glasilo slovenske narodne podporne jednote S^rg Ohicigo, Illn četrtek, L Jam« (July 1), 1926; mit a. kmalu zaključi zaaeda a je, ne da bi tešil farmarsfco vprašanje.—Cooiidgeva predloga tudi pogorela. I Washington, D. C. — Kongres I namerava te dni enkrat zaklju ¿iti svoje sedanje zasedanje ter [editi na ne posebno zaslužene po-itnice, farmarji pa, ki so prikovali od tega zasedanja nuj potrebno odporaoč, bodo ob-deli in čakali še dalje. Priča-ovati je seveda, da se bodo znali irji pri jesenskih volitvah nerno zahvaliti kongresni-n, ki so zavlačevali odpomoč carjem ter jo zavlekli do pri-ajega zasedanja. Svojo za-alo bodo lahko izrekli z glavnicami v roki. Pred kongresom je bflo več zagonskih načrtov glede faranar-| ikega vprašanja, med katerimi je bil najboljši Haugenov načrt, I ki so ga vneto priporočale far-¡Barske organizacije. Toda Coo-[lidge je s svojimi podrepnlki [Haugenovo dobro predlogo pokopal. V torek pa je prišla pred se-[ Hat Fessova predloga, ki jo odo- brava Coolidgeva administracija. Zgodilo pa se je s to predlogo isto, kar je storil Coolidge z Haugenovo predlogo — pogorela je namreč. Šestindvajset Coolid-gevih podrepnikov je glasovalo za F/essovo predlogo, proti pa 64 — torej več kot dvakrat tolik«*. Naj navedemo imena tistih senatorjev, ki so glasovali za ,to malovredno predlogo in ki navadno vedno glasujejo, kakor jim Coolidge namigne, in zato zaslužijo, da se ob prvi priliki z njimi pomete: Hirrta, aaruBLiZANci. gtfuu. __ oM. . IlMrtrMa», **>•. —wSiM. H.rr.U, WMfcv.rO,. J«M« W«mn. <*«*.). w.iur. WIIHmm. wiiiu-m. DBMOKRATI. . N*«ljr—I. . Skupaj—>• Glasovanje o Fessovi predlogi pomeni za Coolidga krepko klofuto, in sicer najkrepkejšo, kar jih je še dobil, odkar je prišel v Belo hišo. Pokazalo je to glasovanje, da se število tistih senatorjev, ki plešejo kakor Coolidge igrs, vedno krči. HM. AI s> Ost I, 1HT, kJUM 14. lili. I Razporoka v Chiaaga I žeto narastle Število razporočencev pomnoženo za 50 odstotkov, ae glasi u-radno poročilo. Chicago--Samuel B. Erick ■on, glavni klerk višjega sodi- ^ je poročal te dni, da je število razporolj porastlo za 50 od-«totkov v zadnjih treh letih. In porastek je Aaraven — pristav-lj» Erickson.. \ V sodni sezoni 1923-24 je bilo «730 ločitvenih slučajev in lani 8475. V letu, ki je bilo zaključeno 26. junija 1926, je pa bilo 9250 slučajev. Pred sodiščem se nahaja 8078 slučajev. "Ženske so deloma krive po-rastka," je rekel sodnik Hsrry A. Lewis. "Žene postajajo vfedno bolj neodvisne. Če jim ni kaj Prav, pa tožijo zaJočitev." Pridržani slovanski romarji deportirani —^m^mmmm 4 ttuplna, ki ja bOa zvabljena na "božjo pot" v Chicago, je od- I nla nazaj. KeMker je znano, je bila aamo ena ženaka Iz- J Puščena proti jamčevlnl. ( hirago--Kakor poročajo i i Yorka, je bila skupna jugoslovanskih evharističnih romarjev, ki je bila pridržana na Ellin Islandu, poslana nazaj v «logoslavijo dne 27. junija. . (Kolikor ja znano, ja bila Amalija Blažun edina, ki je bils Pozneje spuščena na auho, ko so «Jeni sorodniki v Chieagu posla- II zahtevano jamčevino $500, da *>ide nazaj, ko poteče čae obi- Prišla je v Chicago, ko je M kongres že končan.) f Dtiavakt Mvlti Ho/f za zaprte krojaške delavke. ■ i hicago. — Odborniki krojs-unije International Ledle» Carment Workers poročajo, ds o^aniziranl delavci iz drugih «rajev in drugih industrij poši-'»jO rože 46 delavkam, ki so ss prt« V rikaški okrajni ječi radi kr^njs "indžunkšna" v teku ■Uvke leta 1924. Unija Je doblls [,r> iz New Yorka s naročilom. J» ae denar izda za rože. Unija > plačala denarno kazen za ob-*>i*ne delavke; plačuje jim za P^bno hrano v Ječi ia akrbi za onih, M so PoHdja streljala m «Jaka ¥ Ljubljani i. , j Dijaki, ki so najbrž orjuna-ši, so hoteli napasti italijanski konzulat. Vzrok ni navaden. Niti pomočilo M pove, če je bilo kaj ubitih ali taljenih. Belgrad, Jugoslavija, 29. junija. — Policija v Ljubljani ja včeraj izatnetila več salv v množice nacionalističnih študentov, kl ao med demonstracijami hoteli napasti ondotnl Italijanski konzulat. iFarmaraka vlada v Alberti. Calgary, ^Alb., Kanada. — Stranka združenih farmarjev v Alberti je zmagala pri provinč-nih volitVah In bo zdaj organizirala svojo vlado. John E. Bfownlee je vodja strsnke. CUam jJB>l---— 1 oviun oupor provi nraMUolil v CaIamiIr 37,006 velllcev podpisalo sah te. ve, daee omili državni suhaškl zakon. Denver, Colo. — Zadnji teden ae je v tej državi izreklo nad 87,000 državljanov proti prohi bicijskemu smendmentu. Prvi jasen znak odpora prebivalcev proti prohibiciji je bil podan zad nji petek, ko je Peter F. Bossle, blagsjnik Zveze proti prohibicij-skemu amendmentu predložil državnemu tajniku Millikenu peti cljo, podpisano po 87,241 držav Ijanlh — torej ravno 11,000 pod pisov več kakor zahteva zakon Peticija zahteva, da se na volilno listino pri jesenskih volit vsh uvrsti tudi vprašanje glede državnega suhaškega zakona, In sicer predlog, da se podeli državni zakonodaji moč, d§ lahkb kontrolira izdelavo in prodajo alkoholnih pijač. To glasovanje bo v glavnem preizkušnja glede pro-hibicije v tej državi ter bo podobno suhaškemu referendumu v New Yorku. Pokazalo se bo, če imajo suhači res tako moč kakor se širokoustijo. Na peticiji so zaatopqpi prav vsi okraji v celi državi in 95 odstotkov vseh mest v državi ima na peticiji aaj par podpisov. U radniki, kl so pobirali podpise, pravijo, da imajo v rezervi ša nad 5,000 nadaljnjih podpisov in da dnevno prihajajo novi podpi-sir Najbolj značilno je, da U podpisi kažejo, da je šestdeset odstotkov vseh žensk, upravičenih do glasovanja, sa omiljeaje su-hakše poatave. Približno 40 odstotkov podpisov je od žensk. Značilno ja dalje tudi, da so po-deželski kraji, kjer ao avoja čase imeli suhači največjo zaajom-bo, fcrekll se proti Volsteadove-mu zakonu. Proti peticiji so ljuto nastopali—a brezuspešno — kukluks-klsnovci, Antisslunsks liga ln pa političarjl. SILNA VROČINA NA ZA-PADU. Chicago. — Iowa, 8everaa ln Južna Dakota in Minnesota se kuhsjo te dni v nenavadni vročini, kakršne ša ne pomnijo v juniju. V Yumi, Arizona, Je bilo v torek 114 stopinj. V Ctycagu Je bilo 85.' * KONGRESNIH PODIRA PO STRESCEKE V SPALNIH VOZOVIH V odboru Pullman kom penije ao zastopane najbolj bogate družine v deželi.—-Poet rešček I v spalnih vasovlh saalužljo povprečno na meeec le po $125. New York, N. Y. — Kongres-nik Emsnuel Celler, originstor resolucije v zbornici za preiskavo Pullman kompanlje In razmer, v katerih delajo postreščeki in hišlnje v spalnih vozovih, Je obljubil, da se v krstkem vrši velik shod postreščekov in hišinj spalnih voz, kar znači. da se bodo postreščeki in hišinje še nadalje bojevali za svoje pravice. Celler m muči, da odvzame Svojo resolucijo odseku zs opravilnik In da se Izroči odseku za delavske zadeve. Pullman kompanl/t tvorijo člani najbogatejših družin v de- želi, je dejal Celler pdktrešče-kom In hišinjam. Omenil Ja George F. Baker j a starejšega in mlajšega, J. Pierpont Mor-gana, zastopnika družine Mar-shal Fielda, nekega člana Van» derbiltove družine in Robert T, Lincolna. Celler je menil, da zadnji stori, kar je v njegovi moči, da se zasužnjijo postreščeki in hišU nje, ki opravljajo delo v Ptill-msnovih vozovih, dasiravno j« njegov oče proglasil emancipacijo samorcev, ki naj bi osvobodila samorce. Postreščeki zaalužijo na mesec po $125, medtem ko žlvljen-ski strošek za štiri osebe v ameriški družini znaša $2,200. Postreščeki imajo prav malo spanja ia prenašati morajo še dru Kenosha. Wle—Te dni je pri-ilo na dan. da ao trije tukajšnji deputišerifi 11. junija ustavili mrtvaški vos in odprli krelo. v kateri je bilo truplo vdove Fannie H. Hewitt. Truplo so peljali Is Lake FoTeeto v Mlhrankee. kjer je Wk> pokopano. Policijski uradniki so mislili, da je krsta I« pretveza sa prevažanje alko- Ameriški dekvd aa ta dokumenti raje šteje medna* rodno delaVake ealidarnoat. New York, N. Y. 1- Dasiravno je stavka krojaških delavcev, ki isdelujej« šeaske plašče in obleke in so organizirani v Inter national Ladie» Garment Work-durm». je ers Union, pred posls< la ta organizacija deset tisoč dolarjev steykujeftim rudarjem v Veliki Britaniji. Eksekutlva je odločila, <}e se pet tisoč do-larjev odpošlje takoj, In sicer $»000 zs združeni newyorški od-bor in dva tlioČ za centralo. Drugih pet tisoč bo pa kmalu v blagajni, kajti izdaa je bil poslv, da vsaka lokslea unija prispeva prostovoljno v podporo stsvku-jočim rudarjem. Mednarodna u-nijska banka odpošlje denar. Distriktni odber pleskarskih delsvcev odpolUje pat sto dolarjev, izjavljs Evelyn Preston, predsednica odbora ss odpomoč britskim rudarjem» John Cough- lin, tajnik Kpwyorškega central-nega strokovnega 4* delavskega odboru, je qiposlat vsem podrejenim lokalnim organizacijam okrožnico, v kateri apelira, ds naj prostovoljno Uspevajo v sklad za pomoč brllfskim rudarjem. 2idovski dnevnik "Jewish Daily Forward*' je pfispevs! pet tisoč dolarjev. Aaameznlkl so poslall Evelyn Prestonovi do tri tisoč dolarjev. Qdna. Evelyn Prestonova Ja zastopnica organiziranih briteklh delavk za odpomoč rudarjem. Hrojaškl delavci, organizirani v Amalgamated Clothing Workers Union, so tudi odpeplal! nujno pomoč. Dali so $10,000. Rudarska organizacija U. M. W. je obljubila petdeset tisoč dolarjev pomoči In je le nekaj odposisla Britanijo, Pričakuje se, da Ameriška delavsks federacija podvzame tudi akcijo v prilog britskim rudarjem. štrajk M Ukaiklh iniaairjav Inženirji la dragi meetnl delavci aa edločee! Uvojevatl višje Massoiini podaljšal ■ Mavalk aa davat ar Failatevaka vUda odredil«, da morajo delavel delati več In živeti skromne, dokler aa ne dvigne vrednost Ure. Rim, 30. jun. — Mussolinlje-va vlada je danes dekreti rsla celo vrsto ukrepov sa povečanje produkcije in varčevanje narodnega bogastva i namenom, da se stabilislra vrednost lire in dvigne trgovsks bilanca, ki Je lani znašala oaem milijard lir deficita. Nove naredbe postane- dovala pleskarja David Gold- jo veljavne 1. julija, to je jutri. Prva naredba» je, da delavol delajo devet ur mMto osem v vseh. Industrijah, kjer gs delo» steins in vodovodnega monterja Joseph Ziprae. Haastrelbo so povzročili ishlapl bemina, ki so vneli. Benzin se potrebuje dajalci hočejo upeljati. Delav- pri pleskanju poda, oem je naloženo, da povsod delajo več in šive skromno v svrho, da "njihova država kmalu obogati". Druge navedbe so: Gradnja vseh luksurijoznih poslopij, kot so vile, palače itd., mora prenehati; edino privatne ali kooperativne stanovsnjski hiše se smejo graditi. Gradlt-veni materi jal ae Ima scen iti. Dnevni časopisi) se morajo omejiti na šest strani. Delodajalci morajo poskrbeti, da cene živilom sa delsvce znižajo. Produkcija rudnin, premoga, železa in jekla ae mora povečati, dočim mora pasti produkcija in konsum vseh luksurlj. Vsi oni, kl imajo avtomoblls, morajo po 1. novembru mešati gasolin z alkoholom v vinu, kl ni za porabo ali sa izvažanje na tuje trge. Na ta način sa mora omejiti uvoz gasolina. Nihče ne sme otvoriti nova gaiilm; plesne dvorane, kabareta ali sladžČRIarne. " *** Te drastične naredbe pa še niso vse., Vlada nasnanja, da od čaaa do časa slede drugI, kl bodo še bolj drastične ln Izvajale se bodo s strogo fašistovsko disciplino. Deset ubitih v Cral gori. Belgrad, Jugoslavija, 80. Jun. — Avtobus, ki Je vozil med Os-tlnjem in Degeagačem, se Je vče-rsj prevrnil s ceste v globel. Deset ossb je bilo ubitih In deset ranjenih. _ ODŠKODNINSKI ZAKONI ZA LAVCE POTREBUJEJO RES SKE Ponesrečen je delavcev to jaaao sahteva. ~ Današnji odškodninski zakoni ao sek» pomanjkljivi. New York, N. Y. — Eksplozija benslnskags izhlapa v apart-mentnl hiši na Univerzitetni a-venuji v Bronxu je težko poško- Ziprae je delal v kopalni sobi. Rasstrelbs je zaprla vrata In odbila kljuko v ključavnici. Njegov obraz, tilnik in roke so bile silno opaljene. Goldstein Je skočil kar na glavo Is četrtega nad-stropjs. V sraku Je napravil kozolec in Je priletel na noge, ko Je dosegel tla na dvorišču. Po sakonu tadva delavca ne prejemsts prvih sedem tednov HMMBSsllll ravan aprapiaviii baaka HH Farinacci, bivši tajnik, aretiran l^.v velikem škandalu Rim, 80, jun.—8odnijska pre-iaksva Je dognala, da Ja propadla agrarna banka v Parmi Imela pet milijonov lir premoženja In 29 milijonov defl^ta. Preiskava js tudi odkrila, da vsi bančni računi od začetka zavoda so bili falsiflclrgnl. Med aretiranimi je tudi Roberte Farinacci. blvtl taji nlk fašistovske orgsnizsclje, ki Js bil glavni sagovornlk Matte-ottijevlh morilcev. Obdolšen je, da je porabil večjo vsoto denarja ii banke za svoj čgsopls. po (Kftkodbi nobene odškodnine. Ce sta popolnoma pohabljena, ne moreta dobiti več ko dvajset do-Isrjev na teden sa njune poškodbe, ne glede na to, v kako nevarnih razmerah sta bila prialljen» delati, ne glede na to, kako velike so njune družine. Tsk zakon je prav zanealjlvo potreben nujne reforme. Poškodovan delavaa bi moral prejemati tako visoko odškodnino, kot pre Odškodnina bi čevati že po osmih nesreč bi, Dokler ln Je zdrav, komaj lihaja i jo mesdo. Kadar Je poši van, se pa njegovi šsjo, vrh tegs pa bolečina. Reforme pa n bon odškodninski sakon državi New York, ampak v državah, ker so kon I v vssh /li kljlvl. Ta Iržavah pomanj- Pallea ostane v pruskih šolah. Berlin, 80, Jun. — Stari nemški dlktum, da ji žlba najboljša učiteljica za otroke, ostani v vs-I ja vi. Soclelisti v pruski sbornlcl so predlsgsll, d s se odpravi telesna kasen is vseh šol, toda bili so porsženi, V MASSACHUSETTS!) JE PREPOVEDANO GOVORITI 0 OOTOVIH REČEN PotoiM I i,.» jun. in ike- Policija Ima aab tanke vegt. — Boji ae sa red In mir, k*dar je nihče ne vsnemlrja. Chicago. — Mestni finančni odbor na svoji seji v torek ni hotel : priporočati zvišanja plač mestnih .tehničnih uslužbencev, vsled česer Je unije tehničnih Inženirjev takoj odredila, da v sre-do zjutraj vsi njeni člani zaštraj-kajo. Na štrajku je 85 inženirjev mestnega gradbenega oddelka, 16 uslužbencev zdravstvsnegs oddelka, 216 uslužbencev oddel-ka lokalnih naprav in 248 v oddelku javnih del ter 9 v drufclh oddelkih — vsega skupaj 678 tehničnih inženirjev. Skupno s gornjimi je zaštrej-kalo 162 ualušhencev mestne naprava sa uničevanje odpadkov, Vsled tega bo omejene pobiranje smeti In odpadkov. TI delavci l-i - . ________ ¿«lieUskta ns. mejo ^Mj^Tb dnevne plače,| fc^™ * ******* * Fall KI ver, Maaa. — V Fall Rlverju ne poznajo svobodi govora, ker se boje, da postani j o brezposelni tekstilni delavci nemirni, ako se priredi shod v In-teresu treh sretiranlh portugalskih tekstilnih delavcev. Ko so prireditelji shoda In govorniki, kl so imeli govoriti na shodu, prišli prad dvorano, v kateri u Je Imel vršiti shod, je bila dvo-rana zaklenjena In pred njo je stala polici J sks straža, «klica-Ulji shoda so se podali na poli zahtevajo pa $7, 'esar pa Jlm|6*,ni mestni finančni odbor nI hotel Martin Feeny, tako se piše policijski načelnik, je trdil, da on nI ničesar podvzel, da zsbranl shod. Ustnikom dvo-rsne Je le rekel, da lahko nastanejo sitnosti In nemiri. V tem mestu *se kmslu napravi pre-iskušnjs, če so v nJem valjsvne določbe, kl so zapisane glede svobode govora v ustavi. Aretlrsnl so bili portugslskl delsvcl Dismsnillo Tezeirs, An-tonio Al ves Perreirs In Antonlo ds Costa, Vsltrije so pod poroštvom In čakajo na deportacljo. Obtoženi so, ds so v svojem listu "A Luta", kl Izhaja kot mesečnik, kritizirali ustanovljeno cerkev in državo. Obtožba glada butlegarstva, kl so Jo skušali federalni uradniki pritisniti tam trem delsvcem, ps ni držsls. To Je prvi štrajk čikaških pro- POHRBNI VLAK TREH VO-ZOV ZA MILIJONARKO. ge neprijetneatl, kl Jih nalaga U*^*^***}'* UIfc Chicago. - Soprog. Cyruss n iih služba. heva« je, de bodo na celi črti mlajšega. Has zmagali. Francija psšiljs stieUve Polja- Nesneni New York. — Kronika beleži prvi slučaj, ko je eroplan rešili potaplj.jofega ae človeka. V New York -- U Beriina je torek je vojak Jame. Syanley prlšU sledel.^hrezfčna.brzojav-E* v bližini Long Irianda, ke ka: Dvaintrlde-t velikih fran- ga je prijel kri in začel ee je po-tapljeti. Nad njim je krožile privatno letele, ki ae je naglo spustilo ns vode In pilot je po-tegnll vojaka na eno letalevlh kril. Pilot ni hotel povedati svojega ooekih total je U dni neelo mu nldjo v Varšave Vaake letalo je noeilo 2000 kilogramov tovora. Zračna fleik > šla preko Avlee. Avstrije In Cehoeiovaklje. Nem-člja ni dovolila plovbe čes svoje Ha« ♦ lkmnk odvttut mm uniji Voznikov. Itpoalovale se aodaljske prepo- vid preti ejl. (■»■p"»»""» Newsrk, n. j. — Dvsnsjst velikih lesnih družb v Newsrku, Ellzsbethu ln llarriaonu, je Is-poslovslo sodnijsko prepoved proti svetil stevblnaklh delavcev _________^^ in uniji voznikov št. 478, Pod- Vlak je vozil 70 milj na uro ia jetniki si vplrajo organlslrsnju prišel je v Chicago v 16 urah in voznikov, Rodnljaka prepoved prepoveduje stavke Is simpatije in poizkuse, ds ae podjetniki prisilijo za priznanje unija. predsednika International Kar bister Co., se je v torek pripeljala is New Yorka v Chicago v posebnem vlaku, kl ge je najela, ko je zamudila redni vlak. Za posebni vlak je plačala več ko $7000 in Imela je same tri vo-sove In vse železniško 66 minutah. Reporterji nleo grli izvedeti, zakaj se jI je tako Sunek v Santa Barbari na obletnice , gs nesreča,« L jj&i\■ ; »i Padaag, Sumatra, Sto oseb j| bilo Ubil raj yse hiše so aa _ dangu ob strašnim •unku, kl ji 26. Ji ointralno Sumatro. _ boeloeju ji W-ybitih V Seloku pa 1 R. Je bil ubit, Im Ji ikočil hišo; da reši svojega potni Ji zmsjal ftonta larbaro dne 29. Junija, to je ravno na dan obletnloe velike potreene katastrofe, kl ji sto leta 1926. ja ubil triletnega go hiš, kl so Imele lani, Je sdsj ša bolj nlh. Drug« bilo. Potres so Angelesu, Hsnts Monikl, nardu in južno deli Birtin, 80, jun. V Poreaju, ki se še ni opomogl* od povodnjl zadnjegs tedna, je bil včeraj potres. Mnogo dimnikov se Je podrlo in ljudje so biš&ll na vie stranf. Seflja, Bolgarija, 60. jun. Silen vlhsr Ji uničil Videm, bob gsrsko pristanlščao mesto ob Donevl. Mnogo ljudi je mrtvih. Bukarešta, Kumpal ja. 60, jua. - Is Korsblji poročajo, da je tam umrlo 24 oiab In Šeat drugih se bori s smrtjo, kir eo jedle strupene gobe. prvt zsspslsfe Kranceska shemlea Je debate e program« / sa leden dal. ugodlkTs Pariš, 80. jua. — zbornica bo začela debetirati p programu Hriand - Calllauzova vlada prihodnji torek. Briaad je v svoji deklaraciji včeraj apeli-ral na poslsnce. naj dajo Cel su osem dni časa, da lahke pravi detajliran gram. Zbornica mu Je agodl 292 glasovi proti 166. V Um su ne bo v zbornici eohi U o deklaraciji. Hriand je IsjavU, da njegovegs deeetega suče v glavnem ekell sa stabiliziranje ročll je tudi, naj prej mogoča odobri godbo s Amerike. V m* P R O S V E G L ARI Li) SLOVEN! 1a«tninaŠlov NAKOONK PODPORNE NARODNE PODPOEN NOTK FEOBVT» A1 Glasovanje o McNary-Haugeno*i predlogi je tako j*-«•n dokaz, da sta stari stranki brnite I j ki priviligiranili interesov, da lahko to vsak razume, ki ni politično popolnoma slep, ln se po tem spoznanju ravna v bodočnosti feme or lasov p» dogovor». Rokopisi sa ne jrraéajo. Naročnina: Zed m jen« ilrRw (Iz van Chicago) EU aa let* JUS M pol Uta in $1,25 so tri mešati) Chicago In Cicero M JO aa loto, fS¿§ «a pol Seta. $1.61 ta tri mesece, to ta Inozemstvo $8.00 na volišču. PodpisaM izjave assivissssti Nsslov sa reo, kar Ima otik a WP R O 8 V B T A* 2867-S9 So. Lawndale Avenue. CMcacó. nilaola. "THE ENLIGHTENMENT" Orffsa of tke Slovene National Benefit Soelet*. Owned by tke Slovene National Beaefit Soddf. Subscription: United States (except Chicago) and Canada $8.00 pet a mm ff11', mi J^^J^isä- ^ —— "MKMBKR of THE FEDERATED PRESS" — US Datum v oklepsju n. pr. (Mar II. It*) poleg vašega imena aa naslovu da vam )o s tem daevom potekla aarotaloa. Ponovita la pravolaaao. PORAZ M< NARY-HAUGENOVE FARMARSKE . PREDLOGE, f Politična igra je zdaj jasna kot bell dan. Ko je bilo v senatu završeno poimensko glasovanje, ki je odločilo usodo McNary-Haugenove predloge in so bila imena senatorjev priobČena, je bilo jasno, zakaj so glasovali za predlogo nekateri senatorji, ki navadno podpirajo administracijo. Voditelji obeh starih strank so s ponosom gledali na zmago, ko je bilo oddanih proti predlogi 45 glasov, zanjo pa 89. Senatorji, ki so glasovali proti predlogi, so: Bayard, Bingham, Borah, Blease, Brous-sard, Bruce, Butler, Couzens, Dale, Edge, Edward*, Ernst, Fernald, Fesi, George, Gerry, Gillett, Glass, Goff, Hale, Harris, Harrison, Keyes, King» Lenroot, Metcalf, Hoses, Pepper, Phipps, Ransdell, Reed iz Missourija, Reed iz PennSylvanije, Robinson iz Arkansasa, Sackett, ♦ Sheppard, Shortridge, Stephens, Swanson, Tramdell, Underwood, Wadsworth, Walsh, Weller in Willis. Izmed teh senatorjev je že politično mrtev senator Pepper, senatorji Butler, Dale, Ernst, Lenroot, Short- VüWge» Moses, Wadsworth, Weller in Willis pa moAjo stopiti v jeseni pred voltlce. Predloga pa ni bila podpirana le od farmarjev, ampak odobrila jo je tudi Amerifika delavska farmarska organizacija. Ker je med ljudstvom zelo 'razširjena vera, da naj se glasuje za "dobre može" in ker je ta delavska organizacija tudi priporočala, da ae delavci pri glasovanju ravnajo tudi po tem načelu, se lahko dogodi, da sa republikanska večina v senatu na dan volilne bitke izpremeni v demokratično. Kaj pa ljudstvo? Ali si bo s tem kaj pomagalo? Najbrž prav nič. Stari politični stranki bodeta izmenjali le svojo ulogo popolnoma, ako tudi kongresna zbornica dobi demokratično ve« čino. Tedaj bomo doživeli, da bodo republikanci igrali "dobre može," demokratje pa bodo nastopali v ulogi "slabih mož." Ce pl ne" bo v jeseni mogoče dobiti demokratične večine v obeh zbornicah in kongresna zbornica ostane še republikanska, bodo pa do predsedniških volitev demokratje igrali ia *dobre može," zavedajoč se, da ne ena zbornica) brez druge ne more sama uzakoniti zakonske predloge v korist ljudstva, zato se lahko izgovore na drugo zbornico, da je ovirala zakonodajno delo druga zbornica. Izpremembe, ki nastanejo zdaj v jeseni v kongresnem zastopstvu, Se ne prinesejo odpomoči in no bodo je prinesle, dokler ameriiko ljudstvo ne razume, da intene-sov farmarjev in delavcev ne more nihče drugi zastopati, kot farmarji in delavci. To pomeni, da morajo farmarji In delavci ustanoviti svojo stranko, ki temelji na razredni zavednosti, ako hočejo doseči v kongresu uspehe, ki nekaj štejejo zanje. Dokler farmarji in delavci glasujejo za kandidate starih strank, o katerih sodijo, da so "dobri možje," ne bodo ničesar dosegli, in sprejeti ne bodo zakoni, ki resno ogrožajo veliko denarno mošnjo. Doživeli bodo takšna glasovanja, kakeršnega so pri glasovanju o McNary-Haugenovl predlogi. Senator Curtis iz Kan nana je glasoval za predlogo, kakor so senatorji Jones iz Washingtons, Means iz Colorada, Harreld iz Oklahome, Cameron iz Arizono, Watson in Robinson iz Indiane. Zakaj se je zgodilo toT Ti senatorji prihajajo iz takozvanih farmarskih držav in letos so zopet kandi-datje za ponovno izvolitev. Stopili bodo pred svoje volll-co in rekli; "Mi smo že bili za odpomoč farmarjev, toda drugi tovariši so bili proti nji." Volilci ne bodo mislili tako daleč, da je Curtis iz Kansasa vodja republikRnake stranke v senatu, in bi zaradi tega nato sebe vprašali: "Ako je Curtis kot vodja republikanske stranke v senatu glasbvai za predlogo, zakaj pa niso glasovali drugi republikanski senatorji? Stranka mora imeti vendar skupen program in mora zanj vstopiti ob vsaki priliki, da se izvede." Ako bi volilci tako vprašali sebe, bi pronašli, da imata • obe stari stranki res nekaj, kar ae Imenuje program, ampak še nikdar se nista stranki držali tega meglenega spisa, ki ae da obračati na vse strani kot petelin na atrehi, ampak vadno ao le pripadniki teh strank tako glasovali, da nI trpela velika denarna mošnja nobene škode. 8UKE IZJŠSEU* . . Razno Iz Braddocka. 1 Braddock. (»a.—Kar se tiče dela v naši naselbini, je še nekaj po vol j no, v okolici Braddocka pa slabo. Pri društvih je sporazum in dober napredek. Tako so skupna društva in Slovenski dom sklenila prirediti skupen piknik v nedeljo, dne 4: Julija na Church HIMu pri Linhartu, Pa. Za dobro postrežbo bo skrbel zato izvoljeni odbor. Na 5. julija se skupno društva udeleže razvitja zastave društva št. 142 S. 8. P. Z. na White Valleyju, Pa., z godbo na čelu. Odhod iz Braddocka po novem ob eni, po starem času pa Opoldan. Bratje, po«orl Zbirališče je % Slovenskem domu na 9th, 121 Talbot Ave. Piknik se bo vršil v nedeljo, a seja Slovenskega doma v soboto,/8. julija, ob osmih zvečer. Člani kluba in Iničarji Slovenskega doma se polnottevilno udeležite. V zakonski stan je stopila članica društva Št. 300, sestra Frances Arhar in Chaa. Gerber. Svatba se je vršila v Slovenskem domu. Bilo je nekaj veselih uric. Želim novoporočencema obilo sreče—John Rednak. Možje, ki so podpissli Izjavo neodvisnosti, so pokazali več kot kar ni aikomur v korist, temveč I običajen pogum, ko so storili ta v škodo. Kakor izgleda, se tudi tfrzni korak. Da revolucija ni duhovni ne boje trpljenja po uspela, bi jih bila zadela usoda smrti radi greha. Za nas naj vgeh neuspelih upornikov, kakor bi bil greh čitati "brez ver s ko" je dobro predvideval sloviti Ben-časopisje, oni sami pa skrbno I jamin Frsnklin, ko je izjavil v prebrskajo vse, kakor da »o n*-1 kongresu: očniki nanje. Kaj se ne bojijo, „?lti morjuno »kupaj držati da jih bo «krat obračal na| (h,ng together), drugače bomo ognju? M : ; i Pozdravljam zavedne čitate-| je.—Wary Supan. prav gotovo vsak posebej viseli (hang sepsrately)." Izmed 56 podplsakev Izjave neodvisnosti jih je bilo sedem, ki se niso rodili v Ameriki. Vsi ti so prihajali iz britanskih oto-venskega delavskega doma hi-1 kov. Pomembno je, da razmer-tro napreduje. Zunanja dela so Je tujerodnih podpisalcevV tu-dokončana, poslopje ja pokrito, kaj rojenim je isto kot danda-ako da sedaj izvršujejo no- na*nje razmerje tujerodcev k tranja dela. Pričakujemo, da | celokupnemu p^valstvu )0 v začetku avgusta delo do- *"** *> torej upravičen trdi-končatao. Naši rojaki pa pridno JMa so prispeval svoj pošteni ^zbirajo/vsak cent je dobro do- belež k ustanovitvi te republike, šel. Tudi delnice pridno plača-1ismed podpiaalcev sta bila ejo. Rojake v zunaj nih naselbinah bomo obiskali v kratkem. | V nedeljo dne 4, julija priredimo piknik na Baumgartnerjevi I armi v bližini West Middlesex.) Vsi, ki pridete U drygth ni imajo Dopis iz mesteca, kjer mišljen. > Woodward, Iowa^—Dne osmega junija je devetdeset delavcev defalo brez plačila. Postavili so namreč kolibo brez oken, ISO čevljev dolgo in petdeset široko v enem dnevu. Prostora je za petnajst sto Ijpdl, kl hodijo poslušat nekega misljonarjat kateri jim laže o večneni veselju nekje nad zvezdami. Pred kratkim so si neke vrste "hollrolar-ji" izbrali kurjo prodajalno za opravljanje njih giuposti vsak večer. Ti duševni reveži tako kričijo, kakor bi jih ti«čal za vrat. Ako se jih bog kmalu ne U«mili ter naredi konec, se je baft, da celo mestece zdivja. Imamo že pet cerkva in vsaka liha svojega edinozveličavnega boga. Mahjka še kktoliške cerkve, ki bi posekala vse drugo s svojim staroveškim pompom. Pravijo, da 1© samo en bog. Kako je tedaj mogoče, da je toliko ver, o katerih trdi vsaka zase, da je, prava. Zakaj vsemogočni bog ae poseže vmes in pokate svoje sposobnosti. Zakaj dopušča, da vsak kravji pa stir opravlja posel v njegovem Imenu? V take namene imajo tudi reveži denar. Toda kadar pride delavski govornik, ki govori prid vsega delavstva, takrat se poslušalci kar nekam poskrijejo. Le tupatam še divja kateri s svb-Jlm avtomobilom mimo govorniške platforme in trobi z avtomobilskim rpgom z jasnim namenom, da moti. Toga so naj bolj sposobni pristni stoprocent neži. Citala sem zadnjič poročilo o svobodomiselnih govornikih med katerimi je bila tudi šen-ska, ki Je pozlvala^matere, na drže svoje otroke proč od cerkve. Dokler se človek boji boga. pekla In hudiča, toliko Čaaa ne more biti svoboden. Vzlic temu, da čitamo neštetokrat enako čtlvo, se nekaterih ne pri me, kakor bi metal bob ob steno Kar so jim v mladosti v glavo zabili, to se jih drži. Zadnje Čaae se duhovščina vso napetostjo zaletava v zadeve zavednih in svobodomiselnih ljudi.- Jtljijb temu se najdejo taki, kl pravijo, naj duhovščino pustimo pri miru. Ako ja temu tako, da imajo tako radi mir zakaj potem duhovni in njih pristaši ne atore tega? Ako ao K ris tov! namestniki, naj ae rav na Jo po njegovih naukih ter Šil rijo ljubezen med ljudmi, nikar pa delati sovraštva in razdora med tistimi, ki ao sa še toliko zavedli, da ao ae otreall humbu ga. Zakaj bi se človek bal trpljenja. kp Je te mrtev? In ako hI naa res peklenšček pražil, aa, mrtev človek nlčeaar ne občdt Pustimo to veselje duhovščini In vragu, naj atraštjo s tako otročarija! Samo žalostno Ja, da ljudstvo še ne more tega otresti, selbin, pridite do starega naše- n»ka< Nekateri drugi pa trdijo, ga doma, tam vas bodo čakali je bil italijanskega ali por- dečki ter vas spremili na me- tugalskega izvora. Drugi pod- sto . Tisti, kl pa hočete sami na p|8alec je bil John Morton, ka- piknik, vzemite Franch street, terega glasovanje za- izjavo je potem pa naravnost po New bli0 odločilno za Pe^nsylVanijo, Castle road če« ve« hrib. Kol kajti izmed peterice pennsylvah- pridet* V dolino,, ?e cesta deli, skih delegatov sta bila dvš "za" na na Mercer, druga pa na Mid- jn dva "proti." Kakor v prejš- dlesex. Držite se na desno. njem slučaju tri narodnosti ga SCraj Je prva farma na desno ro- smatrajo za svojega: Švedi, Fin ko pri gasolinski postaji. Ne- ci in Danci, »vedi pa so pre- katerim je že znan od lanskega kosili druge pretendente s tem, eta, ko smo bili tudi na 4. julij s da so spominu John Mortona na našem pikniku, tam kjer je postavili spomenik ob priliki kegljišč* sedanje razstave v Philadelphiji. Vabimo vse naše prijatelje, od 8edmerice tujerodnih pod- da nas posetite. Zabava bo iz- pUalcev sta dvft prihajala z Ir-vrstna. Pekli bomo. tudi krom-| gkega, dva iz Angleškega in dva pir in zabavne tekme bodo na razpolago, tako da se boste lah-(o nasmejali. Igrala bo naša slovanska godba na pihala pod vodstvom rpjaka A. Peraa. Pri delavski dam v Far* ralla še pod streho. Pa. — Gradba Slo- Tu- baje potomca prednikov, ki niso prihajali iz Angleške ali Irske. William Paca, ki je radodarno posvetil svoje imetje in svoj vpliv za stvar revolucije in je postal governer Marylanda, je bil baje potomec češkega prišel- nji Fourth at July je ne le sto-petdcsetletniea Izjave neodvisnosti, marveč tudi stoletnica smrti dveh velikih Amerikancev. Skoraj vsi podpisalci so bili ljudje, ki so tedaj vživall veliko spoštovanje. Richard Henry ^ee, ki je predložil resolucijo o proglašen ju neodvisnosti, je bil eden izmed'tedanjih najboljših govornikov. Oni, ki je prvi glasoval za Izjavo neodvisnosti, je bil J os iah Bartlett. Bil Je kasneje prvi governer države New [fampslkjre. Omenili smo že, da možje, ki so podpisali izjavo, so bili kaj pogumni ljudje. Eden izmed najdrznejših pa je bit Lewis Morris iz New Yorka. Bil je pot sestnik velikih zemljišč in podpisal je, dasi so se ista nahajala v rokah sovražnika. Vsled tega je bila njegova grajščina opu stošena in družina mu je bila iz gnana. Soroden duh mu je bil Charles Carroll, pravnik, ki je živel v Carrolltonu. Baje mu je nekdo ifttgajivo pripomnil: "Ako vfee slabo pojde, vas angleški kralj nikdar ne najde; Carroll e tako navadno ime." CtftplliJ na to: /'Pa mu olajšam posel" \ n se je nato podpisal Charles Carroll of CarroHton—F.L.I.S. iz Velškega (Wales). Eden izmed Ircev, George Taylor, bil je izvirno reven hnigrant, ki je za svojo pot v Ameriko plačal z delom na ladji. Morda najzname- dite vsi v prosto naravo pod ko- nitejii tujerodec, ki je podpisal šate hraste! Poleti vsi radi gre- izjavo, je bil Robert Morris, k mo malo na deželo. To je iz-J gp je bil priselil z Angleškegd vr&tna prilika* se udeležijnol in je tukaj postal jako bogat, piknika vsi. Od Slovenskega Njegove finančne zmožnosti so doma bodo vozili posebni avto- jako pomagale stvari revolucije, mobili r se jih lahko poslužite. j QnI w g0 kedaj yideU p^ V slučaju, da bi bilo slabo tek izvirne Izjave neodvisnosti vreme, bomo pa imeli zabavo na so menda opazili, da prvi pod pondeljek dne 6. julija v našem pis, napisan z velikimi jasnim domu na Beachwood ave., «ače- in smelimi črkami, je podpis tek ob 10 uri pa do 11 zvečer, to Johna Hancocka, predsednika se naj upošteva, ako bi bilo sla- kontinentalnega kongresa. Isti »o vreme 4. julija. Program o- je bil igral že veliko ulogo voritve našega doma, bode «a- predrevolucijonarnih dogodkih ključen dna 15. julija, kdor še Ena izmed svrh britanskega poni dal svojega oglasa, naj stori hoda proti mestu Concord, kar o takoj, potem bode šla stvar v je privedlo do prve bitke revolu tisk. de vam priporočam za Slo- cije, je bila aretacija Johna venski delavski izobraževalni | Hancocka In Samuela Adamsa dom. — Frank Kramar, box 441, Farrell, Pa. ZAHVALA. P. O. | ki sta bila posebno slabo zapisar na pri britanski vladi. L; 1775 je bil Hancock1 izvoljen za predsednika kontinentalnega kongre sa. Samuel Adams je tudi igra veliko vlogo v uporu proti An gleški/ Ko je 1. 1776 angleška vlada poskušala pomiriti duhove s tem, da je izdala amnestijo bila Hancock in Samue H en r.v rita. Okla. — Člani društva št. 20 S. N. P. J. ae lepo zahvaljujemo glavnemu predsedniku S. N. P. J. za poslano nam stavkovno podporo v vsoti f 100.1 ata To je že druga stavkovna podpo- Adams edina ameriška patrijo-ra poslana za člane našega dru- ta, ki sts bila izvzeta. Samue štva od brata Vincenta Cainkar- Adams je bil kasneje trikrat go-ja, glavnega predsednika naše | verner drŽave Massachuaetts d (¿ne Slovenske narodne podporne jednoto. člani smo društva št. 2201 na štrajku le 16. mesec in v tem dolgem boju proti premogar- John Adams, ki je tudi podpisa izjavo, je bil drugi predsednik Združenih drŽav. Najslavnejši imeni izmed pod pisalcev sta brezdvomno Benja- _i. hjujj ŽARKOMET GloriJeseni momentij Kar smo v dnevih stopetd] letnice rojstva Združenih di ne smemo pozabiti, da so I svoji Izjavi neodvisnosti! taft kratytt med drugimi kri| mi, da jih je preveč odiral z ki. Očetje so bili ljudje in se dali odirati. Sinovi pa ne rečejo nič, so današnji kralji veliko v! oderuhi ko$ je bil George | Yes, George je bil "piker". Koliko časa bodo sinovi I čali? Ali počakajo dvestolet ce? Izjava neodvisnosti št. ll bila all right za očete. Stoov] je pa potrebna Izjava št. 2, ki I pove neodvisnost od kralje\| Wall streetu. Dvojsa «KkoMss zs ss- strsks .. ^ < i ••V .v,- *» , i Zakon o odškodninah za delavske nezgode v državi New York določa dvojno odškodnino za poškodbe nepostavno zaipo slenih otrok. Ta zakon je seda, v veljavi še dve leti in pol in se nanaša ne lena slučaje, kjer ne-postavnost zaposlenosti izvira iz starosti, marveč tudi ,na slučaje, ako mladi delavec nima dovoljenja za delo (working paper) ali je zaposlen za več ur, kot zakon dovoljuje, oziroma dela v poklicu, ki je prepovedan za nedorasle. Uveljavljanje tega zakona je imelo nekatere pomembne posledice. V neki veliki tovarni ki Je zaposlovala znatno število mladih oseb in ki je bila nadzor nikom delavskega departments znana kot nemarna prekršitelji-ca sakona o otroškem delu, so tekom enega samega tedna qd redili dvojno kompenzacijo štirih slučajih. To je delodajal ca prisililo, da je reorganizira ves obrat, tako da so danes zaposleni le otroci, ki imajo urad no dovoljenje, in so bili isti od stranjeni od vseh nevarnih strojev. Ta določba odškodninskega zakona je bržkone prisilila tud druge enake tovarne k spremembi svojega postopanja z ne doletnimi delavci. — F. L. I. S PRIPROST LEK PROTI OSLOVSKEMU KAdLJU. • • e skim baronom so nsm pošli Vsi mina Franklina in Thomasa Jef-prejšiijl prihranki. Od unije te fersona. Se za svojih šivih dni nismo dobili štiri tedne nobene je Benjamin Franklin slovel po podpore. Torej cenjeni bratje vsem svetu kot eden ismed naj-S. N. P. J., podpirajte vsak po večjih sodobnikov. Bil je ne le svoji moči sklad sa «tavkujoče uspešen obrtnik, marveč tudi ve-rddarje. Itk državnik in učenjak. Vsakdo Naš boj je obenem tudi vaš ve. da je bU Franklin oni, ki je boj. Se enkrat lepa hvala glav-| iznašel strelovod. Njemu je bi- nemu predsedniku, gl. odboru in celi 8. S.' P. J. sa izkazano nam pomoč. — John Rakeff, tajnik | društva št. 220. Ameriški fi- le poverili aestavo takega poba v Evropi za stvar revolucije. Thomaa Jefferson je bil avtor Izjave neodvisnosti. Dasi mu je bilo tedaj le 82 let, ao mu njegovi tovariši v kongresu vendar-1<- poverili sostavo takega pomembnega dokumenta. Poatal Je tretji predaednik Združenih diktator ogrnkih plače. Budapešta, 80. jun. — Jere-miah Smith. finančni ekspert is Bostona, kl je reorganiziral ogr-| držav in je bil najodličnejši apo-ake finance In te dni dokončal stol demokracije. Čudno nak avoje delo. je včeraj vrnil plačo IJučje je naneslo, da ata oba dveh let v vsoti $100.000 ogrski Thomaa Jefferaon in John Ad-1 vladi. Rekel je. da priznanje in| ama, umrla istega dne. dne 4 Strokovnjaki sedaj priporoča jo stari zanesljivi lek, sodin bi karbonat (sorfium bicarbonate) za lečenje oslovskega kašlja (whooping cough). Raziskave v laboratorjih dve brooklynskih bolnišnic so poka sale, da se v spremstvu skega kašlja razvijajo kisline, proti katerim se lahko deluje potom malrfi ponovnih doz pripro-stih alkaličnih soli, kot so bikar-bonat od sode, karbonat apnenca ali oksid magnezije. Poskusi z bolniki so bili ^sko uspešni. Bolniki, ki so ddbivall doze tokih soli, so ozdraveli. Preiskavs krvi otrok, ki imajo otroški kašelj, je dognala, Cenjeni Zarkomet! Čitam, ste Čikažani imeli velik "shov Iriieli ste humoristični — ali ko se že reče? — kongres, terega je vodil Božo iz Rii odzad pa je pritrkaval škof nanatura. Sem Čital. Bral tijdi, da je dobri Bog poslal liko ploho in točo nad kon* nike za "likof \ Moj sosed tul na farmah je bil zelo navdi Saj ni čuda. Dolg čas mu je. je hotel iti v Chicago z ženo .tremi otroci, da vidijo para in ves "show". Nekaj mu prekrižalo račun in ni šel. ali dva se je kislo držal, pot je pa rekel: "Eh, saj je vs Cul sem, da imajo naši kukli parado v soboto %zvečer. Nc bodo kri* in druge reči in mi pojdemo gledat. Saj je vseer Res je. Ribniški France. • e e Farmar ima koruzo. V kongresu si belijo glav kaj bi dali farmarjem za let nje glasove* Stara garda je rešila to vprašanje. Garda rekla: Farmar naj bo vesel, ima koruzo 1 ♦ • • „ Novica iz Pittsburgha. Za svoje požrtvovalno delovi nje in zvesto službo je nad Ivi dobil lepo kolajno od Kranjski slovenskega doma. Who's next — John Ban. e e e Collinwoodskemu Striglju. Iz Collinyvooda: Le štriglji štrigljaj, dragi moj Štrigel Strigljaj toliko časa, da izštri Ijaš vse do veselice in konferei ce na Waterloo, ki se je vrši ravno ob smrti zdaj rajnkeg Jakca. o e e "Naši" morajo moliti za ploh G. Trunk napiše vsak dan dv koloni, ne pove pa nič novegj ♦ » » Redki so. Neki esajist piše, da na mi jon zakoncev pride samo en dvojica, ki popolnoma soglai fizično in mentalno in o katg se lahko reče, da je srečna.J se pravi, da se glorijozen mono gamični zakon v milijon slučajil posreči samo enkrat. In mordi še tisto dva srečneža mislita, di bi bflo lahko boljše f | Zakon v današnjih razmersl oslov- je v najboljšem slučaju «eloslsl kompromis. e o • %v Španski blagoslov. V Španiji ao odkrili veliko u roto proti diktatorju. To je <*> kaz, da Spanci zelo ljubijo dik taturo. . I e o a Ali kaj agitiraš? Samuel Insull je rekel SS torju, da Amerika lahko izhaji brez tujezentskih agitatorjev -da jih sploh ni treba — da ^ odveč — in da bi jih treba v« poloviti in deportirati. Nato ja Šel pozdravit evropske ksrdina- le*.«.. — TLB. "Ljudje s plavim i lasi so v sp|ošnem štedljlvf In zvijačni; ljudje tomnih lam so navduši j i vi in domišljavi," pravi pisatelj n#-i * ... .. A . .koga znanstvenega mesečnika, prijateljstvo ogrskega naroda je J«di)» 1«« ob petdesetletnici j )f{ p* pravimo, da so ljudje, ki edins plača, ki jo zahteva. | !«Jave neodvisnost*. Zato letoš-' nim^frr plešasti e o o Tri vrstice na konca. ■ ifoančni mlniator v Perziji Ü bil umorjen. Perzijs Je v Perziji K. T. Ii Gospod, ki je ravno prtlj^ brivnice, je stopil na železnico in se tirinil ns ita» JT bsssno klop. "Veliko potrpitlji vih ovac gre v hlev." je voproatitov. "Resi" je odvrnil eoaed. H sebno, če # l Hind« jem položil jo je senator Copela ud. _ m indu ji spadajo le arijeke mu plemenu. — Opozicija! proti njim Izvira zaradi s jih temne polti. Washington, D. C. — Hindu j i ipadajo po etnologični razdelit\ plemen k arijskemu plemenu in popolnoma nepotrebno je, ako se na vprašanje gleda b tega stali iča, da se sprejme poseben za kon, ki podeli Hindujem držav Ijsnutvo. Ampak tu pošto j i raz sodba federalnega apelnega o-kroinega sodišča, ki pravi, rta se besedi "belopoltne osebe" tol mačita takd, kot se rabita v splo f ini rabi in ne po tolmačenju ct nologov. To je povzročilo, da je senator Copeland iz New Yorka f predlagal senatu, da osvoji za i Idjuček* po katerem postanejo [ Hinduji lahko smeriški državlja i ' Saliendra N. Ghose, tajnik L Ustanove za svobodo Indije in [ ki zagovarja Copelandovo predlogo, se je razgovarjal o tem vprašanju z Johnsonom iz Kalifornije, predsednikom senatnega odseka za ¡migracijske zade ve. Ghose pravi, da Hinduji, ki bo se odpovedali zvestobi do britske krone, izgube britsko podaništvo in se ne smejo več vrniti v Britanijo, 4n tako ostanejo brez domovine. Njegova družina bo ie deležna take uso de, pa tudi Američanke, ki so se poročile s Hinduji, so direktno prizadete zaradi tega, vprašanja. Ako Hindujem ni dovoljeno ameriško državljanstvo, teda; zapadejo tudi njih lastninske pravice, ki so si jih pridobili do zemljišč ali nepremične posesti v Kaliforniji, ker postave v tej državi pravijo, da ne'more postati lastnik zemlje oni, ki ne more postati ameriški državljan. Copelandova predloga le tolmači besedi "belopoltne osebe", kot sta povedani v Dillinghamo-vi imigracijski predlogi in tolmačem v leksikonu plemen in ljudstev. Po tem dokumentu spadajo med belopoltna plemena temnopolti Hinduji in druga ljudstva v Indiji, ker je njih govorica še bolj sorodna belopoltemu plemenu, kot njih fizični tip. V Ameriki je okoli tri tisoč Hindu jev. >? ?????.????? — .. , ;....... KOLIKO VESTE? Znanstvena vprašanja in edgovorL' (Izrežite in shrsnite, mords vam kdaj prav pride.) v/ 'H M T ? T f ? T T T 1. Zakaj se narede mehurji na opečeni koži? 2. Zakaj je v mestih večja megla kakor na deželi? Kako delajo kondenzirano mleko? Skušajte najprej sami najti odgovor na gornja vprašanja, nato pa čitajte sledeče odgovore: Kožni mehurji so delo na-ture, ki zaščiti delikatno meso M kožo za toliko časa, dokler n<' zraste nova koža. Cim koia zffori, se dvigne na mestu tenka mrena, pod katero odda kri vo-kno tekočino. Na ta način je ■Pečen* koža odstranjena z me-nato pa zraste nova koža pod mehurjem. 2 V mestih je navadno bolj m<'gl<-no zaradi tega, ker je tam dima in prahu v zraku. Sa-j« in prah sluii vodnim moleku- da se zbirajo okoli istega in naredi meglo. Na deželi, kjer i< manj prahu, nimajo molekule potrebne naslonitve in zato je km manj megleno. Mleko kondenzirajo s tem, da "Istranijo iz njega nekaj naivne vode, ki se nahaja v mle-ku- Voda mora izhlapeti. toda * dihanjem, ker to bi dalo mleku kuhan okus. Izhlapljenje * izvrši na ta način, da dene jo rnieko V vakuum (kjhr ni zrsks) in tam se voda lahko izkuha. ne tk bi jo treba razgreti. Nerd in modrijani ne škodujejo nikomur. Hamo aspel HM mezdna zahteva težakov v salemu predložena razsodišču. Podjetniki in delavci izberejo po enega razsodnika, oba pa tretjega. Salem, Masa. — Tukajšnji stavbinski težaki, ki so združeni z ostalimi stavbinskimi delavci, so zahtevo za 10-odstotno povišanje mezde predložili razsodišču, ki sestoji iz zastopnika podjetnikov in delavcev, oba pa izbereta tretjega razsodnika. Težaki prejemajo pe devetdeset centov ipezde na uro. Vrnili so se na delo in bodo počakali razsodbo. Zastavkali so dne 1. maja 1.1. prosveti železničarju priznanih 21,000 dolarjev ODŠKODnine. Nanj je padla živa električni žica. White Plains, N. Y. — Arthur J. Sweeney je delal na New York, New Haven in Hartford železnici, ko je nanj padla živa električna žica, po kateri je tekel močan električni tok. Ta ponesrečba mu je povzročila veliko oteklino, ki po izjavi zdravnikov ostane trajna. Glavobol ga muči od dneva ponesrečenja in zadržuje pri delu. Njegova oteklina je tako velika, da ne more zahajati na javne prostore. Sweeney je vložil odškod-nisko tožbo za $100,000. Porota mu je priznala $21,000. JPOLICAJ OBSTREUEN OD policajev. Chicago. — V pondeljek ponoči je bila lawndalska postaja, ki se nahaja nasproti glavnemu stanu S. N. P. J., telefoničifo obveščena, da nekdo krade gumijaste obroče z nekega avtomobila zadaj za hišo št. 1631 S. Lawndale ave. S postaje so. takoj odposlali na naznačeno mesto tri policaje. Istočasno je je bil obveščen o stvari detektivski oddelek policijskega narednika Lalowskija, ki je s svojim avtomobilom križaril na zapadni strani mesta. Lalowski je s svojimi detektivi prišel prej na lice mesta, kot policaji z lawn-dalske policijske postaje. Detektiv Frank Sheehan je stopil na vogalu 16. ceste z av tomobila ter je z revolverjem v roki previdno korakal proti na-značeni hiši, da zasači tatu. Med tem pa so prišli na lice mesta policaji z lawndalske postaje,- ki so zagledali pred seboj moškega z revolverjem v roki. Sheehan je bil namreč v civilni obleki. V prepričanju, da so zslo-tili nevarnega zločinca, so policaji otvorili ogenj nanj ter ga podrli na tla. Policaji pravijo, da so zaklicali: Stoj!, predno so začeli streljati, toda detektivi trdijo, da niso slišali nobenegS svarila. , a Sheehan, ki je star 26 let, leži sedaj v bolnici z nevarno rano v trebuhu in zdravniki se bojijo, da bo tej rani podlegel. Vse to pa je bilo povzročeno po pomoti. Tam nI bilo sploh no-benegs tatu, temveč je kaka razburljiva ženska najbrte videla strahove, ko je videla v mraku George Heslina, ki je ob tistem času zapeljal svoj avtomobil v garažo zadaj za svojo hišo. Zaplenili velik žganja"*! kotli Chicago. — V pondeljek je o-krajna policija napravila mat *tz-let' na staro Nadia farmo^v bližini križišča River in McDonald cest, ter se je po par urnem delu vrnila s šestimi jetniki in bo-getim plenom. Na farmi so namreč našli velik ln moderen žga-njarski kotliček, kakih 10,000 galon brozge in približno 100 ga-Ion žganja. "Zadnji teden je ista policija zasačila nek tovorni avtomobil, poln sladkorja. Sladkor seveda ni prepovedano blago in ga torej niao mogli zapleniti, toda jasno je bilo. ds farmarji v ta-moinji okolici v desetih letih ne bi mogli v svoji kavi in čaju po-vliti take »načine slsdkorjs. Policaj» so torej začeli bruhati okrog za žganjekuhi, in v pondeljek zvečer so slednjič nale- SENATOR BUTLER SE "ZANIMA" ZA VESTI O SACCU IN VANZETTIJU. Torej je izvedel, da sta Sacco in Vanzettl nedolžna. Boston, Masa. — William M. Butler, senator iz Massachu-settsa, je pis*l iz Washingto-na, da je "z zanimanjem čital" izrezek iz časnika, ki mu"je bi! dopoalan, in ki opisuje Sacco-Vanzettijevo zadevo. Na izrezku je bila opisana izpoved Ma-deirosa in zaprisežene izjave, ki jih navajajo zagovorniki Sacca in Vanzettija za novo obravnavo. v Odkar je senator Butler čital "z zanimanjem" izrezek in časnika, je torej izvedel, da močni dokazi govore, da sta Sacco in Vanzetti nedolžna. Torej kaj bo senator zdaj storil ? . " NEDOLŽNA BROŠURA JE UJEZILA POLICAJ Ef* Ne marajo videti svoje Isstne * brutalnosti v slikah. Passaic, N. J. — Policaje je strašno razjezila brošura, ki kaže dogodke ob času stavke v podobah. Ko so zagledali brošu-rico, so postali rdeči jeze kot kuhani raki. Brošura se nazivlje "Hell in New Jersey." Policaj, ki ima številko 74, se je takto raztogotll, ko je zagledal, da jo prodaja Anthony Gallo, da je planil nanj in ga udaril. Tsko je dokumentiral policijsko izobrazbo. Pobral mu je vse brošurice ln odnesel. Ker policaji nimajo še pravice po postavah Združenih državi da na svojo pest in brez sodnijskega odloka konfiscirajo lastnino, je policaj izvršil dejanje, kateremu pravijo tatvina, ako ga izvrši navaden človek, ki ne nosi policijske zvezde. Čikftika glodaliiča Paul Ash v španskem. V gledališču Oriental pred sta vi ja j o prihodnji teden špan sko godbeno veseloigro "See Se-norlta!" Prlčetek je prihodnji pondeljek. To Je veseljaška predstava iz Madrida. K njegovi bandi je pridanih še nekaj novih igralcev, tako da bo godbe-nI ensembel popolnejši. Za prihodnji teden pripravljajo v tem gledališču tudi slike s Španskega, a drama na filmu bo "Ran son's Folly" z Richardom Bar-thelmessom. Vzet» je Iz povesti Iz leta osemdesetega, in sicer so slike z zapada. "La Boheme" v Rooseveltu. Dne 5. julija prične Roosevel tovo gledališče predstavljsti sliko "La Boheme", ki Je vzeta iz slovite operh. Ljubitelji dobre slike ih še bolj pa dobre glasbe Imajo priliko videti to veliko o-pero na platnuv V glavni vlogi (Miml) bo igrala Lilian Glsh. Predstavljala bo siroto is latin skegs četrta pariškega mesta Sliko je Izdelala Metro Goldwin Mayer korporacija in je nekaj največjega v sedanjem času. Komična drama v McVIckeren. Prihodnji teden prično v Mc-Vickersovem gledališču pred stavljati komično dramo 'Tke Cat's Pajamas", v ksteri glavnem nastopa Theodore Roberts, ki Je znan iz prejšnjih Časov vsled svojegs uspehe v komičnih slikah. V sliki bo tudi Betti Bronson, Rlcardo Cortez in nova francoska igralka Ariel-te MarcheU. Sliko je izdelala Paramountova družba. V gledališču bo prihodnji teden tudi i£-brsn variete. Take a chance!" Predstava 'Take a chance" je bila pretočeni teden vprizorjena v gledališču "Chicago", prlhod- Smrtna kopa. Po dolgem bole-hanju je preminul v Ljubljani Franjo Robida, aodni oficijal. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrl dne 19. t. m. Martin Jenko. Pokojnik je bil dolgih 41 let v službi ugledne tvrdke Viktor Jtohrmann. Bled brez fraku. Za svetovnimi letovišči koraka tudi Bled. Kot prvi v Jugoslaviji prične še te dni s impregpiranjem cest s posebnim oljem Impregnolom. Za letos nameravajo to lzveatl na najbolj prometnih cestah, na Ljubljanski ini Vidovdanaki cesti ter na Aleksandrovem šetali-šču. S tem bo odstranjena največja nadloga, kl jo občutij^ letovišča s velikanskim avtomobilskim prometom, ker ne bo prahu. Tako bo Bled ohranil svoj sloves kot letovišče in upamo, da se gostje, ki so se sedaj Ble-da izogibali, zopet povrnejo. Umrli v Ljubljani. Pavla Bol-ta, babica in branjevka, 42 let; Vera Pahor, hči gled. plesalke,' 4 mes., Anton Virant, trgovski poslovodja, 69 let; Matija Gre-gorlč, bivši hlapec, 68 let; Helena Vavpotlč, uiitkariea, 70 let; Marija Novak, zaaebnica, 56 let; Ivan KlopČIČ, žel. uradnik, 26 let; Matija Stergar, bivši užitelj, 81 let; Josip Peče, železniški pro-govnl čuvaj v p., 45 let; FraiH čiika Bregir, žena postreŠČeka, 63 let; Ana Sabec, zasebnica, 66 let; Jože Cerk, davčni upravitelj v pok., 77 let; Marija Lavrič, zasebnica. 83 let; Matija MirtlČ, bivši hlapec, 74 let; Marko An-drejka, šol. učenec, 9 in pol leta; Andrej Jtovjak, čevljarski vajenec, 21 let; Krlsto Robič, lastnik avtotakse, 38 let; Marija Roj-šek, zasebnica, 84 let; Matevft Zupan trgovski potnik, 66 let; Jernej Glavnik, obč. ubog., 66 let; Josip Jerom, oficijant v pok., 6S let; Milica Andrejka, gimn., 18 in pol leta. « ' Beda trboveljskih rudsrjev še ni prlklpela do vrhunca, ker ni opažati, da bi se položaj pri rud niku bistveno spremenil. Na zadnji rudaeski konferenci v Ljubljani so sprožili delavski zaupniki predlog, da bi TPD prispevala v izseljeniški fond, ki bi se uporabljal le v tem slučaju, čs bi se hoteli rudsrjl povrniti is inozemstva. V to svrho naj bi se izdelali seznami, v katerih bi bi-lo razvidno, koliko rudarjev se namerava izseliti. Govori ee, da je okoli 600 delavcev, ki se hočejo izseliti v Francijo. JCer pa so ti delavci skoraj sami redu clrani, ne bo z njihovo izselitvi jo veliko pomagano. Delavstvo pri rudniku bo še vedno slabo zssluiilo, ker delajo dvetretjln sko in poleg tega še praznujejo. TPD po njenih izjavah nikakor ne more izboijieti elceistenčnegs stanja svojih delavcev drugače, kakor če se prostovoljno Javi določeno itevilo zapoalenega delav stva, kt bi se hotelo izseliti. Za-služek bi bil za preoetale večji, ker bi delali vee mesec brc/, praznikov. Kakor je znano, so se delsvci pri rudniku v svoji soli-darnosti sami izrekli za dvotretjinsko delo, samo da ne bi druž be nadaljevala z redukcijami. Delavstvo je s tem pokazalo velikodušnost v svojem ravnanju. Smrtna kane. V Ormožu je u-mrl Bogomir Filipčič. — Dne 16. Jun. je po kratki bolezni v Mostah pri Ljubljani umrl trgovec ln posestnik Frsn Jane. Otrok brez rok. V slavonskem eelu Donje Predi jevo ima seljak Anton Kolarlč štiriletnega deč-ka, ki je trii rqjet> brez rok. Kar bi moral "narediti z rokami, to dela z nogami. Tudi hrani se nogami, prijemajoč žlioo ali Sašo kakor z roko. Tudi svira z-no gami na malo harmoniko. Sicer fantek dobro razvit ter tudi da ga bo zadržal. Nato sta ae spoprijela in valjala po tleh. Oče je kmalu vstal In Šel s i>omočjo hčerke v drugo sobo, kjer je še nekaj časa govoril, a se kmalu zgrudil ln umrl. Ker so bili zdravniki mnenja, da je umrl vsled zadušenja, Je bU sin aretiran ln oddan v zapor, i>ozneje pa izpuščen. Sedaj se je njegova nedolžnost izkazala in je bil pri sodni obravnavi oprdičen. Očeta je vsled zavžltega alkohola in razburjanja zadela arčna kap. / Krvav pretep. 34 letni drvar Anton Lešnik Iz Ribnice na Pohorju je bil 13. jun. na žegna-nju pri Sv. Antonu na Pohorju. Na poti domov se je ustavil v gostilni Rok na "glažuti". Med popivanjem je došlo do prepira in pretepa, v katerem jo dotyl Lešnik zabodljaj z nožem v prsa in pljuča, enega pa v desno nogo. Prva rana je zelo teškega značaja. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. IZ PRIMORJA. Izseljevanje. L j vid je se selijo na vse strani. Izseljevanje je združeno z velikimi težlfočaml in marsikdo se kesa^da se je izselil, ker ni našel na novi grudi onega, kar je pričakoval. Vnela se je v Prlmorju polemika glede izzeljevanja. Gotovo je, da so rasne pritožbe opravičene, naj brže pa se dobi tudi takega Izseljenca, kl pretirava. Vrne se tudi kdo ves razočaran, Ljudje so različni, eni so bolj pridni, drugi manj, eni se lažjo prilagodijo novim razmeram, drugI tež Je, eni imajo srečo, druge spremlja nesreča povsod. Zani mlvo je, da v polemiki v "Bdi* nosti" kliče člankar izseljencem: "Nikar, v Ameriko, Francijo ali AVstralljol Kdor ne more ostati doma, kdor Je primoran se izseliti, naj .išče dela In zaslužka bližnji državi, V Jugoslaviji: južni Srbiji ln Bosni!" JAVNA GOVORNICA Glasovi Kanov S. N. P. I. Ia čitateljev "Prosveta». premišljajo, kako bi mogli še več izžcipati iz delavstva. Rekel sem, da je delodajalcu vseeno, kake ver« je delavec. Zato pa delodajalec plača vsakega verskega poneumnjevalca delavcev, ki uči, naj bodo pokorni, saj bodo na onem svetu dobili plačilo. Ti poneumnjevalci so duhovščina, ki je dosledno v službi mogotcev in delavskih izkoriščevalcev. Glavni smoter duhovščine je, da drži delavako judstvo proč od napredka in seznanja. Torej nam Je duhovščina ravnotako—ako ne Še bolj—škodljiva kakor delodaja-ec sam. Ko človek razmišlja, spozna, da slepltolji z Vero opravljajo najbolj Škodljivo delo za pro-cvlt človeške družbe. Ne samo. da duhovščina nič praktičnega ne producirá, kar bi ljudstvu koristilo, temveč tudi zavaja in sle-rt, Pri nji nI morale, ker če bi bil«, bi jih bilo sram vse žlvlje-nje prebiti brez poštenega dela. Kaka le more biti zavest duhovnika na smrtni postelji, ko se izprašuje, za koga je šive),* Cisto zase, za svojo sebičnost je slepil ljudi, klanjal se je pred mallkl, v katere nI verjpl, lagal Je vsemu svetu In še samemu sebi vse življenje! Ce duhovnik premisli svoje življenje ns smrt nI postelji, Ima tako teiko smrt kakoršne ne more imeti noben deis vee. Sram ga mora hiti samega sebe v zadnji url živi Jon |a, NI kriv •posameznik, kriva je vsa družba, kl vzgaja taka hi nevščino, kriv je ves državni red, ki sloni na gnili krščanski morali. V tej "morali" se šopi rita laž In Izdajalstvo, nečlmur-nest in napuh sta kronana z llš-pom, kakor je bilo ob evharlstUV nem kongresu v Chicagu. Pri vsem zlatu, draguljih, svili in baržunu, s katerim se je šemlla katoliška duhovščina zadnji te-den v Chicagu. Je stradalo tisoče Čikaških beračev. To ni morala, to je gnjusoba in opravičen sram bi moral obiti ¿redvsem duhovščino, kl ves ta mallko-valski pornp poveličuje. Ob nedeljnh vpijejo s leče nad delavstvom, da je postalo brez-versko. Da, postalo je In postalo bo do zadnjega. Taka morala. v kateri delavec ne najde dru gega kot krivjco, mora vzeti do* lavcu vero, mora ga pridobiti da misli saip in to, kar mu zdrav razum veleva, ne pa to, kar mu vtepa v glavo leni ponsumnje-valeč. Se bomo imeli suženjstvo, in sicer tako kakoršno občutimo danes, kajti večina Je še zaslepljena. Morala pasje ponišnost in klečeptaitvi le ni Iztrebljena Iz večine čioveitva. Dokler vsa, večina ns bo prežeta z duhom pravice in unakepravnostl za vse ljudi, kl hočejo delati dobro za človeško družbo, toliko časa ne bomo rešeni suženjstva. Da olajšamo življenje, moramo de lavcl Iskati zavetja v politični ln gospodarski orgsnlzaclji. Doseči moramo premoč v lastni organizaciji ln se ne smsmo organi ziratl na narodnost, polt in prs pričanje med članstvom organi zacljs, Vse mora vezati samo ena zavest, ta Je osvoboditev is pod mezdnega sušenJstvs. močno delavsko organizacijo bo zSUen smrten udarec vsem po-neumnjevalcem in navihancem ki hočejo slepiti s posmrtnim življenjem. Delavec, ne boj se. Bori se sa pravico in agltlraj zanjo. Poštenost in zdrav razum naj ti bosta vodnika v življenju. Ne posne. maj duhovščine, ki vse svoje živ Ijenjc sebično posveti samo sebi, temvaC delaj za vse človeštvo, za svobodo človeškega rodu, Apeliraj na zdrav rasum in ugitiraj k organiziranju, ker to vence, da se odzovejo bratskemu pozivti in pridejo na piknik« Vsi dobrodošli. — Odbor. £tlri t oaebe ubite S Tarape. Fla. — V neki mali hišici nedaleč od trgovskega de-a mMta so bile v pondeljek zgodaj zjutraj iped spanjem ubite s sekiro štiri osebe, ln sicer mrs. Adeline Rowell, stara 102 leti; njen sin Bee Rowell, 46 let star; njegova nečakinja Lena Rowell, ts let, ln C. H. Alexander, kl i» bil tam na stanovanju. Oblasti so v zvezi s tem umorom aretiralo tri moške ln eno ženska» R AZPIS SLUŽBE V GL. URADU & N. P. J. W • Uptown". Prwl.Uv. ft^ ^ ^ ^ 33 letnf posestnikov sin iz Vera* je bil obdolien, da Je zakrivil smrt svojega očeta. Neko nede- daltfču "Uptown nekak razkošen varíete, hrana xa oči« ne toliko za uho. Je mister! jozen program In acenerljs bolj razkošna, kot si jo more človek domišljati. < Nekoliko deliričen finančnik: "Poet reža ka, koliko ste že rekli, da je moja temperatura'' Postrežnlea: **10l, gospod." Finsn/nlk : "Dobro, ko bo po-aa 101H — >e predajte." Razlike med delavcem la delo-„ dajalcem. Cardlff Mirte, Utah—Narava Je preskrbela živež vsemu človeškemu rodu. Ta je dobil /a dosti, oni premalo zato, ker sta dva razreda v človeškem rodu ne pa zato, ker je mogoče nara va dala premalo. Razred tvori ta delavec 1n delodajalec. Dela vee, brez katerega nI produkcije živeža, ki ga daja narava, je ti stl, ki dobi premalo; delodajalec, ki si lasti pravico razdeljevanja dela, pa dobi preveč, Delodajaleo ne viiva teh pri vilegijev, ker je mogoče bol moder in visoko naobraien. Ce bi bil to, bi ne preneael lenarje nje skozi vse svoje Življenje in bi se ne redil ob potu drugih lju di. Delodajalec prejema zato vse dobrote, ker je delavec do nevednosti predober, da pusti iz-koriščevalstvo. Tako on, ki pro-ducira, dobi samo drObtlne <>< bogastva. . Tsko je ie bilo dolgo vrsto let In Uko Je še vedno ter ie bo dasi ne ravno tako kakor danes in v preteklih časih. Oblike |z koriščenja se izpremlnjajo, Izkoriščanje pa ostane, pa naj se človeštvo baha s še tako svetlo enskopravnostjo. Modernemu mezdnemu delavcu se morda smili suženj, ki so gs v preteklosti s bičem gonili za delom Sam sebi se ne smili, dasi je nje- I. govo trpljenje poleg neutrudlji- J« najboljša M do -vobodltve vega stroja revnotako hudo, ako delavstva. Ne dopuetl, da bi du-ne še hujše. Spremenilo se je hovščlna raznih ver in sekt vpil-toliko, da danes ne gonijo več V*,JI človeški rszvoj, ker ona ljudi z bičem na delo, temveč «rudi. ¿s zavede človeštvo na-jih na pretkan način vprefejo, *aj v srednjeveško mračnjaštvo, da sami Uiče ze d«*lom in si radi Delsvstvo mora podpirati svo-vsiljevanja škodujejo sami sebi | je lastno časopisje. Is svojih listov se veliko nsuči. Is svojega časopisja (udi spozns, zakaj je Pri uredništvu Prosveta bo dne 1. julija 1.1. izpraznjeno mesto pomoinega urednika. IšČese torej oseba, kl ima veselje in /možnosti sa uradniški posel. Priglasiti se je trebs pismeno in navesti kvalifikacije najkasneje do 14. julija 11. Služba js stalna ln so do nje upravičeni le redni člani jednote. Glede plače In drugih pogojev se dobi Informacije v pravilih pod naalovomt Pragmatlka ss uiluibence B. N. P. J." Vincent Cainkar, prsds. SNPJ. 1'GODNA PRODAJA,—Proda se dve nadstropna, is opeke ildana hiša. Opremljene vse sobe z posteljami In vsem potrebnim za posamezne soba. Prinala $L>oo dobička mesečno. Za ceno pokličite telefonlčnot Lawndale 0918,—(Adv.) ŽENITVENA PONUDBA. Fant, star 39 let, se iell niti z slovenskim dekletom ali vdovo srednje starosti v svrko ženltve. Če je le mogoče, ielim, da se priloži slika, katero vrnem ns zahtevo. Pisma naj ss naslove na naslov: "Fant," 8867 So. Uwndale ave., Chicago, Hl. —(Adv,) lifs4ii iifill^a pft m UpíhI ifcutoftl fvptfm* l'ravlM » Im» «Ulf »r«»l »tmahl M SSSe* ewtanwj», paar es IHN**! to*» SUT S, MwimUI> AV»., Ofetose* IS.— (MM I jo popoldas Je prišel njegov o-če nekoliko napi t domov In vprašal sina ali Je bil pri maši Ko mu Je ta odgovorit, da ni bil pri maši. pač pa pri popoldansk službi božji, ee je oče Uko rez «rdll, da ga je udaril z roko po glavi. Ko Je oče drugič roko dvignN, me je sla rekel, de ne ko vrnil na ¿Mačeh. , Včasih so delodajalci ie imeli neprilike z delavstvom radi narodnosti is vere. Danee niti na to ne dajo nič. Vsakega enako Izkoriščajo In se prav nič ne ozira jo na narodnost in vsro nu» • ne mišiee eo glavno. Najeti* m>*j? riuiabnike, ki Studfe»*" kako bo mogoče Udje izkoristiti mezdne soin je, sami ps opre v • I Jejo- edino delavstvo ie danes suženjsko.— Frank K roll. Pikali za hrvaiko slrotliče. 'Chicago, IN. — Odbor Udruge za itoduplranje Hrv. sirotlšU v I fee I taitetú vabi Slovenes In Slovenk*, ds se udelrti jo piknika v De« Itainesu, kl se bo vršil dne 4. julija. Vlak! odpeljejo s NAftl ZASTOPNIKI* l)ml I^itlt^ii^il po Pennsylvanljl in bo v meseca julija sblakal tudi veaske naselbine v driavaki In West Virginia. V{ iell, da mu člani la drugI rojaki gredo na roke ln pomagaja pri agitaciji sa Prsavsia Ur ari prodaji knjig Kajiievas mstiee H. N. P. J. Oa ja upravičen aa» hirati NOVK naročnike la kalek-ufl zaostalo navalaiaa ad aaiik Starih naročnikov Ur Js paaMa-ičen v vseh osirlh tlksjočlk aa PltteveU. Brst Thom Cellk ka v kratkem odie! proti sspada In be ehisksl rojake In člsns fl. N. 1. v dr-is vi Wyomlng la lamkaJiiOl okolici. IsU žetima, da ai aata-čKe pri n jema Praavaia la si nabavile dobrih la foMwík knjig, kl Jih prodaja sa KnJMavaa Matico H. N. P. J. Bral Anton Jankovi! ka oblekel člsne In rojake v Osvstea-du In okolici. Ur v bližnjih »a-eilh Ctevelaada. Našim aaraC-sikom Is dragim rajakaai ga njegs Proeveta In kajiga. / * Nmtiih« pripotofasio neiim naročnikom, keUriai aa asdaj prve dni meneen julija 1988 pa-lekla naročnlas, da In dragim pe, da aa dnevnik PresveU Ur al Jo knjig od Kajiievas M. N. P. J. Ts lahka slariU a tem. da ponivnaU aaraMai pti društvenih ujalkik. ki as aa« saoUpalkl, ali pa pri drugih ga» ■Upnikih, kl eo puhlillial ▼ ia svrko. Lahko tudi ravnost upravnlMvn IleU aiae. ftoe I. julija 1988 ka od Kar Je 1'reeveU nik. Kol vsak list, kl deUvske Interese, Js lisi Prosveta svoje 10 apeliramo sa ras. dB praato- 9 deselle!alea PreavsU a M, la vlU _ ds JI pruohiu NOVIH aaraiaš-kov In jI s tem «trdita afsaa bel |ie iHkUčneat PHILIP ooomA, H fi Abt« Paul Starron: Potijo« ígraM 1. JUlIJA. " Solnce Je prehodilo ie voč kakor polovico svpje poti, in njih voz je drdral a pobočja hitreje, nego je hotel. Voz ao vlekli itirje voli in kobila, njeno Žrebe pa je kakor noro tekalo ob vozu in okoli njega. Voz je bil poln kovčegov, vreč in velikih zavojev poslikanega platna, na vrhu te piramide pa je sedel s goepo-dična, oblečena napol gosposki, napol lcmetiiki. Mlad človek, čegar obraz je obetal prav tako veliko, kakor je njegova obleka obetala jako malo, je koračil ob vozu. Na obrazu je imel prilepljen velik obliž, ki mu je zakrival eno oko In pol lica, na rami pa je nosil veliko puško. Nastrelll je mnogo loj in ksvk. ki si jih ja obesil kakor lirok trsk preko ,prs. Tudi pi-ftče in mlsds raca sta mu visela na koncu traku, ker ju je bil menda ujel na svojem lovu spotoma. Namesto klobuka je nosil nočno čepico, ovito s podve-zsmi nogsvic rsznih bsrv. To pokrivslo nsj bi mends pred-sta vi j slo turban, ki ni bil fte po* vsem gotov. Suknja mu ja bila siva halja, prepasana z usnjenim jermenom, za katerim js ti- čsl meč, ki je bil tako dolg, ds peč ni bil uporsbljlv. Njegove hlače «o bile sešite z nogavicami; take hlače nosijo komedijant je, kadar predetavljajo kakega junaka starega veka, namesto Čevljev pa je nosil antične, preko členkov oblatene sandale. Starejši, nekoliko bolje, a tudi zelo slabo oblečen mož je stopal ob njem. Na hrbtu je nosil kontrabas in ker je korakal sklonjeno, je bil oddaleč podoben žel-vi, ki hodi po zadnjih dveh nogah. V v : Karavana je prišla mimo krčme "Pri srni". Prod vrati se je zbralo nekaj meščanov, čes-titih gospodov. Novost sprevoda In hrup paglavcev, ki so se kričeč gnetli okoli voza, je vzbudila njih pozornost. Ls Reppi-niere, policijski poročnik, je stopil iz družbe in z ursdnim qbrs-zom vprsšsl, kskine vrste ljudje so potniki. Mlsdi mož je odgovoril, ne ds bi se doteknil svojega turbana, kajti z eno roko je držal puško, z drugo pa mečevo -nožnico, da gs ni tolkls po nogi, da so Frsn-cozi po rojstvu in komodijantje po poklicu, da je njegovo gledališko ime Destin in ime starega tovariša la Eanctme, gospodično, ki sodi kakor valeča koklja na bagaži, pa da se imenuje la Cevema. La Rappiniere je bil takrat saljipsc mesU Msns, zato je vprašal mladeniča, obetoja li vsa igralska družbs samo iz treh •'Naša družba," je odvrnil mladenič, "Je prav tako popolna, kakor družba princa oranijskega ali vojvode epernonskega. Toda zaradi nesreče, ki nas je zadela 'V Toursu, kjer je naš vratar nekega tepčastega vojaka pro-vioclalnega intendanta ubil, smo bili prisiljeni, napol goli in v takem stanju, kakor nas tu vidite, pobegniti«" "Ogenj sv. Antona naj jih vse požge!" je dejala krčmarica, ki je ljubila teater bolj kbt vse pridige in molitve. "Vojaki so torej krivi, da ne bomo gledali komedije!" "Lafeko bi vam zaigrali," je dejal dUri komedijant, "samo če bi imeli ključe do svojih kovče-gov. Pripravljeni smo, da zabavamo gospodo tega mesta štiri sli pet dni." Ta odgovor je poslušalce jako zadovoljil, in la Rappiniere je ponudil, da posodi la Caverni staro; krilo svoje žene, krčmari-, ca pa je ponudila Destinu ln Ja Rancunu dva tri pare oblek, ki so bila pri ajl zastavljene. (Dal M "Recite mu, da eta onidve goepe is hišo Selva," mu js naročila Noemi. Don Klemente je pristopil In v svoji devi-. ško preprosti duši zardeval, ds pozns Jesnnine doživljaje, ne ds bi ons vedela za to, kakor bi bil zardeval radi kake prevare. Zamenjal je Noemi, ki mu je prva stopila nasproti, za gospo Dessslle. Visoka, vitka, elegantna je Noemi izborao predstavljala zapeljivko; a kazala ni več nego petindvajset let in toraj po tej strani ni mogla ona biti ženska, katere usodo mu js bil pripovedovsl Benedetto. Tods benediktinec ni znsl delstl takih računov. Noemi bi se bila rada kar najhitreje prepričala, ali je brat Anton njeno naročilo dobro isvršil. "Dober dsa, oče," je rekla s svojim lepim ' glasom, k! gs js tuji naglas delal še bolj ljubkega. "Videli smo se sinoči. Vi ste odhsjsli is vile Selvs." Don Klemente js prsv nsrshlo pokimsl z glsvo. V resnici gs js Kosmi sinoči komsj vi-dsls. Vendsr je njegovs lepota napravila nanjo tako globok vtis, da se ji je zdele, Če JM to bil res gospod Msironi, Jesnnias strast zelo rasumljivs. V zsvsstl Isstne sveže mlsdostl jI ni prišlo niti ns mlssl, ds bi bil pster njenih pstindvsjset let zsmsnjsl zs Jesnnlnlh dvsfn-trideset. Jeanne je medtem razmišljala, kako bi izkoristila svojo slabost. "Sinoči vsju niso pričakovali/' je rekel don Klemente gospodični Noemi. "Vi prihajate z Beneikegs?" Z Beneškega? Noemi se je vidoms čudils. "Gospodo Selvs so /ni povedsll," je dosts-vll pster, "ds stanujete na BeneČanskem," Tedaj je Noemi rasumela, nasmehnila se je, odgovorila jo s enosložnico, kl nl bils ne "ds". ne "nT, in tudi ssms pomislilo, ksko bi , izkoristilo slučaj, kako bi se s pomočjo tega dvoumja pripravila sa poeoben razgovor z don s Klementom, da bi ga poučile, če bi bilo treba. Zdelo se ji je tudi zabavno, pogovarjati se s um lepim redovnikom, dočim jo Je on imel sa Jeenne. Opozorilo je s pogledom svojo tovori-Šico, ki Je v zsdregi gledsls zdsj njo zdsj re-dovnlks, razumela njegovo zmoto in ni vedela, ali nsj molči, ali govori. "Moja prijateljica," je rekla Noemi, "seveda že pozna samostan Santa Scolastlca. Jas pa nisem bils ie nikoli v njem." Nato se je obrnila k Jeanne: "Ce bo oče tako dober, da me apremi," Je rekla, "mislim, da lahko ostaneš tu, ker ae ne počutil dobro." * Jeanne je tako urno privolila, da je Noemi podvomila, nima II kakega akrivnega načrta, ter se vpraAala, ali ne napravi a tem velikega pogreika. Vsekakor je zdaj bilo prepozno. Don Klemente. nič kaj aadovoljen, da hI moral spremijsti samo eno damo, Je predlagal, da počakajo. Morebiti se bo druga dama počutila kmalu bolje Jeanne Je protestirala. Ne, nl Je treba čakati, bila je zelo zadovoljna, da ostane. Ko sta iz prvega samostana preatopila v drugega. Je Noemi znova opomnila patru il-nočno aretanje. , "Imeli ste spremljevalca?" je rekla ter ae takoj zasramovala avoje igre, ker ni menihu takoj razjasnila zmote, v katero je zašel. Don Klemente je odvrnil akoro tepetaje: "Da, gospa, samostanskega vrtnarja." Oba sta bila rdeča v <»braz. a n lata ae pogledala. čutil je veok le svojo rdečico. "Ali veste, kdo sva medve?" j« povzela Noemi. Don Klemente je odgovoril, da miali, da ve. Gotovo «ta to onidve dami. kl ju Je pričakovala gospo Selva. Zdelo se mu je, da ju je gospa Selva Imenovala svojo sestro in gospo Dessslle. "Ah, zvedeli ste od moje sestre?" \ Pri teh Noemipih besedah don Klemente ni mogel zstreti vzkllks: "Torej niste vj gosps Dessslle?" Noemi je razumele, ds pster to ve. Torej je gotovo ukrenil vse potrebno; nenadno srečs-njs ni bilo mogoče. Oddshnils se je in njeno žensko srce je bilo, isnebivši se bojszni, polno rsdovednosti. Don Klemente jI j« govoril o stolpu, o sts-rodsvnem stebrovju, o slikah na presno zraven cerkvenih vrat, ona pa je mislila: kako bi ga pripravila do tega, da bi govoril o Maironiju? V svoji rszmišljenosti ga je prekinila, ko ji je razkazoval sprevod kamenitih menišičev, ter ga vprašala; ali prihajajo čestokrat v samostan sveta naveličane, razočarane-^uie, kl se želijo posvetiti Bogu. * - "Jaz sem protestsntks," je rekle. "To me zelo zsnlms." Don Klemente-Je uganil v svojem srcu, da jo to zelo zanima ne radi ,n j enega protestantiz-m a, temveč radi njenega prijateljstva z gospo Dessslle. "Čestokrat no," je odvrnil. "Včasih. Navadno si take duše izberejo raje druge rodove. Ah, vi ete protestsntks? Ali vsm ni morebiti zoprno stopiti v našo cerkev? Ne mislim v katoliško cerkev," Je dostavil smehoma ter zardel, "mislim v cerkev našegs samostana." In pripovsdovsl je o Angležu protestantu, kl se je zaljubil v svetega Benedikta, se večkrat dolgo mudil v Subiacu ter obiskal samostan Santa 8colastics in Sveto votlino. "To je čudolapa duša," je rekel. Toda Noemi se je hotela vrniti k prvemu predmetu, hotela Je vedeti, ali pride kdo kdaj v duhu pokore is sveta služit v samostan, ne da bi so preoblekel v redovnika. Odgovora ni dočakala, ker os je don Klemente, ko je videl stopiti v ssmostsn velikanskega meniha, opravičil, mu šel naproti, se vrnil k njej s svojim veličastnim tovarišem ter ji v don Leonu predstavi) vodnika, ki njega po obsežnosti in temeljitosti v učenosti neizmerno prekaša; nato se je v njeno veliko nezadovoljnost oddaljil. j Ko je Jeanne oetsla ssms, se je je znovs lotilo silovito utripanje. Bog, kako je zdaj ns-novo preživljala preteklost, kako je nanovo preživljala Pragllol- Ce je pomislila, da on pri-'hsjs In odhaja akozi tale vhod, po teh samostanih, kdo ve kolikokrat na dan, in da se je morala tako zflo spominjsti Praglle, one po usodi določene ure, islltc vode. opojnosti, stiskanja rolt na povratku pod kožuhasto odejo! Ce je pomislila, da je on prost in da je prosta tudi ona! Kakšna mrzlica, kakšna mrzlica! Brata Antona, ki ga je spočetka bilo nekam strah, da jo oatal takole sam s to gospo, ki se je zdelo, da ne more dihati, je kmalu nato osup-nllo njeno urno govorjenje in nenadna ploha njenih vprašanj. AU nima samostan vrta v bližini? — Da. čisto blizu, proti zapadu. Po sredi vodi ona aams stezica. — In kdo ga obdeluje? — Vrtnar. — Mled? Star?— Iz Su-biaca? Tujec? — Star. Iz Subiaca. — In nihče drugi? — Da, Benedetto. ->Benedetto? Kdo Je Benedetto? — Mladenič, iz ožje domovina petra za tujce. — Odkod je pater za tujce? —• Is B rese le. — ln U mladenič ae Imenuje Benedetto? — Vsi ga kličejo* Benedetto; aH Je to njegovo prsvo Ime. tegs brat Anton nI mogel povedati. — A kakšen človek je to? — To pa Že. to jI je brat Anton znal povedati. Sveto živi skoro bolj nego redovnik. Na licu ae mu pozna, da mora biti iz dobre rodbine, a stanuje kakor pes, živi le od kruha, sadja In zelišč, marsikatero noč*prebije v molitvi, večkrat celo zunaj na gori. Obdeluje zemljo in včsalh tudi študira v knjižnici s petrom za tujce. In njegovo arce, zlato srce! Tolikokrat je dal revežem še oni borni živet Iz ssmostsn«. — ln kje bi ga bik» sedaj »ogote videti? — Ej. gotovo ns vrtu. Brst Aaton Je domnevni, da škropi trte z raztopljeno modro gslico. ¿Dalje prihodnjič.) "Ali vi ste vendsr samo trije," je rekel nekdo iz družbe. Nsto je odgovoril ls Rsncune: "Jaz sam sem te igral vso komedijo in sem obenem predstavljal kralja, kraljico in poslanika. £adar pem igral kraljico, sem govoril s fistlom, kadar sem predstavljal poslanika, sem hohnjal, stoječ naproti kroni, 1*1 je ležala ns'stolu; ako pa sem delal kj-alja, sem sedel na stol, si poaadi) krono na glavo ter veličastno dvignil svoj glas... Torej le nič ne skrbite! Plačajte voznika, dovolite, da večerjamo in dajte nam obleke, pa vam zaigramo že nocoj; ali pa dovolite, da fi privežemo dušo in nato ležemo, ker danes smo napravili že dolgo pot." Predlog je bil sprejet, a šalji-vec la Rappiniere je dejal, da ni treba prav nobenih drugih oblek, kakor sukenj tistih dveh mladih gospodkov iz mesta, ki sedita pravkar v krčmi in kvarteta, mademoiselle de la Caver-ne pa da lahko v svoji narodni obleki predstavlja vse, kar zahteva komedija. Dogovorjeno, storjeno. Ko-medijantje so v psr minutah izpraznili dvoje troje čaš, se preobleki!, in družba, ki je medtem še narasla, se je komsj zbrsls v gorenji sobi, ko se je pojavi! izza dvignjene umazane rjuhe komedijant pestin: ležal je na slamnjači, na glavi je imel namesto krone cajnico, sh drgnil oči, kakor človek, ki se je pravkar prebudil, ter je v patetičnem tonu recitipral ulogo HerodeŽevo, ki začenja: ' "Prokleta ti pošast, ki rušiš moje spanje!" Obliž, ki mu je zskrivsl pol lica, ni bil nfkaka ovira, da se je izkazal izvrstnega igralca; mademoiselle je bila v ulogah Ma-riamne in Salome Čudovita, in la Rahcune je žel v vseh ostalih ulogah splošno priznanje. Drama se je bližala svojfemu koncu, ko se je vmešal hudič, ki nikoli ne-spi, ter je zaključil tragedijo, sicer ne s smrtjo Ma riamnino in z obupom Herodeže-vim, nego s par sjo udarci in klofutami, brcami in neltevil-nimi kletvicami. V trenotkii, ko ai pripovedujeta Herodež in Mariamme naj hujše resnice, sta namreč prišla mestna gospodka, ki so jima bi li pdbrali suknje, v samih hlačah in vsak Si svojim loparjem roki. Takoj lets opazila svoji suknji na Hei^odd&u in njegovem partnerju. ' "Ti pasjek, Čemu si dal mojo suknjo temu pajacu?" seje Vročekrvne jši med njima zadri na natakarja. Revež, ki je poznal sirov je odgovoril ponižno, da on ni storil. "Kdo pa, ti skopljenec?" je vprašal pretepač. Natakar se ni upal zatožiti la Rapplniera, toda ta, zavedajoč se, da je sirovaku kos, se je dvignil s stola in dejal: "Jaz sem to storil, kaj pa še-lite? "Vi ste oeel!" Je dejal oni in ga lopnil po glavi. La Rsppinlore, ki je bil vajen, da je prve udarce vedno sam dajal, je bil sdsj, ko je prvi u-darec prejel, od osuplosti kakor okamenel. Morda bi bila stvar s tem zaključena, ako bi njegov sluga, kl je bil togotnejši od nJega, ne planil na sirovaka ter mu pri-solll udarca s pestjo v sredo obraza, ostala udarce pa, kamolr so prileteli. LaN^appiniere gs je hkratu naskočil ctfkssdaj ter mu dsl točo klofut fcptiti, ksko je užs-Ijen. XT Sorodnik ubsprotnlks je zdaj planil od zadaj na la Rappiniere. da bi ga odtrgal od šrtve, nekdo drug je skočfl zopet na tega, še nekdo tretji na drugega, k on 5 no so akakali, mahali, pretepali, klofutali. brcali, preklinjali in kričali vai, ki so bili v eobl ter se Jo tepla vsa družba, oštirka pa je tulila, da jI polomijo vso pohištvo. Bržčas bi aa bili z nogami klopi, s pestmi in petami res pobili drug drugega. K aifči pa je na silni hrup pritekel amgistrato-voc ... in pretepači so končno od utrttjenoati «dnehall. Nato ao krvavo glav« umlli s mrzlo vodo. samenjali raztrga- ne suknje s novimi, nalepili nekaj obliiev, zašili nekaj ran, postavili klopi na prejšnji prostor — in nedolgo nato ni od vsega boja oetsJp nič drugega, kakor besni obrazi obeh strank. (Odlomek iz "Roman Comique".) /akj^ Usodni avtomobil Franca Ferdinanda. —- Pred .kratkim je naletel neki Spličan v Imotskem v Bosni na avtomobil, v katerem je postal žrtev atentatorja pokojni avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ta avtomobil ima sedaj tamošnjt podjetnik, ki prevaža z njim pošto iz Capline v Imotski. Avtomobil avstrijskegs prestolonaslednika je tipa Fiat s šestimi sedeži in svetlorjdeče pobarvan. Izdelan je zelo lepo in precizno, znotraj je obložen s finim usnjem, ki se je Še do danes ohranilo v zelo dohpem stanju. Se sedaj so na njem vidni sledovi bogatega gospodarja. Historija avta je dokaj čudna. Najprej je bil las* bosanske vlade, odnoeno vojaškega guvernerja za Bosno in Hercegovino, generala Potiorelia, ki se je vozil ž njim na reprezentančne prireditve. Ob prihodu Franca Ferdinanda v Sarajevo je bil avtomobil na razpolago prestolonasledniku. In psoda je hotela, da je v njem sklenit svoje življenje. Po atentatu je ostalo vozilo še nadalje last bosanskt deželne vlade, po osvobojenju pa ga je prevzel sarajevski narodni svet. Kmalu nato je postal njegov lpstnik tedanji pokrajinski namestnik in sedanji minister dr. Srškič, leta 1924 pa ga je kupil od njega njegov sedanji gospodar Ragib Kavara iz Capline, ki oskrbuje poštni promet med Ca-plino in Jmotskim. Mašinerija avtomobila je sedaj v izvrstnem stanju, zunanjost pa je nekoliko opraskana. Na avtomobilu se jasno vidi, da ni prizanesla atentatorska krogla niti njegovemu oklepu. Na železnem pokr&vu vrhu stroja pred volanom, se nahaja odprtina, ki je zakrpana, toda jasno priča, da je predrl oklep drobec bombe. To je bila Cabrinoviče-va bomba, katere košček je od-letel v avtomobil, ko je eksplodirala na pločniku. Sploh ima ta avto čudno preteklost. Tudi po atentatu ga je zalezovala zla usoda. Nesreče so ee vrstile drugs za drugo in dr. Srškič, ki ni praznoverep mož, je začel obupovati nad njim ter ga je slednjič sklenil prodati Ampak tudi njegov zadnji go- spodar ni imel ž njim sreče. V noči od 15. na 16. februarja se je avtomobil pokvaril. Morali so vpreči pradenj konje, da so ga odvlekli naprej. Gospodarje sedel pri volanu in je krmaril, toda tako nesrečno, da se je avtomobil prevrnil in zrn pokopal pod seboj ter mu stri prsni koš« Par ur po tem dogodku je umrl. Sedaj se avtomobila vsakdo brani, ker svojega življenja ne tvega nihče rad za ceno avta bivšega avstrijskega prestolonaslednika, v vseh.ljudeh pa živi prepričanje, da je avtomobil zaklet in da prinese vsakomur samo nesrečo. • ' '' • " - ■ tf ' - ' NAJHITREJŠA POMOČ PROTI SRBEČICI. Ni je stvari tako dobre ¡„ efektivne ust* vi ti srbečice ali druge kotne bo-tesni kot je Severa's Esko. Uporabljajte to po navodilih In tako ljma pomoi in sadovoljstvo bo dose, tono, takoj sa prvim «porabljanjem Ni potreba trpeti tistih bo Win, ko p« lahko dobite Severa's Esko v leksrni Sicer pa odločno zahtevajte Severo-vs in nobenih drugih. Ako vsm po-nudijo nekaj drugega, tedaj odvrnite in piiite nam in mi bomo pačili, da se vam bo ustreglo. Cena je lOe Ion-ček. W. F. Severa Co., Cedar Rapid* Iowa.—(Adv.) " ' NA PRODAJ JE nova zidana hiša in posestvo, 10 minut od mesta Celje, Jugoslavija, obstoječe iz štirih sob, kuhinja z vodovodom, zidana štala za živino. Kdor hoče, ima lahko tudi restavracijo, ker je že tam t>ila. Nahaja se pri okrajni cesti. Zemlje je okrog 3 orale posejano, vinograd in sadno drevje. Se proda prav za nizko ceno. Pismena prašanja naj se pošilja na: Mary Gonia, 19 Essex St., Salem, Mass.—(Adv.) . 11 i ........ DA SKUHA8 DOBRO PI-VO, PlSl PO NA$E •4SI FRANK OGLAR, Avenas. Cleveland, a Ali ietti aaa ti prsvilno pisati in «tat! alovenako7 Naea«*4 "Slovan-sko-aagleiko slevnien", katero je is- K| kajiievns ___la naa aa aurtfca 8. K. P/J. in i ni«kiii i. književna natka s.n.p. j. i listA v zftlo^i doc&^^o Imjtgc * AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegu 682 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, stane....$5.00 Slovensko-Angleška 8lovniea^-zek> poučna ia lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, a dodatkom rsznih koristnih informacij, etane samo..............................$2.00 Zakon Biogeneaije—tplmači naravne zakona in splošni . razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro..........., i.................m........ .$1.50 Pater Malaventara—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- vrstno spopolnjena s slikami...................................,..$1.50 Zajedale!—resnična povest in prsvs ilustracija doslej skri-tega dela livljenja slovenskih delsveev v AmerikL$1.75 Jimmle Hlggina—-krasna povest, Id jo je spisal sloviti ameriški pisstelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ....................m.................. m........ ...$1.00 Zapianik 8. redne konvencije S. N. P. J., 252 strani mehko vezana, stane sslho...........................................>M«...M.....50c KNJIGE KNJIŽEVNE fcATICB SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedsj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: v v William Sitar, 6404 St Clair Ave? Cleveland, Ohio. Anton Jankovich, 1171 Nonrood Rd„ Cleveland. Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 18111 Benington Ave* Went Park, Ohio. Andrew Vidrich, R. F. D. 7, Baa 103, Johnatown, Pa. rat Joka Rimac, 5555 RnaaeU St* Detroit, Mid* Frank Stular, 18706 St. Anbitt, Detroijk Mich. John Golob, Box 144, Rock Springe, Wyo. Proletarec, 8689 W. 26th Street, Chicago, Dt . j* . . Ali pa pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2667 So. Lawndale Ave* Chicago, QL TISKARNA S.N. P. J. SPREJEM KAV TISKARSKO 0ÍRT SPAIAJOČA DELA IIIfjMf' : ï ' V , . > Tlaka vabila aa veselice In ahoda, vizltnice, ¿aaaike, knjiffe, koledarje, letake itd. v alpvenakem, hrvatskem, glovašken, češkem, nemftam, angleškem jezika in drnfih. VOKTVO TISKARNE APEUIA M ČLANSTVO S. N. P. J., IA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CElfE ZMERNE. UNIJStKO DELO PRVE VRSTE VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE PMte po informadje m S. N. P. J. PRINTERY M»7-59 Sorti LswaSala ánm, CUcsgs, SL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA