* Im praznikov Issued daily exeept Saturdays. Sundaya and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mm Uradniški in upravalškl prostori: 2«S7 South Lawndaio Ava. Office of Publication 1687 South Lawndale Ave. Telephon», Kock wall 4S04 LETO—YEAR XL Caaa llau Ja StOS ""s 25*5*s äisttss chicago is. ill., pondeljek. i«, avgusta (aug. ie>. mi Subscription 11.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 110 for mailing at special rale af poataae provided for tm taction 1101, Act of Oct. I, HIT, authorised on June 4. ISIS Poslaniki zapadnih držav se spet sestali z Molotovom Berlinska kriza in drugi problemi predmet razgovorov. Britski veščaki sestavljajo načrte glede kontrole Porur ja. Ruska zastava odstranjena s poslopja komandature v Berlinu Moekva. 14. avg. — Ameriški poslanik W. B. Smith, francoski poslanik Yves Chataigneau in Frank Roberts, posebni odposlanec britskega zunanjega ministra Ernesta Bevina, so ponovno konferirali z ruskim zunanjim ministrom V. M. Molotovom v Kremlinu, kjer je sedež sovjetske vlade, o berlinski krizi in drugih nesoglasij med vzhodom in zapadom. Konferenca je trajala dve uri in 45 minut. Po konferenci v Kremlinu so poslaniki odšli v poslopje ameriškega poslaništva. Tam so razpravljali o poročilih, katera bodo poslali svojim vladam. Znamenja ni, da bodo pogajanja kmalu zaključena. Smith je na vprašanje časnikarjev, ali se bodo razgovori nadaljevali, odgovoril: "Ne vem, toda zdi se mi, da se bodo." Dostavil je da so se razgovori z Molotovom vršili v prijateljskem razpoloženju. Znano je, da je Rusija pojasnila svoje stališče. Iz tega se sklepa, da so bili predmet dis-kuzij z Molotovom odgovori vlad zapadnih držav Sovjetski uniji. London. 14. avg. — Doznava se, da veščaki zunanjega urada sestavljajo načrte glede kontrole Porurja, nemške industrijske province v britski okupacijski coni. Kontrolo naj bi dobilo šest držav v zapadni Evropi, ki so se izrekle za ustanovitev začasne vlade v zapadni Nemčiji. Države, ki so za ustanovitev vlade, so Velika Britanija, Amerika, Francija, Belgija. Holandi ja in, Luksemburška. Rusija je proti ustanovjtvi začasne vlade v zapadni Nemčiji, zaeno pa zahteva besedo v kontroli Porurja. Berlin. 14. avg. — Rusi so odstranili svojo zastavo s poslopja zavezniške komandature v Berlinu in se umaknili. V poslopju sta ostali le sliki Stalina in Lenina. Rusi so pred šestimi tedni naznanili, da komandatura štirih velesil v Berlinu več ne obstoja. Takrat se je pričelo čiščenje ruskih uradov. Komandatura velesil je vla dala Berlin tri leta. Edini o-stanek navidezne enotnosti je mtstna vlada. Stranka socialistična enotnosti pod sovjetskim \p!ivom je še reprezentirana v protikomunističnem mestnem svetu. Samo dve skupni administraciji sta še v Berlinu. Ena je zavezniški kontrolni svet za Nemčijo, katerega tvorijo vojaški governerji štirih velesil, druga pa uprava jetnišnice Spandau, v kateri so Rudolf Hess in drugi bivši vodilni nacisti, ki so bili spoznani za krive vojnih . zločinov na obravnavi pred mednarodnim sodiščem v Nuernbergu. Zadnja seja vojaških governer-jev je bila pred petimi meseci. Ameriška in britska letala so zaposlena z dovažanjem živil in drugih potrebščin v zapadni Berlin, katerega so sovjeti blokirali. Eno ameriško transportno letalo je v deževnem viharju treščilo na tla v bližini letališča Tempelhofa, toda člani posadke so se rešili. Letalo je pilotiral poročnik Henry Fulton. Poro Amerika priznala korejsko vlaido Predsednik Truman imenoval poslanika Waahlngton. D. C., 14. avg — Amerika je priznala vlado v južni Koreji, katero je sponso-riraia. Protikomunistična vlada v južni Koreji, ki je pod a-meriško okupacijo, je bila u-stanovljena po volitvah 10. maja, ' Državni department je na znanil, da je predsednik Truman imenoval Johna J. Muc-cia za poslanika. Južna Koreja ima 21,000,000 prebivalcev. Severna Koreja, ki je pod rusko okupacijo, ima 9,000,000 prebivalcev. Generalna skupščina Združe nih narodov bo dobila poročilo od posebne komisije, ki je nadzirala volitve v južni Koreji, ko se bo sestala na zasedanju v Parizu prihodnji mesec Korej ska republika bo formalno proglašena prihodnji teden. Syngman Rhee, nasprotnik komunistov, je postal predsednik vlade. Izvolili so ga člani narodne skupščine Bivši japonski častnik obešen Manila, Filipini, 14. avg Bivši japonski vojaški častnik Cuširo Kudo je bil na obravna vi pred sodiščem spoznan ¿a krivega vojnih zločinov in obsojen v smrt na vešalih Ekae kucija je bila izvršena takoj pr obaodbi, Kudo |e bil obtožen da je dal ustreliti sto ftlipin skih civilistov v enem dnevu v februarju 1. It4f> ko ao ae a me ritke čete bližale Manili. Domače vesti Oblak Chicago. — Glavni urad SN PJ so zadnji petek obiskale Julia Nolimal, Franklin, Kans., in|no*m ruskega špiopskegtt "krožka Sonia in Mary Suglich, Wash ington, D. C. Nov grob v Mlchiganu Flint, Mich.—Dne 4. avgusta' deralni zakladnik Carrie in White zanikata obdolžitve Ruska učiteljica -bo pozvana, pred kongresni odsek Washington. D.' C. 14. avg.— Laughlin Currie in Harry D. White, visoka vladn« uradnik^ v Rooseveltovi administraciji, sta zanikala obdolžitve da sta dajala važne informacije čla v vojnem času. Currie je bil Rooseveltov svetovalec v vojnem času. White pa pomožni fe- je umrl Matt Gustičnič, star 88 let, doma iz Kilovče pri Premu, Notranjsko. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri. Is Clevelanda Cleveland. — Radi srčne ka- Oba sta prostovoljno nastopila pred kongresnim odsekom zn neameriške aktivnosti, ki vodi preiskavo špionaže v vojnem času. Obdolžitev, da sta dajala informacije članom ruskega niča ameriške komunistične stranke. Currie in White sta pod prisego zanikala obdolžitev. Kongresni odsek je naznanil, da bo pozval Oksano Kosenki-no, rusko učiteljico, k zaslišanju, kakor hitro bo okrevala. Ona je bila odpeljana v bolnišnico po skoku skozi okno tre tjega nadstropja ruskega konzulata v New Yorku. pi je pri delu v tovarni umrl1 špionskega krožke, je izrekla Louis Bokar, star 32 let, rojen Elizabeth T. Bentley, bivša čla v Clevelandu.sčlan KSKJ. Zapušča ženo, dva otroka, mater, brata in sestro. — Pri družini William Buehner (materino ime Mary Baraga) so se oglasile rojenice in pustile hčerko. Omejena vloga atomskih bomb Moskva citirala izjave veicakov London. 14. avg.—Moskovska radiopostaja je citirala izjave vojaških iveščakov, da bodo a-tomske bombe, čeprav bodo izboljšane, igrale omejeno vlogo v moderni , vojni, ako bo izbruhnila. Komentator je omenil vstop Rusije v vojno proti Japonski. "Amerika, Velika Britanija in drugi zavezniki ne bi bili porazili Japonske, perfidne sovražnice, ako jim ne bi sovjetska oborožena sila priskočila na pomoč," je dejal. "Atomske bom- be niso porazile Japonske. Ru- ^v.w*....* .«j... j , u,lu"' . Fke sile so pospešile kapitulaci- C. o pravi d. »o tr.n.portn. 1- , ,„. tala pripeljala čez dva tisoč ton živil in drugih potrebščin v za padni Berlin v zadnjih 24 urah. Stavka mestnih delavcev končana Gary, Ind., 14. avg. — Stavka čistilcev cest in pobiralcev* odpadkov je bila končana po dosegi sporazuma med mestno upravo in unijo Ameriške delavske federacije. Stavkarji so izvojevali zvišanje plače za 12 in pol centa na uro. jo Japonske z zdrobitv'jo i jenih armad v Mandžuriji. Bombardiranje središč sovražnika iz zraka ne more izsiliti odločitve. Celo intenzivni le-tulski napadi ne morejo para-lizirati vojne industrije." Član ameriike misije resigniral Šanghaj, Kitajska, 14. avg. — Dona Id S. Oilpatric, član ameriške pomožne misije, je resigniral. Načelnik misije je Roger D. Lsphsm. Vzrok resignacije ni omenjen. Ruski razorožitveni načrt zavržen Rusija in Ukrajina nista glasovali Lake Succeas, N. Y., 14, avg. — Komisija Združenih narodov je naznanila, da se ruski načrt za splošno razorožitev ne more uveljaviti v sedanji mednarodni napetosti. Predlog, da se položi na polico, je bil sprejet z devetimi proti dvema glasovoma. Rusija in Ukrajina stu se vzdržali glasovanja. Splošno razorožitev je predlagal ruski zunanji minister V. M. Molotov na prvem zasedanju generalne skupščine Zdru-i ženih parodov. Komisija Je ob javila izjavo, ki pravi med dru- ^m: "Sistem reguliranja in znižanja oboroženih sil se lahko uveljavi le v atmosferi mednarodnega zaupanja in varnosti. Tega sedaj ni." Komisija se je izrekla za obnovo diskuzij o razorožitvi, kadar se bo mednarodna nspetoat polegla. MOLOTOV ZAHTEVA IZPUSTITEV RUSKEGA UČITELJA IN DRU2INE London, 14. avg. — Ruaki zunanji minister V. M. Molotov je protestiral pri ameriškem poslaniku W, B Smithu proti tajnemu odobravanju ameriških oblasti kriminalne akcije v zadevi dveh ruskih učiteljev v New Yorku. Radijsko poroči lo iz Moskve pravi, da je Molotov zahteval izpustitev Mihaj-la Samarina in članov njegove družine, kakor tudi kaznovanje vseh, ki so bili udeleženi v u-grabljenju ruskih državljanov. Oksano Kosenkino je po izjavi Molotova rešil iz rok ruske proti bol jševiške grupe sovjetski konzul Jacob Ix>makin v New Yorku Radijsko poročilo pravi. da se je .11. julija nameravalo več sovjetskih državljanov vkrcati na ruski pamik Pobeds v New Yorku Učiteljice Ko-senkina ni prišla na pomol, da si je bila njena prtljaga na par-niku Teden po/ne je je bil Loma-kin informiran, da je Koalftki na na farmi protiboljševiške grupe v bližini New Yorka. Ta grupa je znana kot Tolstojeva ustanova. Kosenkina je apelirala na Lomakina, naj jo reši iz rok proti bol jševiške grupe. Molotov je protestiral pri a-meriškem poslaniku Smithu v Moskvi, preden je bilo objavljeno naznanilo, da je Kosenkina skočila skozi okno tretjega nadstropja ruskega konzulata v New Yorku In dobila težke po škod be Samarin Je včeraj nastopil kot ptiča na tajni seji članov kongresnega odseka za neameriške aktivnosti. Poslanik Smith je dejal, da bo obvestil ameriško vlado o ruskem protestu. Molotova je zagotovil, da bodo ameriške oblaati odredile temeljito pre-iskavo. Now York. 14. avg — Oske-na K' senkina je bila po skoku skozi okno ruskega konzulata «•d^eljans v bolnišnico Sobo v kateri je. straži policija Izjavila je. da noče videti nobene oaebe Iz ruakega konzulata PR0T1AMERIŠKE DEMONSTRACIJE V NEMČIJI Protest proti draginji in politiki vojaške vlade AMERIŠKI VOJAK PRETEPEN Frankfurt. Nemčija. 14. avg. — Čez 360,000 Nemcev se je u-deležilo demonstracij v mestih in industrijskih središčih v a-meriški okupacijski coni in protestirali) proti navijanju cen In politiki ameriške vojaške vlade. Demonstranti so zahtevali, de general Lucius D, Clay, umeri-ški vojaški governer, odobri zakon glede formiranja delavakih svetov, ki je bil pred več meae ci sprejet v parlamentu država H esse. Člani svetov naj bi imeli' besedo glede cen in produkcije. Clay noče odobriti zakona, Demonstranti so zahtevali odstavitev profesorja Ludwiga Erhardta, ekonomskega direktorja v ameriško-britski okupacijski coni. Vpili so "Vse odgovorne osebe je treba obesiti. Druge so bile obešene." Čez 20,000 delavcev se je u-deležilo demonstracij v Frankfurtu. Zahtevali so znižanje cen in protestirali proti draginji. Demonstracije so okiicali voditelji strokovnih unij. Vršile so se v Frankfurtu, Offenbachu, Giessenu, Kasaelu in drugih mestih. Govorniki «o kritizirali ameriško vojaško vlado in zahtevali vzpostavitev kontrola cen. Kontrola cen je bila preklicana po uveljavljenju denarnih reform v zapadni Nemčiji v juniju. Razkačena množica je napadla in pretepla nekega ameriškega vojaka in njegovega nemškega šoferja v Frankfurtu. Vojaku in šoferju Je priskočila na pomoč ameriška vojaška polici-ju in ju iztrgala iz rok množice. Tovarne in trgovine so zaprle vruta, ko so se delavci odzvali pozivu voditeljev unij, naj se udeleže demonstracij. Demonstracije so se vršile tudi v /upadnem Berlinu. Ameriške vojaške oblasti poročajo, da so luski in nemški policaji udr» tt'VSmeriški predel Berlina, kjer so preiskali hiše Udrll so tudi v britski predel in aretiis-11 več operatorjev črnih tržiščih. Po pogajanjih z britskiml urad nikl so zapustili predel. Tito naglasil solidarnost z Rusijo Kominformo je obdolžil obrekovanja London, 14. avg. — Uradna jugoslovanska časniška agentu-nt Tanjug poroča, da je maršal Tito naglasil solidarnost med Jugoslavijo, Sovjetsko unijo in vzhodnimi evropskimi državami v komunističnem bloku na seji odbora jugoslovanske komunistične stranke v Belgradu. V svojem govoru je obdolžil Kominformo blatenja voditeljev stranke. Tito Je odgovoril Kominfor-ml, ki je nedavno obdolžila njega in voditelje jugoslovanske komunistične stranke, da so se Izneverili Stalin Leninovi liniji in da se hočejo nasloniti na zapadne države. Časniška a-gentura je citiralu Titovo izjavo. "Motili bi se," Je rekel Tito, "ako bi trdili, da Jugoslavija lahko gradi socializem brez sodelovanja s Sovjetsko unijo in vzhodnimi evropskimi državami in da ni zadeva ljudskih demokracij skupna stvar. Jugoslavija se ni in se ne bo izolirala. e Nikdar nismo trdili, da Jugo slavija sama lahko gradi socializem. Mislim, da je naša dežela zadostno prispevala k skupni borbi proti reakciji v zadnjih letih. Demonstrirala je že večkrat solidarnost s Sovjet sko unijo in ljudskimi demo-krscijsmi in voljo za koopera cijo. Komunistična strsnka in Ju-goalovansko ljudstvo its izpričala enotnost v kritičnih časih, fntereai naše socialistične drža- ve niso nacionalistični, temveč v soglasju 1 interesi svetovnega delavstva." Brošurs, vsebujoča Izmenjavo mnenj med Jugoalovsnsko in rusko komunistično strsnko, je bila izdana v Belgradu. A-gentura Tanjug poroča, da Je Tito izjavil, "da mora biti Jugoslovanska srmsda stalno na straži in pripravljena na vse, kar lahko prldp." Amerika bo zniiala pošiljanje lita v Evropo Washington, D C., 14. avg -Trgovinski tajnik Sawyer je naznanil, da bo Amerike znižala pošiljanje pšenice in drugega žita v zapadno Evropo, ker se tam obeta bogata letina, Amerika nudi pomoč zapadmm evropskim državam na podlagi Marahallovega načita. Britski ielezničarji zahtevajo zvišanje London, 14. avg — Unija železničarjev zahteva zvišan K plače za $2 10 na teden Unija Ima čez pol milijona članov Zahteva je bila predložena via di, ki poseduje ln Obratuje železnice Eksplozija razdejala vodovodne naprave Tel Aviv, Izrael S114 avg F.kapkzija )e razdejale vod«» vodne napravet med tem me stom in Jeruzalemom Naprave ao bile na ozemlju pod korit ro-lo Arabcev. Sodnik noče prevzeti jurisdikcije Chicago, 14. avg. — William J. Fulton, član vrhovnega dr žavnegu sodišča, Je naznanil, da ne bo prevzel Jurisdikcije v toŽ bi progresivne strsnke. Stranka zahteva, da morajo njeni kandidati v člkaftkem okraju priti na glasovnico. Fulton Je dejal, da se ho posvetoval z 0-stallmi člani državnega sodišča In potem podal odločitev. KAVSANJE. NA KONFERENCI V I BELGRADU Brifhi delegat podprl amtriiki amendment PAUKER OPPOTO-VALA V BUKAREŠTO Belgrad. 14. avg, Kavsanje na konferenci reprezentantov enajstih držav se nadaljuje. Velik* Britanija je zahtevala od Rusije, naj dokaže, da je podo-nsvsks dtžava in da ima direktne teritorijalne intereae v plovbi na Donavi, najvažnejši reki v Evropi. Cherlea Peake, britski pc*la-nik v Belgradu in delegat na konferenci, Je potisnil sporno vprašanje v ospredje, da pi%-preči sprejetje sovjetskegs načrta, da mora priti plovbe ne Do navl pod izključno kontrolo vzhodnih evropskih drtav. Kar imajo te države večino ne konferenci, Je gotovo, da bo načrt sprejet. ^ Peake je vihtel v roki zemljevid Evrope in trdil, da nI odkril nobene točke, kjer bi se reka Donava dotikala ruskega ozemlja, dotika pa se Ukrajine, ki je del Sovjetske unije. Andreja Višinskega, sovjetskega delegeta in zunanjega podminlstre, Je IMievsl, naj pojasni, zakej naj bi Husijs dobila dvs reprezentsn-ts, svojega in ukrajinskega, v predlagani komisiji se kontrolo plovbe ne Donevi. Sovjetska unija «e Je progU- slls zseno z Jugoslavijo, Ceno-slovskljo, Rumunljo, Bolgarijo, Ogrsko in Ukrajino kot podonavska država. Podonavske države si prisvajajo izključno pravico do kontrole plovba ne Donavi. Peakv Je podprl ameriški e-mendment, ki določa rasšlrjenje komisije, ds bodo Imele tudi sa-padne države repretontacljo. Amerika je tudi za takojšnjo reprezentacijo Avstrije In končno tudi Nemčije v komisiji. Ameriški amendment Je Is-zvul odpor. Alea Bebler, Jugoslovanski delegat in tuniltjl podminister, Je dejal, de hoče Amerika ekonomsko prodreti v podonavske države. Ako bi ti-spela, bi sledilo poU^0 prodiranje Anna Pauker, načelnica ru-munske delegacije na konferen ei, je zs pust lis Belgrad In od potovala v Bukarešto. Vtrok njenega odhoda nt bil pojasnjen. TRUMAN OBDOLŽIL KONGRES ODGOVORNOSTI ZA INFLACIJO Waahlnglon. D. C.. 14 avg.— Piedsednlk Truman je ponovno udarU po kongresu, ker ni na izi ednern zasedanju sprejel njegovega piograma za pobijanje inflacije 111 ustavitev dviganja cen. Izjavil Je. da bo motal prevzeti odgovornost za posledice Glavno kilvdo je zvrnil na icpublikance, ki imajo večino v obeh kongresnih zbornicah. Truman pravi v izjavi, katero je objavila Bela hiša, da kongres nI' hotel zaslišali prič ad-ministiaclje o programu zs po bijanje inflacije. Zavrgel je pnpoiočila g ledi* zvišanje plače federalnim uslužbencem, laztegnitve sistema socialne zaščite, zvišanja minimalne plače in načrte za razvoj vodnih sli. Senat je razpravljal o načrtu glede odprave volilnega davka ni |>a odobril akcije. Debato o programu civilnih pravic je blokirala obstrukcija demonkra-t »»v iz južnih držav. Izgledi so, da bo Truman vo- dil volilno kampanjo z napadi na kongres. Dejal je. da republikanski protiinflacijski načrt ne bo preprečil dviganja cen. Truman bo odprl volilno kampanjo z govorom v Detrol tu na delavski praznik Na sestanku s časnikarji je razkril, da bo odpotoval v Detroit, kjer bodo unije Kongieaa industrij-j skih organizacij In Ameriške delavske federacije organizirale |iohod in proslave Načrte strategije, pove/ane z volilno kampanjo, so sestavili člani oaiednjega odbora demo kratake stranke Načelnik odbore le senator McGrath. Ameriška letalska sila v Angliji ojaČena Ijondott, 14 avg, — Ameriška letalska sila v Angliji je bila ojsčena v zadnjih tednih V An* Í|lljl je sedaj Ivi sto bombnikov n letečih trdnjav In H2 raket nlh letal Ženske v kampanji ' proti draginji Chicago. — ¿enaka organtsa- ctja, ki podpira progresivno strsnko, se je odločaš za kampanjo proti draginji, Članioe ao se saatale na seji, katero je skluala Dorothy B Cole, kan-didatlnja /a kongresnioo na sti stranke Na seji je bil sprejet zaključek, da se organised-ja obme /a podprlo v kampanji proti diaginji imt vse verske, rasne, politične m druge grupe V načrtu so demonstracije pred klavnicami velikih kompenij In bojkotiranje mesnih produktov v 4nek protesta proti dviganju cen Odslovitev delavca povzročila stavko (>tturnwa, la., 14. avg. — Člani kUvniške unije CIO1 so sa atavkall proti John Morrell Pa< king Co. v znak protasta, kn je kompantja odslovila ene-K« dete ves Veljavnost pogodbe med unijo ln kompanljo ja potekla v sredo In kompanlja ae upu a sklenitvi nove pogodba. nonavvpi PONDEUEK, 16. AVGUSTA 1948 M lté*. IUI m pol tote. 02J0 m Um lote* an Cook Ce. ll.&O m colo loto. 04.71 m pel total m Umi—Ivo 0 HM runi tor Um United Stota« (e»eept Chief) M* foot, Colcage ui CMk Cowstr M M f* countrlM lil JO per T—* Cena afliicT p« defor«ru^-*okoplsl dopisov I» oeeareéeelb ttonkev to ee vtešaje. ««kopici literarne vsebina (črrtee. povaalt éirnmo. MMl il*.) w vre«|e paMlJaielJo 1« * alušejts. I« P^WÜ JUrcrttato« reis* os nrtimMi Mi uMolieitad article* will bM k« Meh m elort*», plays. p«*«i» eta- will he returned to w*oo «ccompanUd bj mU addressed ess* ii»«H ■ taâitlki PlOflVITA SSI7 • H So. Low«dale At»« Chicago SS. IIUmM Nehaj o "komunistični tlaki Kaj bi pisala Ameriška Domovina, če bi ne bilo komunizma pa "kooomunizma" in Tltovcgg režima, Je velika uganka. Njeni uredniki In zakulisni domobranski "pomočniki", bi se bili gotovo že zdavnaj znašli v velikem vakuumu, obvestili naročnike, da bodo list ustavili, ker nimajo kaj pisati. K sreči sta jih rašila "kooo-munizem" in Titov režim, s katerima dan na daimtrašijo svoje ver ne čitatelje. Bili so časi, ko so se "Kristusovi namestniki" iiv njih trabanti skozi dolga stoletja Specializirali na strašenje vernega ljudstva s peklom in hudičem in vicami na "vnem svetu", ga "izobraževali" s "coprnicami" in ga'držali v srednjeveški temi in mu pili kri, sami pa živeli v buržunu in razkošju, kakršnega je premogla tedanja družba. Sicer se vse to še danes dogaja. Toda zadnja leta so zvesti služabniki Vatikana svojegs tradicionalnega hudiča in peklo in vice vsaj javno potisnili na stran in jih nadomestili s komunističnim bavbavom, s katerim strašijo tako, da se nedvomno marsikakemu preprostemu verniku ježijo lasje. Njih tradicionalna strašila so se morala umakniti v bolj "zasebno" življenja: v spovednico in k smrtni postelji, na plan pa so potisnili novega HUDIČA, porojenega v Moskvi in v glavi večno prokletega "žillda" Karlu Marksa Slednje je rad poudarjal v svojih editorialih zlasti bivši antiseml-Učni zakulisni "pomočnik" A. D., ki se je zadnje čase poslovil iz Clevelanda In je šel v neko drugo naselbino past ovce—baje v Milwaukee Po njegovem opetovanem zatrjevanju v A D. ho bili očetje pošastnega komunizma sploh perverzni "židovski" možgani. Mi pravimo, da se širjenje untisemitlzma malo prilega kakemu "Kristusovemu namestniku", ki pozablja, da Je bil tudi Kristus ži dovskega rodu. Ampuk v sili hudič tudi muhe žre. * .rs? ti Povod za te vrstice nam je dal uvodnik A. D. z dne 3. uvguwtu pud naslovom "Tlaka v komunistični državi". Njen zakulisni "pomočnik" novejšega kova Je bil tako histeričen, da je v marsikakem stavku pozabil še na slovnična ločila, uli pa si Je minili: "Za moje backe je vse dobro . .«"„Zadnje vas« tu pozabljivost ali karkoli ježe večkrat opažamo v A. D. Domobranski pisun-kdorkoli je že bil—je v tom članku oriaal kakšna strašna "komunistična tluka" in "suženjstvo" vladata da nes v Titovi Jugoslaviji. Ko človek čita ta domobranski "umotvor", luhko dobt vtis, du ni bilo v vsej zgodovini ¿Joveštva dežele kjer bi vladala tako suženjstvo in ,taka tlaka, pod kakršno danes baje ječi vse delovno ljudstvo v stari domovini, Svobode ne pozna» jo nobene, pravic nimajo nikukih, postali so pravi suftnjl, ki morajo dan za dnem. noč za nočjo garati, garati, garati, kakor še niso parali nikdar prej in v nobeni deželi, po njih plečih pa neusmiljeno pada bič trinoškega, krutega, povsem brezvestnega komunizma. Vse to za držuvo, vs«- za Titov režim, vse za prevejano in tiransko komunistično pošast Tu pošast Je najprvo omamllu Jugoslovanske 'Bmo bile na zborovanju oeganiza-deluvdje stremijo po lujyn denarju in bogastvu. Da, arugim obetajo nabesa po smrti, sami pa jih hočejo imeti že na tem svetu. V tem oziru je tudi papež velik grešnik. Tudi otv hoče čim več novčiča, s katerim si potem utrjuje svojo že toka veliko oblast. Ko sem bila še v stari domovini, je župnik vsak mesec molil za sv. očeta in prosil zanj Nekatere pobožne že Volimo za Roosevelto-vega naslednika ! štenjak, nato pa je še pristavila: "Mi, Američani, ne maramo vojne «n če bo Wallace izvoljen, ne bo vojne. Vse, kar mi želimo, je MIR! Nam se ni treba bati Rusov, prav tako se ni treba Rusom bati Američanov. Leta 1918 so bile ameriške čete V Rusiji, nikdar pa niso bile ruske čete na ameriški zemlji. -Poleg tega pa Rusija nima nobenih kolonij. Prav take niso sovjeti poslali vojnih ladij v luke naših sosedov Mehikancev, kakor je Amerika poslala orožje v Turčijo in Grčijo. Rusija nima danes niti enega oboroženega vojaka v Jugoslaviji. Amerikanci ne bi smeli pezabiti, da je vojna divjala v Evropi in drugod in ne v Ameriki. Evropsko revno ljudstvo Je i-1 melo veliko zaupanje in vero v Rooseveltovo Ameriko. Oni se tedaj niso obračali k Rusiji, kajti RUsijS sama je bila V veliki stiski in potrebi. Torej bila je Amerika, v katferi so upali ljudje vsega sveta in pričakovali od nje rešitve. Toda usoda vča sih stvari obrne v nasprotno smer, gre po svoji poti . . . Roosevelt je umrl in položaj se je spremenil. Dvignilo se je Bollingham. Waah. — Glavno vprašanje poprečnega Američana je: Kdo bo izvoljen? Tudi moja nečakinja iz Rio de Janel-ra, Brazilija, bi rada vedela mo- ^vVaštVg"'jvott Rusi jfbrše pri- Iseveda če* noč!—ured); nastopila bo dobu svobode, pravice in blagostanja, po vsej slovenski deželi se bosta cedila med in mle ko ..." c Vm- to >o bila nujve^u prevara "Komunistični rublji so se z največjo vnemo vrgli na delo. tla v čim krajšem C%su vsakega ulo-venskegu človeku oropujo njegove individualnosti, ga izbrišejo i* človeškega občestvu in pretvorijo v del komunističnega stroja." Z drugo besedo v popolnega sužnju Izmislili so si novo tlako, na kalen» zdaj gonijo vse mlado in sturo. da brezplačno in pod bičem grade nove železnice in ceste In potu. nove tovarne in mesta in vasi, etc, etc , kskor so preti tisočletji gradili brezpravni sužnji egiptovske piramide in kraljeve palače, uli pozneje rimske ceste in utrdbe, gradove in samostane in cerkve, župmšču in škofovske palače Slednjega A D. sicer ne omenja, čeprav Je zgodovinske dejstvo, da so bile v srednjem veku in še pozneje, od začetka kr-ščanstva in grofovstva pu do odprave tlak*- v zadnjem stoletju, širom vm- krščansko »n katoliški- Evrope v*e te sgradbe postuvlje- nc z brezplačnim delom resničnih tlaČunov. ♦ Primerjal sedanji- prostovoljni» delo v Jugoslaviji ali drugje s tlako. |*>d katčio je Ječalu zlasti \sa Evropa dolga stoletja, je največja pet verzija in zlobno klevetanje. To je znano tudi ljudem okrog A D., t itn marsikaj narobe, kakot Je vidiki dtiavi. /la»ti .e v nov ludi birokratičtir gluposti in ne-s|w»w»bn»»*ti t ,m nt manjks Ti glo|Mihti in neajiosobnoatl je v res niti toliko, da ji' Mvaid K-mlH) »>•« z at i njem zamhUiijii «vezne skupM ine v llrtgndn vet «<-<:•> dve uri zigonal to glup>»st in ims-sp«»iM»biio!»t In zahteval nu| »e v • tu » mi prej Izkorenini i* driav ot*ga tw tlru>l*'oeita u*troja Manjka Jim piu tfveibanih in sposobnih ljudi na vseh popitS^h. zlasti pa na dnu v krajevnih ljud t»kih \ladah kukui tudi Irhnt« n>* imt»>l»aoil» kuilioN v |«alrtMju tigovuie, industrije. ptUjinii-Mva hi tliugji* Toda če ao levni na atrokdVni, ti-hnn ni in vledni irvešbano»u iz tesar v glavnem izvira tudi nezdrav, nt-»|>n»oben in čeatokrat aiogantcn btrokiatiiem, rušo v novi Jugoslaviji pa revni na volji, smo proti Taft-Hartleyevemu zakonu, za civilne svoboščine, kontrolo cen itd. Tega zborovanja se je nas udeleiilo 1,500, zve čer pa okrog 1,800 Večinoma so bili mladi zastopniki, torej mladina—naša nada in naš up! Ko opazuješ to navdušeno in neustrašeno mladino, ti nehote srce zaigra od sreče in ponosa, zaeno pa sam dobiš pogum za boj za delavske pravice. Pred Wa«h-ingtonovim spomenikom je poleg drugih govoril tudi predsednik organizacije IWO in dejal, da je Nupoleon hotel premagati ves svet in je malone že uspel, toda nu koncu nI umrl kot vla dar, ampak kot izgnanec na otoku Heleni, dočim je ljudstvo živelo naprej. Hitler je tudi hotel zasužnjiti ves svet, a se je pošteno opekel In naredil žalostni konec, nemško ljudstvo pa sedaj plačuje za njegove grehe. Prav tako žalostno je končal Musaolini. Zda pa "fioče Truman posnemati te diktatorje Dne avgusta pa se bo vrši: piknik vseh Slovanov v High land-paiku v Moshamu. Vabim vse okoliške rojake in rojakinje, da nas posi-tite na ta dan, da tktipno pokažemo vsem, da smo vsi za enega in eden za vse! Svoje morebitne malenkostne prepire moramo poravnati na lep način Kdor še ni za Wallacea. šnjim prebivalcem, da smo ak- d«narJfl- , . . _ _ ' niče so dale zadnje grose za pa- peža. Same, revice, so imele otroke in zase potrebovale denar, a so ga darovale za. papeža, ki nima ne žene in ne otrok. Sedaj smo dobili v Ameriko še "prezvišenega" škofa Grego-rlja Rožmana. Bogme, vse kaže, da se dandanes zatekajo v to de želo grešniki z vsega sveta. Ali jih nimamo že domačih dovolj? Sedaj pa vabimo sem še druge! Rožman se dela nedolžnega, toda pečata kolaboracije z nacisti in fašisti ne bo mogel nihče zbrisati z njega. On je imel najlepšo priliko, da bi stal ob strani ubogega slovenskega naroda, ko je šel skozi najkritič-nejšo uro v vsej svoji zgodovini, toda ne samo, da ni stal ob njegovi strani, pač pa se je družil s krvniki slovenskega naroda. Na )concu pa ponovno rečem, da bi se morali dušni pastirji tudi v praksi držati tistih lepih naukov, katere vsiljujemo svojim vernikom, sumi pa grešijo ob vsaki priliki. Emma Zeckar. tivni. Do zdaj smo bili bolj tihi in delali, od zdaj naprej pa bo treba tyi pa plan. Cska nas tudi registracija. Skrbeti moramo,,ffa se bodo registrirali vsi naši somišljeniki, da si tako zagotovimo čim več glasov. Včeraj smo se tri ženske pridružile moškim za razpečevanje etakov prt*l tovarnami in rovi. V ta namen* bomo žrtvovali vsak teden dan ah dva. Da ni to lahko delo za gospodinje, ki imajo dela na pretek, lahko vsakdo razume. Toda sedaj je treba Iti na delo in žrtvovati v»e za zmago ljudske stranke. Pravilno ie, da ženske pomagamo možem, kateri si krviljo svoje hrbte za vsakdanji kruh. Seveda, če hočemo biti res uspešni, pa moramo de lovu ti složno za naš skupen smoter. Radi konvencije Ameriškega slovanskega kongresa, ki se bo vršila v Chicagu, smo preložili našo obletnico ustanovitve krožka, katero bomo praznovale malo pozneje. Datum bomo pravočasno objavili. Nu koncu pa ponovno apeliram nu vse naše okoliške rojake. da nas gotovo posetijo v Highland-parku 22. avgusta. Agitlrajte. da nas bo čim več! O shodu progresivne stranke, ki se bo vrti! 29 avgusta, bomo pa še poročali in naznanili prostor, kjer se bo vršil. Obrnili smo ne numreč na uradnike Hrvatskega dotna v Cambria City-ju in kakor hitro dobimo odgovor od njih, bomo to sporočili javnosti. Mary Vidmar. Dušni papigi* ÄC morali držat» naukov sv. pisma Saline. Pa«—Srce me boli, ko čitam. da je treba zbrati skupaj toliko denarja za obrambo naših naprednih časopiaov, katere toži tisti Kristusov namestnik, ki je prij»el prod lati iz Jugoslavije. lXkler ni bilo njega tu, smo imeli mir. sedaj pa peremo svoje umazano perilo pred so d išči. Rada bi vOdela. če so kdaj tisti gospodje* ki so prtmahali v Cleveland, kdaj čttali sveto pismo Nikakor f^ff ne ure v glavo obna&ante teh dušnih pastir- Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi sa obrambo Enakopravnosti. Prosveto ln Prolet4r-ca naj so pošiljajo na naslovi John Pollock. 2446S Lakelahd Blvd.. K ne II d 23. OMo. Br Pollock )e blagajnik obraanbn* ga aklada. mm*» je mnenje. Naravno, ameriški kapital čutijo tudi v Braziliji, zato je povsem logično, da tudi nam ugibajo, kdo bo prihodnji.predsednik Zedinjenih državah. Nekateri Američani dvomijo, ,|da je možnost Wallace ve izvolitve. Zakaj dvomijo, mi ni treba tukaj omenjati. Naša naloga je pobijati ta strah, kadar slučajno pridemo v pogovor z o-mahljivci. Ni dovolj, da rečemo, da kandidat ni komunist, ampuk je treba diskreditirati tista, ki mečejo blato. Bika jo treba prijeti' za roge, kakor pravijo Američani. •»< Vzemimo z« ¿primero pokojnega predsednikai Roosevelta. Njega so tudi blatili, češ da hoče biti ^lktAtor, d a.daje potuho komunistom in izvaja socializem. Kljub temu btatenju je imel RoosMlf velfk vpliv. Sedanji kandidat za predsednika Henry Wallace je bil en termin njegov podpredsednik. Ne smemo po zabiti, da ga je hotel imeti Roosevelt tudi vnaprej, toda vsled pritiska bankirjev in dejstva, da smo bili v vojni, je moral Roosevelt popustiti in tako je prišel Truman v Belo hišo. Oni dan me je nagovorila sot seda in pogovor je nanesel tudi nu volitve. Povedala mi je, da ne bo volila republikanca, ni pa povedala, za koga bo. Jaz pa sem ji takoj povedal, da bom volil zu Wullaeea, ona pa je de jula, da ni veliko upanja, da bi bil iavoljen. Če je ali ni, jaz bom volil zanj, sem ji poudaril. Naglasi 1 sem tudi, da sem sit do grla tega šmiranja z rdečkar stvom. Tudi pokojnega predsednika Roosevelta so kar naprej blatili, zasramovali in mu očitali nepoštenost, toda nihče ne more dokuzati^ da ni bil po-štenjak. Pri teh mojih besedah se je ženu omehčala in se strinjala menoj, da je bil Roosevelt po- vega vzroka. Misel na grozečo vojno, pretresa ameriške matere. Če bi danes iabruhniia vojna, kdo ve, kakšen efekt in posledice bi imela na ameriško judstvo, zato «ia je veliko bolj varno, da jo preprečimo, dokler je še čas, predno se prične! Razumljivo, da ne moremo postaviti drugega Roosevelta v Belo hišo, toda mi lahko, če i-marato dovolj pameti, postavimo tja moža, ki ima isti program kot Roosevelt. Torej volimo vsi zu Wallacea in eutih bomo kot da bi volili za Roosevelta. Kar sem napisal, naj služi za argument nam vsem, ki želimo, da bi bil izvoljen Henry Wal: lace za predsednika Zedinjenih držav. Argumtmt, da je W&lla-cev program podoben Roosevel-tovem, bo še najbolje držal med. tukaj rojenimi Američani. Drugi argument je, da je bilo vse ljudstvo bolj naklonjeno Ameriki kot Rusiji, dokler je še živel Roosevelt, po njegovi smrti, pa so se vsi obrnili proč od Amerike z izjemo nekaj degeneriranih potentatov, sedaj pa gledajo na Rusijo kot na svojo od-rešiteljico, česar pa ni kriva Rusija, pač ameriška zunanja politika. Naše geslo naj bo: Volimo za Rooseveltovega moža! George Gornik. Newyorška delavska federacija V tosV««A Borci proti smrti Mul Paul *e Kr«U (Nadaljevanje) Toda Minot je vedel, da goveje meso vsega «veta ne more pomagati bolnemu na perniciozni anemiji. Vsi so liiivali goveje meso in bedno poginjali. Goveje meso je učinkovalo tako kot je-try pri psih, ki so imeli sekundarno/nO pa perniciozne anemije Čemu torej poizkušati z jetri pri Ijudefi? " ' ' . In ravno zato je začel Minot dajati jetra. Ni si upal dajati jeter svojim bolnikom v bolnišnic» ... 1 kolegi bi se mu bili najbrž rogali. Zaradi tega Je začel jetra enemu izmed svojih privatnih pacientov in to je bUf Ravno ta je imel nekoliko mani zjbČesto pernicioaine anem.... je trajala ie precej dolgo. Jesti mu je še dofcajdKUfdin bH )a izredno vesten, kar je bilo glavno . V . Aajto kot tyinot. "Bodite tako dobri in poizkusit^ jeafi večkraj na te^en j*pre mu je rekel Minot. Obenem mu je' or-^** 1 - — - volil zelo malo mask In smetane, toda sadja in poljuhno ogljikovih hidratov — Ki Ui j? M^TERUA^ « »lodfrne j grfki »îloaofi it prm, « wrww » To vprašanje, ki je danes ski tnrrgijt. ni novo. THoao vezano | i azisfca je Wl)a Z njim Je jonski filozofi so predpo- stavljali deistvo, da sestoji vsa- èa Nt tem padr* W morija Iz nekitf e»u|lh, vt n^oga keinlÎ^ dtlcèv. I tf sna» tU« j**eku membe materije Empedokles in Anaksagoran sta delila sik) od materije, medtem ko ju Leukipos spaja: atom potemtakem omejil samo na jetr jasno usmerjen poizkus . . . Bilo J», v drevo, upajoč, da bo ptiča ladel. zdravnik, toda temu ni mOgoče reift bila znanost, samo ne poklicna! na teden/' je rekel Minot. Mož je šel domov in je vžival najtPČoo to, kar mu j? fciii odrt-dil Minot in še jetra povrhu. Morda je jetra čislal, vsekakor je snedel več jeter, kot je bil Minot upaY Medtem je Minot rta te ga bolnica skoraj pozabil — imel Je ve* bolnikov, ki so bili smrti bližji, in Še tisoč drugih skrbi. Insulin je bil napravil iz Minota novega človeka in tako se je oprijel dela z novim poletom; končno je bolnik nekega dne spet prišel k Minotu na potvet. "Kot vsi," si je mislil Minot. Minot ga je najprej površno pregledal, potlej pa preiskal natančneje. "No?" ie rekel. "Da," je odgovoril bolnik, "počutim se čiste gotovo veliko bolje" ' % * "Vidim, mnogo bolje vam gre." Toda Minot je videl stotine drugih, katerim je takisto šlo najprej bolje, potem slabše, pozneje morda spet za spoznanje bolje, nazadnje pa so umrli vsi. Preiskal mu je kri in našel, da je v resnici gostejša. "Nadaljujte s svojo dieto in ne pozabite na jetra!" Istega leta 1923 je imel tudi bolnieo na peroieiozm anemiji, mnogo slabše od prvega bolnika. Minot ji j« predpisal i»*©, natančno isto. Saj ni mnogo upal, vedel je, da sta afca iigubljene. To strašno obolenje! Minot se ni dal plahtati, toda bedni bolniki so se dali. To si jim videl na obrazu, ko so prilli drugi«, potni upanja in nasmejani. Usoda se včasih i nami bridko igra. Seveda — moramo pač vsi umreti, toda strašno je, gledati, kako ljudje polagoma izgubljajo kri, se potlej navidez popravijo in nazadnje umro, potem ko so že bili začfli upati. Tudi pri tej bol Kici se bo kri gotovo zmerom bolj slabšala in redčila, da bo'komaj Še pripolzela kapljica iz njenega prsta, ko jo bo Minot prihodnjič pičil, da napravi razmaz. Vsi ti »aznamovanci morajo umreti. Eni umro od lakote, drugi za ohromelostjo, slabe in slabe, dokler jih nazadnje strahu in skrbi nad njihovo nemočjo ne reši (1 usmiljena nezavesti ttko umirajo vsi, prav vsi. • Spet enkrat Minot ni mislil na ta dva bolnika z jetrno dieto. Pravkar je marljiv* preiskoval v bolnišnici rakave. Rak . . . spet brezupna stvar, toda vendar Je bilo mogoč« marsikaterega rakavct rešiti, če si ga pričel zdraviti pravočasno . . . Nekega dne sta torej spet prišla oba, eden za drugim Ha! Strela božja, oba »e počutita bolje "Da, gospod doktor, počutim se dobro kot že davno ne, mu je rekla hudo bolna ženica. . Brez dvoma. Kri teh obeh se je pričela boljšati - toda ali ni bilo čudno, da sta se oba počutila bolje ie prej, preden je bilo moči to dognati na številu njunih rdečih krvničk - toda popravila sta se nekoliko, nedvomno ... "Prosim, jejta sedaj jetra vsak dan," jima je rekel Minot, "in natančno si odtehtaja vsak obrok. Vsak dan mora vsak zaužiti po 125 gramov." škoda, da Je največ bolnikov s perniciozno anem^o pn jed. ta-ko izbirčnih. Samo če bi hoteli jesti pa bi Jim M fe pravo ideto. Pa še jetra! Jetra pač niso poalastica! Jaz že ne maram jeter," ie dodal Minot. ^ Po enem ali dveh tednih sta prišla spet oba k Minotu. Oba sta bila nenavadno trdih korakov, vršički nati in tudi na licih se Je za spoznanje pojavljala rdečina, potem ko so bili tako dolgo čisto voščenobledl ... On je rekel: "Divno, kako mi diši jesti!" In ona: "Sedaj spet lahko jem, jezik ml je spet zdrav.", Tako je šlo vse leto 1*24. Minot mi je mnogo kasneje prav J, da si ni mislil pri tem pravzaprav nič ponebnega, vendar^ paje kmalu zatem odredil deeetorSi drugih bolnikov > anemijo toliko in toliko gramov nemaatnaga mesa. toliko In toliko sveže zelenjave, vsem pa maščobe malo In povrh V4 funta jeter na da%< H Njegovo ravnanje je bilo pravzaprav popolnoma nepo mljivo. Prav posebno temu sicer ni zaupal, toda kadar so se bolnik upi-niU zavTivat° jetra, je to odlpčno*^ k+ Ukor je le znal, odpraviti ji- ^ u^ ^k<> it boste ledli!" In res so Jih. • In vendar se še zmerom nisem navdušil za jetrno dieto .. . je priznal. wu> ^ u zda v naj^ umretl. ' jih jc bilo ie zclo^labih njihova kri acieradčlla in redčila Pri marsikaterih je padlo število rdeči* r^čT^pS milijona v kubičnem Da lih ima pet milijonov Toda aedaj ... Pri štetju se je poK* -jo 2:800.000. 3.200.000. 3300.000 . . . ^ 1„ - strela božja - tu jih je imel eden kar štiri milijone Saj to jc *o»j toliko kot pri zdrs vem človeku' Raz^tega ~ čutil, v«, mnogo bolje, mnogo mnogo bol^ 1' ™ "T mr t vaško volčeni in Minot - le zmerom ti nI bil popolnoma sveat C^TTpolni zavesti, mords tem bolj podzavestno Vse-ZC r^zal vanjo- - viival! veejeter "Jajte več jeter ne pozabljajte na jetra! jejte jetra vsak dan . v,„m lr bl, „.mara razloček med M motom In mnogimi drugi-n i\dravniki D^p idravniki b, se bih morda zadovoljili z be^ "d mt^-No^ -fo jeter sempetje vam bo nema. konatilo . K-k c«iuw zdravnik, posebno lak znanstvenega kova. W bil de^ „i"t^Meh^rnkiK^^utili veliko boš* Oh, čudno naključje Oh - res jak« čudno naključje . . . (Dalj« pi Uiodnj* 1 (igrajo prvenstveno vlogo elektroni, ki krojijo v vnanjem okle pU atoma. . Število neutronov neke menta je ltkko raaHčn x —Sjeneiii atom vodika 0 atom iVepla 1!, neutronov, atom svln-125 Hd do 1 mt ne*-Ifonov v Jedru. Glede na to. da ao tudi neu-^ tronl nosilci mate In tete, »mamo različne tele pri atomih enegk in Istega elementa Te neontkd težke atome Istega elementa Imenujemo Isotope Sestav neketfa ele»*itd, ki ge najdemo v W ravi, je zmes1 teh izotopov. lanili smo se torej s tremi '1 Vrstami delcev; ki so puzittujii in njeiiovem jedru in kfoftjo okoli tega pwV " jI' m odri tudi poleg teh pa poznamo danee svet in v l« druge deice materij«. Na AGRARNA REFORMA V ivanji o atoro-mnogo iročju se iačrpa- Na konferencah v Jalti in Msdamu so te poftavlli temelji n dimdki aiiiacijd Nenu ije ter z« oattranitev vseh vzrokov, ki ,sn dt^odl» do miliUmafCtje m uvedbe fašizma v Nemčiji. Toda aH se sploh more govoriti o demokratizacij i Nemčije, ko se unkerskl razred — opora nem-mihlarifma—pustl nedo-lak nje«? pdfovbr ie >wen in nndvemlseln. Ne! Zpto so sor v j« take okupaclpik« oblasti ta. koj tačele izvajati ugi ai no refui mo v vzhodni ___ _ — 2 agrarne reformo jt btlo v so- ' tfWf* ffj^ ^ ^ rtiem Števila raznih vrst atomov. v w ™ . Nujen je zato obstoj praznega nJem odkril" še mnogo mnogo, I pr, Mtttrtf* W Ima jo lat» maae prostora, v katerem se atomi me- manji,. ctji^ ^¿bna atomnr« I kakor elektroni, a so naslčtni » iajo in povzročajo take spre- nt (lxilu Je potiti*, da ai tVtt poiitivnim ^«ktrlčnim nabojem, membe. Dogajanje ni torej nič atonH)V moremo predočiti, ako hmamo dtlje mezortt, ki so 200-drugega nego gibanje atomov v ga Vzporedimo s planetnim slste- Ikrtt tetir«! fttktronoV, todt prostoru, kar je njihovo vekovi- mom Kakor puneti okrog son- vtdho («Httkhit lkljr bd protn-to svojstva V tem pros^pru se ca tako k^ijo tudi najmanjti n6v th iiSnt|b poziUVnl ali pt hi-atotni gibljejo v vseh mogočih '¿¿iti. elektroni, okrog oekega ggnvtil ntboj. Mtcont Mvttjtjo, r.reh, čim pa zadenejo drug Elektron je 2000 krat l«i#i ko prlhtj^jo U Vaemlrjt v nato drugega, ae spajajo v novo ^ naj^jefa atoma, vodi- atmosftro ¡MtftM fa ttflift V »«•1»« Tolfn nastaiain urtrn- __■ -' - l . ___* <* -|Jjju)V Me* tvarino Tako nastajajo spre- ka.'Railični elementi vsebnJtjo|gtntte at v svojih atomih različno število Unni WlitMMftt in elektronov to različno »esta vije-1 da to nt tlektrbne tft na Hek'o no jedro. Vodik, najlažji ele- drugo Vrsto delcev, ki Se'n|*6 od-ment, ima vsag» l elektron, M kriti In imenujemo neutriht. daje večno svojstvo gibanja in kroti okoli j«lra, ogljik ima i1— — —- ......-.--i-M sile. S spajanjem in razstavlja-1 elektronov, žveplo 16, itfeao 2t, njem ustvarjajo atomi tvarine baker M, zlato T», srebro M, svi-in svetove. Po Empedokleau na- nec 83, radij 88, a najtelji ela-staja je spremembe zaradi lju- ment, uran, ima 92 elektronov bežni ali mrlnje atomov, po , v svojem atomu. Vti ti elektm- Tk tk vrtfi «tfcev, p0ii poaeatev g zemljo V Waatf< ekuMciitka cona> natellk» 30,000 drulin, ^ »o . dvztil poafs|va «d 100 do 500 ha površine. HI tijo skupnu U Itpdjt, ki jt sedaj last 20? drutlp. Enako je stanje v ecUMb delih aapadne Nemčije, kjar M ai s agrarno reformo taja »Čil Qb- y neutron |ta mé drugega kot drobci, nabiti M „^jU in veie, n>eUt.«,n ' negativno elektriko. Nasprotnft jè fcf3tflon~al} ptgtMron-^ pa Je Jedro atoma nesičena s po- tično brez mase (n tMe. Z r-. zltlVnlm elektflčfilm tokom, kl s hum kombinacijami tefi prt-ogromno aik» prlvlkčuti oltktro- L^^ ntfai), nastnjajo Uj-ne. Kljub ttmu elektroni nt lr- Lfcgt âtnm» M olemeWtp», • ae-Čijo o\> Jedro, Wer se okrog nj«W .i^i^jàm atomov pa 400,000 sučejo * kritino stetlobe, torej vril m a^tf, ki v ntj- iz bitega razloga, kl rtrtlčnajii nsadsebojnl povitaVi planetom ^rčOnjO ob sonca. Kfo- uitVarjato vso neizdrpnoat prj-ženje elektronov okpH svojega L.^ ^k ^ jn v -— jedra potemtakem v rtapičf slfti -(Prtmortkt éne kroženju planetov okrçf ionct.1 q«nes vemo» dt » Xm sHo jedro sesUvljtnp m vrti dalgev. Imenujemo jils pf« tona in ntutrone. Nled obam vrstama vlada ogromna privid na alla. £nj in dfugl |o potU4! maae ift tgie atoma, biatv»na razlika med njimi pa je ,*, 4a protoni nt biti z elektétyf). doč»m nimajo neiitronl nikake flektrii-ne nap«tit»tl. tttfïovt te- že je koncentrirane v n^egwem jedru. .// Vaak element ima odrejeno število protonov. To Število imenuje fislka delovno' ftt+vilo in t lato kakor Itevllo elektronov, rof.wHtl okrog jedra. Število pozitivnih nabojev v jedru odgovarja torej negativnim elektronom, ki krotijo okoli jedra Vodik ima v tvojem Jadru vae-ga 1 proton in v oklepvl pptem-takpm Je 1 elektron. Ityplo ima v jedru 11 prelonov, ttlezo 20, «v i nec 82 Itd ¿levilo protonov v jadru, odnoeno étavUo,elektronov v atomovem oklapu, odreja svoj at vo elementa, pri čemer m zgladna poaestva, nt wm-atvana-raalakovalne posestnllke v^aUnbve, kmetk|nr okéina», lo-lam ter bolnkam Poypr^a povtlint pri agrtrni re(otmi vas deljene tomlje na ptisamemega kmeta snala 7 7 ha. Kar se tlôe zapadiiih «on Nam-éljé, lahko ta^oj tidiruo, da m a kaki afrarni rtformi ne m^re niti feovorltl. V Vullkor ske oblastl izdale ne kooi inw stanju kmeiklh mnoilc. la veudai tu di tl nepopolni ztkuni niso Izve dtni, amptk ao V gltvnem uatt D le mrzla beoeda na pap|jru. Eden ajavnO» 'vtr«kov. ft na^aclno navgjajo kot Isgovor ttrtdl zavlaitvalija agrarne re 1orme je tt, dfl v zapadnl Nt» mài wÈ i nî' A stoj pi iblilna milijonu ljudi pa je agraiua rclorait M m padiiih contb NemčUt umazana l§ra, M ima plU jtVn^gt, se vi4à po velepoaeatnlki, kl Unak gtuJjt. ladriljv t« »ODO agrarni lekunvi 275 ha. itmUe, M'ij« v Yallewstoiie National Parku, rssgW* kr>pell*n.g« •hr«tla Everilades rßrSle 10 skozi do ispadnjatkeg* dudf laruha Vcvlteneet Hkaih. StlesMkf fa^ve ja mnogo U^vpi -Iv, - «'•¡¡¡JtlJ&SL Up, rasv^ t»amperl-f'ie * »diiai,akega kreaevega labada rane. io»a. de ge luae vlakov bodoCnoali Piad 200 uvetbenih igiakev piedatevlja aisnortiSn. dnevno fuaaj na piottem slike vetfcrat 8 kratke stavko ao bea*al k 1er ki prtelUll ertfefa daladal^gf. Marchant« lank of Nase York, da t» It tffile* kaWitlvtae » r steno, da ae et)e pri npealevaala delavcev. Na allkl le vld^l tkeg* kletka v dzulbl svojih iovarltev, ki lf dobil alalbo ns tt> banki. K 1er ki ao organizirani t United Otltee ti Profeottot» Workers CIO. cojUSO. OIFAlTttlNT usojTcoMrANT \m Tihožitja in pejsaži-M MIŠKO KRANJEC — » oovoljctie* avtoma ■ ...........— . (Nadaljevanje) Kako lepe ho, kako človeku pri srcu, kako naše. kako domače Vedno se mi zli, da takih ni nikjer po svetu, da so take samo pri nas. Zares, takih ni nikjer, samo pri nas je teka lepota^-. In tam, glejte, tiste visoke gore! Kolikokrat se ozrem po njih! In po tistih s snegom pokritih, človeka tako vabijo. Zares se mi zdi, da me ki se prikažejo na m o ob čistem* ozračju in ki kličejo in da se jim bom nekoč moral odzvati. --A če človek pomisli, da bo čez vse to nekega dne legla mračna, strašna senca, ki bo vse zagrnila , - . Ali vi verjamete v slovenski narod?" me je nenadoma vprašal. Tedaj sem se ozrl po njem, zakaj zdelo se mi je, da to ni več glas mojega učitelja, s katerim sva prej pila v zidanici in ki je tako ganljivo govoril o naši domovini, marveč da je glas nekoga drugega, ki ga tudi poznam. Zares, ni bil učitelj, zskaj on je gledal vedno tako sanja-vo, kakor bi se solzil, govoril tak pooetično o domovini, kakor da je v mladih letih o njej pisal čudovite verze, nad katerimi pa je počasi za drugimi tudi sam docela obupal, jih zaklenil v predal, vsebino tistih pesmi, domovino, kakršno si je tedaj zamišljal, pa še vedno noshs seboj in z njo plaši ljudi. Zdaj, ko ni več delal pesmi, se je zdelo, da sestavlja poetične uvodnike o domovini: govori o gričkih, dolincah, jezerih, morjih, vaseh, mestih, potočkih, meša in meša in vari neko vsebino z naslovom "domovina", se skuša večno nečesa izpovedati, pa govori ves čas o okolščinah, grehe pa Čedalje globlje skriva v svoje srce, a nazadnje ves ganjen povabi človeka v gostilno, kjer svojo žalost in svojo domovino zaliva z vinom. A ta obraz tu ob meni ni več obraz mojega šolnika, temveč obraz našega vrlega sodnika, nadušljivega in zariplega v obraz, prepojenega z alkoholom In z dimom cigaret, sodnika, ki se je v zrelih letih oženil s hčerjo bogatega gostilničarja, trgovca In kmeta, računajoč bolj na posestvo, ksmor da bi na stara leta bilo dobro iti v pokoj, sodnika, ki je bil zvest avstrijski oficir, nato še zvestejši Jugoslovan, in zdaj, ko je, kakor je rekel, "dovolj služil narodu", zaradi naduhe in drugih bolezni, ki se dajo lepo izrabiti, zaprosil za pokoj, prišel že pred pokojem na bolezenski dopust, pil, jedel, kadil, kvar-tal in ob vsaki priliki zabavljal nad slovenskim narodom." "Ali vi verjamete v slovenski narod?" To je bila njegova najljubša pesem. Zapel jo je kadar koli, kakor zapojemo kako navadno gostilniško popevčico. Sprva se je vnakdo preplašil, ker se mu je zdelo, da nikakor ne veruje tako trdno v slovenski narod kakor gospod sodnik, dokler ni ta še pravočasno odgovoril: "Jaz pa ne! Jaz pa ne! V kakšen narod pa? Kje pa je ta slovenski narod? Od kdaj pa so Slovenci narod? Pleme nemara še, narod nikdar! Narod mora imeti kulturo, imeti mora zgodovino, imeti mora sto in sto stvari, da bi bil narod. Pleme pa ima lahko koze in ovce, tudi krave lahko ima, pleme lahko kadi smrdeč tobak iz pipe, sedi pod vaško lipo in klati neumnosti. Slovenski narod-pravljica, bajka, izmišljotina poetov, pijano žlobudranje učitelja Gornika, Sokolice Krivčeve in tercijalske prosvetarice Lenčkovc. V svetu in v pametnih glavah ni slovenskega naroda Ali v Aineuki kaj vedo o slovenskem narodu? Ne, nlčenar ne ved». O culukafrih vedo, ker so culukafrl pač dejstvo. Slovenski narod jia je izrodek pijanih jieani-ških možganov od Prešerna naprej, zato ker peaniki niao znali o čem drugem prepevati in ker so mislili, da prepevati pač morajo. A ne aamo v Ameriki, tudi v Angliji ni slovenskega naroda, ni ga v Franciji, ne v Španiji in v nobeni kulturni deželi ga ni tega pri na» tako razvpitega slovenskega naroda. Celo naši m>-aedje ga ne poznajo in ne govorijo o njem. Zato, ker ga m bilo m ker ga ni. Pleme kmetov, pohajkačev, bedakov brez kulture, sužnji, gnoj, hlapci, dekle, ki niso za nobeno rabo Po oni vojni se je /godila zgodovinska |x>mota in to se bo zdaj maščevalo. Vse se je zgodilo narobe in zato zdaj bredemo tja, kamor ne'bi bilo treba. Ves ta red je nemogoč Umetno zgrajene države se morajo zrušiti, vstati mora nova tvorba, nov red. Čemu za vsakim grmom plot, ko vendar lahko vsi- živimo v enoti, celoti. Zdaj pa greš na stran in že moraš plačati carino, greš za grm in že moraš imeti potni list. In na vsem, kar kupiš, vidiš samo eno: 'Made in . . . Kje? 'in Germany'. Vse tuje, vse tuje, pa se človek vpraša: Kaj pa je sploh naše? Pa če ni nič našega, čemu potem čenčamo o neki samostojno- , sti in ne vem kakšnih budalostih še! V taki • skrpucanosti ni mogoče živeti, vsi čutimo, da se peljemo v polom, ki ni bil potreben.—Kdo pa sploh še diha? Ali mar kmet lahko živi? Mar ni že zdavnaj zabredel, da ga ne bo mogel nihče ve£ rešiti? . ." Ozrl sem se zvedavo po njem: le kako da ta zabuhli in nadušljivi, vsega naveličani gospod govori o krpetu? Saj je bil kmet zanj navadna čreda, gnoj, nad katerim se je znesel, če ga je le srečal. Toda v svoje začudenje sem opazil, da to ni več moj vse zmerjajoči in ob vsem se spotikajoči sodnik, ki čaka v tej hribovski vasi, da bo zaradi naduhe, še bolj pa zaradi svoje naveličanosti nad vsem upokojen, kjer bo potem jedel, pil, in jedel in pil, preferansiral in tarokiral in zabavljal čez ves svet. Ne, to ni bil več sodnikov obraz, bil je obraz nekega kmeta, ki sem ga že bil srečal, pa sem si ga zdaj kljub vsemu moral klicati v spomin. Ali ni bil kmet Skobec? Tisti bogati Skobec, ki ima v hlevu pet kobil in deset krav, polne svinjake, več desetin oralov dobre zemlje, deset oralov gozda, pet oralov vinograda, dve hiši, več dekel in hlapcev; Skobec, ki v cerkvi sedi med gospodo v klopi ob strani oltarja in k v gostilni vedno sede v gosposko sobo, nosi ob nedeljah težko zlato verižico, iz enega žepa na telovniku skoz luknjico napeljano v drugi žep. Skobec, ki je bil neglede na še tako menjavanje strank vedno župan, zdaj kot liberalec upal zahajati k župniku na obed in spet kot klerikalec v gostilni posedal med liberalnimi trgovčiči. "Mi kmetje smo steber drŽave," je vedno začenjal, ako se mu je že zdelo vredno, seveda zlasti v nedeljo, kadar je bil med gospodo. Pri tem ic oholo kazal svojo zlato verižico na telovniku in kadil cigaro. "Mi kmetje smo fundament države. Ako ta odpove, se zruši vse. Zato bi morali naši politikarji videti povsod in pred vsem samo kmeta. A kaj se godi? Ta fundament se ruši, kmet propada Morda ima še konje in krave, da, ima hišo In zemljo. Toda čigavo je že vse to? Lepega dne bo na vasi zapel boben in največji, doslej najtrdnejši kmet se bo zrušil in za njim se bo zgrudil tretji, četrti, in iz tega se nam bo rodil samo kočar, že-lar, viničar, revež. Naša država -že dolgo ne misli na kmeta. Pa poglejte drugam, na primer na sever, pa boste videli, kaj tam kmet pomeni! Zato, ker se tsm dobro zavedajo, da je kmet osnova vsega. Pri nas pa se bo vsak trenutek vse zrušilo. Jaz zase, da odkrito povem," in mi je pomežiknil, "sem napravil križ čez vse. Amen. K temu tli kaj reči. Naj gre, kamor hoče. Povsod je bolje . • . Konec koncev, tudi malega kmeta poglejte . . ." Zu trenutek je prenehal in ko sem ga pogledal, se mi je zdelo, da to ni več bogati Skobec, "fundament države", marveč da je to obraz kmetiča Cafa, ki je zadnje čase hodil okrog s svečanim licem In mi vselej, ko je odpel svojo pesem "Mali kmet ne more več živeti, vse gre fuč," zupel še zraven: "Ne bo več dolgo. Tu je, blizu je in potem bo vse drugače. Samo ropali so nas, vsa leta samo ropali, dal pa nihče nič. Nihče ne more več živeti. Zelarji, viničarji , • ." » In spet sem se ozrl, In glej, že ni bil več kme-tič Caf, ki je propadal, tarnal, obupaval, dokler ni do kraja obupal, se oprijel nove, tuje vere in raznašal vznemirljive novice, temveč je to obraz nekoga drugega, Kaj nisi to ti, viničar Sekulič?i (Dalja prihodnjič) Dore Klemenčlč — Maji Prvi sečetld obnove.' Nekaj o vremenu in oblakih Prt Dr. Vltal Manohtn Vodni hlapi potrebujejo ta svoj obstoj veliko množino to plotne energije, in^Hcer energije, ki je »ptemenila vodo v hlape Ta množina toplote je tolikšna, da bi lahko ogrela za 1 C 600 krat več vode. kot jo je izhlapelo Za utekocinjenje vodnih hlapov pa je |x>trebn<> to energijo zopet odvzeti Iz ti-ga »ledi, da je za nastanek obli kov. oziroma men le potreben nek hladni proces Zu rneglo pn tleh pridejo pri tem v pošte v jasne in mu ar noči, ko gubi /« meljsko površje »vojo toploto z izžarevanjem Toda oblaki m-ob času svojega nastanka blat ve no ločijo od megle, ker najraje nastajajo, ko je tertnieratuia najvišja lz'lega sledi, da je ohladitvam proces v oblakih dm gacen kot pn nastanku taln» megle Glavni in najmočnejši vir « • hladitve zraka je navezan nu vzpon zračnih mas. Pri vzponu ptide namreč zrak v višje lege, kp-i je pritisk okoliškega zraka mnogo m/p Zaradi tega ae mo r.«|o vzpenjajoče »e maw širiti, il trnju oprav i jo zračne ma- ae mehanično delo, ker širjenje pomeni odrivanje okoliškega zraka, oziroma premagovanje u-pora njegovega pritiska. To delo opravi vtponski zračni tok na račun svoje laatnc toplote, ki ae zaradi tega shladi. Ohladitev znaša pn tem 1 C na 102 m vzpona. Tako se zrak. če se dvigne 1 km visoko, »hladi priblii no za 10 C Razumljivo je, da se pri vzpo- Ruldoserll pri gradnji Ljubi)ana Trsi nih hitro pojavi megla oziroma oblaki, pri čemer toplota, ki se jemlje vodnim hlapom, zadržuje nadaljnjo ohladitev zraka, ta ko da Be zrak pri nadaljnem vzponu hladi le za 0.5" C na 100 m vzpona. To igra veliko vlogo pri razvoju oblakov in padavin, kajti najpogostejši vzrok vzpona je neenakomerna segretost zračnih mas. Toplejji zrak se pri tem kot lažji vzpenja v hladnejši okolici. Toda ohladitev, ki je združena z vzponom, bi kmalu izenačila temperaturp vzpenjajoče se zračne gmote s temperaturo o-kolice, ker v okolici pojema temperatura z višino le za 5 do 8° C na 1 km. Tako n. pr., ako ima okolica pri tleh 20" C, v višini 1 km 14', v višini 2 km 8", v višini 3 km 2° itd.,potem zračda masa, ki ima pri tleh temperaturo 30* C (torej je na 10° toplejša kot okoliški zrak), ne bo pri vzponu dosegla niti 3 km višine, kajti v tej višini bi že bila hladnejša od okoliškega zraka (okoliški zrak ima plus 2 , vzponski tok pa 0 '. C). Ce pa ima vzponški tok dovolj vodnih hlapov, ki se na primer prično zgoščevati že pri temperaturi 10° C (t. j. v višini-2 km), potem bo vzpon trajal, dokler se ne izloči vsa vlaga iz zraka (v višini 3 km bo temperature vzponskega toka 50u C, torej za 3* C višja od okolice, v višini 4 km 0 C, t. j, že za 4° C višja itd.). Tako se razvijajo najprej takozvani kopasti oblaki, ki nato preidejo v nevihte in izločajo plohe. Toda za nastanek padavin še ne zadostuje ohladitev, ker je posledica ohladitve le razvoj oblaka, oziroma megle, ki sestoji iz tako finih kapljic, da ne morejo padati. Se tako močna o-hladitev ne more povzročiti naraščanja velikosti kapljic, marveč- le nastanek novih prav tako finih kapljic, ker fine kapljice laže na novo nastanejo, kot bi pridobile na velikosti. Neposredni vzrok padavin je poledenitev posameznih kapljic V oblaku, ker ledeni delci potrebujejo za svoj rszvoj in obstoj mnogo manj vodnih hlapov, kot kapljice iste velikosti. Le deni delci zaradi omenjene lastnosti ledu lafje rastejo v velikosti, kot bi ae na novo ustvarjale fine kapljice. S tem torej nadaljnja ohladitev sproži hitro rast poledenelih kapljic, ki tako prihajajo bodisi v snežinke, bodisi v zrna toče, bodisi v vodene kspljtce i ledenim jedrom (ksr je odvisno od množine vodnih hlapov in jakosti vzpona: najmočnejše vzpone povzroča razvoj toče). Fine. ne poledenele, kapljice se pri tem zaradi stiks z večjimi kaplji« amA (ki so nsstale ns ledenih jedrifc) ali s snežinkami oziroma zrni toče združujejo v skupne delca (koagulirajo) in tako večajo o6novni delec. Združujejo ae tudi večji osnovni delci. medtem ko ae same fine kap Ijice ne zdruUjo, ker se premajhne kapljice odbijajo kot e-lastične kroglice (za združevanje je potrebna že precej velika dimenzija). Poledenitev oblaka je potemtakem predznak skorajšnjega pojava padavin (v te ku 30 minut po poledenitvt). Znaki p"ledefiltve so v prvi vrsti Izguba taanih obrisov vrha oblaka: mesto ostre meje med modrim nebom in snežno belim oblakom nastane nejasno prehodno področje z medlim sijajem. Pozneje pa se širi poledeneli vrh v obliki tlakovala in ima značilno vlakijasto strukturo. Obiski kopastih oblik se razvijajo tudi tedaj, ako se bliža dotičnim predelom hladen zrak (hladna fronta). V tem primeru hladen zrak kot težji izpodriva toplejšega in ga tako neenakomerno dviga v višine, zaradi česar nastajajo vzponske struje. Nevihte se razvijajo samo iz kopastih oblakov, in sicer le tedaj, če je dovolj vodnih hlapov v zraku in če je vzpon dovolj nagel. Poznamo pa tudi počasne toda razsežne vzpone zračnih mas, ki na primer nastajajo kadar prodira toplejši zrak z večjo brzino, kot se umika hladnejši (takozvana aktivna topla fronta). Topel zrak se pri tem kot lažji dviga nad hladnejšega in se tako hladi. Oblaki so pri tem vodoravno razviti. Poledeneli deli oblakov se premikajo hitreje, ker so v višjih legah vetrovi močnejši in se zaradj tega pred tovrstnim dežjem pojavljajo najprej samo ledeni, takozvani per-jasti oblaki