peč vrže. Po njihovem sadu toraj jih bodete spoznali. Ne vsak, ki pravi: ,,Gospod, Gospod !'' poj de v nebeško kraljestvo; .ampak, kateri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.
Krivi preroki slaba tovaršija
Nebeški Oče nam je vstanovil nedeljo, da se zbiramo v svetišči, da Ga molimo, da se mu zahvaljujemo, in da se utrj ujemo v krščanskem nauku. Poslušajmo torej Odrešenika, učečega množice po svojih namestnikih, duhovnih pastirjih, in povzdignimo svoje oči k tabernakeljnu, kjer prebiva učitelj večne resnice, naš Gospod Jezus Kristus.
Jedina Gospodova naloga bila je, da poveliča Očeta in odreši človeštvo. Prišel je, da nam da življenje; ni nehal svariti učencev, da naj opuste široko pot, ki pelje v pogubljenje.
Prišedši na svet, našel je mnogo krivih prorokov in učiteljev, kakor pismarjev in farizejev, kateri so neprestano nasprotovali večni resnici ali pa zabranjevali svoje sodržavljane, da niso postali Gospodovi učenci. Gospod jih je zval ,,hinavce, jednake pobeljenim grobom, kateri se zvunaj zde lopi a so znotraj polni mrtvaških ko-stij in gnjusobe. (Mat.XYIII.27.)
Isto se godi še dandanes. Vedno bo krivih prorokov, ki zabranjujejo ljudem, da se ne oklenejo pravega pastirja.
Krive proroke poznate po njihovih sadovih, po sovraštvu, prepiru, neredu in po podlosti. Ti sadovi se ne pokažo nakrat; mnogo jih je, ki ne vedo, da je nenra-vnost nasledek njihovega nauka. Spoznati jih moremo po njihovih naukih, ker nasprotujejo naukom Cerkve.
,,Varujte se krivih prorokov," tako je Jezus svaril množice. Sta-riši! ravnajte se po tem nauku in ne dovoljujte svojim otrokom zahajati v družbe, katere vodijo dru-goverci. Odpravite iz svojih hiš nenravne in protiverske knjige ali molitve; in posebno pazite, da ne pošiljate otrok v šole, kjer je njih vera in nedolžnost v nevarnosti!
Zveličarjev sv. nauk nasprotuje svetu. Če hočeš zveličati svojo dušo, izpolnuj zapovedi. Bog prepoveduje kletev, nezmernost, prevzetnost, poželjivost, in vse, kar vodi v pogubo.
Krivi proroki imajo neprenehoma božje ime na svojih ustnicah. Izgovarjajo ga z največjim spoštovanjem; govore o pobožnih vajah, a ne zmene se za druge jed-liako važne zapovedi.
Kdor živi po nauku Gospodovem, do njega nimajo krivi preroki in tilabi vzgledi nobeve moči.
Dobra dela jedino so pomoč zoper nje in zoper nenravnost. Cerkev všteva med dobra dela molitev, spokornost in miloščino. Volja Očetova je, da vsi ljudje opravlajo ta dela, in vsak posebej po last-nej moči. Kdor to izvršuje, ni v nevarnosti, da ga krivi učitelji in slabi vzgledi pokvarijo.
Razun tega nam pa tudi duhovni pastirji razlagajo vsak praznik v letu, da verni spoznavajo življenje in nauk Gospodov, po katerem naj -se ravnajo.
Sveta skrivnost se nam ponavlja na žrtveniku. Gospod sam je v sv. zakramentu. Blagor kristija-norn, ki redno dohajajo k maši ob nedeljah in praznikih.Blagor onim, ki redno prejemajo Gospoda v sv. obhajilu. Lahko se ogibljejo sple-tek svojih sovražnikov, izvršujejo voljo Očetovo in se pripravljajo za nebeško slavo.
K spolnovanju Očetove volje, nam je potreba, da Njegovo voljo spoznamo, in da imamo milosti dovolj, da je lahko spolnujejmo. To tudi zadobimood Boga.Sv. Duh razsvetli naš um in nam pokaže pot do resnice. Prosimo, da nam da moč dospeti do nje. Dar moči nam je potreben, da se drzno ustavljamo svetnim skušnjavam. Mi smo plašni, vedno nam je na jeziku: kaj bodo rekli ljudje; kaj bodo mislili, i.t.d. a moč sv. Duha nas ojači ravno tako, kakor je boječega Petra prestvarila v neustrašenega ozuanjevalca Božjo besede.
Bere se, da je bila na bin-koštni praznik neizmerna množica ljudstva v Jeruzalemu. Griči krog mesta bili so pokriti s šatori, in množice častilcev so prihajale in odhajale iz obzidja svetišča. Ko so zaslišali velik šum odobednice, zagnali so se proti onemu kraju, in med tem se je razglasila novica o prikazu čudovitih gorečih jezikov.
Kaj naj vkrenejo aposteljni? Kraj, kjer jo Peter pred nekaj tedni trikrat Gospoda zatajil je bil jako blizu. Toda takrat ni bil glavar cerkve; takrat še ni bil obdarovan s krepostjo od zgoraj. Ko vidi danes množico deročo k sebi, ne misli se skriti, ampak se drzno pred nje vstopi; povzdvigne svoj glas, razloži čudoviti dogode t, kateremu so priče; pove jim, da je bilo ozna-njono po prorokih, da je bil Jezus Nazarenski resnično Sin božji: da jim je poslal sv. Duha, kakor jim je obljubil. Glasno pripozna, daje Jezus od smrti vstal, česar je on in njegovi tovarši priče. Med Petrovimi poslušalci bilo je zastopanih šestnajstero različnih narodnosti. Vsi so govorili različne jezike; dasi jih je Peter nagovoril v jednem jeziku, vendar so ga vsi umeli, in kmalu so spoznali, da so aposteljni prejeli od svetega Duha dar jezikov. Tako je sv. Duh očitno deloval nad sv. Petrom, tako so poslušalci sami izkusili učinke sv. Duha: Ko so to slišali, kesali so se v svojih srcih.. .. (Ap. dej. 2, 37-41).
Vidimo, da je binkoštni prazik, rekel bi, obletnica rojstva cerkve. Ta dan jo bil Jezus Kristus proglašen Bog. Dasi je bilo ta dan krščenih samo tri tisoč, in nekaj pozneje pet tisoč, vendar je resnično, da se je Petrov in apostelj-nov glas slišal isti dan po vsi zemlji, kajti Judje so razglasili njih nauk po vsem svetu, da Cerkev ta dan poje: ,,Duh Gospodov jo napolnil vso zemljo; pridite, molimo Ga. Aleluja. Malo let potem so šli aposteljni ozuanjevat blago-vestje vsem narodom, in ime našega Odrešenika se je kmalu častilo po vseh delili sveta. Molimo vsemogočnega sv. Duha, ki je omor gočil dvanajst revnih ribičev, da šo prenovili podobo zemlje, ko so zavračali, ljudi od malikovalstva in
vodili jih do Jezusa Kristusa, un-šega Boga in Spasitelja.
,,Pošlji sv. Duha in stvarjeui bodo, in prenoviš zemlji obličje! Pridi sv. Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni." Te besede ponavlja duhovnik pri altarji tekom binkoštne dobe. To je prosil Peter in drugi zbrani v obednici, tako prosimo tudi mi med celo binkoštno dobo.
Postave za priseljence.
Po postavi od 3. marcija 1891 se ne morejo priseliti v Ameriko:
1.)	Slaboumni, bebci in norci.
2.)	Pohabljene osebe, če nimajo sorodnikov tukaj, ki bi zanje skrbeli. Vsak slučaj bode preiskovan.
3.)	Osebe z nagnjusnimi, nalezljivimi ali nevarnimi boleznimi. Sušico (j etiko) tudi prištevamo semkaj.
4.)	Reveži, ki bi samo nadlego delali občinstvu. Sem spadajo: osebe, katere je hranila občina; berači; starčki; sirote, ki si ne morejo same prislužiti hrane; nravno propadli ljudje, kakor pijanci; samotne ženske, če nimajo sorodnikov tukaj; noseče neomo-žene ženske ali z otroci.
5.)	Osebe, ki so bile obsojene zaradi nravno slabega zločina. Izvzeti so politični zločinci.
6.)	Osebe, ki žive v mnogožen-stvu, n. pr. mormoni.
7.)	Osebe, ki sploh nimajo nič denarja, in jim je bila vožnja plačana od družili. Vender jo tu prav veliko izjem. Ako dobi kedo vožnji listek od tukaj, pride lahko brez skrbi v Ameriko.
8.)	Osebe, ki so sklenile pred izseljenjem pogodbo z amerikan-skim delodajalcem. Izvzeti so posli v družinah, verski služabniki, profesorji, govorniki, pevci in sploh osebe, ki so morale imeti za svoj. poklic državno skušnjo. Razen teh slučajev je izvzeti še več družili, ki pa za Slovence nimajo pomena; zato se tudi ne spuščamo v podrobnosti te točke.
da se človeku gnjusi. Nek Dunaj-čan, dopisovalec amerikanskim časopisom, izrazil se je: ,,Jako bi me veselilo, ako bi se mogli Ame-rikanci sami prepričati, kakšne baže je današnje avstrijsko plemstvo. Jaz večkrat obiščem to razstavo in ne poznam boljšega pripomočka utrditi se v svojih radikalnih nazorih, kakor če opazujem te židovske lupeže in poži vinjeno drulial. Tukaj v razstavnih prostorih obilje, pohotnost in razmetavanje denarja, v mestu pa lakota, revščina in pomanjkanje med delavci! Na jedili strani kruha pijani bogatini — na drugi pa ubogi Lazarji!"
Med tem, ko so- obhajali pleme-nitaži zapravljive |iojedine, zborovali so, v mestu socijalni demokrati in ukrepali o sredstvih, kako bi se dalo zboljšati obupno stanje trpinov. ,,Rudeči"ne drže križem rok. To je žalostna slika! Ali ni podoben sedanji čas oni dobi pred vzbruhom francozke prekucijo pred 100 leti? Dobro je tako, da ničesar ne opazijo modrokrvniki. Mrtva trupla se ne dado oživiti, marveč se vržejo strani, da ne okužijo cele okolice.
Dodatek. Na vprašanje, li so izven naše države rojeni otroci državljani Združenih držav, ko so zadobili njihovi roditelji državljanstvo, odgovarjamo:
1.)	Otroci so državljani, če še niso bili 1(5 let stari ob času priselitve, in če so njihovi roditelji državljani.
2.)	Otroci, ki so čez 16 pa še ne 18 let stari prišli v deželo, morajo biti tukaj skupno 5 let, da dobe ,,drugi papir" in postanejo državljani.
3.)	Vsi drugi, ki so se priselili in so bili stari nad 18 let, morajo dobiti oba papirja.
Avstrijske slike, i.
Socijalno stanje Avstrije je tako, da se nam, ki razmere nepri stransko sodimo, zdi umestno spregovoriti nekoliko besedi o njem.
Povod našemu članku dala je dunajska mednarodna razstava 'M godbo in gledišče. Zakaj se ta razstava imenuje mednarodna, ne vemo; bržkone zaradi židovske svojati in Abrahamovih odbornikov. Poročila o tej razstavi pravijo, da namerava odbor pokazati zgodovinsk pregled o razvijanju godbe in glediške umetnosti. V resnici pa razstava ni drugega, nego zbirališče nesramnih francoz-,kih glediščinih igralk, židovskih izrodkov in propaiih plemenitaških nestvorov pod vodstvom znane knjeginje Pavline Metternich. V glediščinih prostorih vrše se pri mnogoštevilnem obisku,,visokih" in ,,zelo visokih" oseb take reči)
II.
y
Bogatini, krivonosi Zidje in pa drugi vampirji, ki si polnijo žepe s tujim denarjem, goste se in rajajo ter razsipavajo denar z ne-sramnim življenjem — na Češkem v Pribramu je pa jok in stok vdov in sirot onih 319 rudarjev, ki so se ponesrečili v rudnikih. Res, ako čitamo o človekoljubni požrtovalnosti hrabrih čeških rudarjev, ki so tvegali življenje, da bi rešili svoje sobrate iz gorečih jam, in, ako jim primerjamo one, ki so puste zmerjati ,,dobro družbo", poloti se človeka gnjev in skušnjava,.... toda nad nami vlada pravična roka in besede grškega pesnika Homerja: ,,Es-setaj he m ar — pride dan".... veljajo šo sedaj, kakor so veljale nekdaj.
O amerikanskih ozna-nilih.
Drug način sem opazoval v Min-neapolu. Na strehi nekega poslopja na glavni cesli je bilo postavljeno velikansko ozadje, na ktero je vsak večer camera obscura, postavljena na drugi strani ceste, metala podobe. Lepi razgledi, evropska mesta in smešni prizori so se menjali z reklamo velikega trgovca. Slap Nijagare se je spreminjal v patentirano črnilo, Dunaj se je skrčil v kup mila, rimsk amfitea-ter nosil je napis minneapolske tvrdke, iz egiptovskih piramid postala je steklenica perfjuma. Vsakdo bi rad videl prihodnjo podobo, toda moral je prej prebrati, kje živi dotični gospo i, ki tako ceno zabava ljudstvo vsak večer. Nekdo mi je trdil, da je nekoč poginil konj na cesti. Predno je prišel konjederec ponj, bil je ves polep-ljen z oznanili.
O. napisih slikarjev se marsikaj zanimivega pripoveduje. Gori imenovani potovalec je poiskal jed-nega, ki se je s Pacifičnega obrežja povrnil v New York poln nevolje, da si jeden človek drzne vse najlepše naravne prizore s svojo barvo onečediti. Pa pustimo njega govoriti:
,iKo smo došli v New York, iskali smo ga (kogar ime je bilo pod reklamami podpisano) in našli. Ni se kesal niti se ni izgovarjal- ,, Mislim, da sem več narave onečedil, kot katerikoli drugi človek v Zedinjenih državah," dejal je s hladnim izzivanjem in je na-mežiknil z levim očesom, češ, da se tudi zaveda svoje predrznosti. ,,Kaj potem? Po mojih mislih je
kup lepo naslikanih črk malo lepši, f kot grda skala, in dasi sem rabil besdo, ,,onečedil," in akoravno cela truma ljudij in časopisov vdrilia po meni, sem vseenookin-čal več ali manj vsako mesto v Zedinjenih državah. Ni ga mesta, ali vasi ali lepega naravnega prizora, kjer ne bi jaz naslikal ,,Sar-saparilla" (patentirana medicina). Ce me za pete obesite ob kakem plotu in mi oči zavežete, si upam to besedo napisati. E, dostikrat sem vže z zaprtimi očmi slikal, so-sebno, kadar sem bil truden in je solnce blestelo, šestkrat sem premeril Hudzon od izvira do iztoka in. slikal po skalah stoje v vodi do brade. Jaz sem naslikal ime ,,kapljice življenja," na Lookoutsko gorovje. Kaj bi, jaz poznam človeško naravo; v svojem poslu sem imel čudovite skušnje. Bilo je tam gori v Lookoutskih gorah. Velikanska navpična stena blizo žele-znične progo zdela se mi je kaj primerna za velik napis. Spustim se doli do srede po vrvi, sedem na klin na konci in vže sem bil potegnil par velikanskih potez. Kar ,,čap," nekaj je zadelo skalo. E, mislil sem, kamen bo, ki se je od-krušil od stene, kar zopet ,,čap" še jeden in ,,čap" ,,čap" „čap" ,,čap" še štirje. Kaj krota, pogledam na skalo. Videl sem več vtisov, kakor od svinčenke toda nisem mogel razumeti, od kod naj
v
bi prišle. ,,Cap" zopet in še pet ,,čapov." To je bilo pa že dovolj tudi najbolj hladnokrvnega človeka razdražiti in tudi jaz sem se ozrl, da bi stvar preiskal in daleč tam doli zagledal sem starega fotografa. Nameraval je fotografo-vati veselo družbo, ki se je prišla v gorovji) vedrit. Stal je sredi dima svojega samokresa, kterega je z nova nabijal, da bi mi še pest graha poslal, zato ker sem slikal del gorovja, ki je bil v ozadju njegove nebodijetreba starokopitne fotografije. Bo pa treba hiteti dejal sem sam pri sebi in hitel slikati, kar se mi je dalo: ,,čap" šest zaporedoma, toda v tem sem napis uže zgotovil in zginil. Ali mislite da sva se sprijela s starcem, ko sem doli prišel? Primarulia, tega pa ne. V onih krajih znajo ljudje samokres rabiti, da nikoli ne zgreše, in jaz sem bil vesel, da sem mu ušel zdrav spred oči."
Tako je govoril, da je bil sam sebi všeč. Nažgal si je drago smodko in se nasmehoval z neizmerno zadovoljnostjo.
,,Kaj bi besedičili, moj sodrug, stari Brad, jo napisal ,,Kaiser Bitters" na Cheopsovo piramido, ali čegarkoli vže je, in precej po vojski sem jaz ,,Buffalo kapljice za jetra" načrta! na trdnjavo Sumter v tri čevlje visokih črkah krog in krog trdnjave. Dobil sem mladega zamorca, da me je s čolnom doli potegnil in malo je manjkalo da jo nisva oba pila. V trdnjavi ni bilo nikogar razun starega vojaka, ki mi je razkazal cel prostor.
,,Na, desetnik, potegni," dejal som čez nekaj časa.
,,Nebom se branil," dejal je, in šla sva dalje in govorila.
,,Dolgočasno tukaj, podčastnik, ka-ne?"
, ,Da, da,'' blekne stara raca,ogrevaj e se zame, ker sem ga čez vsake dve minuti jedno stopinjo višje porinil.
,,Nehvaležna stvar ta vojaščina, pribočnik, ne-li?"
,,Na mojo vero, da je."
Mej tem sem vže zopet izlekel steklenico in mu jo ponudil:
,,E, major, saj se ne bo nihče spodtikal, če napišem majhno reklamo krog trdnjave, kaj ne, da ne?''
,,Kdo li naj bi se spodtikal; maži, dokler se ti ljubi."
Jaz pa nato na . je solnce zašlo je bii -vsa opisana in očrkan. bi bil kmalu drag, tla jv časa pobrisal.
Lani sem šel s kapltenom Leathers navzgor po Mississipju na ladiji Natchez. Na prvi postaji sem vzel barvo in čopič in sem se spravil na vse postaje, kar jih je bilo tam in staremu kapitenm seje ideja neizmerno dopala. ,,Poglejte tega prevejenega Yankeeja," hrošča! je nad pasažšrji.
,,Kedajj odrinete, kapitan?' 'pra-šal sem.
,,Počakal bom,, da končate, "dejal je in takisto tudi storil na vsaki postaji.
Toda časniki so toliko prahu vzdignili proti oničeščevanju va-rave, kakor oni to stvar imenuj,ejo, da je postava v nekaterih državah prepovedala napise po skalah,, gorah in krog vo&opadov. Zato smo prisiljeni sedaj se omejiti na plotove in stene.' Da, jaz sem Yankee in sem se preril skozi življenje z načel om: Ne bodi strahopetec in nikoli se ne daj nobenemu nadkri-Jjevati."
Letal888 se je mlad slikar napisov podal po N. V. državi okrog. Kupčija se mu je ponesrečila. Vzel je v roke čopič in napisal svoje ime obrt in naslov po kamnih in plotovih. Amerikanski kupci znajo ceniti tako bistroumnost in so ga brzo porabili da bi njih blago razglašal na jednak način.. Prehodil je s čopičem Mis&issipsko in Mis-sour&ko dolino in Skalnato gorovje. Predrl je do Oregona. Osli-kal in popisal je ondulcajšne piramide starih Aztekov in vse plotove ob železniških progah. Toda njegovemu vspehu je pretila nevarnost od nekega tekmeca, ki n,j bil nič manj pretkan, predrzen in neprizanesljiv lepi naravi, kot on. Toda razumel je svojega sovražnika spremeniti v prijatelja; sklenila sta zvezo, in nato skupno, dalje onečiščevala naravo, dokler nista vseh plotov, skal in gorskih pobočij ob glavnih cestah prometa spremenila v reklame.
,,Prepotovala sva pol drug milijon milj," dejal je Vandal vseh Vandalov, ,..napisala sva z oljnatimi barvami 90,000 napisov, oznanil in imen zdravil in druge krame, porabila sva 5000 sodcev la-nenegaolja, 500 sodcev Serpentina in 50 belega svinca."
Nekako samozadovoljno se je oddahnil In požvenketal z dolarji
žepu, češ, daje govoril resnico.
Sevrni sij.
V sredo zvečer 13.t.m. je bilo' nebo popolnoma jasno. Luna je vzhajala še le okoli desete ure. V tem času so se začele zbirati tenke blede meglice in se raztezati od severne strani proti južnej.
V
Bilo jih je vedno več. Čudno, na tem je bilo to, da so na enem kraju naenkrat zginile in se na drugem zopet pokazale. Ob f- na 11. uro se jo kazal zopet drug prizor. Meglice so se začele svetlikati-in prav hitro premikati semtertje. Bile so čisto prozorne in niso nikakor zakrivale zvezd. Delali so se iz meglic svetli krogi, križajoče se črte, podolgovati repi i.t.d. Križišče in središče vseh podob je bilo prav nad mestom Tower. Meglice niso bile višje, kakor 500-000 metrov. Kadar se je potegnila velika megla, zaslišal se je slaboten šum, kakor bi se bilo nekaj prav hitro vnelo.
Mikanje je trajalo dober četrt ure. Nato se meglice polagam'1 razredčijo in skoro razprše proti severni strani.
Pokaže se nov prizor. V prav kratkem času se meglice nekak0
»žnega preseka je prav visoko ,<i svoje krožnice. ... spreminjal vsak tre-"iiu.1 Jim al u začnejo žarki migljati, kakor bi jih lahen veter naprej podil. Bili so krasno bledo-zelene, rožnorudeče in svitlorume-ne barve. Žarki so imeli močnejo svitlobo spodaj, nego zgoraj. Zdelo se je, kakor da bi deževala svit-loba. Slednjič se začne gibati vse in se v milovijočih črtah pomika dalje in dalje, prav tako, kakor bi se vil v vetru velikansk, svetel, bel in prav tenak pajčolan.
Teku je sledil krasneji pojav sevruega obnebja. Pokaže se podoba, skoraj čisto jednaka deviškemu šapi ju (diademj z lepimi trakovi navzdol in ob straneh. Svitloba se je prelivala prav mirno iz jedne barve v drugo in se zgub Ijala v najvišjih zračnih višinah. Vse skupaj se je zopet skrčilo v svetle podolgovate kupe in se zopet vredilo v različne podobe.
Opazoval sem krasne prikazni <lo jedne čez polnoč; čimbolj se je bližalo jutro, tembolj so bledenele barve v sevrnem siju (Nordlicht). Večkrat sem čital o njem, videl sem ga načrtanega, a nisem si mogel predstavljati take krasote, kakor se je razvijala ta večer pred mojimi očmi.	M. S.
ralo vsakemu srce upasti. Res so se pinkertoni bali, da bodo linčani, na kar pa še misliti ni bilo, dokler imajo delavci tako dobro organizacijo.
Delavcev je obležalo šest mrtvili, pinkertonov pa dvanajst. Razen tega je bilo več delavcev ra-njenik, pinkertonov pa sploh nobeden ni ostal popolnoma zdrav. Ujeli so jih 234.
Pri vsem tem so pa prebivalci v okolici in v mestu popolnoma na strani delavcev. Zakaj ? Zato, ker je vsakemu znano, da se bore za svoj obstanek, za obstanek svojih družin, za svoje in svojcev življenje. Saj so pred štrajkom večkrat želeli, da bi se pogodili s posredovanjem vlade, a firma Carnegie 11 i hotela. Vrhu tega so tako
izvrstno organizovaui,
da se ni ni-
Boj v Homestead, Pa.
Homestead je tovarniško mesto z 1U.000 prebivalcev blizu Pittsburgh, Pa. Velika tvrdka Carnegie ima ondi svojo tovarno za jeklo, ki je vredna do 8 miljonov dolarjev. Letnih dohodkov je menda bilo 3 milj. dolarjev.
O štrajku smo stvarno omenili v zadnjej številki; danes nadaljujemo.
(j. julija je došlo 325 pinkrtonov (skrivnih policajev) na stroške firme Carnegie. Iz Pittsburga so se peljali po reki Monongeliela proti Ilomesteadu. Delavci so to Zvedeli in se takoj zbrali ob obrežju. Bili so oboroženi z navadnimi puškami, samokresi in pa z vinčesterkami. Ko dospejo pinkertoni do njih, jim delavci takoj oznanijo, naj ostanejo na vodi, sicer naj bodo sami odgovorni za posledice. Pinkertoni pa se ne zmenijo dosti in jeden izmed njih c©lo ustreli med delavce. To je bilo znamenje za boj. Nakrat se začuje stoterno prasketanje pušk 4 pinkertoni se zvale mrtvi na tla, uokaj se jih pa ranjenih zgrudi. Streljajo se umaknejo na svoj 8plav in odrinejo na sredo.
Delavci so kar divjali videč nekaj mrtvili in ranjenih v svoji S1'edi. Strašno so kričali po osvc-
komur bati za svojo lastnino. V Carnegievej tovarni je samo osem paznikov in vender se ni bati, da bi se delavci spravili nad tovarno. Za mir in red skrbe voditelji štrajka, da bi niti vojaki ne mogli bolje. Čisto prav je imel poveljnik vojakov, ko na trikratno zahteva-njc ni hotel odposlati svojih kom-panij. ,,'Delavci so si sami redarji", je odgovoril Carnegiejevcem Žele, ko so začeli streljati na pin kertone, je prišel z 8.000 vojaki in posedel bližnje višine. Delavci so mu zagotovili, da tovarne ne-čejo razrušiti, dokler ne bode tekla nova kri v njihovej sredi, sicer pa, da je odgovornost na njegovej strani.
Carnegiejev tajnik se je izrazil, da bodo delavci po končanem štrajku skupno zatoženi poslcuša-nega umora. Nastane pa vprašanje: ali ne zadene isto tudi Carne-giejevce? Katera postava c^ovoljuje zasebniku, da bi si naročil oboro-žencev brez vladinega dovoljenja? Ko je svoje dni glavničar Weston v Chicagi nabral na svojo roko nekaj oborožencev, da bi mu varovali oljnate vire, in je ukazal streljati na delavce: bil je obsojen na več let zapora on in njegovi pomagači.
Senat in poslanci se posvetujejo, kako bi se dalo dognati sporaz-umljenje in so nasvetovali za sedaj preiskavo. Senator Palmer iz II-linoisa je pojasnil škodljivo delovanje kapitalizma in vskliknil proti svojim tovarišem: Gledite, rotim Vas, kje tiči korenina zla; izrujte jo takoj, ali — mi doživimo drugo državljansko vojsko.
infeciranje) in naroči 750 postelj za obolele na koleri.
Rusija je letos že veliko skusila. Najprej ji je lakota izstradala do 40 milijonov ljudi, no, ni še dovolj ; sedaj pride še ta neusmiljena morilka nad njo, ki ji bo gotovo na stotisoče zvestih sinov spravila pod zemljo. Iz došlili poročil vidimo, da se kolera razširja sedaj ravno v one kraje, ki so za lakot jo najbolj trpeli. Polovico, kar jih je preživelo lakoto, bode najbrže žrtev kolere. Da, Rusija se bode pač s tugo in žalostjo spominjala na to leto svoje povestnice.
Avstrija in Nemčija ste že izdale več odredb, da bi se zavarovale proti groznej nesreči. Avstrijski zdravniki sicer trdijo, da imajo tako izvrstne zdravniške priprave, da se kolera ne bode mogla širiti. Dal Bog, da bi bilo res! — Turška je poslala vojne čete na rusko-tur-ško mejo, da bi zabranila koleri no razširjanje po Turčiji. — Iz Pariza se brzojavlja, da je umrlo v mestu "14 oseb na bolezni, ki je imela vse znake kolere. Nekateri zdravniki so sicer trdili, da je bila bolezen kolerina, ki je le podobna koleri. K temu pripomni telegram v londonskem zdravniškem listu ,,Lancet": 150 smrtnih slučajev je imelo znak kolere. Zdravstveni odbor greši, ko hoče stvar zakrivati. Ne da se več tajiti, da je kuga razširjena v 24 občinah, in da bolniki umirajo prav hitro. To je kolera ne pa kolerina.
To se glasi malo nevrjetno; vender mogoče je. Letošnje mokro pomladno vreme in deževja v za četku poletja so pripravila pot koleri, da se je lahko razširjala.
smo videli čudno borenje ubojni-kov s smrtjo. — Igre so hvalili angleško-amerikanski listi (glej št. 29. našega lista!). Če rečem,,ame-rikansko", nikakor ne mislim, da bi Amerikanci ne bili vneti za pravo dramatsko umetnost. Tu smo le Amerikanci na skrajnej točki omike proti severu, kjer vidimo divjaštvo in oliko taito blizu skupaj, da se morata jedna z drugo malo pomešati: ta nameša se pa mora kazati i v dramatiki, sicer bi obiskovalcem ne prijala.
Čemu nam je pa cirkusovo stališče? No, v igrah so nastopali na-šemljenci, kakor v tekališču (cirkusu); njihovo obnašanje bi bilo na mestu samo v tekališču. Ti ,,klowni" v igri samej niso imeli lobene potrebne uloge. Spomnil sem se na starogrški ,, cliorus", ki je imel nalogo s svojim nastopom ublaževati predivje prizore v žalo-igrah. Ali naj bi nadomestovali ti čudni ,,pajaceljni" resni in veličastni čhorus v grškej drami?
To, kar smo povedali, opravičuje našo zadrego, kam bi prištevali igre iz stališča drainatske umetnosti. Če bi bil tukaj predal: ,,nenaravni prizori", tedaj bi vse štiri igre potisnili vanj.
Sicer pa pohvalno omenjamo kuplete, katere so res lepo peli v dvospevih in samospevih, in — odmore (pavze). Med odmori je nastopala dvojica ravnateljevih prav malih otrok, ki je v različnih speeijalitetah razveseljevala občinstvo.
posneta po življenju, da jo moram vsak teden trikrat briti."
*	Turkinje jedo liste rožnega grma pomešane s sirovim maslom, da bi se odebelile.
*	Po snubitvi. Oče: No, Janez, ali je rekla Marička ,,da" ali ,,ne," ko si jo snubil?"
Sin: ,,Oboje."
Oče: ,,Kako to meniš?"
Sin: ,,to je prav naravno! Ko sem jo vprašal, ako mi hoče odgovoriti, rekla je: da — in ko sem jo vprašal, ako bi hotela biti,moja žena, rekla je: ne.
- Mars, zvezda premičnica,bode 5 avgusta od zemlje oddaljen samo 35,000.000 milj sicer je oddaljen 141,000.000 milj. To se zgodi le vsakih 15 let. Zvezdoznanci se pripravljejo na ta dan, ker misli jo kaj posebno važnega odkriti na njeni.
Nekaj čudnega se poroča iz jugozahodne Rusije. Lansko jesen je bilo tam prav veliko miši, ki so uničevale poljske pridelke in ljudem dehile veliko nadlego. Bali so se, da se na letošnjo spomlad zopet prikažejo. Kako se pa začudijo kmetje, ko ne zapazijo slcoro nobene miši! Pravijo, da so se vse pogubile. Ljudje si ne morejo razlagati, kam bi bile prešle. Tako ,,Kijevsko Slovo."
* Pravijo, da ima Alaska jako ugodno podnebje in dobro prst za pridelovanje hmelja.
ti
in žugali
pni
kertonom. Ta-
«oj pripeljejo m al topič in ga nastavijo na splave. Kroglje so sicer kruščile po stenah, a posebne škode niso napravile. Nato delavci vbrizgajo petroleja po reki in ga Zažgejo. Stanje pinkertonov je bilo zares obupno. Pripoveduje se, da je nekaj kar v vodo poskakalo, drugi so se pa umaknili pred smrdečim dimom v spodnje prostore, delavcem še ni bilo dovolj. Pošljejo po bombe. Najspretneji metalec jih je metal na splave.
Pinkertoni so trikrat pokazali kelo zastavo v znamenje podaje, a delavci so zastavo kar razstrelili. Slednjič vodniki delavce pregovore, da udajo sprejmejo pod pobojem, da pinkertoni orožje od-lože. To se tudi zgodi.
Bo 2 delavca sta peljala po jedkega pinkertona in ga branila napadov razljutene množice. Vender 80 trpeli prav veliko med potjo do opemoga poslopja. Ljudje so metali kamenje po njih, jih dregali z bati in kričali nanje, da je mo-
Kolera.
Kolera! Strašna ta beseda zopet straši in vznemirja cel svet, zlasti pa Evropo. Izcimila se je v Perziji, podavila mnogo ljudi in prestopila mejo ruskega carstva. Ze preje so prihajale temne vesti, da se kolera začenja na obrežju Kaspijskega morja, a gotovega se ni moglo nič zvedeti. Sedaj imamo uradna poročila, ki na kratko pa s tem večjo gotovostjo povedo, kako se kolera širi.
Okužena je cela Kavkazija. V Baku, pristanišču ruskega kaspijskega ladjevja pomre na dan 100 oseb. Mesto je skoro brez ljudi. Kar je zdravih, so pobegli, če jih le niso zadržali vojaki in jih prisilili, da so stregli bolnikom. Cela dežela trpi pred grozno boleznijo, ki se vedno bolj širi proti severu. V mestu Astrahan je hotelo zbe-žati veliko število delavcev, a vojaki so jih z orožjem prisilili, da so morali ostati.
Poroča se na dalje, da so okužene vse gubernije ob spodnji in srednji Volgi, in da sta bila celo dva kolerina slučaja v samem Pe-trogradu. Car je zaukazal, naj se napravi v bolnišnicah v Petrogradu po ena soba za razčiščevanje (des
Glediške predstave v Toweru.
Obljubili smo, da hočemo prinesti v tem listu skupno oceno štirih glediških iger Brownove glediške družbe. Priznati moramo, da smo nekako v zadregi, iz katerega stališča bi se dalo najbolje soditi. Ako se postavimo na ame-rikansko stališče: bi- igre hvalili, sodeč iz stališča dramatske umetnosti pa ne vemo, v katero vi bi dejali posamezne igre. Preostaja nam še eno stališče: cirkusovo! Da, da, cirkusovo stališče moramo tudi na pomoč vzeti, da nam bode moč oceniti to razširjevalce ,,dramatske" umetnosti.
Kaj je bilo amerikanskega? Bli skajoči noži, ostra bodala, samo kresi, puške, poštenje, umori, za vratni napadi, divji krik in — deus ex machina namesto pametne razrešitve zamotane spletke. Umori so sledili nekako sistematično. V prve j igri je podrl strel izza movja očeta mnogoštevilne družine — koj v prvem nastopu prvega dejanja! Kedo se bode čudil, da je pozneje v tretjem dejanju izmed 12 oseb še 7 ostalo živih? V drugej igri bil je umor v drugem dejanju, a bili so —- trije naenkrat! Bila sta dva samoumora in jeden uboj. Koncem četrtega dejanja sta morala umreti še dva posilne smrti: jeden napaden za-vratno, jeden pa v dvoboju. V" tretjej igri je bil umor koncem druzega dejanja, drugi umor pa v začetku tretjega dejanja. V četrtem dejanju je sledilo zastruplje-nje. Četrta igra je bila tako zamotana, da je moral pomagati v četrtem dejanju deus ex machina: tri so ustrelili, dva pa smrtno ranili.
Rekli smo, da bi bilo to iz amerikanskega stališča. Zakaj? Iz dveh vzrokov. V gledišču so bili večinoma Amerikanci in ti so bili s predstavami jako zadovoljni. Ke-daj so najbolj ploskali? Ko so bili trije umori naenkrat! Takrat se je moral zastor vzdigniti dvakrat, da
'August Flower'
Gosp. Sarah M. Black v Seneci, Mo., je bolehela zadnje dve leti na živcih v glavi, želodcu in trebuhu in piše: ,,Hrana ine ni prav nič okrepčevala,1 tek se mi je jako menjaval. Obraz mi je bil rumen, glava težka, leva stran me je zelo bolela. Ko sem zjutraj listala, se mi je hudo slinilo po ustih, imela sem slab, grenak okus. Včasih som težko dilialg, bila sem slaba, okrog srca se mi je nekam čudno treslo. Vedno me je trgalo pod prsnico na levej strani in v zadnjih udih. Shujševalo se je v deževju, mrzlem vremenu po zimi in spomladi; kadar me je napadlo, so mi omrznile noge in roke in nikakor nisem mogla zaspali. Poskušala sem več reči a nič me ni olajšalo, dokler nisem rabila August Flower. Tedaj se je takoj spremenilo. Olajšalo me je čudovito za dalj časa in ine po večkratnem zavžitku popolno ozdravilo."
G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. IV-2
Razne vesti.
Pod vislicami. V 1. 1780 bi bila morala dva mornarja v Londonu obešena biti. Pred smrtjo je bilo treba očitno prebrati smrtno obsodbo, ki se je glasila tedaj: ,,Poljana bodeta na morišče in obešena visela toliko časa, da umrjeta. Bog se usmili vajnih ubogih duš." K sreči obsojencev je bil pa višji sodnik tako zmeden, daje čital: ,,Poljana bodeta na morišče. Bog se usmili vajnih ubogih duš." Stavek:,,in obešena visela toliko časa, da umrjeta," je izpustil. Rabelj so je branil, da bi mornarja obesil, češ, da v obsodbi ni nič govorjenja o obešanju. Pritegnili so mu tudi navzoči, da o usnii'tenju niso nič slišali. Stvarjo prišla pred parlament, ki je odločil sledeče: Obsodba očitno razglašena jo veljavna, obsojenca sta prosta, ker sta v obsodbi naznanjeno kazen že prestala, višji sodnik pa izgubi svojo službo.
'I Slaba dedščina. Pohot-nik na smrtni postelji vpraša duhovnika če srne v poslednjem izročilu (testamentu) izročiti svojo dušo Bogu. ,,Zakaj ne?" mu od-govri duhovnik, ,,vendar dedščina je res tako slaba, da se je bati, da je Bog sploh ne sprejme;"
V Zjedinjenih državah bilo je v zadnjih 20. letih izmed 328.000 dovoljenih zakonskih ločitev 310.-tisoč ločenih' vsied želja soprog.
Baharija. Trije francoski slikarji so skušali drug drugega prekositi v bahanji.
,,Dragi moj," reče jeden izmed umetnikov, ,,včeraj sem naslikal desko, posnemajo mramor, kar sem tako zvesto zadel, da se je deska tokaj potopila, ko sem jo položil v vodo."
,,0 reče drugi," to ni nič. ,,Včeraj sem slučajno obesil termometer zraven slike, ki predstavlja pokrajino v severnem morju in živo srebro je takoj padlo za 20 stopinj pod ničlo."
,,Vse to še ni nič," re^e tretji umetnik. ,,Vama je li znana moja slika starega markiza Ca-margue-ja? Ta je tako resnično
Platili ko sledeči gg.:
ltov. A. K»stU?»r, NewUlm, Minn. «3-50
.. $1-25
Prane Golob, Soudan, Minn... Miirtin KovčV, WOodville, l'a. . Jacob Stabler, Duluth, Minn. . A. Sivie, Radovljica, Evropa., .1. Petrušicii. Metlika
. $2 '50 .ri.5
m
Velika kupčija z žepnimi urami llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirju na Main Street.
TOWER	-	MINN.
Overalls!
Po vrline hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri
THE BOSTON.
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson, & K orb, El v.
Opomba.
' Številke, rodoljubom na ogled poslane, ni treba vračati, marveč razdele naj jih mej pri j a telje in znance. Ako kateri naročnik kake številke ni prejel, blagovoli naj se obrniti do upravništva, ki mu jo takoj brezplačno pošlje.
Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko i in tudi i dolarja v markah (stamps) pošljejo.
Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in' tudi prejšnje blagovolijo nam uaznačiti.
JggP Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj yam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode Dri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen.
Uredništvo in upravništvo
,,Amerik. Slovenca."
TREME.
Lunini spremeni imajo upliv na emenske spremene po slavnem, zvezdo slovečem T. W. Heršelji, na pr.
Meseca Julija ali Mal. Srpana spada
Prvi krajec 2. dne ob treh 18 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem.
2.	Šeip ali polna luna 10. dne ob dveh 49 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem.
3.	Zadnji krajec 17. dne ob dveh 53 min. zjutraj, pomeni mrzlo z dežjem.
4.	Mlaj 24. dne ob dvanajstih 36 min. o polnoči, pomeni lopo.
Hla6e
vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON.
Ure popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobro delo: Rolirer, urama Main Street.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank."
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomonja, da Je on zniža cene in tako pomaga ljudem.
vr
1.
Mnogo mičnega branja in krasnih igiaS po najnižji ceni pri J. I). Murphy.
Okusnega sadja in raznih sladic /'candy) se dobi pri J. D. Murphy.
M. WEINZIERL & CO.,
Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.	ELY, MINN
Nasvet poletnim izletnikom.
Ak<5 hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanade vii^ Northern Pacific železnica protf Yellowstone Natianal Parku. Po-cifičnem obrežju in Alaski.
Izletniki imajo na Northern IV •ific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz Chicago, St. Paula in Alinneapola proti Moiituni in Paci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Miimea-:>ola v Yellowstone Park.
Prizori med potjo sonajdhneji, ki se sploh nahajajo v sedmerm državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, do-ine, jezera in planjave se vrste ara v hitro jeden za drugim, da razvedrnjejo turisti, ki se hoče zanimati za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki so'nahajajo v obširnem Severo-zatonu. .
Slavnosten venec izleta v 8e-verozatou je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkih vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki,
Ako se želi kodo natančneje poučiti o tem nasvetu, m i lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. R. R. St. Paul, Minil, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuri cam i o Yellowstone Parku in Alaski.
JDivKiiigorn nova iznajdba.
POROK ZA ZDRAVJE!
Naročili smo podpisanemu lekarnarju prodajati Dr. Kingovo novo iznajdbo proti jetiki, kaši ju in prehlajesju pod temi pogoji: Če bolehaš za kaši jem, prelilaje-njem ali sploh za pljučno, vratno ali prsno boleznijo, in rabiš to zdravilo dlje časa brezuspešno, tedaj vrni steklenko, mi pa denar damo nazaj. Kaj tacega bi ne hoteli obljubiti, ko bi ne bili za gotovo prepričani, da te Dr. Kingo-va nova iznajdba mora ozdraviti. Brezuspešna ni nikdar. Steklenice za poskušnjo se dobe zastonj v Nels & Bensonovej lekarni. Velike steklenice po 50 ct. in —.
ELECTRIC BITTERS.
NAČELNIK.
Od prve vpeljatve so Electric Bitters postale tako priljubljeno in iskano zdravilo, da se lahko riazivljajo načelnik vseh dobrih zdravil. Njih raba je popolno neškodljiva; priznane so kot najčiste j c in najbolje zdravilo proti vsem želodčnim, jetrnim in ledič-nim boleznim. — Ozdravi glavobol, zabasanje, napenjanje in za-brani oslabljenje živčevja. Za vspeh smo porok za vsako steklenico, sicer povrnemo denar.
Cona steklenice samo 50 cts.
Nels J. Beneon, lelcamičar.
Zravilna Bncklinova arnica.
Ona je najbolje in gotovo zdravilo na-svetu za rane, spahnenje, mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpolcane roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts.
Na prodaj pri Nels J. Benson.
Prodno se Kani napotd
l judje navadil" žnk* .i.iui/vedcti, po kutori bi se najbolj«' vvozili, potoni • si j>»'l,np!Jo vožnji' lin,tke za <>m>, Ivi jim nudi najboljo postrežbo i.u jfe najliili-cj«. Kadar se tonij podaš \'('liicuffo, ali kamorkoli na Vstok., jwoskrbi w« ■/. zemljevidom in vožnjim redom ,,"\\'ist'onsin Central" železnice. Vlaki na tej prosi so vsi preskrbljeni /. mehkimi sedeži, njihova, oprav« je spopohijjena s Pullma-novimi spalnicami, /. elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo /,a. naSo progo: v Svoji opravi so izbrane, v vra-.vnavi priročne in pripravne in na vse strani 'tako popolne, tla jih nič,"ne nadkriljujo v kumoditeti ill eleganlnosti. Splošna sodba je, da so naši jedilni vozovi lmj.iHvrstiieji, kar jih je bilo do sedaj sploh vpeljanih, /.ašči-t iilRi te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost.
Brzovlaki po progi .../Wisconsin Central" odhajajo iz Miuneapaia vsakdan ob 3ii-4il popolndne in 8:25 /.večer, iz St. Paula pa ob l'i!0 popoludne in 7tl"i> zvečer in imajo priročno zvezo>. vsemi vlaki i-/, juga in jugozahoda.
Zaradi vožnji h listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotowi.ti boljše prostore, obrni se na (i. F. MoNEILL, C. T. & T. A., Minneapolis, jUinn., ali na JAS. C. l'OXI)., občnega agenta za potovalce in vožnje listke, Chicago, 111.
Dulutli and Iron Range
ŽELEZNICA.
op-	čas Postaje 'Stations'			pop-
12:00	•prili.	Duiuth	odli.	
10:54		Two Harbors		4:25
9:10		Mesaba	f i	0:04
8:22		Tower	u	0:52
7:10	odh.	Ely	prih.	8:05
ELY			MINN,	
FIRST NATIOTVAI, BANK. Tower, NOirii. Glavnica, -	$50,000.
H. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. Ii. Bacon, L. Mendcnhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Menjice se splačujejo in vplačujejo.
r pozom i
na
&
prodaja
vse vrste želoznhm, peči, cinkove posode, barve, olj«, stelclenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI!
m™
raznovrstnih zelen j av, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepili pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
Največjo zalogo v mestu ima
Anderson AKorb
BRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. .
IMIIE^T: MARKET
TOWER
MINN.
J. B. NOBLE, M. D., Z 13 K	N I K,
Office nad SBenson-ovo lekarno. TOWER, - MINN.
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občii -mi dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se v racaj očim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže..
Razun tega prodaja tudi si oven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več druzih slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsalcteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlittom r Ljubljani v zvezi
f^gP Tudi denar pošiljam v Evaopo po najnižjih cenah in najhitreje.
D. BLOETE
13 0 Greenwich Str. New-York.
&
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN.
TOWER, MINN.
y»	;
Chas, McWamara,
prodaja po najnižji ceni:
živo apno, premog., seno in raz-noterno krm® (futer) za domače »živali.
Na i>r<)daj frišno, soljeno in sulio meso in kuretna
po nizkih cenah pri
M® Grube
rl\)wer -	EI
našo izvrstno zalogo in največjo i zbirk o mešanega blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vso spodnje i" zgornje obleko prodajajo po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo.
•T. J. MU11IVIK C< >., Tower, Miiui.
CHAS. LANG, Photograph, Tower, Minil.
izdeluje::
fotografije vsake verete in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
JAKOB SKALA,
Toweiv - Minn.
Velika trgovina
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje.
M. V oil
ELY, MINN.
VELIKA
ZALOOA
železnine, lesenega in hišnega orodja.
Tu so dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mizo, stoli, postelje, omaro in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi r a k v e in pogrebe.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn.
Dobra postrežba. Izvrstna jedila.
.Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča
E. E. BARNIDGE.
Rešil je strojevodja.
Hurry Millorja, strojevodja, bivajočega v stanišSu Norris v iiuluihu, je nadlegovala' štiri' ali pet let obupnost, nervoznost, brezspainost, glavobol, lirbtobol, milifna slabost in mrzel, lepljiv pot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Spoor, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa jo popolfflo zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, da je vse žgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New jI or k block v West Superior.
W. N. SHEPHARD & CO.,
PRODAJA
žeieznilio, 11. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, TRATA, STEKLO IN BARVE-
Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprii1'-Oslcrbljuje rakve in vse k. pogrebu potrebno reči.
Tower, Minn.
Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v naše j pisarni od dot>roznanih ljudij.
„JKelo mo veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker som uverjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladoniške krščansko družbo in Epworthove zveze, dati svojo 'zaupnico zdravniku toliko sposobnosti, kakor je dr. Spoor, da se. tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve loti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; tako sem bil dognau, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi jo zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prasni v.a svet, mi ni moglo nič pomagat i; mislil sem, da na zemlji ni več ,zdravja zame.
V svoji obupnosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je jako spj5ete.11, bistroumen, in da ima čudovit .uspeli pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Ko me je zdravil nekaj tednov, SEM OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svojo naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal nepreneiioma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Navdajo nH' hvaležen čut, kakoršnega zamore imeti samo človek, ki si jo v svesu, da jo bil ravno o tet iz smrtnega žrela.
Spretnost, Iti jo je pokazal dr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna;, zdi so mi, da mu jo bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen som to spričevalo potrditi s prisego .vsak trenotek. V/, srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla do tacega zdravnika.
PRED 4. IT A YEN - 315 Bluff Street Marquette."
Marquette, v dan 25. februvarja 1802.
Na ic»'ginr bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašni sem za svet najbolj*-zdravnikov Ohieagi in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupal som skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o . dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih-ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, in glej, komaj me-zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav-' Svetovai bi vsakej osebi, ki boleha na lcakej bolezni, .da .se zateče k. temu zdravniku.
GEORGE C'lJAlG, sr.
210 .lackson Street. South Marquette.
F1LIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis.
Pivarniška družba Iron Range
prodaja izvrstno kuhano in prav čisto
uležano pivo.
Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton.
Naročilom bode ugodila vestno in točno.
TOWER
M. FINK, ravnatelj
MINN.
GERMAN AMERICAN
MEAT MARKET-
MAX SHAPIRO,	mesar,
prodaja
vsako vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase
po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
BENSON & HAWKINSOK.
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.

Znate II ?
f
da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo ^
izdal ko drugod.
$1 00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. §1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi'10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa
Gotovo ako potrebuješ obleko ali obuvala manufakturnega blUs ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse p©- ugodni c0'
dobiš pri
O. H.
OPPEL &c SONS,
prodaja
na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala k^
tudi obuvala.
Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki.

-o KITTO. o---
ZALOGA
VSAKOVRSTNEGA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
I3F" Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto i11*!
i. t. d.
Pridite in poskusite !
TLi. NX- CHRISTIAN.
CITY IvlS^T MAHK^^
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA.
Vsak dan frišno govejo in prešičje, kakor tudi suho mes6; klobase in perutnino priporoča uljudno
"W". EL 3^HoO"U.eicie.
t<