DOLENJSKE
Dolfit^jMke Novice izlinjajo vsul; četrtek; ako : ; je t« (lan praznik, cian poprej. : :
Cena jim je za celo ieto (od apriia do aprilu) 3 K, za pol leta l-ôO K. Naroi'iiina za iNeituîijo, Hosiio in druffe evropske države znaša K, za Ameriko 4'5() K. List in oglasi se pliicnjejo iiaprej.
Vho dopise, iiiii'oi'tiiiio iti o/ii;iiiila spi'ejeitia tiskarna J. Krajec nasi.
Kronanje ogrskega hralja KflRDlfl in ogrshe hraliice CITE.
Cesar In kralj Karol.
Kroiianie ogrskega kralja iii kraljice sc je vršilo v soboto, dne 30. ileceiiibra 191(; v Budimpešti. Vsa velikanska slovesnost se je vršila kljub temu, da se je moralo vsled vojne marsikaj opustiti, z izrednim sijajem.
Kronanje seje izvi-Šilo od stratů državnega zboi'a v navzočnosti naroda. Zaradi i S! va urednih razmer in zimskega vremena je bilo nemogoče tokratno kronanje obLajati ob tako obilni udeležbi ljudstva, kakor si je to ljudstvo želelo. Dasti'avno pa se je vi-šilo kronanje v ožjem okviru in na tesnem prostom, je pripravljalna komisija vse ukrenila, da so bili vsi sloji ljudstva primerno zastopani. Vsaka županija se je udeležila kronanja po treb odposlancih. Da je moglo kolikor mogoče ljudstva prisostvovati slavnosti, so postavili ob ulicah, kjer se je pomikal slovesni sprevod, zastopnike ])Osameznih okrajev in mest, v vrsto. Poskrbljeno pa je tudi bilo, da so bila zastopana razna dru.štva, družbe, javni zastopi, delavstvo, šolska mladina itd. Seveda so bili zastopani tudi vojaki, ki se borijo na bojiščih za kralja in narod. Na ta način sta bila tedaj kronana Karol in Gita po stavi navadi ob udeležbi vsega ljudstva.
Obred krouanja se je vršil na sledeči način: Na dan kronanja ste imele obe državni zbornici, poslanska in gosposka, skupno kronsko zborovaivjc. Zborovanje se je pričelo ob 6. nri zjutraj v kupolni dvorani državnozborskega jioslopja, od-lioder so odšli člani državnega zbora v Matijevo cerkev.
V cerkvi so se določili posebni sedeži za člane cesarske hiŠe, papeževega nuncija, škofe in duliovščiuo, zastopnike drugih držav, dostojanstvenike, zastopnike ljudstva ii) drugi. Sedeži so bili že v naprej natanko določeni za vsacega posameznika in so bili prevlečeni z rdečim baržunom. Stene v cerkvi, kjer se je vršilo kronartje so bile prevlečene z rdečim suknom, na katerem je všit bel ogrski dvojni križ. Vse to spominja na stare čase ogrske preteklosti. Za red v cerkvi so skrbeli dvorni služabniki.
Njuno Veličanstvo kralj in kraljica sta zapustila ob triČetJ t na 9, uro zjutraj s svojim spremstvom kraljevi grad. Kralj in kraljica sta se vsedla v osmerovprežni gala voz, oh katerega strani sta korakala dva dvorna strežaja, na konjih pa so jezdili ogrski trabanti. Sprevod se je pomikal skozi trg in ulico sv. Jurija, Paradni trg, ulico Tarnok in se je ustavil na trgu sv. Trojice pred Matijevo cerkvijo. Njuni Veličanstvi je sprej(ila pred cerkvijo visoka duhovščina, na Čelu knez-primas Czernoch. Kiiez-priinas je izročil Veličanstvoma križ in blagoslovljeno vodo, nakar sta se podala kralj in kraljica z malim spremstvom v takozvano Lavretansko kapelo, kamor so ])repeljali že dan poprej sveto ogrsko krono in druge kraljevske insignije. Kralj je bil ogrnjen s plaščem sv. Stefana in opasan z uiečem sv. Štefana.
Potem ko se je podala visoka duhovščina k oltarju in ko je vsakdo zasedel v cerkvi mu določeni prostor, sta se podala kralj in kraljica v svečanem sprevodu skozi sredo cei'kve b §lavacmu oltarju in sta se, obdana od spremstva, vsedla na prestol. Na obe strani prestola so se postavili za-stavniki in 1 I zastavonošev.
Nato se je pričela slovesna sv. maša, med katei'0 se je izvršilo kronanje. Knez-piimas in namestnik palatina sta postavila kralju, ki je klečal na stopnici pred glavnim oltarjem, krono na glavo. Knez-primas je podal nato kralju v roke kraljevsko žezlo in ga je vodil k prestolu. Kraljici se krona sv. Štefana ni djala na glavo, temveč sta se ž njo knez-primas in namestnik palatina dotaknila samo obeli kraljičinih ram. Predno sta se dotaknila kraljičinih ram, so molili škofje litanije Vseh svetnikov, sta jo ma-zilila ter ji podala žezlo. Po kronanju sta jo vodila k prestolu poleg kralja.
Po glavnih obredih je pokleknil kralj na klečalnik in prisegel pred Najsvetejšim, da hoče varovati mir in čuvati pravico, Po tej prisegi je podal knez-primas kralju sv. razpelo, da jo je poljubil. Ko jc knez-primas s Škoti zmolil litanije Vseh svetnikov, je niazilil kralja. Med sv. mašo je bil kralj v cerkvi pi'epasau z mečem sv. Štefana. Pri darovanju je podal knez-priuias klečeči kraljevski dvojici pateno (pokrivalo keliha), da jo je poljubila. Po končanem kronanju je zamalinil kralj tudi v cerkvi z mečem iia vse štiri strani.
Po slovesni sv. luaši je zapustila kraljica s svojim ožjim spremstvom, službujočimi dvorjanicami, cerkev in seje odpeljala v oseaivprežnem gala-vozu na kraljevski dvor. Jezdeča telesna straža in huzarji jo spremljajo. Na Ogrskem je namreč stara navada, da morajo ženske prej zapustiti družbo in se podati pred možem domov, dá mu piipravi kosilo. Ki'aljica sicer ni šla v grad pripravljat kosila, a z odhodom kraljice bi se naj pokazalo, da se čuvajo stare navado in običaji ogi-skega naroda.
Stara navada ogrskega kraljevskega kronanja je, da kralj ta dan imeinije več — navadno 12 — novih vitezov. Ko se je kraljica odstranila, se je pričela v cei'kvi slavnost imenovanja vitezov. Za viteze zlate ostroge se predlagajo taki, ki so se na
bojišču s svojo hrabrostjo posebno izkazali in so hili odlikovani z višjimi odlikovanji. Imenovanje vitezov se vrši na sledeči način; Njegovo Veličanstvo sedi na svojem prestolu in se z mečem sv. Štefana dotakne ramen novoimenovanih vitezov. Namestnik višjega sodnika najvišjega sodnega dvora in minister najvišjega kraljevskega dvora jihkličeta zaporedoma pred kraljevski prestol, kjer pokleknejo na srednjo stopnjico.
Po imenovanju novih vitezov gredo udeleženci iz cerkve. Najprvo gredo odposlanci županij, člani državnega zbora, ministri, nato kralj v spretiistvu plemičev-zastavonoš, pleiuičev-praporščakov, namestnika palatina in nadvojvod, kakor tudi višje duhovščine, na cesto, ki vodi k sobi sv. Trojice, pri kateri je napravljen oder, na katerem kralj slovesno priseže na ustavo. Kralj, kateremu sledijo namestnik višjega dvornega konjarja, ki nosi potegnjen državni meč, in škof z apostolskim križcem, nadalje knez-primas in kaloški nadškof, namestnik palatina in predsedstvo obeh zbornic državnega zbora, stopi na slavnostni oder. V levi roki drži križ, tri pi-ste desne roke pa drži kvišku, pripi avljen priseči, obraz ima obrnjen proti vzhodu. Ob navzočnosti članov državnega zbora, Županij in ljudstva stori kralj prisege na ogrsko nstavo.
Na koncu prisege je zaklical naiuest-nik palatina trikrat: „Naj živi kralj!" Navzoči so se pa teiiui klicu pridružili. Nato so sledili pozdravni streli vojaštva in grmenje topov. Kralj je potem zapustil oder in se je vrnil nazaj v cerkev. Med tem se pa je uredil sprevod, ki odhaja jjotein k griču, zgrajenem v spomin na kronanje.
Ogrsko državno pravo daje ogrskemu primasu, ostrogonskemu nadškofu, pravico do odlične uloge pri slavnostih kraljevega kronanja. Od kronanja 1. 18(Î7 je nadškof član komisije, ki sestavlja besedilo kraljeve prisege, in Član odposlanstva, katero izroči besedilo kralju. Knez primas Ozernoh, besedilo prisege, ki uiu jo izroči nauiestnik palatina, grof Tisza, glasno kralju prečita.
Veliki župani cele Ogrske že delj iiasa prod kronanjem pošiljajo iz vseh okrajev v Budimpešto prst, iz katere je jiotem zgrajen hrib kronanja. P/ihrana so posebna zgodovinska mesta, od katerih se vzame gornja plast prsti. Na tem hribčku kralj na dan kronanja napravi z mečem štiri zgodovinske zamahe na vse štii'i strani. Komitat Segedin je poslal pi-st s takozvaîiega Kiraly-ltalom prostoi'a, na katerem je 1.1883 stal cesar Franc Jožef 1. Stolni beli grad pa je poslal vagon pi'sti z zgodovinske gore Arpad in z Andrejeve trate, to je z mesta, kjer je kralj Andrej 11. dal razglasiti zlato bulo. liaronijski okraj je poslal prst iz Mohača, ČikloŠa in Pečuha. V Pečuhu se je vzela prst za kraljevi hribček s tistega mesta, kjer je stala madžarska uiiivei'za, ki jo je ustanovil kralj Ludovik Veliki. — Posauiezne občine se obračajo kar brzojavno do komisije, da luij sprejme za zgradenje grička tudi prst iz dotičnih občin. Dan za dnevom so dohajali zaboji s prstjo od vseh strani Ogrske v Budimpešto.
Slovesni sprevod so otvorili huzarji. Sprevoda so se udeležili : odposlanci velikih
Cesarica in kraljica Cita.
žuiianij, člani državnih zbornic pod vodstvom predsedstev, ogrski iii skupni ministri, ki gredo peš. Na konjih se udeležijo sprevoda: kraljevi ogi'skî klicar, 11 zastavonoš in kraljev ogrski najvišji dvorni vratar, plemiči - praporščaki, ki nosijo znamenja kronanja, namestïiik palatina, nadvojvode, Njegovo Veličanstvo kralj ; nekoliko na desno škof z apostolskim križem, na levo namestnik kraljevega ogrskega najvišjega konjarja s potegnjenim državnim nieČem, za njim kraljev ogrski višji dvorni mojster, kraljev ogrski višji dvorni komornik, kapitan ogrske telesne straže in genei'alni pribočnik, na obeh sti'aneh ogrska gai'da, nato pa oddelek ogrske telesne straže. Za njimi sta se iieljala v vozu oba kraljeva komisarja in oba varuha krone in za tijitiii istolako v vozu višja duhovščina. Sprevod je zaključil eskadron huzarjev.
Sprevod se je pomikal skozi ulico Tarnok, Pai'adni trg, ulico Szent GyUrgy na istoiuieni trg, kjer se je postavil sprevod okoli na tem trgu nai-ejenega griča, nakar je odjezdil Njegovo Veličanstvo na gjiČ in je zamahnil z goliui mečem proti vsem štirim straneiu sveta. Nato se je vrnil s svojim jezdečim spremstvom v ki'aljevi grad. Zadnja ceremonija kronanja je bila slavnostna pojedina, katere so se udeležili povabljenci.
řlani državnega zbora kakor tudi v ceikvi navzoči najodličnejši so se zbi'ali v ta namen i)rirejeni dvorani kraljevega gradu. Njuni Veličanstvi s siu'emstvom sta zavzela pimtor za na odru pripravljeno mizo. Razen kralja in kraljice so sedeli za to mizo knez-primas, papeski inincij, kaločki nadškof in namestnik palatina. Njunima Veličanstvoma so sti'egH pod vodstvom najvišjega točaja in najvišjega stolnika v ta namen določeni člani državnega zbora. Po svečanem obeiîu odiilela Njuni Veličanstvi s svojim ožjim spremstvoiii v svoje no-ti'arije^ prostoie.
Olani obeh zbornic državnega zbora se zbero v državnozboi-skem poslopju, da nadaljujejo skupno zborovanje. Po overov-Ijenju zapisnika se zaključi slavnostna seja
ill s tciii j« bil» kroimiijfi kmiňaiio, ki ostane avstrijsko-ogi'skeuiii iiaiodii v iitijboljšoiii siJDttiinii.
P(»[)ol(Iiie so s(i ]){>kloi!Íl(i ki'atjici pa-lačtit! (iuiiiti, ki so se bilft že iireiislavile, ali ki so se še iniele predstavi t i.
i:
Tukaj se poročanio nekaj ilnigili po-stianskih (tbieilov kronanja, ki so v zvezi ž njim ill b(nio gotovo zanimali naše bialce.
Ki'diia sv. Ši.ufana in di'iiga kraljeva miamerija za kronanje se prenesejo iz ki'aja, kjer so bila shranjena, v kraljevo stanovanje, 0(1 lani v cerkev, kjej- se vrši kronanje, po (iovi"šenem kronanju se pa za nekaj nr izpostavijo v ceriivi, nakar se zopet isliranijo v določene prostore. Krona sv. Štefana in ditiga znamenja za kronanje se prenesejo dva dni pred kronanjem v notranje prostore kraljevega gradn z na-inenoni, da se za kronanje pi'inierno pri-pi'avîjo, zlasti plašČ sv. Štetaiia sine samo kraljiea z lastno roko pi'imerno pripraviti.
Dan pred Itionanjem se jn-eiiese krona sv. Štefana în druga kraljevska znamenja za kronanje v slovesnem sprevodu iz kraljevega gradil v cerkcv, kjer se vrši kro-nattje tii se položijo v stransko kapeiteo cerkve, v takozvano lavretansko kajit-lico.
Po dovi'Šcnerii kronarijii prenesejo isto-tako krono sv. Stefana in druga kialjevska znamenja v slovesnem sprevodu v cerkev, kjer fee javno izpostavijo skozi tri dni. ïi'etjega dne se pi-enesejo nazaj v kraljevi grad, kjer se siiranijo na doioéenem pi'o-storu. Te obi'e<le izvršujejo dva od kiaija imenovana komisai'ja, oba stražarja krone sv. Štefana, namesttiik najvišjega sodnega dvoi'a ter odposlanstvo obeli zbornic.
Velike so tudi i)nprave za ki'onanje. V velikanski dvoi'ani kraljevega gradn, kjer je shranjena krona sv. Štefana, se je vršil dne 15. decembra ojioldne komisijonalni ogled na lien mesta. Udeležili so .se ga stražar krone grof Bida Szecbenji, dvoi'ni niai-šal ogrski ^rof Nikolaj Szecseii, ravnatelj za dvoi'ne olji'e<ie dvorni svetnik Nepalek, vodja dvornega niai'šalskega urada dvorni svetnik Aladar Szegedv-.Massak, ministrski svetnik v pravosodnem inijiistrstvn Julij Tomczanyi, poveijnik kronske straže major Julij Halas in tajnik ministrskega predsedstva baron Karel Kazy. Koniisija se je prepri(',ala, da je železna omara, ^v kateri je sliranjena kiona sv. Štefana, ne-lioškodovana, da je kraljevi pciat nepoškodovan ter da je ttnli plašO, sv. Řtefana, ki je razgrnjen na železno plošćo, popolnoma nedotaknjen. Skrinje ])ri tej priliki niso odpili, ker je treita po.sebn<;ga kraljiíviíga dovoljenja, tla stinijo ta kraljevi p('(^,at od-stratiiti. Han pred kronanjem so položili krono sv. Štefana na krasen voz, ki je nalaši'i za to narejen, in jo piein'ljali do cerkve za kronanje. Za v(»z(hn so korakali Čuvaji krone, na čeln jim poveljtiik, sti'a-žarji krone s lielebai'dami. Co konéani komisiji so zaklenili s ključem obeli čuvajev krone in s ključem ministrskega predsednika. — Novi čuvaj krone grof Julij Ambroezy je storil prisego pred kronaiijiMii, ob priliki, ko se je odstranil pečat od železne skrinje, v kateri je sliranjena krona sv. Štefana.
*
Pri kronanju so bili navzoči avstrijski ministri grof Uibnn, CzeiTitn, Forsti'i', Spitzmiiller, Georgi. Clam-Murtinic, Trnka in Bobrzynski, — Ibbdežila se je pa tudi delegacija avstrijske poslanske zbornice kronanja. Izmed .sloveiiskib ])oslanct!V so bili navzoči; podiiredsednik državne zbornice vitez I'ogai'^-nik in državni po.sIani'c <lr. Anton Koro,šec
V spomin na kronanje so o<l polnoči
29.	decembra ilo opolnoči 30. ibxembra 1 i) 1 fí jtritisnili na vsa pisma pečat v, (Ogrskim besedilom; „Kadan kronanja ki'aija KaroIalV.,
30.	deccmlira ISKJ, Miidimpešta." Gotovo je to zop(it izredna in dragocena posebnost za nabiralce znamk.
O kronanju kralja in kraljice je med narodi na Ogrskem raz.sirjeiiili ceia vi'sta prerokovanj in pravljic. Med Slovaki je razširjtiiio sledeče prerokovanje: Ako na dan kronanja iteži ali sneži, bo vladal kralj v bog at ill letih. 1'šeiiiea i[i rž bo rodila stol.eri sad, žitne shrambe boiio polne najžbilitnejšega žita, in vsako drugo leto bo toliko vina, da bo primanjkovalo posode. In „najvišja gospodinja" (kraljica) bode imela siečo pri živinoreji in gospodinjstvu sploh. Masti in mesa ter pogač bo toliko, da bodo popotniki pri vsaki iiiši dodobra postreženi. Ako se na dan kronanja med dežjtiiii in snegom za neiíaj časa pokaže tildi zlalo sobice, bo imel kialj tako na-liolnjene svoje blagajne, da tiiu ne bo treba naložiti ileželi nobenih ilavkov. Če je ta dan mimo vreme, brez vetra, boza časa vladanja novega kralja vladal mir in red. Kralj bo živel v miru s svojimi sosedi in ne bo prelival ki'vi. Ako se kralju jiri kronanju in prisegi nobena beseda ne spodreče, bo imel srečo v družini, ako i)a mu kaka beseda spodleti, pa se že na dan kronanja zbirajo črni oblaki nad njim in njefiovo hišo.
Ako celi dan sije solnce, bo na Ogrskem zaporedoma več let tako slaba letina, da bo primanjkovalo kruha tudi v kraljevi družini. Ako je čez opoldan gosta megla, kraljica ne bo imela sreče pri svojem gospodinjstvu, ne pri živinoreji. A^ihar in vetrovi na dan kronanja ]iomcnÍjo, da bodo za časa kraljevaiija novega kralja nastali
domači in zunanji prepiri ter krvave vojske. *
íídruženi z ogrskim narodom poklanjamo tudi zvesti Avstrijci v globoki uda-nosti prisrčne pozdrave in Čestitke našemu ljubemu cesarju povodom kronanja ogrskim kraljem in naše mile cesarice ogrski kraljici: Slava, blagoslov z nebes pre-svitlemu cesarju in kralju Karelu, presvitU cesarici in kraljici Citi ter ceii prejasni vladarski hiši! Večna naj bode Avstrija-Ogrska!
Novo leto 1917.
Kolikrát smo slišali in îzii'kli te dni besedo: novo leto. S kako prisrčnostjo in iskrenostjo smo voščili dobrim prijateljem in znancem, da bi bilo novo leto srečno, blagoslovljeno, boljše nego staro. In s takimi upi in veseljem smo pričeli novo leto tolažeč se: letos, v novem letu bo boljše. Gotovo!
No, pa kaj je vendar novega? Koledar in pralika sta nova. to je res, a druKcga — še kaj? Saj se pričini isti vedno vrteči se krog vsakdanjih ojiravil in dolžiiostij, letnih čas(»v in praznikov, tako kakor lani, predlani. pre,d tremi, petimi leti. Torej nič novega! Res ne?
Let{)1917 obeta nam res ntdiaj novega, kar se še dosedaj ni zgodilo in po čemer celi svet hri>peni, razven nekaj stotin trdosrČnih, dobička in denarja nikdar sitih mogotcev, ki jim vojska nimiži ib^nar kar kupoma, novo leto obeta namreč mir ! Misel, ki jo je vi'gel na.š mladi <',esar lak« srečno v svet, misel na niii' je razplamtela željo in potrebo po miru še bolj. in ni je moči na svetu, ki bi mogbi ustaviti to brepencnje po miru in prizadevanje /a mir. Zastonj! Niti tr<lovratno sovraštvo Angbižev. niii umetno razburkani narodnostni ponos Fian-co/iov. niti kljubovalno zagotavljanje liiisov ne, bo moglo prevpiti tn zamoriti klica jio iiiirn. Miru se liližamo, in to bo pač naj-v(ičja in iiajvesiilejša novica novega leta, kadar bi zojav iirinese vest ; „1 taties so odjiosbuH;! vojujočih se držav podpisali mirovno pogodbo." In še preostali zvonovi bodo to novico nesli do /^adnje gtJiske koče: mir, mir, mir! Dal liog. da nt ta dan veČ daleč, da je v pratiki leta li)17!
In potem? Da. potem, kaj bo? Tedaj se tn'ične res nova doba zgodovine, veliko novo leto narodov in držav tako v medsebojnem razmerju in življenju kakor tndi v notranjem državnem življtiiiju. To je čisto gotovo, da dobi Jivropa novo lice, nov
zemljevid, a dobi naj tudi novega duha. Sicer države ne bodo mogle skleiiati novih zvez in i)ogo(ib tako, da bi se zagotovil mir za dolgo dobo let in se odvrne v prihodnje taka grozovita, vsesjiloŠna nesreča, kakor je sedanja vojska. Novega duha tridia! Naj bi nas ta strašna vojska vendar izmodriia, da postavimo državno in narodno življenje na povsem novo podlago, sicer smo zamain žrtvovali kri in življenje, detiar in napore, pa naj bi se — trdno upamo, ila se bo zgodilo vsaj deloma — naša Avsti'ija Še tako razširila in povečala. Beseda „nova Avstrija" je sedaj skoro vedno na dnevnen 1'edu, a pazimo, da v svoji gorečnosti prenavljanja ne gremo juedaleč in ne vržemo vse kar je staro med smeti iti šaro! •
In tu se-pojavijo dolžnosti, ki se tičejo nas posamič vsacega. Da bode novo leto, nova iloba, nova Avstrija res polna sreče in blagostanja, moramo postati ini, vsak Izmed nas, novi. Ljubezen in pravica morate zavladati, ti revici, katere je doba pred veliko vojsko j)Oznala komaj še po imenu. ICdor vzrokov te vojske išče drugod, kdor hoče novo dobo začeti brez njiju, stepi sebe ter druge, in vse, kar se bo započelo brez ljubezni in pravice, bo nosilo kal nove še strašnejše vojske v sebi. Seveda ljubezen in pravica kakor jo uči krščanstvo, ne pa moderno poganstvo, ki sicer ti besedi rabi, a jima daje ves drug, nasproten pomen. Zalo pa je sv. Cerkev pričela novo leto v ])t'esv. Imenu Gos})oda Jezusa, Njega, ki jo najpopolnejše vršil in učil pravico in ljubezen. V tem duhu prenovimo sebe, prenovimo družine in občine, prenovimo družabno in narodno, politično in gospodarsko življenje, to je glavna naša naloga, i»a bo res novo leto!
Božićnica vcesarice Elizabete rezervni bolnici v Novem mestu.
že tretjič so se ganile neumorno delavne roke čast., dam Rdečega križa, da so priredile vojakom božičnico, katera ni zaostala za bt)žičnicami drugili let. Rdeči križ novomeški, pod čegar okrilju se zbirajo dobrotnice, je zopet, sijajno pokazal, da se zaveda svoje vzvišene naloge, lajšati trpljenje vojakom, kattsro zlasti čutijo v sveti noči, ko so tako daleč oil svojcev v tujem kraju med tujimi ljudmi. Ibi se jim olajša bivanje v bolnici na ta večer, so čast. dame Rdečega križa ])rire-diie božićnico in obdarovanje vojakov in civilnih bolnikov.
Ob 4. uri popoldne je bil pričetek. V(diko ponosno smreko so okrasile gori imenovane dame, ki so tudi prevzele vso prireditev in o|ircino. Neliroj lučic je divno razsvetil bogato opremlj(;no božično drevo, ki se je lesk(italo v žaru bleska.
Vrli i)evski mešani zbin'pod vodstvom priznano dobrega pevovodje g. liladnika je zajiel večno lepo: Tiha noc.
Po končani pesmi je imel nagovor vodja zavoda g. dr. Strašek. Govornik je v poljudnih besedah razjasnil |)omen božičnega drevesca ; vojakom je povdarjal, da naj bodo prepričani, da so vsi tukajšnji sloji vtlim junakom domovine hvaležni za njiliovo neupogljivo junaštvo in da se jim je i/, hvaležnosti naredilo božično drevo in obdaritev, katero naj bode le majhen znak neskončne simpatije v.sega novomeškega luidiivalstva. Kar so je le moglo v teh težkih časih se je storilo, da se jim prinudi na ta večer majlnio vese.lje, da se jim suši solze in tolaži hrepenenje po svoji rojstni hiši in svoji družini.
Nadaljevajc v nemškem jeziku se je govornik zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripmnogli k tej slavnosti; posebno je povdarjal znano radodainost tukajšnje podružnice Rdečega križa pod |)redsed-stvoiii gosp. liaroiia Itechbacba in pa čast. damam strežnicam, ki se tie strašijo ne
truda ne denarnih sredstev, da pomagajo vojakom laglje prenašati grozote vojske in jim lečiti trpljenje. Kakor vedno je tudi to pot tukajšnje prebivalstvo imelo odprto roke in darovalo znatne svote,
I'o končanem govoru jc prej imenovani mešani zbor zapel še dve pesmi božičiiici, na kar se je pričela obdaritev.
Vsak vojak je prejel kot božično darilce j)ar nogavic, cigarete, piškotke, pecivo, in vojno poštne dopisnice, ilve jabolki. Ginjeno so se li vrli branitelji domovine zahvaljevali — v imeiiu vseh se je pa šo jiosebej zahvalil eden oskrbovanec v češkem in eden v nemškem jeziku.
Po razdelitvi darov so bili vojaki pogoščeni s čajem in pecivom; na sveti dan opoldne pa jo dobil vsak vojak svinjsko pečenko, vina in cigaret, zvečer pa veliko kranjsko klobaso, katere je prcskrbel Rdeči križ. Na Sv. Štefana opoldne so dobili za priboljšek zopet vino in cigarete na starega teta zvečer čaj in pecivo, na Novega leta dan pa zopet pecivo, cigai'ete in steklenico piva, katero je dai'ovaî g. Oton Bayer.
Vsi vojaki so bili zelo veseli priboljška in obdaritve; gotovo jim ostane ta božićnica trajno v spominu.
Na civilnom oddelku se je obdaritev vršila v istem sporedu kot na vojaškem.
Prireditev je pošetilo več odličnih dam iti gospodov, kateri so se z vojaki Ijtibeznjivo razgovarjali. Da se je zainogla lulreditev v teh težkih časih tako zadovoljivo izvršiti,* se je kakor že omenjeno zahvaliti v prvi vrsti Rdečemu križu novomeškemu, kateri je preskrbel nogavice, klobase, cigarete in pecivo; dalje čast. damam strežnicam in pa znani radodarnosti novomeškega in okoliškega i)rebivalstva, katero se ne straši denarnih žrtev, ako se gre za dobro stvar.
Darovali so: g. Oton Bayer 50 stekl, piva; g. grof Margheri sod vina; g, B'r. Majzelj v Beli cerkvi 3 steklenice vina in pletenko jabolk; g. Flor. Zorko v Družinski vasi sodček vina; slavna državna vzorna klet 25 1 vina; g. Fortuna v Zatičtni 31 slivovke; g. pl. Zhuber v Soteski čaj; g. pl. Fichtenau zabyj jabolk; gospa Oblak svečice za božično drevo ; g. Iva Hirémy v Ruprčvrhu 1000 cigaret; po 20 li so darovali: g. baronica Rechbach, g. [lolk. pl. Poll, g. Mr. Bergmann, g. primarij dr. ňtrašek, g. nadporočnik Waller, g. notar Pleiweiss, g. Gabr. Goriany, g. Jakoljina Žd.ek; po 10 iC so daroVí<li: g. <íosipina Murgel, g. Amalija Gerdešič, g. Maca pl. hanger, g. Adolf Panser, g. sodni svetnik Fíii-ster, g. Ivana pl. Garzarolli, g. pra-jiorščak Plaček; g. Pepina Miilileiseii 15 K; po 4 K so darovali : g. Avgusta Koss, gdč. Karolina Witschi, g. Ana Guzeij. g. Marija Kuder; gdč. Alexatnlra pl. Gironcolli 2 K; g. Ana Vodnik I K,
Za nabavo tobaka ranjencem so nadalje darovali : g. baronica Rechbach 6 K ; g. dr. Konrad Bertsclie 2 K; g. polkovnik pl. IT) 11 4 K; g. Josipina Murgel 4 K; g. Amalija Gerdešič IK; g. Pepi na MiUil-eisen 5 K.
Za vse voja,škc Ijoliiisnico v Novem mestu in Kandiji je darovala božična dre-vesíía g. Gabrijela Goriany.
Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala!
Poslednja volja padlih junakov.
(tionei'.)
Vsi, kateri ste bili dosedaj sprti med seboj ali notranji sovražniki — ])ostali sto prijatelji. Vojska jc izbrisala vsako razliko med vami, da ste ae združili vsi v eden narod, ki bo z združenimi močmi odbijal silne sovražne navalo raz strmili pečin. Sila vas je prisilila, da ste storili to Čudovito ilelo, ki je presenetilo celo naše sovražnike; postali ste naenkrat sinovi enega naroda, bratje po Adamu iie-le na videz, temveč tudi v srcu. Res — hud sovražnik trka na vrata naših dežel, toda takega zidu, ki ga je ustvarila naša jeklena
samozavest, ljubezen in trdna volja, ne more predrcti nikdo. Z našo Iutj« pa je ta sveta zveza potrjetia in nrcsnićena. Tri naŠi ki'vi, ki je tekla v jiotokih za naše svete ideje, vatli kličemo: Obdržite in oliranitc lo zvezo zvesto med seboj ! Z božjo pomočjo ostane naš naiod, naša država — zniagalec! In tako glejte, da se boste potem, ko se bo sklenil sveti mir, res laliko imenovali, da ste bili praviiSni! Vaša drŽava naj se potem imenuje di'žava mirn, kjer bodo iskali pravico preganjani rodovi in kjer bo ogtijišče ognja krščanske Ijtibezni, ki bo z uiogočnitii plamenom ožarjal vesoljno temo.
Vsi bodite enaki med seboj. Naj ne gledajo aristokratje prezirljivo naneŠtevilne množice pod seboj, ki trpe in se mučijo v potn svojega obraza, da ustvarijo njim udobna ležišča. Saj so vendar kmetje in delavci opora države. Kako bi se sestavila armada iz stotisoi mož, áe ne bi ravno krepki ktnečki sinovi tvorili zdravo jedro, ki ga ne uniči kmalti sovražni meč. Pa tudi inteligence je treba, izobražencev, ki vladajo 1'aztimno narod in zanj delujejo. Ali bi zmogle obstoj dižav s samimi bogataši, ko ne bi nikdo obdeloval polja in ti'avnikovV Ali bo obstojala država s samimi kmeti in neizobraženim ljudstvom, ki bi ga lahko vsak sovi'ažnik premagal in uropal, ker se ne bi znal braniti? Iz tega sledi, da se morate podpirati vsi stanovi vzajemno, vsako dosedanje sovraštvo pretrgati liKid seboj in z geslom „z združenimi močmi" delovati za blagor naroda in domovine.
Ivo je zbrnlinila krvava vojna ste videli, kako potrebna je katoliška vera! Ona je edina tolažnica, edina opora v žalosti iti obupu. Mi smo stradali in trpeli cele dolge noči v mokrih strelskih jarkih, a naše usttiice so šepetale molitve k 13ogu, da nam je vlil tolažbe in upanja v srca. Sedaj smo mi sami izkusili, kako moč stori sveta vera. Prejšni rek: „Kdor moliti ne zna, se naj na morje ]>oda!" lahko spremenite y.iiaj: „Kdoi' moliti ne zna, naj na boj se poda!" Da, najbolj zakrknjeni grešniki so na bojnih poljanah vpričo nepopisnih grozot padli na tla in molili, tiiolili dolgo časa, dokler se ni otajala ledena skoi'ja, ki je bila ovita krog srca in posijala s svetlimi žarki milost božja. —
Varujte sveto vero, kot najdražje na svetu, iiajsi dajte življenje, kot zatajiti Njega, ki je prelil kri za vaše grelie! Kmalu bo raz|)rostrl nad zemljo sveti mir svoja krila. Vi boste srečni »živali njegove sadove, mi pa homo iz dalje gledali delo svojih rok. In tedaj glejte, da boste obdržali mi)' in ljubezen v vaših srcih, vaši domovini. Gorje, če se bo vsled vaše krivde naselilo sovražtvo med brati. Če se bo pio-donostio polje pokrilo z osatoin in trnjem mesto koristnih sadov. Naša Siri ni pojila zastonj mrzla tla zetiilje, temveč zato, da bo iz te krvi vstal mir, mir, ki bo ostal za vedno nad človeštvom. In gorje onemu, ki ho v prihodnjosti kalil srečo narodov ! — Óe pa boste niii'no in temeljito ot)delovali polja, zidali kulturo človeštva v, ljubeznijo in ne s sovraštvom, potem bodo zoreli zlati klasi in veseli rodovi bodo uživali v za-dovoljnosti in sreči svoje delo,
To je zadnja volja v svetovni vojski padlih junakov. To je njih testament, ki so ga pod|)Í3aIi s svojo srčno krvjo. In kdor je pošten Avstrijec, ne ho oski'unil tega testatiienta, atupak se ga bo zvesto držal in po njetn I'avnal. Vi pa, mrtvi bratje, pozdravljeni! Hvala vam za vse, kar ste storili za nas in žrtvovali ! Hvala vam za vale poslednje besede in nasvete. Zvesto hočemo izpolniti vse, kar zalitevate od nas.
O vas in vaših junaštvih bomo pravili naši tiiiaditii in naši otroci bodo, ko odrastejo, pravili zopet novim, na povi-šje priliajajočim rodovom. In tedaj hu v njih oČeli žarel silen sijaj, ko bodo poslušali, kar ste vi storili zanje. V iijiiiovili žilah teče tudi vaša kri, vi mrtvi junaki. Vaša kri bo napolnjevala žile prihodnjega rodu in v njih srcih bo plamtel vaš duh, vaša
volja, vaše stremljenje! Da, niste zastonj prelivali svoje drage krvi. Vaš vzgled ho živel v poznih rodovih in jih vzbujal k novim jntiaštvom. Mi bomo skušali, doseči vas v vsem, posebno pa v nepremagljivi ljubezni do domovine. Mi to slovesno ob-Ijuhimo. — Pozdravljeni, mrtvi jiniaki!
Vojni pregled.
Italijansko hojišie. — Po zadqili uradnih poročilih so Icalijaai 28. decembra močnejše streljali s topovi kot prejšnje dni. V Vipavski dolini je neki nas letalec sestrelil sovražno letalo. Dne 1. jan. 1917 se pa uradno poroča, da je sovražno topoištvo v noči od 31. dec, na 1. jan. od časa do časa (juto obstreljevalo kraško visoko planoto. Na drugih bojnih črtah je položaj nespremenjen.
Rusko hojiSče. — Kakor se 31. dec. uradno poroča, se sovražnik umika korakoma proti črti Braila-Focsani. Mej tem ko se je
30.	t. m. vzhodno reke Buzeu umikal, upiral se je trdovratno še zahodno imenovane reke in severno Kimnicu-Sarata, a ta odpor je bil iia VOŮ mestih v Ijiitem boju zloni{jen. V gorskem ozemlju vzhodno in severovzhodno Kezdi-Vasarhťlyja napredujejo avstro ogrske in nemške čete generala pl. Geroka na ruiiiiinskem ozemlju. Nereju in Tulici pri Paulesci sta osvojena, na obeh straneh doliu Casinu iu Oitos pridobili smo na prostoru. V obniejneut pogorju zahodno Ocna osvojili smo višino Solyomtar z nasliokom. — Dne 1. januarja pa se uradno poroča, da so potisnile v ru-muiiski dolini bojujoče se zvezne teto v bojih z zadnjimi četami južnozahodno Braile in na polovici pota niej Rimnicul-Sarat in Focsani sovražnika v njegove vžo prej pripravljene postojanke. V gongih dolinah Zabale Naraju in Putne stoje avstro-ogrske in nemške čete feldmaršalittjtnanta pl. Ruiz v napredujočem nai)adu. V prostoru Narje naskočili so naši bataljoni več zapored ležečih postojank. Sovražnik brani vsak korak zemlje. — Nemško uradno poročilo 1. t m. jia javlja, da so Nemci odbili južno Rige in pri Smorgonu močne rusko poizvedovalne čete. Nh severnem bregu Pripjeta pri Pinsku naskočili so nemški jezdeci peš dve oporni ruski tot;ki ter ujeli enega častnika in 35 mož. V gozdnatih Karjmtih posrečilo se je nemškim lovcem, da so razstrelili neko sovražno stražnico s posadko. Mej dolino Uz in Putna vzeli so nomSki in avstro ogrski bataljoni več višinskih postojank z naskokom ter odbili močne protisunke Rtimunov in Rusov. V Zabala dolini sta osvojena Herestrau in Ungureni. — V severni Veliki Valahiji bili so Rusi ponovno vrženi. Deveta armada potisnila je sovražnika v poatojanke na sredi pota Kimnicu-Sarat in Focsani, podonavsko armado pa v mostišče Braile. V Dobrudži so uspehi nemških in bolgarskih čet rusko postojanko v mostišču vzhodno Macina znatno zožili. Ujetih je bilo
31.	dec. 1000 mož, zaplerqeni pa 4 topovi in 8 strojnic. V ozemlju izliva Donave uničile BO bolgarske rečne varnostne četo 50 Rusov, kateri ao v čolnih prekoračili rokav av. Jurija.
Zahodno hojišće. — Nemški ghivni stan poroča 30. decembra: Severozahodno Lille ob Somtni — posebno na severnem bregu — in v posameznih odsekih črto Aisne se je od časa do časa o^ionj povečal. Več sunkov angleških in francoskih patrul jo bilo odbitih. Na levem bregu Moze izvedli so Francozi na po Nemcih vzete nove črte tekom dneva več z močnim ognjem uvedenih napadov, kateri so bili vsi odbiti. Dne 31. decembra pa ao uradno poroča, da jo bil topniški hoj južno kanala La Bassée — na obeh straneh Somme — in severozahodno Keimsa od časa do časa ljut. Na južnem bregu Ancre je bilo več munieijgkib skladišč po nemškem ogiýu iz datjave užganih.
Balkansko bojišče. — Iz Sofije so poroča 30. decembra, da je položaj sovražnika v in okoiu Monastira od dne do dne neugodnejši. Monaslir sicer ni oblegan, a vkljub temu se nahaja v težavnem položaju. Posadka je z 29. dec. došlimi rezervami izvedla izpad pred mesto. Sovražni poizkusi napasti, preprečeni so bili v vsem početku z velikimi izgubami za sovražnika.
Na uiorjii. — K. ur. poroča 24. dec. iz Dunaja: Po vojnih ukrepih zveznih držav bilo je v mesecu novembru 138 sovražnih trgovskih ladij z 314.500 tonami uničenih; mej temi 244 500 ton angleških. Poleg tega je bilo potopljenih 53 nevtralnih ladij s ;)4.000 tonami, ker so prevažale ]irepovedano blago našim sovražnikom. Skuimi plen v enem mesecu znaša tedaj 408.500 ton. Od vsega početka vojne izgubili so naši sovražniki 3,(î36.500 ton ladjinega prostora, mej temi je bilo 2,794.500 ton angleških.
Podpisati peto vojno posojilo je še čas samo do 10. januarja!
Domače in tuje novice.
Visoko odlikovanje. Njegovo Veličati-stvo je najmilostiveje podelilo deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču red železne krone II. vrste.
Vojni križec za civilne zasluge lil. vrste so prejeli: dež. poslanec in župan g. Jos. iiiU'c, g. Adolf l'anser, županov namestnik v Novem mestu, in g. A. Turk, žujjan v Pi'cČni. Úestilamo!
Cesarice Elizabete Javna bolnica v Novem niiestu naznanja, da znašajo od 1. januaiija t. I. oskrbovalne pristojbine y,a I. razred h) kron, II. razred 7 kion in lil. ]-azred A krone.
Semenj za plemene in rejne prešice bo prihodnji poiuleljek, dne H. januarja v Novem mestu.
Umrl je v Ljubljani ;îu. decembra znani trgovec, meščan, liišni posestnik in svetnik trgovske in obrtne zbornice, gospod Ivan JlejaČ, siai' ^iO let. Blag mu spomin!
Novo prebiratye črnovojniških obve-zancev rojsl.nili letnikov 1898 do vštetega letnika 1892 se vrši v času od 1"). januarja do 5. februaija 1917.
Pozivi osem črnovojniških letnikov pod orožje. Pri zadnjem prebiranju potrjeni či'uovojniki rojstnih letnikov 1879, 1878, 1877, 187G, 1875, 1S74, 1873 in 1872 morajo pod orožje, ako niso že za določen ali nedoločen čas oinoščeni, 10. januarja 1917. Pi'iglasiti se morajo pri c. in kr. nadomestnih poveljstvih, oziroma pri nadomestilih poveljitvib C. kr, deželne hrambe (deželnih strelcev).
Županstvo občine Renče, sedaj v Ljubljani se najloplejše zahvaljuje vsem dobrotnikom beguncev, posebej še c. kr. okraj-nenm glavarju in vladnemu svetniku gosp. baronu Recbbacliu, potem "d kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Ivočevju, Krškem in Litiji, nadalje mil. g. proštu dr. S. Elbertu, g. novomeškemu županu liosmanti, g. deŽ. poslancu in županu Zurcu, preč. duliovščini, gosi)odom žnpanom in posestnikom na prijaznem Dolenjskem, ki pomagajo na vsestranski način v teh težkih časih lajšati gorje našemu, z ljubljenega doma pi'egna-neniu ljudstvu. Za vse izkazane dobrote: Bog povrni vsem-vsem Visočitrat že v letu 1917! — Ob enem želi svojim diagim občinai'jem srečnejših dni v novem letu ter v prav kratkem času radostno povrnitev na svojo rodno grudo, — Župan S t e j) a n č i Č.
Razglas. Nikeljnasti drobiž po 20 vin. je za promet veljaven samo do vštetega 31. decembra 1916, a v plačilo ali zamenjavo se sprejema pri blagajni davčnega urada do 3U. aprila 1917. V zamenjavo ga je oddati soi tiranega po avstrijskem in ogrskem kovanju. — C. kr. davčni urad ■v Novem mestu.
UčiteUska nameščerya. Stalno se na-meste: a) v novomeškem oki'aju: Detiual Ciril, nadučiteljeni v Ambrusn ; Zadnik Neža v Ambi'iisu; Hribar Antonija v Oabrijati; Jeraj Katarina in Hafner Kristina v Žužemberku; AndrejCič Olga v Stopicali; Kent iMarija v ŽvirČab; Mikolič Josipina na Čatežu; ICalan Maks, nadiičiteljem v Brnsni-cali, — b) v Črnomaljskem okraju: Štular Franc, nadučitelj v Črnomlju; Luschin Alojzij v PjoŽakovem; Vrtačič Katarina na Telčjem vrhu; Vrezec Stanislav na ČreŠnjevcn; Dolgan Josip, nadiičiteljem v Suhoi'ju; Potisek Antonija na Sinjctu vrhu.
„Pri Štemburji" so se zbrali na novega leta dan zvečer iz visokih in nizkih krogov prijatelji in častilci dež. poslanca g. Jos. Zurca in njegove vo'lečislaue rodbine, da so mu k novoletnemu odlikovanju poklonili odkritosrčnečcstitke. Da! Bogohranimnogo-zashižnega oiilikovanca še mnogo let kot župana v blagoj' in velekorist največji kranjski občini Šmihel-Stopiče!
Iz ruskega ujetništva se je oglasil ,iože lílažič iz Řtravberka, iz laškega pa Alojzij Hočevar iz Harinjc vasi. Oba sta iz šcntpetcrskc župnije.	•
Dobava semena za spomladno setev.
Politična oblast je ravnokar i'azjiisala dobavo semena za priliotinjo spomlad. Seme bode oddajal, kolikor ho zaloga zadostovala, vojni žitni zavod v Ljubljani ])o svojih komisionarjib. Oddaja se jari ječmen, oves, ajda, i)roso in ližol. NaroČitev se mora izvršiti potom piistojncga županstva, kjer se je zglasiti do 15. t. m. Pozneje došlih na-ročitev se ne bode vpoštevalo. Ker jo zaloga omejena, naj priglasi vsak le toliko, kolikor zares rahi. Dtibijeno'seme drugače liorabiti Icot za setev, je po cesarski naredbi z dne 11. junija 191,6 kažnjivo. Semena jare pšenice in jare i'ži vojni žitni zavod ne bode oddajal, ker je imel ž njim lani slabe izkušnje. Pač pa ga bodete oddajali C. ki', kmetijska družba in „Gospodarska zveza" v Ljubljani, ki bodete dobili potrebno seme iz Češkega in Poljskega. Kdor bi rad vsejal kaj te vrste žita, zglasi naj se zanj takoj i)ri enem aH drugem društvu in priloži naročitvi potrdilo Županstva, da je posestnik zemljišča, kjer ga hode zanesljivo vsejal.	Skalický.
Srečno in veselo novo leto želć iz kraških strelskih jarkov vsem NovomešČan-kam in NovomeŠčanom gg.: Ivan Orehek, Janko Muha, Slavko Fajdiga, Janko Černe, Viktor Mramor. — Tudi Novomeščanje želimo njim trdnega, krepostnega zdravja iîi skorajšnje povrnitve ter jili vse prisrčno pozdravljamo.
Iskrene pozdrave pošiljamo iz koroške fronte vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno pa bralcem Dol. Novic : Frane Šiška iz Rake, Jož. Ueichmann z Jesenic, Jož. Strja z Istre, Jož. Višnjevec z Istre, Jožef Somrak iz Mirne peči, Alojz Vidman iz Sadinje vasi, Anton Levstik iz Malih Lašč.
iz pratike 1917. Letos smo imeli dva praznika ob novem letu in imamo tedaj dva praznika v prvem tednu, ker je bilo novo leto v pondeljek in v soboto bodo pa sv. Ti'ije kralji. Po dva praznika bomo imeli o Veliki noči, 8. in 9. aprila, o Bin-koštib, 27. in 28. majnika, potem H, in 9. decembra in končno dva praznika o Božiču. Nedelj in praznikov je v leni letu skupaj i)7. Pustni čas bo trajal 4(1 dni; l>ustni torek je 20, februarja. — Solnce bode nn'knilo štirikrat, luna trikrat. Dne S. januarja bodemo imeli popolni mesečni mrk. Začetek mrka ob tí. uri 50 minut zjuti'aj. Začetek popolnega mrka ob S. uri in konec ob 9. mi 29 minut zjutraj. Konec mrka sploh ob K», uri 38 mitiut zjutraj. Pri nas hodemo videti Ic začetek mrka in njegovo rast do nekaj nad polovico meščeve pioskve. Dne 23, januarja pa bode delni solnčni mrk. Pri nas se ga ne bode veliko opazilo. — Leto 1917 bo vlažno, mrzlo in neprijazno. Pomlad bo celo do majnika mrzla in mokra. Poletje izprva hladno, potem slede mnogi nalivi proti koncil še-le postane Inula vročina. Jesen bo zelo mokra. Zima bo mrzla in imela veliko snega in vetrov.
Enokronski bankovci so že v prometu. Bankovci so rudeči in prav lično izpeljani. S tem hode občutno pomanjkanje drobiža izdatno odpravljeno.
Zahvala.
Zn mnogobrojne izrabe sočutja povodom bolezni in smrti nepozabnega našega soproga ozir. oècta, starefïa očeta in tasta, gospoda
Rojmundo Znidíiríič-a
izrekamo tem potom iiajiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljnjetno čislanemu uradništvu, ineščauotii in soobtanoin ter dragim znanceni-beguiicern za časteče spremstvo na zadnjem jiotn.
Globoko žalujoči ostali.
v Novem mostu, due 30, ilereniljia lUttí.
Krištofa Šmida spisi 16. zvezek je v tisk» in izidti v založiiištv» J. Krajcc nasi, v Novem niest.ii v pi'av ki'atkeiii ćasu. Žiiiitiijííke, šolske, izobraževaltie in dnige Ijiiilske knjižnice s« že sedaj opozarjajo na ta nov zvnzek, ki boiie vsel)ovai već Uličnih in ifiovedk. Za tem zvezkom šc izide zadnji 17. zvezek, kakor hitro se obiažijo zopet tiskai'ske razmere, S 17. zvezkom hodo tedaj slovenski prevodi koiiňani. Ni kniahi tako pripoiočljivili mladinskili spisov, kakor so i'avno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Sniida. Njegovi sjMsi so zai'adi svoje velezaniinîve in jiouříne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobe v založništvu v Novem inest.ii in pri vseh knjigarnah v Ljul)ljani in po Slovenskem po zelo nizki ceni.
Zemlje po celi Ogrski je zopet dovolil l)efii deželni osrednji prežívljaliíi urad v Budimpešti. — Zagiebško žiii)an8tvo pa naznanja, tla se bo pekel imdalje samo enotni vojni kruh iz 00% iišeníííne in SOVo koi'uziie moke tn sicer v šti'Ucaii po 30. (iO in 90 dek, po 24, 48 in 72 vin.
Razvedrilo.
Zvezdoslovec v zadregi. „Sedaj sem natanko iziačnnil velikost,Večernice", ravjio tako oddaljetiost ,Saturna' od solnca, — toda teh zlodjevili 30 ki'on za krojača pa ne morem skupaj spraviti!"
Pred sodnikom. Sodnik; „To je iudiio, da ste olileko ukradli, (Ifiiai-pa pustili!" — Tat: „Lepo vas piosiin, nikar mi tega ne očitajte; sem se Že .sam zaradi tc-ga dovolj jezil!"
V	nevolji. Sluga: „Oospixl baroti, zunaj je nek Človek, ki se ne da odpraviti!" — Baron: „Ali ti nisem naročil, da slehernemu, ki [iiido, i'ečeš, da me ni doma?" — Sluga; „To sem mu tudi i'ekel, pa noče vei'jeti!" — Baron: „Čakaj — m» bom pa sam rekel !"
Prehitro. A: „No, gospoil piijatelj, kako je v zakonu? Kaj počne vaša guspa soproga?" — B: „Diugo bi še vse bdo, le ,ona' se, i)reliitro stara ! l^i'ed zaroko je bila 23, po zaroki 2G in po poroki je bila 29 let siara!"
Dober sin. Oče je sinu obljubil sto kron, če bo prestal z dobiim vspf^.lioni skušnjo za pi (»ťe-íoija. Ko ))riilc z Dunaja domov, ga vpi'aša oče; „No kako je bilo — si zaslužil obljiibljciiili sto kron?" — Sin: „lío()it.e vcst-li — sem vam jdi pi ibi'ahil!"
V	dvumu. Postarna gospodična: „Jjaiii so mi t,n ciganke prerokovale, da bom dobila moža!.. L^'to je minilo in — ni ga! . . Sedaj n« vem, ali so ciganke ne-zant'sljive, ali moški?"
Med zakonskimi Ži na; „Mt-ni se zdi, da sedaj že pj-i bi lem dnevu pijan domov prihajaš!?" — On: „Veš kaj, stara, jnz sem mislil, da se [lodnevi ne boš tako ustrašila, kakor če bi p{)nočÍ prt.šel!"
Nezanesljiv. Zdravnik: „Jaz do tega človeka nisem nikoli pravega zau[janja imel ! Da se ni nanj zanesti, se je. pokazalo na zadnje. Jaz sem trilil, da je uitni za jetiko; pri razteleseiiji se je pa pokazalo, da je liil na jetrih bolan!"
Zadosten dokaz. Haion tiiožii, ki se poiuija v službo: „Ali znate tndi molčati, če je treba?" — Sluga: „No,., mislim, da zadostuje, če vam i'ečcm, da sem služil dvajset liit pri vinskem ti'govcu!"
Mlad izvedenec. Sedemletni Korelček, sodnikov siti je pri žialiti na počitnicah. Na tuikem izpi'eliodii se je tusrodno oluiašal in teta mn da zauštiico. Nattieslo da bi se jokal, se vdai'i po prsih in reče po-nostui: „Ti teta, pri na-s duma bi to veljalo deset kron!"
Uljudno. Gospod profesor [u-ide ponoči (lomov in naleti na tatu, ki hoče iilomiti v njegovo stanovanje. „Vi hočete pri meni ulomiti" — ga vpraša. Tat: „Ne pri vas, ampak pri gospodu svétniku!-' — Ti-ofesoi': „O, potetn se blagovolite potruditi v drugo nadstroiije !"
Odstavljen svetnik. Tujec: „Ďiidno, iako malokje se še vidi naslikan sveti Floiijatt!" — Kmet: „To ni nič Čudnega! Saj je sedaj že skoraj sleherna hiša zavarovana !■'
Ni vse res, kar trdyo ljudje. A: „Ali tudi ti verjameš, da je številka 13 nesrečna?" — B: „Nikakor ne,., moja žena je imtsla ] 3 tisoč dote in jaz sem prav srečen!"
V spomin t padlemu vojaku Janezu Gorenc.
Janez Goretic in Hrastniga, župnije Št. Rnpert na Dolenjskem, je bil daleč na okrog d(d)i'o znati in zelo priljubljen. Tudi v sosednih župnijah so ga zelo spoštovali. Vsepovsod je bil visoko čislati zaradi sv()jih dobrot in svoje veiilíc prijaznosti do vsa-cega. Upati!, da fiode naš ktiuíčki in domač list Dol. Novice o<tločil prostorček za našega dragega Janeza, ki zares zasluži s svojim vzgledtiim življetijem. da ga rešitiio pozabljivosti, četudi je bil priprost kmečki siti,
Gorenc seje rodil iia Hrastnem, i. 1887, ter nas je nioi'al tedaj zapustiti v najlepših letih, \-oliko po.sestvo je pr(!vzel za svojim umrlim očetom že |, 1907, toi'aj kot 2() leten f«nt s svojo materjo in z mlajšimi s((stricami Micko in Reziko in z bi'atoitia l^iaricetoiti in triletnim Totičkom. S pomočjo moilrega varuiia g. Fr. Zupančiča iz Rakovnika je gospodaril naš .Jatiez prav napredno. Skrbel je za sv{)je mlajše brate iti sestre kakor najlioljši oče, L. 1912 se jii poroiiil. Doliil je ženo, ki je tudi vsega sj)[)štovanja vredna, pridno in delavno. Oli izbiuliu straštie svetovne vojske je moral tudi on zapustiti svoje dragu doma in odriniti v vojsko. Služil je ves čas pri domači deželni brambi 27. pp Štij'i mesi'ce, pozneje se imi je po-1'odil doma sinček Ivanček, Koje zagledal nje,gov prvorojetiček luč sve.ta, se je oče bralno bojeval v Guliciji z Rusom.
Ko je napovedal veroloiiini Italijati Avstriji vojsko, je prišel naš JatU'z tíortític na italijansko liojišče, in se je tam boril do IT), avgusta 191ii. Na ta le]) Marijiti praznik pa je bil zadet od granate; obležal je na mestu mrlev.
Njiignv prijatelj in tovariš je jiisal, da j(i bil v bližini Gol'ice în da mu je bila dana milost, da je ravno dan pied junaško smrtjo luejtd sv. zak.iamentfi. Vt!s čas v svojem življenju je z malo izjemami stopil vsait Marijin praznik k angidski mizi, ker bil je vidik častih;c Matere božje. In tako mu j(! Marija naklonila tudi ob njt^govi zadnji uri sveto pokrcpčilo za pot v vet''.nost ttir ga gotovo tudi vzeia seboj v nebo na dan svojega vni;bovzt;tja. O, trikrat srečen vojščak !
Ko je došlo spoi'očilo o njegovi pi'e-zgodnji a junaški smrti, so se grozno pretresla tiaša srca glol)oke žalosti za našem preljubem .latiezom, ker bil tiam je vsem prijatelj in je iimd za vsa<;ega etiako prijazno besedo, bodisi da je bil mlad ali star, bogat ali i-evež. Do revežev je bil vedno dobi-ol.ljivega in usmiljenega srca. Vse dobro je podpii'al, vse slabo pa zatiral a svojim lasl.nim čednostnim in vzglednim življfinjem. Za to pa tudi vse žaluje po njem, post^biio pa njegova zapiišče.na žetia Mina z dva-letnim sinčkom, katera je oba prisrčno ljubil, kakor dokazujejo njegova pisma. Žalujejo pa tudi njíígova mati, njegovi bratje in sestro. Skupno pi'enašajo veliko žalost z ljubeznijo in meiisebnjtio zastopnostjo ter skupno oskrbujejo veliko posestvo. Knako Žalujejo sosedje za svojim miruljubnim so-s(!dom ter vsi. ki so poznali dobrega .ianeza.
Dan pred Božičem je dobila njegova žena hrabi'oslno srebrno svetinjo z vojno dekoracijo. Cesar ga je odlikoval za tije-govo posebno hrabrost, pred sovražnikom v Galiciji. Cesar ga je odlikoval po njegovi smrti za njegovo dobro in hrabi'o delo, upajmo, da ga je Bog šc bolj odlikoval tiad zvezdami za njegovo vzorno, neustrašeno,krščansko življenje in za vsa njegova
dobra dela. Odlikiijmo ga pa tudi mi, da ga ohratiimo v najlepšem in najboljšem spominu do svoje smrt i !
Ti pa naš predragi Janez, prosi Boga za nas, da se vsi skupaj enkrat združimo s teboj v večnem raju!
Hrtistno, diic 26, decembra lU1t>.
Vsak večer...
Kakor večne luči žar v kapeli tihi rahlo pada na oltar tako se vzdihi moji k Bogu bližajo it) misli se potiižajo pred Veličanstvom mojim vsak večer
in prosijo za dušni mir.
Klečim i)red Bogom vsak večer in moje duše vzdih in moje duše kes postal je trden tiiost v globoko veselo skrivnost ~ v božji mir.	Pr. Pavilč.
Popis šentruperškiii podružnic 1.1526.
Spisal Ivan iSteklnsa,
Leto 152(i. je bilo za Ogre, Hrvate in Slovence trsodepulno. 29. avgusta istega leta je bila pii Mobaču popolnoma pokončana ki'ščanska vojska in ogrsko-lirvaški kralj Ijjudevit 11. seje zadušil na begu v močvirju pod svojim konjem. Cvet ogrskega plemstva je ostal na bojišču. Turkom je bila odprta pot v glavno mesto Ogrske, kamor so tndi kmalu dospeli ter se utaborili v tamošnji trdnjavi. Vsa vzhodna Slavonija je bila izguliljena. Glavno mesto kraljevine lirvaške. Zngreli, je bilo tudi že ogroženo, in jiade le-to, potem pridejo na vrsto slovenske jiokrajine. Statiovi hrvaški se zovejo v tem času na svojili zboi'ib navadno „ostanki nekdanjih kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije" ter prosijo čes(,o po-tiioči pri ,svojih bližnjih sosedih Sloviîiicih, Najiiuje je bila prizadela Kranjska. Leto za letom so se razpisovali davki za obrambo dežele. Toliko je bilo že število teh turških davkov, da so se že komaj razločevali po imenu. Pa jih le še ni bilo dosti. Glas o porazu kišČatiske vojske pri MohaČu je pi'eplašil iznovič vso prebivalstvo na Kranjskem. Vedeli so dobro, kaj jih čaka. Z davčno močjo je bila zemlja pri ki'aju, in vendar se je moralo udovoljiti neobhodnim poti'ebam za obrambo. Ce udere Turek v dežido, naj se zvonovi s|)ravijo na varno inest.(i v Ljubljani, je bil ))rvi oglas viših oblasti. A ker ni bilo nič več druge gotovine v zemlji, se je izdala druga zapoved, da se zasežejo vse cerkvene dragocetiosti in gotovina, kolikor je je še bilo. Vse se je imelo sjiraviti na ljubljanski grad in porabiti le v največji sili. A le-ta jo bila že tu. Popis se je obavil po celi dežeji in sicer po tedanjih deželskili sodiščih. Tiistili so le bakrene kelihe za porabo. Obljubili so, da bodo kesneje odškodovali cerkve,
toda to se ni nikdar zgodilo. Dobili so v celi deželi dragocenosti za 1709 mark iti 3 lote, v gotovini jia v pušicaii 4621 gld. 24 kr. Vse nmetnine so stolkli in jih v Gradcu překovali v denar ter doliili od tega v vsem 17.438 renskih gbi. .tSH kr. (renski gld, je imei liO kr., ogrski pa 80 kr.). Tako so izgubile cerkve vse svoje premoženje, a Škoda je bila še tem veČa, ker so ])ri tem pokončali lepe gotske umetnine za vselej. In zato so tudi naše cerkve tia Kranjskem taiio siromašne v tem pogledu.
Izvirnik popisa se nahaja v kratijskem deželnem arhivu, stanovski oddelek, zvezek 48 b. Antoti Koblar je priobčil ta popis z obsežnim uvodom pod naslovom: „Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1.^)26." v Iz-vestjib muzejskega društva za Kranjsko 1. 1895. Šeutrnperška žiipnija je popisana na str. 200—201 in 238—239, ICer nisem porabil teh podatkov o šentruperških podružnicah pri spisovanju zgodovine šent-ruperške župnije, jih priobčnjem tukaj-le z nekimi potrebnimi opombami.
Šentriiperška žtipnija se je takrat razprostirala po deželski sodniji svibenski in mokronoški, le čisto majhen del je spadal pod deželsko sodnijo trebelsko. V delu, spadajočem pod svibetisko deželsko sodnijo, je oi)ravil popis Marko Miiskateller, svibenski oskrbnik, 7. nov. 1526 in našel pri cerkvah to-Ie premoženje:
1.	Podružnica sv. Nikolaja na Brezovem (zu Bresawo, zdaj f. Sv. Križ pri Litiji) 1 kelih in bratovščine sv. Nikolaja, sv. Janeza in sv. Jederti so dale 6 ren. gld. kr.
2.	P. sv,.Ianeza v Goretijih Jelenah (sedaj sv. Janeza in Pavla, f. Dole) 1 kelih iti bratovščina 3 ogrske gld.
3.	P. svetega Primoža iti Felicijana v Osredku (zu Osredekh) (i. Št. Janž) 1 kelih in brat.ovšČina 2 ren. gUl. 1,^ kr.
4.	P. sv. Križa v Bistrici (zu Voystritz)
I	kelih in bratovščina 3 og. gld. 71 kr.
r>. P, sv, Ivovicnca v Pretesjn (Pi eleas, Prelass) (f. Dole) 1 kelih lit bratovščine: sv. Lovrenca 3 og. gld. 27 kr., sv. Lenarda 7 og. gld. metij 4 kr. in sv. Katarine 5 og, gld. 69 kr.
G, P. sv. Mihela na Gobi (zu Schwan-berg) (f. Dole) 1 kelih in od bratovščine
II	ren. gld. 40 kr.
7.	P. Matere božje na i:)oleh (im Tali) (sedaj farna) 1 kelih ; od bratovščine M. B. 4 og. gld. 18 kr. in od od one sv. Ahaca 3 og. gid. 33 kr.
8.	P. svetega Jerneja v Javoiju (zu Jaworye) f. Dole) 1 kelili in od bratovščine 1 og. gld.
9.	P. Matere božje v Leskovcu (ztt Liescowicz, in Leskovitz) (f. Št. Janž) 1 kelih in od bratovščine Matere božje iti sv. Jakoba po 4 og. gld.
Prazne vreče
kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje najdražje trgovska fiitua	103-6-H
J. Kušlan, Kranj-Gorenjsko.
Istotam se kupujejo po najvišjih cenah
:suhe gobe:
^iipanstvo oličitte Ileiiče, sedaj v ljubljaui, naznanja vsetn obcinarjem ia zuaucetn, da je obiespoštovani gospod
Rajmund Znidarčič
bivši večletni župan, veleposestnik, predsednik hranilnice in posojilnice, predsednik zavarovalnico goveje živine itd., dtie 28. decembra 1910), 7fi let star, umrl v begunstva v Novem mestu.
Bodi mu med nami prijazen spomin ! I.jubljatia, 2Í). deccmbra 191ti.
Župan občine Renče: Ivan StepanČiČ.