Z68. Številka.
I LMliui. i fttrtelL Zl. novembra Miz.
XLV. leta.

.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen-                        v upravništvu preje nun:
eVo leto.......K 24*—          celo leto......K 22-^
pol leta........12*—          poi leta........ »—
četrt leta     .......    6*—          četrt leta.......    5*50
na mesec    ......    .    2*—          na mesec......1*90
Dopisi naj se frankiraja    Rokopisi se ne vrača io. Uredništvo:  Knaflova ulica 41 9   v pritličju) levo. telefon it 34.
Iskala vsab dan ivećer iivaeatfi nedelja in praznika.
Inserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta z* enkrat   r>o   14 vin.,   za   dvakrat po
12 viiL, za trikrat ali večkrat no 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih »naercijah no dogovoru.
Upravništvu nai se pošiljajo naročnine, reklamacije,   nserati itd.
to   c administrativne stvari.
----------------   Fosameuaa številka v al) a 10 vinarjev.   ——
Na pismena naročila brez istodoDne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slavenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                   i                       za Nemčijo:
celo leto.......   K 25*—          celo leto.......K 30*—
pol leta   .    .   .   .   «   .   «    .   13*—
četrt leta......    ,    6*50             " Ameriko in vse druge dežele:
na mesec     .,.•••    »    2*30          celo leto......K 35--*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ■ st. 5 telefon št. 83
Premirje.
Dunaj, 20. novembra.
Dve dobrodošli vesti so danes prispele. V trenotku, ko se je zdelo, da se ziblje avstrijsko - srbski konflikt že na ostrini meča, ko je vsa naša javnost mrzlično drhtela pred udarcem, ki po prepričanju vseh ni mogel več izostati, je srbska vlada privolila, da pošlje naš zunanji urad posebnega pooblaščenca v Prizmi, kjer naj preišče afero konzula Prochazke.
Skoraj  istočasno prihaja uradno poročilo iz Sofije,    da so bolgarske ::ade pred Čatald.       stavile sv .racije, ker da se vrše na prosi Turčije pogajanja glede premirja. — Zmagovalčevi    topovi    so za 24 ur umolknili, grobovi tulijo naprej. Kolera razsaja med turško armado ta--: rabo vito. da  padajo pod  njeno zmerno koso tisoči in tisoči. Pro-r amacija  svete vojne je iztisnila iz
ogle turške vojske še nekaj r rne sile in pri Čataldži se vsaj aj ni ponovila ona strašna panika, :  sicer  gnala turške generale in vojake v divji beg   pred   zmageza-in\m sovražnikom. Toda razumni možje v Carigradu si morajo pri-la so ti pojavi turške odporne le    preveč    podobni    navidezni ene"tri;i v smrtnem boju trepetajočega in v d        i napetju živcev in m -okoli sebe bijočega človeka. Tur-odpor pri Čataldži ne more ustaviti sovražnika. In ko se enkrat pre-jez, tedaj poide z bežečo anr  -o  proti  Carigradu    s                gost,
era. strašnejša   kakor    bolgarska "mada . . .
Turčija ne bo dolgo prerr ::o ji je na razpolago, da se odlr pripustiti, da preplavi    Carigrad ;a in lakota in da v ponižano in *ano prestolnico kalifa jahajo na :i svojih armad sovražil         i i pa,
ostane v mirni posesti Carigrada dobi obljubo Bolgarov, da sovn-: armade ne bodo mesta zasedle. Če je med državniki, v katerih rol izročena usoda    Turčije,    še kaj mega razuma, tedaj bodo pristali premirje, ki ga jim sovražnik ve-Jušno priznava.    Izpolnili    bodo eoie in kakor razumni trgovci bodo skušali rešiti pri ogromni likvida-ki pričenja, kar se rešiti da. Upravičeno smemo upati, da pričnejo  takoj,  čim  bo  sklenjeno  pre-
mirje, mirovna pogajanja. Ne dolgo, in v Belgradu, Sofiji, na Cetinju in v Atenah bodo veličastno zapeli zvonovi miru in sprave.
Upajmo, da bo naše veselje nad uspehi balkanskih bratov neskaljeno. Konflikt, ki obstoja med našo monarhijo in Srbijo je zgubil svojo kritično ostrino. Mirna in trezna preiskava dogodkov v Prizrenu bo dognala, v koliko je bilo postopanje skrbskih vojaških oblasti proti našemu konzulu upravičeno. Kakor znano m ie srbski kabinet potom svojega poslanika že pred prilično desetimi dnevi na dunajskem zunanjem uradu pritožil, da je konzul Prochazka kršil • tralnost ter zagrešil mnoge nepravilnosti, ter tako izzval proti sebi izredno ostro postopanje srbskega vojaškega poveljnika, da pa za-eno vsled odpora vojne komande ni mCkiia privoliti, da se od naše strani pritožba tudi primerno preišče. Tako se je izcimila častna afera, tako je moglo evropsko časopisje kričati, da krši Srb:ia mednarodno pravo, in brezvestno časopisje je zlorabilo spor v brezmerno hujskanje na vojsko ... Srbska vlada je prostovoljno dovolila, da se cela zadeva temeljito preišče, da se takorekoč spor dožene ter pripravi za mirno rešitev, ne drugače pa pred razsodiščem v liaajTU. Zadevo Prochazka treba čim preje odpraviti, ter tako izrezati iz zgolj političnega spornega vprašanja nepotrebno komplikacijo, ki bi na eni in drugi strani znatno iritirala hladno preudarno
In mnogo hladne preudarnosti bo treba, ako se naj avstrijski spor ko          ,ko. da  bodete obe    stranki
zadovoljni in da 5e na podlagi poravnave lahko razvije ono prijateljsko razmerje, ki je v interesu tako Avstrije kakor Srbije. Čim pričnejo mirovna pogajanja s Turčijo, postane tudi avstrijsko - srbsko vprašanje aktualno. Odločilno za rezuitat rešitve bo v marsikaterem oziru tudi grupiranje diplomatičnih sil. ki bo tudi sicer v turškem likvidacijskem ropanju velikega pomena. Mnogo je odvisno od solidarnos balkan-c:,e zveze in od pozicij, ki jih zavzamejo tripleentenia in  troz^   za.
Vsekakor je pričakovati jako dolgotrajnih in težavnih d •lomatič-nih pogaianj. V trenutku, ko so utihnili ob Čataldži topovi in e plaho bliža angelj miru, je treba hiti optimističen, v srcu nas vseh    tli   sveta
nadeja, da bo konec te strašne vojske, njen uspeh ravno tako srečen, kakor je bil njen začetek in potek.
Vojno na Balkanu.
Afera konzula Prochaske.
Zdi se, da bo konec afere konzula Prochaske prav mastna in izdatna blamaža avstrijske politike. Srbi trde, da je Prochaska ščuval civilno prebivalstvo v Prizrenu na boj zoper Srbe, da je to delal v imenu ,\v-strije in ljudem obetal, da bo Avstrija skrbela za rodovine padlih; dalje, da je dal tem ljudem zavetišče v konzulatu, od koder so streljali na srbske vojake, da je tudi sam streljal, potem pa se celih 13 dni skrival pred srhskim poveljnikom. Če Srbi to dokažejo, potem je Prochaska zagrešil tako kršenje nevtralitete, ki je brez primere. Če bi bil v nemško-t'raneoski vojski kak konzul kaj takega storil, bi ga bili Nemci na mestu ustrelili. Srbi so bili, če so njih trditve resnične, popolnoma upravičeni prijeti Prochasko, toliko bolj, ker kot konzul ni nedotakljiv. Čim je Avstrija storila v Belgradu korake zaradi konzula Prochaske. je srbska vlada takoj izjavila, da dovoli, naj pride poseben pooblaščenec dunajske vlade preiskat afero konzula Prochaske. Zdaj pride torej vsa stvar na dan in vse kaže, da bo končala prav žalostno za avstrijsko politiko. Tisti listi, ki so zadnje dni kakor besni tulili na Srbijo, že stiskajo rep med noge in iščejo pota, da bi se rešili. 2e govore, da naj se stvar spravi pred mednarodno razsodiš če v riaaeu, kicr bo ležala par mesecev in bo izdana rešitev šele, ko že ne bo imela nobenega realnega pomena več. V ostalem pa to avstrijske časopise prav nič ne ženira. Slej, kakor prej hujskajo in ščujejo, žalijo in provociraio Srbe — menda hočejo na ta način pridobiti Srbijo, da bi sklenila z Avstrijo posebno ugodne trgovske pogodbe.
*                  *
Avstrija :n Srbija.
Avstrijska politika stoji na stališču, da Srbija ne sme dobiti pristana ob Jadranskem morju. Če bo hotela to zabraniti, bo morala začeti vojsko, zakaj kaže se. da Srbija v tej zadevi absolutno neče odnehati. Srbija ima v tej    stvari    zagotovljeno
pomoč cele balkanske zveze. Pasić je novic izjavil, da bodo Srbi zasedli Drač in sicer za vsako ceno. Avstrijski listi so poročali, da sta se Nemčija in Italija postavili v tej stvari na avstrijsko stališče; to je pa zopet laž, zakaj Nemčija in Italija sta samo izjavili, da si pridržita svobodo v tem vprašanju pozneje zavzeti svoje stališče. Srbija hoče o tej stvari sploh šele potem govoriti, kadar bodo rezultati vojne s Turčijo dognani, torej po miru s Turčijo in je s tem zadeva za sedaj odgođena.
*
Položaj Avstrije.
Agresivna politika proti Srbiji je spravila Avstrijo v jako neprijeten položaj. Na Ruskem postaja agitacija za vojno proti Avstriji od dne do dne strašnejša. Ruskemu vojnemu ministru generalu Suhomlinovu se pripisuje izrek: »Leta 1812. je Rusija razbila in za vedno uničila romansko nadvlado nad Evropo, leta 1912. pa bo razbila in uničila germansko - avstrijsko nadvlado.« Izjava, ki jo je podal general Suhomlinov v zadnji seji ministrskega sveta, da je ruska armada popolnoma pripravljena za vojno, je mogočno podprla in podžgala velikansko agitacijo proti Avstriji. — Takisto narašča tudi v Italiji nevolia zoner Avstrijo od dne do dne. Italijanski listi pišejo z vedno očitnejšim sovraštvom proti Avstriji in če bi Avstrija nastopila z oboroženo siio zoper Srbijo, se je bati, da bo ljudska nevolia strmoglavila vlado, ki pa sploh nikakor ni zavzeta za avstrijsko politiko.
Carigrad.
Boji pri Čataldži in v obrambni črti pred Carigradom so najbrže prenehali, ker se vrše pogajanja zaradi preliminarnega miru. Bolgarske čete pred Čataldžo so dobile ukaz, da naj prenehajo s prodiranjem in z vsemi vojnimi operacijami.
Ob uri, ko pišemo te vrste, je morda že odločeno, ali se vojna nadaljuje, ali pa se sklene v najkrajšem času mir. Splošno se sodi, da bo Turčija sprejela bolgarske pogoje glede premirja. O zadnjih bojih na črti pri Čataldži sedaj ni nobenih novejših poročil. Iz Carigrada prihajajo sicer še vedno poročila, da so baje Turki zmagali ob Čataldži. ta zmagoslavna poročila pa ne dokazujejo
ničesar drugega, kakor da Bolgari ne prodirajo več proti Carigradu, tedaj da je nastopila pavza v bojih. Prihaja pa iz Carigrada še druga ve-lepomembna brzojavka, ki postavlja vse druge carigradske brzojavke o velikih turških zmagah pri Čataldži na laž ter opisuje potek bojev pred Carigradom sledeče:
Bolgarska južna kolona je zavzela Bujuk Čekmedže po hudem artilerijskem dvoboju s turško vojno mornarico, ki se je morala umakniti iz območja bolgarskih topov! — Ta vest je v nasprotju z dosedanjimi ca-rigradskimi vestmi, da so turške vojne ladje razstrelile pozicije bolgarske artilerije pri Bujuk Čekmedži. —■ Ista brzojavka pravi nadalje, da se je 8000 Bolgarov utrdilo v Bujuk Čekmedži in je poskusilo zgodaj zjutraj z nenadnim baionetnim naskokom zavzeti turške pozicije. Turki so ta naskok zavrnili. Nato so poskusili Turki protinapad, Bolgari pa so jih ustavili med Plajo in Marmaro. Istočasno so poskusili Bolgari severno od jezera Derkos prodreti turške pozicije, toda tu niso dosegli nobenega večjega uspeha, ker niso imeli dovolj artilerije. V centrumu pri Hademkeju se je vršil artilerijski boj in bolgarske granate so padale v Hademkej. Sicer se je bajonetni naskok Bolgarov tudi tu ponesrečil, vendar so dosegli Bolgari zelo velike uspehe. Najbolj kritično pa se glase za turško armado sledeče besede iste brzojavke :
Če se posreči Turkom držati še dva ali tri dni, se lahko branijo potem še nekaj tednov. Morala turškega vojaštva se je izboljšala. Močne rezerve so pripravljene. Če se Turki drže še par dni, bodo morali Bolgari začeti s pravilnim obleganjem. Dne 19. novembra so Bolgari postavili svoile oblegovalne topove v pozicije in dne 20. novembra se je začelo streljanje. Več ur so potrebovali oblegovalni topovi, da so začel* na celi črti Čataldža jezero Derkos streljati sigurno. Brzojavka dostavlja, da bo treba še par dni, predno bodo vse artilerijske priprave na bolgarski strani končane.
Druga carigradska brzojavka od včeraj pa pravi, da so začeli utrjevati Turki črto od Pere do Bujuk-dere, na katero črto se bo turška vojska v slučaju potrebe umaknila. Pera je, kakor je znano našim čitateljem, evropski del mesta Carigrada.
LISTEK.
Sspho.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton  Zupančič.
(DaJje.)
Na ves glas se je prezirljivo zasmejal. Ljubosumen, on, na tega zločinca ... Kaj pa še! .. . Začutil je, kako kipi jeza v njem, zato je kar na kratko presekal in povedal, po kaj je jrišel. Po svoja pisma! . . . Zakaj jih ni bila izročila takrat Cezarju, pa ne bi bilo treba sedaj tega sestanka, mučnega za oba.
»To je res,- je rekla še vedno vsa pohlevna, >pa saj ti jih vrnem, takoj, tam-le so . . .«
Šel je za njo v spalnico, zagledal razkopano posteljo, odejo, vrženo v naglici preko dveh blazin, zaduhal je vonj po cigaretah, pomešan z ženskim parfumom, ki ga je poznal tako dobro, kakor malo bisernično skrinjico, ki je stala na mizi. In obema se je rodila ista misel: »Ni težka,* je delala, ko jo je odprla . . . »težko, da bi s tem podnetila . . .«
Zmeden, s suhimi ustmi je molčal, pomišljal se je stopiti k tej raz-riti postelji, kjer je stala ona in zadnjikrat listala njegova pisma;  sklo-
nila  je   glavo,  pod   visoko  pripetimi lasmi se je uvijal krepki, beli tilnik in pod ohlapno volneno obleko je valoval polni, brhki život . . . i! . . . Saj so tukaj.'
Vzel je zavitek in ga naglo spravil v žep, zakaj njegove misli so bile krenile v drugo smer, ter je vprašal:
»Torej je vzel svojega otroka s seboj? . . . Kam kanita?"
»V Morvau, v svoj domači kraj, tam se hoče skriti, delati svoje gravure, ki jih bo pošiljal v Pariz pod drugim imenom.«
»In ti? . . . Ali nameravaš tukaj ostati? . . .«
Umaknila mu je oči, jecljaje, da bi bilo to zelo žalostno. In tako je sklenila ... da pojde najbrže kmalu stran . . . malo po svetu . . .
»V Morvau, seveda? ... Z rodbino! . . .«
In tedaj je izbruhnila njegova ljubosumna besnost: »Povej no kar naravnost, da pojdeš k svojemu tatu, da si ustanovita skupen dom . . . Saj si ga že tako dolgo želiš . . . Daj, kar pojdi. Le vrni se v svoj delokrog . . . Vlačuga in ponarejalec, nalašč drugi za drugega; jaz sem bil lep tepec, da sem te hotel potegniti iz tega blata.«
Ona je vztrajala v svojem trdovratnem molku, zmagoslaven blisk ji je šinil med povešenimi veki. In čimbolj jo je opletal z divjo, žaljivo ironijo, tem ponosnejša je bila videti, tem živahnejše   ji   je   podrhtevalo I
okrog ustnic. Sedaj ji je govoril o svoji lastni sreči, o svoji pošteni, mladi, edini ljubezni. O, kako sladka blazina, srce poštene ženske ... Potem pa nenadoma s podmolklim glasom, kakor da ga je sram:
»Prej-le sem ga srečal, tvojega Flamanta;   tukaj  je spal?«
»Da, bilo je pozno, snežilo je ... Na divanu smo mu postlali.«
»Lažeš, tukaj-le je spal... treba je samo posteljo videti, tebe pogledati. «
»In kaj potem?« Približala je svoj obraz njegovemu, njene velike, sive oči so zažarele v pohotnem plamenu... »Ali sem mar vedela, da prideš?... In — tebe sem izgubila, kaj mi je bilo za vse drugo? Bila sem žalostna, sama, vsega sita ...«
»In potem duh po jetniščnici! ... Ko si živela nekaj časa s poštenim človekom... ti je to dišalo, ć?... Ali sta se morala objemati... A, gnusoba ... na!...«
Videla je. kako je prihajal udarec; ni se mu umeknila, sprejela ga je naravnost v obraz, in potem, z zamolklim renčanjem, ki je izražalo boležino, radost, zmago, je skočila nanj ter ga objela z obema rokama: »Dragi, dragi moj... še me ljubiš ...« In skupaj sta se zvrnila na posteljo.
Jadrno drdranje mimo hitečega brzovlaka ga je hipoma proti večeru zbudilo; nekaj trenotkov je poležal z odprtimi očmi in ni vedel, kje
je in kaj je ž njim; čisto sam na tej veliki postelji, vsi udje so mu bili kakor ohromeli od dolge, naporne hoje, zdelo se mu je, kakor da so zloženi drugi poleg drugega, brez kit in vezi. Popoldne je bilo zapadlo mnogo snega. V tej zapuščeni tišini je bilo slišati, kako se taja, polzi po stenah, curlja po šipah, drsi od slemena, in brizgne sedaj pa sedaj v ogenj v kaminu.
Kje je? Kaj dela tukaj? Polagoma, v svetlvbi, odsevajoči z malega vrtiča, je prihajala soba vsa bela, od-spodaj razsvetljena, veliki Fanin portret mu je gledal naravnost v obraz, in sedaj se je brez najmanjše vznemirjenosti domislil, kam je bil padel. Komaj je bil stopil v to sobo, pred to posteljo, že je začutil, da je iznova uklenjen, izgubljen; te odeje so ga vlekle k sebi kakor vrtinec, in dejal si je: »Če me pogoltne sedaj, potem mi ni več rešitve, potem bo za vedno.« In zgodilo se je tako. In v klavernem studu pred svojo ne-močjo se je čutil nekam olajšanega ob misli, da se ne izdere nikoli več iz tega blata, bilo je, kakor usmiljenja vredna naslada ranjenca, ki krvavi, in se vleče s svojo rano, se privleče do gnojne gomile ter na njej obleži, da bi tam umrl; naveličal se je trpljenja in bojevanja, in se zarije z odprtimi žilami v prijetno, mehko, smrdljivo gorkoto.
Kar mu je še preostalo storiti, je bilo strašno, toda zelo  priprosto.
Da bi se vrnil po tem izdajstvu k Ireni, da bi si nakopal na glavo zakon, podoben de Potterjevemu? ... Naj je padel še tako globoko, tako daleč vendarle še ni bil... Hotel je pisati Bouchereauju, velikemu fizijo-logu, ki je prvi proučeval in opisoval bolezni človeške volje, hotel mu je pokazati strašen slučaj te bolezni, zgodbo svojega življenja izza prvega srečanja s to žensko, takrat, ko mu je položila roko na laket, pa do tistega dne, ko je mislil, da se je rešil, ko je vriskal veselja, pa ga je zopet ujela s čarobijo preteklosti, te grozne preteklosti, kjer je imela ljubezen tako malo mesta, in se je razpreza-la edino podla navada in razvrat-nost, ki se mu je bila zajedla prav v kosti__
Vrata so se odprla. Fani je stopila čisto potihem v sobo, da ga ne bi zbudila. Skozi zatisnjene trepalnice jo je opazoval, veselo in čilo, po« mlajeno, kako si je grela pri kaminu od snega premokle noge, ter se včasih okrenila proti njemu s tistim lahnim nasmeškom, kakor med prepi. rom. Vzela si je z navadnega mesta zavitek marvlandskega tobaka, zvila si je cigareto ter hotela oditi, aU on jo je pridržal v sobi.
»Torej ne spiš?«
»Ne... sedi semkaj... dajva pomeniva se malo.«
Sedla je postelji na stranico, iz njegova resnoba jo je malo presenetila.
(Dalje prihodnjič.).
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
268 štev.
Bujukdcrc pa leži kakih 20 km severno od Carigrada ob Bosporu. — Utrditev teh pozicij, ki imajo pred seboj velik krog starih in popolnoma nerabnih trdnjav, je jasno znamenje, da išče turška vojska primernega prostora, da se more umakniti iz Evrope v Malo Azijo.
Se niso bile te vesti iz Carigrada napisane, ko nam je došla, doslej se nepotrjena brzojavka našega posebnega poročevalca, ki v kratkih besedah pravi:
Bolgari v Carigradu!
Kakor smo že omenili, ta brzojavka uradno še ni potrjena, vendar pa vse kaže. da moramo računati, da v najkrajšem času dobimo uradno obvestilo o padcu Carigrada.
Vest o zavzetju Carigrada postaja tem verjetnejša, ker prihaja iz Carigrada od včeraj tudi brzojavka, da je veliki vezir Kiamil paša izjavil poslaništvom tujih držav, da ostaneta sultan in veliki vezir v Carigradu in da bo on sam skrbel tudi za to, da bodo morala ostati tudi poslaništva tujih držav v Carigradu.
V   Carigradu se govori, da je prevzel vrhovno poveljništvo bolgarske armade znani ruski general Kuropatkin, znan iz nesrečne vojne Rusije z Japonsko. Vest je prozorna in hoče Turčija s slavnim imenom ruskega generala zakriti svoje neuspehe, vendar pa sta si bolgarska generala Savov in Dimitrijev zaslužila najmanj isto slavo v svetovni zgodovini, kakor Kuropatkin.
*                  *
*
Položaj v Carigradu.
»Neue Freie Presse prinaša iz Konstance brezžično brzojavko, k: jo je oddal romunski parnik ^Kralj KareU.
V   Carigradu zelo obsojajo nastopanje vlade proti članom mlado-turškega kabineta. Celo člani vlade niso zadovoljni s takim postopanjem in je zunanji minister izjavil, da obstoja nastop unionistov. Kakor se govori, je začel sam veliki vezir Kiamil paša gonjo proti mladoturkorn. ter se je izrazil napram nekaterim voditeljem miadoturške stranke, da roče ničesar vedeti o ustavi in o strankah. Postopanje proti uniji je tem bolj nespametno, ker mladoturški komite onemogoča transport vojaštva na bojišče.
Medtem razsaja v Carigradu samem kolera tako strahovito, kakor še nikdar prej. Spominjamo se še, ko j# izbruhnil?. lansko leto kolera v Carigradu, ki je ogrožala celo Evropo in zahtevala tudi mnogo žrtev v Trstu, da so p.orcčali iz Carigrada, da je zbolelo na dan kakih 10 do 15 oseb. V resnici pa je b;!o vsak dan do 100 žrtev te bolezni, tedaj najmanj desetkrat toliko, kakor danes. Danes, v vojnem času. — kjer j e vesti še tež?e megeče kontrolirati, pa priznavajo uradno v Carigradu, da zbeli na dan kakih 4" oseb. Doslej je baje zaznamovati v Carigradu samem kakih 300 oboljenj in ravno 99 mrtvih. Resnica bo brez dvoma popolnoma druga. Govori se pa celo, da so iz Carigrada raztrosi1! vesti o koleri celo z namenom, da ustavijo prodiranje bolgarske armade iz strahu pred to strašno bolezniio. Tudi to ni nemogoče, verjetno pa ni, ker poročevalci tujih listov priznavajo, ća. so sami videli bolne in prihaja ravno danes iz Odese brzojavka, da so konstatirali celo na angleškem par-niku »Boxnian> slučaj, o katerem sumijo, da je morda kolera.
Detachementi mornarjev, ki so jih izkrcale tu?e vojne ladje T Carigradu, se razdele sledeče: Avstrijcev 180. Francozov 400, Rusov 600, Angležev 250. Nemcev 360, Špancev 120, Italijanov 300, Romunov 50 in Holandcev 50. Če je to razmerje interesov posameznih držav na Turčiji, ima Avstrija poleg Romunske, Holandske in Španije najmanj interesa. Čudno!
Kakih 10 dni pogrešajo v Carigradu in pri turški vojski tri vojne poročevalce, mistra Pulcherja, poročevalca londonske »Morningpost«, nadalje pL Jessena in grofa Schvve-rina. Dcsedaj o njih nimajo niti sledu.
Odrin.
Kakor poročajo iz Sofije, so poskusili Turki prodreti oblegovalno črto Bolgarov pri Odrinu. Turški napad na oblegovalne čete je bil brezprimerno silen, ker primanjkuje v Odrinu živil. Dvajset ur je trajal boj, končno pa so se morali Turki z velikanskimi izgubami vrniti v trdnjavo. V mestu vladajo epidemične bolezni in lakota.
Z grškega bojišča.
Ministrski predsednik je dobil včeraj brzojavno poročilo od severne grške armade, ki mu jo je poslal prestolonaslednik. V poročilu pravi orestolonaslednik, da je grška armada začela dne 15. novembra v silno slabem vremenu prodirati proti Vodeni, Gramatikobi in Kozani. Dežuje
vse dni in prodiranje je silno težavna Dne 16. in 17. novembra se je posrečilo Grkom, da so štrli odpor Turkov pri Kumanovcm, pri Katrani ci, Os t rovu, Sorovici in na prelazih ob Garničevem. Jutri nadaljuje grška vojska pohod proti FlorinL Sovražnik se v okolici še vedno upira, dasi se je posadka v Bitolju udala. To so bržkone čete znanega mlado-turškega voditelja Niazi beja, ki je pobegnil iz Rezne.
Skader.
Vse vojne operacije Črnogorske so sedaj osredotočene na Skader, Tara boš in Sv. Ivan Meduo. Črnogorci so popolnoma cernirali mesto, težki oblegovalni srbski topovi pa bljujejo neprestano ogenj na že napol razbite utrdbe Taraboša in na Skader. V zadnjih dneh je po celi pokrajini silno deževalo in vladali so hudi viharji. Reke in potoki so narasli, pota so izginila pod vodo. Vse to silno otežkoča manevriranje oblegovalne armade, ki se le težko giblje. Posebno težka je redna apro-vizacija armade. Kolone z živili zastajajo na potu po cele dni. Precej hudi boji so se bili tudi pri Sv. Ivanu Medui. V teh bojih so izgubili Črnogorci 90 mož.
*
Bolgarska in Romunska.
Iz Sofije so prišla poročila, da se
začela Bolgarska oficijalno pogajali z Romunsko. Bolgarska vlada je p slala v Bukarešto špecijalnega poslanika, ki bo interveniral pri romunski vladi, posebno glede njenih za-To misijo označujejo politiki kot parale!, misijo Daneva v Budim-:               romunske    zahteve
označi! predsedniku sobranja že avstrijski zunanji minister Berchtold, ki  je obenem tudi poudarjal, da bo
strija odločno podpirala romun-e zahteve. Toda kralj je ravno vsled tega poročila poslal še enkrat svojega            alnega poslanika, dasi
5 3 je z romunskim kraljem Karlom a cevno že pred časom eden sorodnikov bolgarskega kralja.
er sta Bolgarska in Romunska gotovo že edini, in sta bili že pred vojno popolnoma dogovorjeni.    Bol-
_i so seveda pripravljeni na kom-renzacije, ker je ostala Romunska nevtralna in te kompenzacije jim je že pred vojno tudi Balkanska zveza. Seveda oficijalno se ta dogovor ni razglasil in tudi seda] oficijalno še niso določene kompenzacije Romunske, ki so seveda od-visre  od  uspehov  Bolgarov,  odno-
Balkanske zveze. Klub temu pa skušajo Nemci uprizoriti med drža-- in hujskajo Romune proti Bolgarom. V Ustih razširjajo razne vznemirljive vesti, ki na se hodo izkazale getovo v kratkem kot neresnične in tendencijozne. kar so nemški listi in njihovi dozdevni poročevalci že opetovano doživeli. Tako pišejo sedaj, da je bolgarska vlada vse obmejne nosadke in strate-gične točke ob   Dobruši zelo pomno-
i in ojačila. Tako so odkrili tudi nemški listi strašno panbolgarsko gi-
nje med Bolgari v Dobrudži.Pravijo, ca je našla romunska vlada ori Bolgarih in med romunskim vojaštvom manifeste v bolgarskem i zi-ku, ki poživljajo Bolgare v Romuniji, da naj v eventualni vojni z Bole irsko ne streljajo na svoje brate P>ol-jrare, marveč na romunske čast; e. Seveda \t vse to le hujskanje nemških listov, ki so polni zavisti zaradi uspehov balkanskih Slovanov in bi radi zapletli v vojno Bolgarsko z Romunijo. Na to hujskanje pa se ne ozira niti Romunska, še manj pa bolgarska vlada.
♦
*
Rusija.
Oficijozno se razglaša iz Petro-grada, da so vse vesti o mobilizaciji ruske vojske neresnične. Kakor se poroča nadalje iz Petrograda, bo ministrski predsednik Kokovcev v eni prvih sej ruske dume prebral vladno izjavo, ki bo dala povod za debato o ruske zunanji politiki.
♦                  *
•
Črnogorske vesti.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Cetinje, 17. novembra.
Crnogorski uspehi na južnem bojišču.
Ze včeraj smo poročali o spopadu črnogorske vojske, ki je prešla Bojano, s sovražnikom broječim 3000 mož, turško vojsko, ki je bila pobita in pognana v beg. Danes moremo zabeležiti še večji uspeh Črnogorcev na tem bojišču. Glasom brzojavke, ki je bila oddana v Šen-koiu (S. Nikola ob ustju Bojane nasproti Pulaja) 16. t. m. ob 5. uri 40 minut in prispela ob 12. uri ponoči, je močen odred turške vojske, obstoječ iz dveh taborov nizama in nekoliko stotin bašibozukov, z eno brdsko baterijo krenil   od    Črnega
vrha in Je dne 13. t. m. ob štirih popoldne napadel bivak desnokrilne kolone generala Mitra Martinovića in ga pričel obstreljevati s topovi in puškami, črnogorska vojska mu je takoj odgovorila in storila vse potrebno, da zadrži sovražnika, kar se ji je tudi v polni meri posrečilo. Boj je trajal do noči in šele tema je napravila konec temu dvobojevanju. V četrtek, 14. t. m.f je ob tričetrt na sedem zjutraj z vso silo napadel neprijatelj črnogorske predstraže, ki so se mu junaški postavile v bran in preprečile njegovo napredovanje. Otvorilo se je nadaljevanje prejšnjega dne prekinjene bofbe. Na nobeni strani se ni štedilo šrapnelov in pušk. Okoii enajste ure je obmolknila turška artilerija: pričel se je boj na bajonete. Ko je prispela črnogorskim predstražam pomoč, je pričel sovražnik omahovati. Cez četrt ure je bil prisiljen, da se prične umikati, kar se je vršilo pod zaščito zadnjih oddelkov. Toda črnogorska vojska mu ni prizanašala in ni prešlo niti pol ure, pa je bil turški poraz gotov: turška vojska popolnoma potolčena, osranek v divjem begu, bojno pelje pokrito z veliko množino mrtvih in ranjenih sovražnikov. V črnogorske roke je padla polovica turške baterije, mnogo pušk in municije. Bežeče razbite ostanke sovražnikove vojske so na to Crnogorci preganjali in zavzeli vse pozicije do Bele gore. Včeraj lfi. t. m. je prodirala črnogorska vojska dalje, ne da bi zadela na sovražnika, ki se ni pokazal niti pri posedanju Črnega vrha in ostalih višin, ki jih je gotovo smatrati za najvažnejše strategijske točke v teh krajih. To je jasen dokaz, da je turška vojska vsled tega poraza popolnoma obupana. — Toda tudi črnogorska vojska je drago plačala svojo zmago in bogati plen. kajti 50 mrtvili in ranjenih znašajo njene izgube. To je pripisovati v prvi vrsti boju na bajonete, pri katerem vselej največ vojakov nade. Bela gora se zove arba-naški Mali barz, ki je 307 m visok in je najvišji severni vrh brdičevja Mali Rencit. ki se vleče od Lješa v smeri proti Belaju ob morskem obrežju.
Iz bojne statistike.
Jako zanimivo je v sedanji vojski vprašanje, koliko patron se potroši v moderni bitki in koliko strelov je potrebnih, da pade en nasprotnik? Na to vprašanje je odgovoril neki statistik, opiraje se na rezultate opazovanja v posameznih bitkah rusko - japonski vojski. V bitki pri Kinčo - tesnu je bilo na ruski strani 17.500 vojakov, od katerih jih je nrišlo v boj 4415. Rusi so razpolagali s 77 obležniini, enim 203 in enim 152 milimetarskim in 54 poljskimi topovi in s 15 mitraliezami. Japonci so imeli 35.600 mož, 198 poljskih topov, 17 topov na bojnih ladjah in 48 mitraljez. Razvoj boja nas ne zanima, pač pa je treba poudariti, da so bili končno potisnjeni Rusi iz svojih dobrih pozicij. Ruske izgube so znašale 100 častnikov in 1375 mo/, japonske pa 133 častnikov in 40/1 vojakov. Na ruski strani je bilo potrošenih 736.185 patron za puške in mitraljeze, 7780 nabojev za oblegovalne topove ii* neznano število za poljske topove. Japonci pa so izstrelili: 4 milijone patron za puške in mitraljeze ter 40.149 nabojev za topove, od tega 3749 granat in 36.000 šrao-nelov. Vrhu tega so oddali ladijski topovi 6100 strelov. Da ubijejo enega Rusa, je bilo Japoncem potreba 151 strelov iz topa ali 3300 iz puške, Rusom na za enega Japonca 10 in pol strela iz topa ali 214 iz puške. Kot je iz tega razvidno, ni moderna bitka tako opasna za življenje, kot se splošno misli. Seveda se ne sme boj »praznega bojnega polja«, kot ga lahko nazivamo, niti od daleč primerjati z bojem iz bližine, z bajo-netnini bojem.
Zavzetje S. Giovainni di Medua.
Končno je vendar rešena uganj-ka, kaj je s S. Oiovanni, o katerem in o Lješu se je zadnji čas toliko govorilo in pisalo. Enkrat se je raznesla vest, da so oba imenovana kraja zavzeli Crnogorci, drugič zopet da Srbi. Danes ob desetih zvečer je dospela službena brzojavka, oddana ob 6. uri 20 minut popoldne v Šen-kolu (S. Nikola), ki javlja, da je včeraj padel S. Giovanni v črnogorske roke. Glasom tega poročila so se kolone desnokrilne kolone generala Mitra Martinovića pomaknile od Črnega vrha do S. Giovanni di Medua. Neprijatelj se je umaknil v smeri proti Lješu. Misli se, da tudi tam ne bo nudil večjega odpora. Od bitke pri Luarse, ki je bila 14. novembra in v kateri je bil neprijatelj popolnoma uničen, je med Turki velika panika in nered. Sovražnik je nespo-sobljen, da nudi črnogorski vojski resno bitko. Vhod komandanta in vojske v S. Giovanni je bil svečan. Črnogorska vojska Je zaplenila veliko množino hrane in drugih   voja-
ških potrebščin. — To javlja službena brzojavka.
*
PISMO   IZ   SOFIJE.
(Turške grozo v kosti. — Hrvaški prostovoljci. — Ureditev železniškega prometa v osvobojenih krajih. — Finančni minister Teodorov o položaju.
V Sofiji, 19. novembra.
Listi prk)bčujejo podrobnosti o grozovitostih, ki so jih izvrševali Turki pred vojno in ki jih izvršujejo še sedaj med vojnimi operacijami.
Te podrobnosti pa niso morda izmišljene, zakaj vojna oblast dovoljuje objavo teh podrobnosti samo, kadar ima za vse podrobnosti v rokah točna dokazila.
Zadnje dni priobčujejo listi detajle o grozotah, ki so jih Turki zagrešili v vasi Bansko, še predno se je začela vojna.
Dne 14. oktobra so turški vojaki napadli hišo vaškega načelnika Ivana Cloleva, očeta 12 otrok. Moža so mučili na naravnost zverski način in so ga končno s kopiti svojih pušk potolkli do mrtvega. Njegovo hčerko Ruso Golevo, ki je bila učiteljica v domači vasi, so hoteli posiliti in po-turčiti. Napolmrtvi se je posrečilo uteci zverinam v človeški podobi ter najti zavetje pri predstražah bolgarske vojske.
V času od 10. do 16. oktobra so Turki pomorili v tej vasi okrog 200 oseb.
Ko so se Turki iz Banska umaknili, so vzeli sabo: krčmarja Dimitra Serilešteva, Lazarja Čučulanova, očeta 5 otrok. Blaga Stran )va, očeta treh otrok, Nikolaja Terzijeva, Di-mitra Da«?ardina, očeta treh otrok. Nikolaja Kasapčinova, očeta dveh otrok, Fiiipa Pulina, očeta dveh otrok. Dimitra Davteva, očeta devetih otrok in Nikolaja Volkmana, očeta šestih otrok.
Usoda teh siromakov m znana, zatrjuie pa se, da so turški vojaki vse te na potu v Seres pomorili, ter njih razmesarjena trupla pometali v obcestne jarke.
Tako so postopali turški vojaki s krščansko rajo še pred začetkom vojne, da so potem tudi med vojno ostali zveri, je več kakor gotovo.
Včeraj je prispelo semkaj nad 50 Hrvatov. Sami mladi, krepki ljudje.
Takoj po svojem prihodu so se javili vojni oblasti ter izrazili željo, da bi bili kot prostovoljci sprejeti v bolgarsko vojsko.
Dasi se vojna, kakor vse kaže, bliža svojemu koncu, vendar jim je vojno ministrstvo obljubilo, da jih sprejme v vojaško službo.
Danes dobe Hrvatje svojo uniformo, jutri pa jih že pošljejo v Svilen, morda tudi pred Odrin.
Hrvaški prostovoljci bi seve radi, da bi se uvrstili v armado pred Carigradom, toda tjakaj ne pošiljajo nobenih novincev.
Hrvatje so prvotno hoteli v Srbijo, ker pa tu niso mogli preko meje, so se z ladjo peljali po Donavi na Bolgarsko, ter so tu vstopili kot prostovoljci v bolgarsko armado.
t                   t
*
Bolgarska vlada je sklenila, da prevzame v svojo upravo progo turške državne železnice Solun - De-deagač. Danes zjutraj sta se odpeljala preko Svilena (Mustafe paše) in Dimotike v Dedeagač načelnika pri ravnateljstvu bolgarskih državnih železnic inženirja Mflkov in Stoja-nov, da pregledata, v kakšnem stanju se nahaja proga Dedeagač - Solun. Ker bo treba samo neznatnih popravil, se že v najkrajšem času prične redni železniški promet na imenovani progi.
Z načelnikoma železniškega ravnateljstva je odpotovalo tudi več strojevodij, kurjačev in železniških delavcev, na čelu jim inženir sofijske kurilnice, ki ima nalogo, v Dedeaga-ču narediti potreben železniški depo. *                  •
Finančni minister Teodorov se je nasproti žurnalistom izjavil o položaju tako - le:
»Balkanska    zvez    ima    sedaj 700.000 bajonetov.
Ta armada pa bo narasla na 1 milijon 200.000 mož, čim bodo organizirane od zaveznikov osvojene pokrajine.
Ta armada bo pač zadostovala, da se za vsak slučaj ohrani mir in red na Balkanu.
Kar se tiče vprašanja miru, je čisto samo ob sebi umijivo, da se bo ta mir sklenil neposredno med zavezniki in Turčijo. V tem oziru je vsako kakršnokoli posredovanje velesil izključeno.
Prava mirovna pogajanja pa se ne bodo pričela preje, predno se Turki ne umaknejo iz čataldških utrdb naravnost v Carigrad. Da bodo zavezniki odšli v Carigrad, ni izključeno, ako pa bodo zavezniki tudi obdržali Carigrad, to pa Je drugo vpra-
šanje. Sedaj zavezniki še ne mislijo na ta* da bi si pridržali Konstantino-vo mesto.«
Katoliki v Novi Srbiji.
V S k o p 1 j u, 16. nov.
Skopska katoliška škofija obsega okraje Peč, Djakovioo, Prizren, Prištino in Skoplje in šteje 2000 hiš katoliških Arnavtov. Sedišče škofa je pravzaprav Skoplje, toda iz političnih ozirov prebiva škof že več let v Prizrenu.
Sedanji škof je don Lazar Dimi-jade, ki pa je že pred meseci odpotoval iz svoje škofije ter se mudi ves čas na Dunaju.
Prejšnji škof se je imenoval Trokci. Papež je Trokcija odstavil na zahtevo avstro-ogrske vlade, ker je le-ta bil znan kot pristaš gibanja za avtonomijo Albanije.
O sedanjem škofu Dimijadu pravijo, da ni posebno priljubljen med Arnavti in sicer zategadelj ne, ker je notorično v najtesnejši zvezi z neko tujo državo.
Njegov namestnik v Skoplju je Josip Raman, ki je po rojstvu Srb in doma iz Stable v skopski Crni gori. Preje se je pisal za Romanoča.
Katoliških cerkev je v škofiji deset in sicer v Skoplju, Letnici, v Stubli, Uroševcu (Ferizoviću), Janjevu, Mitrovici, Peči, Prizrenu, Dja-kovici in v vasi Cubli pri Prizrenu. Najmočnejša katoliška občina je v Janjevu na Kosovem polju. Prebivalci te vasi so Srbohrvati, ki govore čisti srbohrvaški jezik. Pečajo se izključno z obrtjo. Največ jih je kovačev.
Vas šteje nad 300 hiš in je dala največ duhovnikov in škofov skopski katoliški škofiji.
Katoliški Arnavti se dele v tej pokrajini v avtondmiste, katerim stoji na čelu ugleden mlad trgovec Karaci, in v protivnike avtonomije, katere vodita brata Pok.
Stranka bratov Pokov velja za avstrofilsko, toda niti ta stranka, niti avtonomaška nima posebne opore med Arnavti vboče.
Zlasti moharnedanski Arnć Tti gledajo prav pisano na svoje kato1-ške rojake, katerim očitajo, da sS^ tuji siužbi.
V koliko je to očitanje upravičeno, se seveda ne da dognati.
Kakor se zatrjuje, bodo katoliki v Srbiji dobili svojo versko avtonomijo, slično, kakoršno že imajo v Crni gori.
SfajerstiG.
Štajerske deželne viničarske šole. Iz Gradca nam pišejo: Sinovi slovenskih viničarjev in malih ter večjih posestnikov obiskujejo prav pridno takozvane vinčarske šole. Na teh zavodih se nauče pravilno postopati z novo trto, dalje se priuče kletarstvu, in kar je za našo deželo velikega gospodarskega pomena, umnemu sadjarstvu. Da naše izvrstno štajersko sadje še ne igra na trgu po svetovnih mestih iste vloge kakor na primer tirolsko, so krivi osobito ne-dostatki pri sortiranju, zavijanju, sploh pri razpošiljanju sadja. Vsega tega se fantje na vinicarskih Šolah privadijo. Učna doba je od 15. februarja do 1. decembra in je obisk prav toplo priporočati. Sedaj še obstoje take Šole v Skalcah pri Konjicah, v Mariboru, Zgor. Radgoni in Silber-bergu pri Lipnici. Oni na Bregu pri Ptuju in v Ljutomeru je deželni odbor žalibože opustil, dasi bi bili taki šoli potrebni, zlasti ker se ne ukvarjata samo z vino-, temveč tudi sadjerejo. Podobna zavoda bi bila še potrebna v Savinski dolini in Posavju. Škoda, da je vsled brezciljne klerikalne ob-strukcije ovirano v deželnem zboru vsako pozitivno delo! Kako zelo so te šole pri našem ljudstvu zaradi svoje praktične uredbe priljubljene, kaže dejstvo, da je od 846 učencev, ki so jih obiskovali, bilo 707 Slovencev in le 139 Nemcev. Izdalo se je za vsakega absolventa povprečno 30 K (fantje si morajo svoj uk večinoma odslužiti sami z delom v zavodu), torej skupno doslej 241.110 K. Več kot polovico, 145.000 K je dala dežela, ostalo pa država in okraji.
Občinske volitve v Mariboru. Včeraj 19. t. m. izvršile so se volitve v III. razredu. Dasi so bojazljivi socijalni demokrati in Slovenci sklenili se volitve ne udeležiti, so vendar naši hrabri Germani trepetali in nabijali plakat za plakatom: »Ober-rumpelung zu befiirchten«. Vkljub tej agitaciji se je udeležilo samo 40% volilcev. Značilno je, da je najmanje glasov dobil dr. Oskar Oro-sel, katerega hočejo bodočim županom napraviti. Dr. Orosel je sin bivšega predsednika slovenske čitalnice, pokojnega odvetnika dr. Oroslja, torej pravi renegat. Dobil je najmanje glasov, ker ni priljubljen, po konci ga drže vsenemški volilci, ker jih vesele zagrizene vsenemške fraze, katere raztresa ta smešni mož pri vsaki priliki. Iz njegove bijogra-jije je znamenita pravda z njegovim
268 Štev.
SLOVENSKI    NAROD.
Stran 3.
sorodnikom H6genwartom zaradi veljavnosti neke pogodbe, pravda, ki je svoj čas zanimala celo državno pravdništvo in odvetniško zbornico. Socialdemokratska glasila so svoj čas imenovala dr. Oroslja redno: »der Dr. Polonv von Marburg«. To je opozarjanje na neke zaslužke, ka-koršnih je baje zaslužil znani ogrski politik v Budimpešti. Našim Nemcem tega župana toplo priporočamo. .
Iz Št. Jurja ob J. ž. (Knjigovodski tečaj) se priredi na tukajšnji deželni kmetijski šoli od dne 27. do inkluzivno 30. decembra. Učilo se bo kmetijsko knjigovodstvo. Udeleženci dobe stanovanje zastonj, manj premožni tudi denarno podporo v znesku 10 K, za katero pa morajo v prijavi posebej prositi. Prijave do 15. decembra.
Žalec. Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu vabi na gledališko predstavo, ki se vrši v nedeljo, dne 24. novembra t. 1. v dvorani g. Karla Janiča v Žalcu. Začetek točno ob 7. zvečer. Svira ciganska godba Roj. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo novega gledališkega odra v Žalcu, pričakuje se obilne udeležbe.
Na Muti se priredi v nedeljo, dne 1. decembra popoldne v slovenski šoli gospodarski shod, na katerem predava gosp. potovalni učitelj Gorican.
Pri Sv. Primožu nad Muto so imeli v ponedeljek občinske volitve, pri katerih so zmagali Slovenci v dveh razredih. Prvi razred so že itak preje imeli Nemci. Seveda so naskočili Nemci to zadnjo slovensko trdnjavo na jezikovni meji z vso silo. A ob zavednosti slovenskih mož je bil njihov napad odbit.
Iz Maribora. Za zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča so   bili izžrebani sledeči gg. kot glavni porotniki: Janez Nedelko, hišni posestnik; Friderik Nerat,   čevljar;    Alojz :lar, kovač; Oton    Polegeg,   mesar; Janez Poš, trgovec; Karel Sin-kovič.    ključavničar:    Jože   \Vaida-cher, čevljar: VaL Vehovar, čevljar; Friderik  \Viedemann.  zasebnik;   Karel Worsche, trgovec, vsi iz Maribora;  Janez Šaucer, krčmar    pri    Sv. Jurju   ob  Pesnici;   Anton   Inket,  potnik v Krčevini:  Jurij Mulec, pomnik pri Sv.  Marjeti ob    Pesnici: Alc^z Kren. posestnik v Plaču: Jože Serbinek, posestnik v Plaču;    Janez Nerat. poses:n;k v Rnžpnhu;   Anton Mane, posestnik v    Ciršaku;    Alojz er, trgovec pri Sv. Lovrencu nad Trm; Andrej Bezonik, posest-:ečem bregu; Jože Ledonek. posestnik v Cretu: Alojz Kugier, posestnik v Poljčanah:   Engelbert    Si-cherl. trgovec v Sp. Poljskavl; Fran luf:art, lesni trgovec in Karel Kuko-vič, medičar. oba v Slovenski Bistr -ci; Anton Jurca,   veletržec;    Janez Riege'bauer. trgovec: Janez Stendte ^tar.. posestnik, vsi iz Ptuja;  Janez Turkuš, veleposestnik v Mrn-pcr^i;; Adolf Zorzini, posestnik v Zg. Radgoni;  A. Žaler, posestnik   v Šratov-cih;  Franc Magdič. posestnik v  Mejaku;  Feliks  Hedžet,  trgovec v Veržeju; Martin Mravlak, ekonom v Gonim;  F. Draksler,    posestnik na Muti; Jože Vomer.    posestnik   v Janževem vrhu:  Alojz Hubman, KA-ni posestnik v Marnbergu. Kot nadomestni porotniki so izžrebani:    Karel  Bros. mizar;   Anton    Pirkmajer, vec s senom;   Martin Ertl, dimnikar ;   Frid.  Felber, trgovec;   Franc Oulda. agent:  Pavel   Heričko,    lončar;  Janez   tlolzer,    brivec;   Jaki b Turičko. dimnikar;    Ferd.  Kaufman, trgovec, vsi iz Maribora.
Slovensko gledališče v Ptuju. Vrlim našim diletantom, ki so uprizorili minulo nedeljo Svet'novo , moramo biti za umetniški užitek iskreno hvaležni. Vse vloge, od bogatega človekoljubnega tvorničar-ja Dragana, pa doli do cvetličarja, so bile v izbornih rokah. Ne dopušča :, žal, prostor, spuščati se v podrobno oceno predstave, konstatiramo le splošno sodbo slovenskega občinstva, da se je izvrstno igralo in da si želimo kmalu zopet enakega užitka. Potem bodo menda polagoma izostali tudi javni napadi raznih nezadovoljnežev na novoustanovljeno dramatično društvo. Pohvalno moramo omeniti tudi naše tamburaše, ki so prav pridno udarjali med odmori.
Drobne novice. Iz Vidma poročajo, da so bili pri občinskih volitvah na Zdolah izvoljeni Pajdaševi pristaši. Kdo drugi se tudi volitev ni udeležil. — Iz H o t i n j e vasi poroča -Straža«, da se je poročil^ Franc Pišek, sin posestnika in drž. posl. Piska z Marijo Vauhnik, hčerko župana v Ješenci. — Iz Slovenj-gradca. Namestnija je premestila okr. zdravnika dr. Oantnerja v Miirzzuschlag in od tam dr. Busso-na v Slovenjgradec. Mož zna seveda imenitno« slovenski, pa kaj to gra-ški gospodi mar! — U m r 1 j e v Mariboru poduradnik J. ž. Vincenc Ferk, 58 let star. — I z R u š. Zgorelo je dne 15. t. m. gospodarsko poslopje posestnika Franca Sernca. Skrde ie za več tisoč kron. Sum zažiga ieti
na nekega težaka Lovrenka iz Sa-mušan, ki so ga že zaprli. — I z Ptuja poročajo to-le idilično zgodbo: Dne 2. novembra je prišel odvetniški uradnik Rupert Auer pijan domov in je začel tako hudo razgrajati, da je žena poslala po policijo. Prišla sta dva stražnika, ki sta pijanega Auerja izvlekla iz posteče, ga zvezala, naložila na voz in odpeljala v kajho. Ker pa je Auer tudi proti policajema neuljudno obnašal, je dobil zato pri mariborski okrožni sodniji tri mesece težke ječe. — U m r 1 a i e v Ormožu Marija Kreps, stara 76 let. — Razpisano je v mariborski kaznilnici mesto pristava, ker je sedanji pristav Harsler prestavljen za oskrbnika na messendorfsko kaznilnico.
Korošho.
Iz dekliškega zavet šča v Celovcu je pobegnila 23 letna Elizabeta Reizer. Reizerjeva je bolehala že dalj časa na otožnosti in je bila svoječasno tudi nekaj časa v opazovalnici. Dekle je veliko in močno. Kam je pobegnila, še ni znano.
Požar. Pri BekŠtajnu je pogorelo gospodarsko poslopje in velik kozolec posest. Buldorferja. Kako je ogenj nastal ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Hišo so rešili. Pogorela je vsa krma in poljsko orodje. Zgoreli so tudi trije prešiči. Posestnik je bil zavarovan za poslopja že preje, krmo pa je zavaroval najemnik še le par dni pred požarom.
Primorsko.
Sv. Križ pri Trstu.    Tu pri nas
priredi podružnica Ciril - Metodove družbe v nedeljo, dne 24. novembra veselico v korist šolski mladini; da bode tudi naša mladina imela letos božičnico, smo se združili tako, da bodo pri omenjeni veselici sodelovali tudi naši mednarodni socijalni de-mokratje. pevsko društvo »Skala« in šolska mladina. Prosimo tem potom obilne udeležbe, posebno iz bližnjih vasi.
Stekel p°s je popadel v neki vili pri Sv. Vitu štiri osebe. Psa so preiskali in konstatirali, da je stekel. Pes je poginil čez 4 dni. Odrezali so mu glavo in jo poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Obenem so poslali v ta dunajski zavod tudi vse štiri popadene osebe.
Iz državno-železniške službe. Prestavljeni so: stavbni višji komisar v Splitu Peter Sen j a m ović k direkciji v Inomost, višji revident prometni kontrolor V. oddelka Zdenko Strial v okrožje dunajske direkcije, višji revident in predstojnik skladiščnega vodstva v Gorici Julij Sanderly v okrožje dunajske direkcije, stavbni komisar III. oddelka Aleksander Stra-koš na Dunaj, stavbni adjunkt Franc Voseckv iz Ljubljane v Split, asistent pri direkcijskem VI. oddelku Alojzij Germek v Split, asistent pri direkcijskem VII. oddelku Leo Brevman v Lubljano, uradniški aspiranl Emil Dri nove  iz Boh.  Bistrice  v Gorico.
Strašne razmere * tržaški bolnici. Dve kmetici iz Podrage na Vipavskem sta šle k goriškemu zdravniku dr. Gattorni — Italijanu. — Mož je bolnici preiskal in odredil, da naj gresta takoj v bolnico v Trs* Ko sta dospeli v Trst, sta vzeli s s ibo neko spremljevalko, ki ume laškr ker sta sami laškega jezika nezmožni. Tržaški zdravnik baje dr. Grisotto je ženski s strašno nejevoljo preiskal, eno meni nič tebi nič odslovil, drugo pa obdržal v bolnici 8 do 10 dni. Strašno se je znosil nad spremljevalko bolnih žensk, češ zakaj mu vodi v bolnico bolnice, ki ne zna jo i t a 1 i j a n s k i, kajti vedeti bi morala, da brez italijanščine v bolnici nič ne opravi. Na krepek odgovor spremljevalke, ki je kot zdravniku odločno pojasnila njegove dolžnosti, je brezobzirni Italijan utihnil in rekel samo, da naj gredo oni bolniki, ki imajo denar — kmetica je namreč kar naprej vse plačala, v zasebno oskrbo, češ da on za take ljudi nima časa. To smo izvedeli iz tržaških krogov in upamo, da bodo tržaški slovenski krogi temeljito in na merodajnem mestu poučili tega moža o njegovih zdravniških dolžnostih, ki jih ima napram Slovencem.
Ukradena pošiljate* zlata. — V dveh zaboj h mesto zlata — svinec. Tržaški parnik „Heluan" je naložil pred kratkim 40 zabojev zlata. Zlato je bilo namenjeno v Aleksandrijo. Kot odpošiljala so bile označene razne angleške banke, kot adresat pa egiptovske banke. Ko so zaboje v Alek-sandriji izložili, so našli v 38 zabojih res zlato, v dveh pa je bil mesto zlata svinec. Pečati teh dveh zabojev so bili nedotaknjeni, teža je popolnoma odgovarjala označeni teži v spremnih listih. V obeh zabojih bi bilo moralo biti 10.000 funtov zlata v vrednosti 240.000 kron. Kje se je izvršila defravdacija, Še ni znano. Uvedena je obsežna preiskava, ki pa do sedaj ni odkrila nobenih sledi predrznih tatov.
Poskusen  samomor v zaporu.
V policijskem zaporu v Trstu se je zastrupil 20 letni Nikolaj M. Odpeljali so še živega v bolnico in upajo, da ga bodo rešili.
Za župana v Poreču je bil izvoljen v včerajšni seji občinskega zastopa Ivan de Candussio.
Izraba vodnih sil v Dalmaciji. Na izredni generalni skupščini delniške družbe za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji je dobil upravni svet dovoljenje, da sme zvišati akcijski kapital od 11 miljonov na 15 miljonov kron. Na tej skupščini so izpremenili tudi nekaj drugih statutov, med temi tudi, da sme družba emitirati obligacije za tri in pol milijona kron.
Ukraden ček. Pred nekaj dnevi je ukradel neznan tat trgovcu Viljemu Graberju na Reki ček za 600 kron Ta ček je tat tudi realiziral. Kot tatu so aretirali včerai v Splitu 22 letnega Alberta Felicetija, ki je tatvino priznal.
Dnevne vesti.
—   Kako nas dajejo ali zopet konfiskacija. V Mariboru je umrl gr j človek; svoje premoženje je zaslužil od Slovencev, a še na smrtni postelji ni pozabil pokazati svoje sovraštvo do Slovencev. O tem je govoril kratek dopis iz Maribora, ki smo ga včeraj priobčili in v katerem je bilo tudi ožigosana slovenska mlačnosl in brezbrižnost. Takih stvari je vsak dan čitati v vseh mogočih nemških listih, a dočim nemški listi niso nikoli konfiscirani, je državni pravdnik v kranjskem vilajetu Luschan - agu hitro opasal svoje skromnega uma svetli bajonet in je nabodel naš Pst. Ker bomo seveda prosili ljubljanskega drž. poslanca, naj imunizira ta konfiscirani spis, ne bo konfiskacija imela drugega uspeha, kakor da je nam prizadejana denarna škoda. V zahvalo za konfiskacijo bomo pa priobčili besede, ki jih je izrekel pos!. dr. Stranskv o pravosodnem ministru Hochenburgerju. po čigar ukazih postopa Luschan - aga.
4- Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v   Trstu.   Za
dan 20. decembra t. 1. so razpisane nadomestne volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu ter bodo obrtni delodajalci te čini prejeli od vodstva zavarovalnice glasovnice naravnost po poŠti. Te volitve so tako za delodajalce, kakor za delojemalce največje gospodarske važnosti. Uspeh je pri teh volitvah le mogoč, če se složno in enotno postopa ter vsi gospodarji in službo-jemalci store svojo dolžnost. IVujno opozarjamo zategadelj vse obrtne deiodrjalce. da dobro hranijo došle jim glasovnice dotle?, da dobijo poziv in navodilo, kako jim je postopati pri teh volitvah.
—   Občinske volitve v Dobru-njah pred upravnim sodiščem. — Upravno sodišče   proti   dež. odboru.
Sredi meseca svečana t. 1. so se vršile v Oobrunjah obč. volitve. Stranka župana Korbarja si je ohranila oblast v občini na ta način, da je ob-strukcija razveljavila 893 naprednih elasov, češ, da so glasovnice neveljavne, ker teh glasovnic volilcem ni dostavilo županstvo, ampak so jih volilci dobili neposredno od dež. odbora. Proti tej volitvi so se napred-njaki pritožili na dež. vlado. Pritožili so se tudi zr-radi tega, ker so vse elasovnice, ki jih je županstvo bilo dostavilo volilcem. opremljene z obč. pečatom, to vzlic prepovedi deželnega odbora kranjskega od 14. novembra 1911 dani vsem občinam, da se na glasovnice ne sme pritiskati obč. pečata. Dež. vlada je pritožbo zavrnila, češ, da so glasovnice vzlic pritisnjenemu obč. pečatu veljavne, da pa so neveljavne one glasovnice, ki jih volilcem ni bilo dc-stavilo županstvo. Včeraj je bila zadeva pred upravnim sodiščem na Dunaju. Upravno sodišče je izreklo, ća dež. odbor ni bil upravičen izdati kake prepovedi glede rabe obč. pečata na glasovnicah, da so glasovnice, četudi nosijo obč. pečat, veljavne, dež. odbor sploh ni kompetenten, izreči veljavnost ali neveljavnost glasovnic. Dalje je upravno sodišče izreklo, da dež. odbor ni upravičen volilcem neposredno dajati glasovnice, marveč je v to pristojna edino ie občina ter je vsaka glasovnica, k! je volilen ne vroči občina, neveljavna. Pritožbo je pred upravnim sodiščem zastopal dr. R a v n i h a r. — Okrožnica od 14. novembra 1911, s katero je deželni odbor kranjski na vse občine izdalo prepoved, da ne smejo pritiskati obč. pečata na glasovnice, je bila naperjena proti naprednim občinam. Deželni odbor je hotel s tem pomagati klerikalnim opozicijam v teh občinah, katerim bi dal na razpolago glasovnic v poljubnem številu; dočim bi v občinah s klerikalnim obč. odborom napredna opozicija ne mogla dobiti glasovnic, kajti klerikalni občinski odbor bi jih ne dal več, kakor vsakemu volilcu po eno in še to v zadnjem trenotku, tako da ' bi !>ila vsaka   agitacija   nemogoča.
deželni odbor pa seveda naprednjakom itak ne bo dal na razpolago glasovnic. Tako se je dosedaj dejanski prakticiralo, kažemo le na volitve v Prečini, pri Devici Mariji v Polju in drugod. Tem mahinacijam je upravno sodišče napravilo konec izrekši, da dež. odbor ni bil upravičen do omenjene prepovedi, da se torej na glasovnice sine pritiskati obč. pečat, ne da bi bile te glasovnice neveljavne, na drugi strani pa, da so od deželnega odbora voliicem neposredno in ne potom obč. odbora dane glasovnice neveljavne. Razsodba upravnega sodišča je torej za obč. volitve na Kranjskem načelne važnosti.
4- Špisarji so razburjeni. Graška »Tagespošta«. ki menda tudi zobije iz dispozicijskega korita zunanjega ministrstva, je včeraj z resnim obrazom svarila Srbijo, češ, kar ponižna naj bo, sicer se ji zna kaj zgoditi, kajti avstrijsko prebivalstvo je razburjeno. Kdo je pa razburjen? Monarhija ima 25 milijonov Slovanov, ki so vsi proti vojni s Srbijo, ki smatrajo srbske teritorijalne zahteve za opravičene in obsojajo sedanjo politiko avstrijsko kot nesrečno? In Nemci in Madžari — ali so mar ti za vojno? Socijalni demo-kratje so vsi odločno proti vojni in ravno tako pravi zastopniki madžarskega naroda, ogrski opozicijonalc\ Kdo je torej razburjen? Nemški špisarji na Dunaju in v Gradcu, drug nihče. Ti špisarji seveda ne bodo svoje kože na semenj nesli in se torej lahko pri žlampanju piva razburjajo koHkor hočejo. Nečuveno pa je, kak~> se taki listi, kakor ie »Tagespošta«, dovoljujejo govoriti kar v imenu vsega avstro-ogrskeea prebivalstva, torej tudi v imenu Slovanov. »Ta-gespošta« naj govori za svoje zapete špisarje.
4- Naša politika — naša nesreča. Nemški listi avstrijski ščujejo na vojno. SvetoMinsko govore, da so zaljubljeni v Srbijo in v Bolgarijo, ob enem pa lažejo, da se še prebivalcem pekla studi. Ob enem pa stoka vse prebivalstvo in ravno ti šču-valci na vojno najbolj o veliki gospodarski depresiji. Povsod manjka denarja, ljudje nič ne kupijo, dolžniki nič ne plačnjo, tovarne nimajo naročil . . . Kakšen je gospodarski po-ložai. se spozna iz teea, da je avstro-ogr*ka banka omejila izdajanje zlata. Prej je bilo toliko zlata v prometu, da so se ga ljudje branili, a zadnji čas je zlati denar kar izginil. Nikjer sra več ne vidiš, če pa greš v banko, izveš, da so izdajanje zlata znatno omeuli. Italija je imela celo leto vojno s Turčijo, a teea ni storila, pri nas so pa komaj začeli rezljati z orožjem, pa je že stiska.
-r Roparji in požfgalci so bori-telji za svobodo na Balkanu. Tako jih imenuje krščanskosocijalen list -Deutsches Volkshlatt«, ki piše dobesedno: »Na Balkanu so, kakor se zdi. izgubili vsak nravstveni stik z ostalim kulturnim svetom. Gospoda, ki je pričela vojno v imenu svobode in civilizacije, se je izkazala, da ni ničesar drugega kot navadni roparji in požigalci. Noben Človek bi ne bil Srbiji nevoščljiv teritorialnega povečanja, saj je to potreba vsakega napredujočega naroda, toda sedaj moramo samo obžalovati one pokrajine, ki bodo pri končnem obračunu pripadle srbskemu gospodstvu.« — Torej boritelii za svobodo, ki so napravili z brezprimernim junaštvom in z brezprimerno požrtvovalnostjo konec vekovnemu turškemu tiranstvu in stoletni anarhiji, ti so v očeh krsčanskosocijalnih šrno-kov ^navadni roparji in požigaici«, tisti Arnavti pa, ki so samo ropali, plenili, požigali in morili, odkar jih pozna zgodovina, so narod poštenjakov, so ljudje tako idealno plemeniti in dobri, da se mora zanje Av-stro-Ogrska žrtvovati, če tudi pri tem riskira svetovno vojno! In čemu tudi ne, saj se žrtvuje za »narod poštenjakov, za narod vrlih mož-, katerega hočejo požreti »navadni roparji in požigalci« — Srbi in Grki' Da. zares, gotova dunajska gospoda je v svoji slepi strasti že zdavna zgubila vsak nravstveni stik z ostalim kulturnim svetom!
—  Slovenskim umetnikom. Srbsko vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za izvršitev: a) spomenice srbsko-turške vojne L 1912. in b) medalje za požrtvovalno službovanje. Natečaja se smejo udeležiti samo jugoslovanski (bolgarski, hrvaški, slovenski in srbski) umetniki. Načrti so lahko izdelani kiparsko (materijal po volji) ali slikarsko in se naj predlože vojnemu ministrstvu (artilerijsko-tehnično oddeljenje) najkasneje do 13. decembra t. 1. Ministrstvo bo po svojem prevdarku izbralo najboljšo izmed skic, katera potem postane last vojnega ministrstva. Za sprejet načrt je določena ta-le nagrada: za spomenico 1000 dinarjev, za medaljo tudi 1000 dinarjev.
—  Javno čitalnico otvori v nedeljo gospodarsko napredno društvo
za šentjakobski okraj v svoji knjižnični sobi Vožarski pot št. 4. Čitalnica je odprta vsako nedeljo popoldne od 2. do 5. in je določena zlasti za delavce, pa tudi za vsakega drugega. Obisk čitalnice je brezplačen.
—  Za balkanske ranjence je darovalo gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj 20 K.
—  Gospod Vid Bratuž, starinar je daroval gospodarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj 4 zidne obešalnike za obiskovalce knjižnice. Odbor mu izreka za to rodoljubno požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo in ga priporoča občinstvu.
—  Razsvetljava vozov. Iz rožnih krajev prihajajo vesti, da se ljudje za določbe cestnopolicijskega reda ne brigajo in da so na državnih in neeraričnih cestah ponoči in v mraku razsvetljeni vozovi že prava izjema. Zato pa čitamo vsak čas, da se vozovi prevračajo v jarke, da, celo v potoke in reke. Skoro noben voz nima svetilke, in karambolaže so na dnevnem redu. A tudi kolesarji se vozijo brez luči. Navada je tudi, da vozi več težkootovorjenih vozov drug za drugim. Vozniki ali na vozen spe ter prepuščajo vprego svoji usodi,   ali pa stopajo vsi skupaj po-
I leg prvega ali zadnjega voza ter se živahno pogovarjajo. Za živino in vozove pa se ne menijo. Tudi se radi zabavajo s tem, da pokajo z biči, kriče ali pojo. Večkrat puščajo vozove brez nadzorstva sredi ceste ali ulice, sami pa popivajo po gostilnah. Deželno predsedstvo za Kranjsko je na take in enake nedostatke po naših cestah in ulicah iznova opozorilo vsa c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem in mestni magistrat v Ljubljani ter naročilo, da je treba določbe cestnopolicijskega reda najstrožje izvajati. Opozarjamo torej tudi tukajšnje prevoznike, kočijaže. fijakarje in kolesarje, da mora biti brez razločka vsak voz (oziroma vsako kolo) razsvetljen od večernega do jutranjega mraka, t. j. ob času javne ulične razsvetljave in opremljen s trpežno svetilko, ki daje svetlo belo luč. Takisto je puščanje vozov brez nadzorstva na cesti, nagla vožnja po mestnih ulicah in pokanje z biči po cestnopolicijskem redu za mesto Ljubljano prepovedano ter se kaznuje z globo od 2—200 K ali z zaporom 6 ur do 14 dni. Ker imamo med čitatelji svojega lista tudi mnogo voznikov, jih opozarjamo na te določbe, da se izognejo neprijetnostim in škodam.
Monsignor Anton Peterlin, župnik v Šmihelu pri Novem mestu je 21. t. m. zjutraj v svojem župnišču umrl. Pokojnik je bil že lansko leto nevarno bolan. Komai je okreval, je zopet opravljal svojo službo. Pretečeni petek je Še maševal, potem pa je začel tožiti o glavobolu, lotil se ga je takozvani „šen% ki ga je v par dneh spravil na oni svet. Peterlin je bil eden tistih redkih duhovnikov iz stare šole, ki se ne brigajo veliko za politiko; mož je živel le svojemu poklicu in si napravil, kakor sodijo ogrorrino premoženje. Ko so ga pri zadnjih občinskih volitvah nadlegovali za agitacijo, je izjavil: „Pustite me pri miru, stojim biizo groba in imam nujnejših skrbi kot so volitve". Največ po njegovi zaslugi se je v Smihelu zgradil zavod šolskih sester, kjer se vzgojuje tudi hčere boljših dolenjskih rodbin, pa tudi iz dalnjih krajev. Pokojnik je umrl v 80. letu svoje starosti. Pogreb bo v petek.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda z sen-zacijsko kolorirano dramo »Pohlep po zlatu«. — Jutri priljubljeni specialni večer z izbranim sporedom.
Preselitve v Ljubljani. V zadnjem preselitvenem roku se je v Ljubljani preselilo 426 družin, ozir. strank, ki so Štele blizu 1700 oseb. Na novo se je priselilo 47 rodbin, dočim je odšlo iz Ljubljane 34 strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. — Malih in srednjih stanovanj še vedno primanjkuje.
Prijet izgnanec. Včeraj je bil aretiran leta 1864. v Zgornjem Ber-niku pri Cerkljah rojeni postopač Ivan Jerse, ker ima za mesto prepovedan povratek. Vrhu tega je pa še na sumu, da je na tuje ime naročil neke »trikelne« in jih potem prodal, denar pa pognal po grlu. — Tudi leta 1853. v Polhovem Gradcu rojeni Andrej Osredkar je bil aretiran, ker se je bil na Emonski cesti pritepel na Spitzerjev vrt in tam ukradel 20 vrtnic. Mož tatvino sicer prizna, to-,da trdi, da je to storil v pijanosti in zmoti ter pravi, da ne ve kam jih je djal. Oba so oddali sodišču.
Tatinski cigani. Včeraj so prišli na semenj cigani Gottlieb Seger, toj. 1874. v Sirnicu pri Beljaku, leta 1885. v Ebenseeju pri Gmundenu rojeni Daniel Jungwirth in Katarina Jungvvirth, roj. 1882. v Obtenau pri Halleinu. Cela trojica je hodila po raznih zlatarskih trgovinah in izbirala razno zlatnino, ne da bi bili kaj kupili. Ko jih je na Mestnem trgu stražnik prijel, jo je bil Seger popihal in pri tem od sebe vrgel štiri no-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
268 štev.
ve prstane, katere so bili pokradli po trgovinah. S pomočjo občinstva je stražnik tudi tega prijel in potem vse tri odvede! v zapor.
Navihani sladkosnedeži. 2e dlje časa so vedeli otroci, da ima "branj evka Ivana Kraševčeva na Poljanski cesti št. 7 lepo dišeče hruške, do katerih dolgo časa niso mogli, naposled so jo pa le »pogruntali«. Poiskali so železen drog ter z njim nabadali hruške pri oknu in jih na ta način dobivali iz kleti. Kraševčeva pravi, da ima z ozirom na pokvarje-nje in kolikor ji hrušk manjka, 98 K škode. Mladi »ribiči« bodo za dobrote morali Čutiti očetovo brezovko.
Brakir, črn, z rjavima lisama nad očmi, noge spodaj rjave, gobec rjav, čuje na ime Kastor se je zatekel v Spod. Šiško. Dobi se pri županstvu občine Sp. Šiška proti povrnitvi stroškov.
Znamenje zime. V noči 19. na 20. t. m. so dosedaj še neznani tatovi vlomili v hiši št. 17 na Privozu v drvarnico ter neki stranki ukradli in odpeljali    kakih  10 stotov premega.
Izgubila je zasebnica g. Marija Bizjakova manjšo vsoto denarja in malo sliko. — G. Frančiška 2anova je izgubila v robcu zavezanih 50 K. — Delavka Frančiška Kržmančeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 4 K, 5 petič in neki račun.
Društvena nazmila.
Slovenskim modroslcvcem. — Društvo slovenskih profesorjev vnovič vljudno vabi vse izprašane slovenske prof. kandidate in pa tudi vse one, ki stoje neposredno pred izDi-tom, še študirajo, oziroma so se letos nanovo posvetili filezotičnemu Študiju, naj se javijo odboru z vsemi potrebnimi podatki, ako tega še dosedaj niso storili. Le z natančnim statističnim pregledom more z uspehom zastopati koristi mlajših moč:. Ravnotako se more pri eventualnem posredovanju ozirati le na ore, ki so se javili. V interesu neprijavljenih mlajših gospodov tovarišev je ter da naznanijo društvu svoje ime, stroko in stadij izpita, odnosno stadij študij, v katerem s; nahajajo: že izprašani, pa nastavljeni datum izpita.
»Čitalnica^ v Ribnici priredi v nedeljo 24. t. m. ob 8. zvečer v hotelu »Arko- s prijaznim sodelovanjem »Glasbenega društva v Ribnici veselico z raznovrstnim vspore-dom. Vstopnina za posamezno osebo 1 K; obitelji pa pri sprednjih vrstah
3  K. drugod 2 kroni.
U „Rdeči Hriž balkonskih držan".
Uredništvu našega lista so poslali : gospa Marija R o j i n a v Spodnji Šiški 10 K in —do mesto običajnega godovnega šopka teti Marički
4  krone.
Spedicijski družbi Balkan« so poslati: gospa svet. Ga! le 1 kos flanele, g. dr. K e r s n i k 1 plašč, slovenske učiteljice 12 rjuh in 36 obri-sač, g. dr. Miian G o r i š e k v Šent Lenartu 1 zavoj blaga, ga. Marija Zupane 1 suknjo. I obleko in 6 srajc. g. dr. C h u r a i n v Lukovici 10 hlač in 6 parov nogavic, gospa Ana Z a n i e r j e v a 2 zavoja blaga, g. Karel Barborič v Novem mestu 10 jopičev. ga. Marija T e r š k a -nova v Ljubljani 1 suknjo in 1 pelerino in gospa Ana Majcen, profesorjeva soproga v Mariboru, 3 zaboje platnine, teže 366 kg. — Hvala vsem!
Izkaz darou za Rdeči križ balkanskih držav.
(I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.)
Prenos 32.006 K 10 v. — Stavbna in kreditna zadruga v Idriji kot od članic Sokola sester Malči Kosove, Leni Lapajnetove, Minke Mač-kovšekove. Ivanke Rupnikove, Tončke Trohove in Fanči Tukačeve nabrano 358 K 78 v: M. Pogorelec. Chicago, Hey\vorth B!dy, 1114. 400 kron; Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki (zbirka iz Škofje Loke) 1002 K 20 v: Josip Vrhunc, gostilničar. Bled. nabral 18 K; uredništvo »Slov. Naroda* 29 K 70 v; unravništvo »Slov. Naroda« 550 kron 30 v; Učiteljska tiskarna 1 K; Rihard Torv, trgovski sotrudnik. 2 K; skupaj 2361 K 98 v; — vsega skupaj 34-368 K kron 08 vinarjev.
Razne stvari.
* Senzaeijonelen samomor v Zagrebu. — Cuvajeve spletke in žrtve.
V nedeljo se je ustreli!, kakor smo že na kratko poročali, v Zagrebu sin bivšega podbana, vladni koncipist Zdenko pl. Chavrak. Ta samomor je jako zanimiv in značilen za razmere na Hrvaškem in je in še bo odkril marsikaj iz zadnje preteklosti v Zagrebu. Posebno prizadeta je pri tem
madžarska vlada na Hrvaškem, njeni cilji, njena sredstva, pred vsem pa » njena korupcija, ki sega do najvplivnejših krogov. Ta samomor je v najožji zvezi s polomom zavarovalnice za kandidate smrti, oziroma njenih zavarovalcev »Balkan« in »Jadran«. Aretirani uradniki in ravnatelji teh zavarovalnic so namreč v preiskavi izpovedali, da so izdali ogromne svote — Razno — za podkup vladnih uradnikov. Ta nastop ni ostal brezuspešen, Madžarom so se dali podkupiti in zavarovalnica je bila tako-rekoč imunizirana in varna pred vsemi persekucijami, ki jih je zahtevalo vedno odločneje osleparjeno hrvaško ljudstvo — osleparjeni narod hrvaški. Škoda znaša več milijonov kron. — Med podkupljenimi uradniki in med zavarovalnico je baje posredoval, kakor je izpovedal v preiskavi ravnatelj Duma, tudi odvetnik dr. Frank. 2e svoječasno je tožil bivši podban Levin pl. Chavrak dr. Franka. Proti Franku je bila uvedena že preiskava, katero pa je ustavil sam Čuvaj — o katerem piše včerajšnja »Arbeitervv ille <, da je Čez glavo zadolžen in da si je tudi poskušal s svojim banovstvom pomagati iz zadrege, ker mu je izročil Frank neko pismo, ki je bilo silno kompromi-tujoče za Čuvaja. Toda sleparstva zavarovalnice so prodrla kljub zadržkom podkupljenih madžaronskih uradnikov z vehemetno silo na dan, sledile so aretacije in preiskave, ki so posvetile z bengalično lučjo v ko-ruptirane madžaronske kroge. Bivši podban, oče samomorilca, ni poslušal mamljivih klicov podkupovalcev, rač pa je bil bolj dostopen njegov, precej lahkoživi sin. ki je dobil od zavarovalnice 20.000 kron, nekateri viri trdijo celo 40.000 kron, da pregovori svojega očeta, da ne nastopa proti zavarovalnicam. Pada režim Čuvajev, pravice narodov prodirajo na dan in odprla se je tudi knjiga in v njej listi starih grehov madžaron-skih uradnikov. Čuvaj ne more več držati in aretiran bi bil moral biti tudi mlajši Chavrak. V strahu pred škandalom ie mož izvršil samomor. Preiskava glede samomora je poka-za-a tudi, da se majejo stolčki tudi raznih drugih visokih madžaronskih funkcijonarjev, med katerimi je tudi zagrebški policijski šef Šporčič, znani državni pravdnik, ki je nastopal kot tak v svetovno znanem zagrebškem velcizdajniskem procesu Ac-curti in predsednik takratnega senata Trrabocchia.
*    Sleparski bančni ravnatelji. Iz Debrecina poročajo: Proti ravnateljem debrecinske agrarne banke so uvedli kazensko preiskavo. Baje so ponaredili več dokumentov.
■ Mažarsko. Iz Budimpešte poročajo: Včeraj je tukajšnja policija uvedla strogo preiskavo proti nekemu uglednemu Slovaku, ki je na zboro-vaoju nabiral denar za srbski rdeči križ.
Upor kaznjence*. Iz Pariza poročajo: Predvčerajšnjim zvečer je izbruhnil upor v zaporu mesta Roche-fort. Višjega stražnika so uporniki ustrelili, njegovi ženi pa z britvijo odrezali glavo. Neki časnik in mornar, ki sta prišla na pomoč, Sta bila nevarno ranjena. Uporniki so se zabarikadirali. Zapor je vojaštvo obkolilo.
*   Gozdovi Tolstega. V ^isni Poljani so začeli razdeljevati zeml ?ča, ki jih je Tolstoj zapustil kmetori v Jasni Poljani. Tolstojeva zemljišča, ki obstoje večinoma iz gozdov in ki merijo 885 desjatin, bodo razdeljena sledeče : 25 desjatin si obdrži kontesa Aleksandra Lvovna ter si tam zgradi letovišče, sin Lev Lvovič dobi 50 desjatin in vdova grofica Zofija Andre-jevna zastopnica ostalih dedičev 150 desjatin. Ostalih 660 desjatin dobe kmetje.
*   Menu pri zadnjem delegacij-skem dineju v Budimpešti je bil naslednji: Potage Beaufort. Timbales Tal!eyrand. Dick a V ambassadeur. Piece de boeui et gigot d* agneau. Jeunes poulets a la princesse. Cham-pagne cup. Faisans rotiš, salade, cempote. Asperges en branehes. Bombe Louis Philippe. Croustades a la creme de fromage. Glaces va-riees. Xeres, Chat. Maargeaux 1887. > Geisenheimer Mauerchen« 1904. »Szamorodner 1901, Hofweingut.« Champagne Moet & Chandon Crč-mant rosć.
*   Prorokovanje stare vedeže-valke. Pred kratkim je objavil bel-gradski -Trgovin. Glasnik« sledečo notico: Cesar Viljem L, ded današnjega nemškega cesarja, je nekega dne sprejel vedeževalko. Ta ga je vprašala, kdaj da se je narodih Leta 1829. — je odgovoril cesar. Nato mu je rekla vedeževalka: »Seštejte številke 1 4- 8 + 2 + 9 = 20, temu prištejte leto Vašega rojstva 1829 4- 20 = 1849. To je leto velike revolucije. Seštejte številke 1+8 + 4 4- 9 = 22, prištejte k temu leto revolucije, torej 1849 + 22 = 1871, to je leto prusko - francoske vojne. Seštejte zopet številke 1+8 + 7+1 = 17. Prišteite k temu leto 1871. torej 1871 ^k 18 =s 1889.   To ie leto
Vaše smrti, Veličanstvo.« — »A kaj bo z mojo državo?« jo je vprašal Viljem. — »Seštejte številke zadnjega leta 1 + 8 + 8 + 8 = 25, prištejte to število k letu svoje smrti, torej 1888 + 25 = 1913. Tega leta izbruhne svetovna vojna, ki bo izpremenila me]e evropskih držav,« je bil odgovor vedeževalke.
Izpred sodišča.
Spored porotnih obravnav pred ljubljansko poroto. Dne 25. t. m.: Ferlič Jakob, zidarski pomočnik na Trati, uboj; Kolar Ignacij, delavec iz Dravelj, tatvina. 26. t. m.: Jurij Osred-kar, užitkar pri Sv. Joštu pri Vrhniki, umor; Janez Strgar, drvar iz Gorij, umor. 27. t. m.: Valentin Golob, zidarski pomočnik v Godiču, uboj. 28. t. m.: Janez Lap, hlapec iz Mengša, in France Zabret, posestnice sin iz Topola, zažig. 29. t. m.: Ciril Golte, vrtnarski pomočnik iz Ihana, France Trebušak, hlapec v Krumperhu, spolska posilnost, Jernej Peternel, posestnika sin in Valentin Kokalj, dninar, oba iz Murave, ponareja kovanega denarja. 30. t. m.: France Bur-gar, posestnice sin v Vodicah, umor. Razen teh sta določeni na 30. t. m. in 2. decembra dve tiskovni pravdi proti Mihi Moškercu.
*                     *
Kazenske   obravnave   pred   deželnim sodiščem.
Vlomilec pri Čvančariin Bonaču v Ljubljani „inženir" Exner obsojen Včeraj se je vršila pred tukajšnim deželnim sodiščem zanimiva obravnava proti vlomilcu pri Čvančari in pri Bonacu v Selenburgovi ulici v Ljubljani. Oba vloma sta bila skrajno predrzna, izvršena z vso rafiniranostjo v cen-trumu mesta, takorekoč pred nosom policijskih straž. V obeh slučajih so vlomiica čutili, v obeh slučajih so obsedli in oblegli stražniki sosedni hiši, toda zaman so čakali, čutil jih je tudi vlomilec in se previdno splazil, preskočil več dvoriščnih zidov končno v klet neke hiše v Bethovnovi ulici, od koder je pobegnil. Dolgo so ugibali, kdo bi bil vlomilec, vpregli so v zasledovanje tudi ljubljanskega policijskega psa „Hekso" toda vse je bilo zaman, in da se ni vlomilec sam izdal vsled neprevidnosti, bi se morda še danes smejal ljubljanski policiji. Bilo je pri Bonaču. Vlomilec je bil v prostorih trgovine in čuvaj društva za zaklepanje veznih vrat in nočno stražo je dobil ob priliki obhoda v hiši sami na hodniku pelerino in v neki zavoj, ki jih rabijo v trgovinah, zavito vlo-milno orodje. Stražnik je moral naprej, obvestil pa je o tem mestnega stražnika, češ da je bržkotne v trgovini vlomilec. Policija je hišo zastražila, toda zaman, tat je ušel po že preje označeni poti. Na ovitku, ki so ga našli v Bonačevi hiši so bile razne številke in vsled opozoritve Fr. Bonača ml., tovarnarja v Ljubljani so začeli iskati trgovino, ki je izdala ta zavitek. Pri Hamanu je bil zavitek izdan in sicer za opravno perilo inž. Exnerja. Moža so aretirali, uvedli pri njem hišno preiskavo, in krivda je bila dognana, zagonetne vlome je pojasnil false inženir Exner sam, ki je vse priznal. Mož je še mlad, komaj polnoleten, je dovršil realko, opustil vsled bolezni nadaljne študije in stopil v službo tvrdke za poljedelske stroje Havlik v Pragi. Kot provizijski zastopnik te tvrdke je prišel v Ljubljano, kjer se je etabliral kot inženir Exner. Tehnična prodajna pisarna za kmetijstvo trgovino in obrt, zaloga avtomobilov itd. Mož je jako družaben, inteligenten in prikupljiv in si je znal pridobiti zaupanje in naklonjenost boljše družbe v Ljubljani. Bil je tudi vnet in dober športman. Vse je bilo lepo in dobro, samo denarja mu je manjkalo in to ga je dovedlo do predrznih vlomov. S svojimi vlomi in tatvinami, ki so povzročile v mestu veliko zanimanja in mnogo govoric, mož sicer ni veliko oškodoval trgovce. Polomil je nekaj v trgovinah, odnesel nekaj blaga, kaerega so trgovci večinoma dobili nazaj in ukradel nekaj denarja, katerega je mož seveda porabil. Exner prizna vse, in pravi, da ga je dovedla do teh nepremišljenih činov lahkomiselnost in stremlje, da ostane v Ljubljani na istem družabnem stališču, ki ga je dosegel. Senat, kateremu je predsedoval Vedernjak ga je na predlog državnega pravdnika dr. Pa j niča priznal krivim hudodelstva vloma in tatvine in ga obsodil na 7 mesecev težke ječe. Od kazni se mu odračuni 53 dnevni preiskovalni zapor.
Telefonska in brzojavna poročila.
VOJNA  NA  BALKANU.
Razmerje med Avstrijo in Srbijo.
Pariz, 21. novembra. Poročevalec »Matina« Je imel včeraj razgovor s Pasičem. Na vprašanje kako sodi Pasić o aferi Proehaske   ie Jta
odgovoril: Za nas ni nikdar obstojala afera Prochaska, ker je vse kar so dunajski Usti pisali, večji del izmišljeno. Ko smo zavzeli Prizren, se je prebivalstvo pritožilo, da je konzul Procbaska hujskal na odpor proti srbski vojski. Dejstvo je, da se ie streljalo iz njegove hiše na srbsko vojaštvo. Da preprečimo vsak incident smo dali konzulat vojaško za-stražiti in nimamo nič proti temu, da se dunajski zunanji urad sam prepriča o resničnosti dolžitev.
Car Ferdinand je kot mandatar Balkanske zveze pooblaščen skleniti mir s Turčijo.
Na vprašanje kaj bo z Dračem je odgovoril Pasić: Drač bomo zasedli. Naše čete so najbrže dospele že tja.
Na nadaljno vprašanje, kaj bo storila Srbija, če Avstro-Ogrska protestira proti zasedenju je odgovoril: Naše stremljenje po pristanišču ob Jadranskem morju je utemeljeno, in cela Balkanska zveza je v tem z nami solidarna. Drača ne bomo zapustili, počakali bomo kaj napravi Avstrija.
Bitka pri Bitolju.
Belgrad, 21. novembra. Vesti, da se je turška armada v Bitolju predala, se do sedaj uradno še ne potrjujejo. Glasom poročil iz Bitolja je res. da je cela turška armada popolnoma razbita in razkropljena ter se nahaja na begu proti Ohridskemu jezeru in v gore.
Belgrad, 21. novembra. Ministrski predsednik Pasić je dobil od šefa generalnega štaba vojvode Putnika sledečo brzojavko:
»Danes so naše čete po Ijutetn boju zavzele Bitolj in premagale turško vojsko, ki se je z velikansko siio branila. Na turški strani so se borili turški vojaki in prebivalci mesta. Turki so se v divjem begu umikali. Plen srbske armade je izredno velik. Detajli se še zbirajo.
Pozneje je došlo v Belgrad sledeče obširno poročilo izpred Bitolja:
Včeraj dopoldne se ie začel odiočilni boi bitke pri Bitoiju, ki je ena največjih bitk, kar se jih je bilo v balkanski vojni. Borba se je vršila na 50 km do?gi črti. Podrobnosti o bitki bo mogoče zbrati šele v par dneh. Sovražnikov je bilo mnogo več, kakor se je prvotno javilo. Uradni podatki, ki sodijo po številu mrtvih in ranjenih računajo, da je bil v tem boju najmanj 70 do SO tisoč Turkov. Imeli so kakih 100 topov ter zavzeli izborne pozicije na severozahodu Bitolja, ter jih močno utrdili. Posamezne turške baterije so bile popolnoma zakrite in maskirane. Prodiranje Srbov je zadelo ob velikanske težkoče in zavzemanje pozicij je zahtevalo silno veliko žrtev. Srbom so se upirali na celi črti tudi prebivalci ta-mošnj!h kraiev. Napadali so Srbe iz zased in delali Srbom sploh velike težkoče pri prodiranju. Vse te zapreke pa niso mogle zlomiti hrabrosti srbskega vojaštva. Srbska artile-rija se je zopet odlikovala po svoji hrabrosti in preciznem streljanju. To pot pa je imela glavno nalogo srbska pehota, ki je gazeč do pasu v vodi in korakajoč z velikanskimi težavami čez močvirja končno z bajoneti naskočila turške pozicije in jih zavzela.
Belgrad, 21. novembra. »Štampa« javlja, da se v Bitolju ni vdala vsa turška armada. Eni diviziji pod poveljstvom nekega paše se je posrečilo uteči proti Dibri. Bežeče Turke zasleduje srbska konjenica. Pri Dibru se bo nesporno vnela nova bitka, katere izid se lahko že vnaprej ve.
Pred Carigradom. —   Premirje.
Carigrad, 21. novembra. Pred Čataldžo se ne bije noben boj več.
Carigrad, 21. novembra. Zaupniki turške vlade, ki imajo polno moč pogajati se zaradi premirja in skleniti tudi mirovno pogodbo, so gene-ralisimus turške armade Nazim paša, šef generalnega štaba Izzet paša in državni svetnik Sadan beg. Tudi Bolgari so notificirali svoje pooblaščence, ki imajo pravico skleniti premirje in se pogajati tudi glede deii-nitivnega miru.
Carigrad, 21. novembra. Nazim paša poroča, da se ni vršil včeraj in predvčerajšnem na celi Črti noben resnejši boj. Samo tu in tam je slišati posamezne strele straž. Turška armada je včeraj vzela nekaj topov, ki so jih bili Bolgari zapustili (?).
Sofija, 21. novembra. Zunanji minister ni dobil do včeraj ob 2. popoldne ko je potekel rok za odgovor Turčije na bolgarske pogoje glede premirja nobenega odgovora iz Carigrada. Zunanji minister izjavlja, da se bodo vsled tega pričele zopet bolgarske vojne operacije na celi Črti, znano pa še ni, ali so se te vojne operacije že pričele ali ne. O tem še ni oficijoznega poročila.
Boji pri ČataldžI.
London, 21. novembra. »Dailv Mail« poroča iz Carigrada pod vče-rajšnim datumom, da ie bito mogoče
Šele predvčerajšnem dobiti pregled o dosedanjih bojih pri ČataldžI. Turška poročila o velikih uspehih turške armade ne odgovarjajo resnici. Včeraj zjutraj so bili Turki še precej trdni v svojih pozicijah, popolnoma krivo pa je trditi, da so bili Bolgari poraženi, če tudi so se morali tu in tam umakniti iz svojih pozicij, ki so si jih bili zavojevali z bajonetnimi naskoki proti Turkom. Večinoma so se umikali Bolgari s teh pozicij samo zato, ker jih sosedne bolgarske pozicije niso mogle uspešno podpirati. Glavni uspeh turške armade je ta, da se je do sedaj v glavnih pozicijah pri Čataldži vzdrževala in da teh pozicij Bolgari kljub naporom pehote še niso mogli zavzeti. Bolgari so namreč hoteli vse glavne turške pozicije zavzeti z bajonetnim naskokom in se jim je to pri celi vrsti turških utrdb tudi posrečilo. Da se jim ni posrečilo to na celi črti, je samo ob sebi razumljivo. Na južnem delu črte pri Čataldži so se Bolgari celo umaknili do Pappa Burgasa. Bolgari so imeli tam tudi velike izgube. Turki se drže v svojih pozicijah samo iz obupa, in je smatrati, da ta odpor ne bo mogel trajati več dolgo.
London, 21. novembra. Kako pretirane so Jbile carigradske vesti o turških zmagah pri Čataldži dokazuje poročilo Dailv Telegrapha Bart-leta. kateremu se je posrečilo priti v turško vojno črto. Bartleta so aretirali in hoteli odvesti v Carigrad. Podkupil pa je vojake, ki so ga odvedli na bojišče. Tam je opazovat ter poroča čez Konstanco sledeče: V ponedeljek so Bolgari imeli v rokah vse zunanje utrdbe pri črti od Čataldže do Črnega morja. Bolgari so spravili svojo artilerijo v izvrstne pozicije iz katerih so obvladali vse glavne utrdbe pred Hademkejem. Po noči je naskočila bolgarska pehota z odločilnim uspehom turške pozicije. Prišlo je do liutega boja, v katerem so zmagali Bolgari proti turškemu centru in levemu turškemu krilu. Po zavzetju zunanjih turških pozicij so bombardirali Bolgari ves torek glavne turške utrdbe in so njih krog-Ije padale ceio v sredo med turške reserve. Bolgarom se je posrečilo celo turško I. armado potisniti nazaj, ter se je ta armada v neredu umaknila. Za torek zvečer so pripravili Bolgari infanterijski naskok na celi črti. Nadaljnih dogodkov ne morem poročati, ker so me turški častniki daH zopet aretirati in so me odvedli v Carigrad, odkoder se mi je posrečilo poslati čez Konstanco to brzojavko.
S tem poročilom se strinjajo tudi poročila drugih angleških poročevalcev, ki pravijo, da se v ponedeljek in torek niso bile odločilne bitke, marveč šele pripravljalne bitke.
London, 21. novembra. Poročevalec Bartlet podaja v daljši brzojavki strahovito sliko o koleri. Vse vasi, katere je prehodil so bile polne mrtvih in umirajočih. Če je izbruhnila v kaki vasi kolera je prebivalstvo zbežalo in ga ni bilo mogoče več zadržati. Na vseh potih in cestah proti Carigradu leže trupla vojakov in prebivalcev, ki so umrli za kolero. Turško vojaštvo, ki je imelo nalog mrliče pokopati, nasuje samo za ped visoko zemlje na mrliče in daleč na okrog je polje pokrito s takimi grobovi. Strahovit je pogled na Hademkej, ki je napolnjen z gorami mrličev tako, da si nisem upal vstopiti v ulice.
Srbska vojska proti Ohridu, bolgarska proti Carigradu! Skopi je, 21. novembra. (Izvirno poročilo.) Srbska konjenica drvi za razbitimi ostanki turške armade proti Ohridskemu jezeru, bolgarska armada pa je po prebiti ča-taldški črti na potu v Carigrad. Polu-mesec je izginil s političnega obzorja. Pozdrav vsem od Soče do Sotle! — Vukasovič Stibiel.
Srbija ob Jadranskem morju. Dunaj, 21. novembra. Listi poročajo, da je srbski podpolkovnik Dimi-tri Bulic prodrl do Jadranskega morja in razobesil srbsko zastavo.
Črnogorski  nameni.
Cetinj*, 21. novembra. General Martinovič se je izrazil napram nekaterim poročevalcem listov, da namerava črnogorska vojska prodreti do reke Mat, in da hočejo ob tej reki imeti svojo definitivno črnogorsko mejo. Črnagora potrebuje te rodovitne kraje, ter hoče v teh krajih dvigniti poljedelstvo na visoko stopnjo. Upa, da bodo Albanci v teh krajih uvideli, da je mogoče živeti pod črnogorsko vlado. Pohvalno se je izrazil general Martinović tudi o prostovoljcih, zlasti o onih, ki so dospeli iz Dalmacije.
Kralj Nikola ima vojno ladjo.
Cetinje, 21. novembra. Kakor zatrjujejo cetinjski dobro poučeni krogi, je dala Grška kralju Nikolaju na razpolago vojno ladjo, da more ob Jadranski obali inspicirati črnogorsko vojsko. Grška vojna ladja je že prispela v Bar.
268. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran o.
Solun.
Atene, 21. novembra. Včeraj se vršila v Solunu velika slavnost po-itimstva bolgarskih, srbskih in grli častnikov. Vse vesti zlasti nem-h listov o sporih med častniki baltskih držav so izmišljene in popol-oma neresnične.
Nova grška vojna ladja
Atene, 21. novembra. Grki so opravili bivšo turško torpedovko Atalijo", ki so jo Turkom vzeli pri ►reveži in jo pridelili grški vojni ornarici.
Premirje.
Sofi a, 21. novembra. Glasom Oročil iz kompetenih krogov, pogji alkanske zveze niso niti po svoji objel niti po vsebini intransingetni in ripuščajo eventualno tudi modifika-je med pogajanji tako, da je priča-ovati, da bo Turčija te pogoje sprega in da sklenjeno premirje.
Likvidacija Turčije.
London, 21. nov. Nekateri iisti ravijo, da namerava Angleška če ide do likvidacije evropske Turčije -ektirati Egipt.
Tuji konzuli.
Belgrad,  21. novembra.    Ker so
ipadli do sedaj delujoči vzroki vojne,
► dovolila   srbska   vlada   vsem    ino-
emskim konzulom, da se prosto gib-
eio v okupiranem ozemlju   in prosto
orespondirajo    s    svojimi    vladami.
lada jim   pripoznava vse   pravice, ki
pristojajo,   samo   enega   jim   ne
spoznavajo, to je pravice kapitulacij,
so jo imeli   do sedaj   v  Turčiji  in
sedaj v  svobodni  srbski  državi ne
rcrejo biti več veljavne.
Ruske priprave.
Budimpešta, 21. novembra. Listi
rinašajo temno vest iz Galaca. da je
uska ladja »Morjak« v Rusčuku iz-
rcala 700 ruskih vojakov, med nji-
li mnogo častnikov. Drugi ruski par-
ik Sv. Sergy je prispel v Rusčuk s
_ velikimi plavi in z veliko množino
oinesa materijala in konjev. Iz Ol-
mice se je odpeljal    ruski    parnik
Bolgar« z več sto vojaki in častniki.
Petrograd, 21. novembra. Vojni
ilnister je izdal naslednje    povelje:
rere  vojaške  osebe     razširjajo
esti. da Rusija mobilizira in da je ta
nobilizacija v zvezi z dogodki    na
alkanu. Car mi je izrecno zapove-
l nastopiti proti tem vestem in za
j prepovedujem  vojaškim    osebam
rjenje takih vesti ter bodo vsi oni,
i bi ravnali proti tej prepovedi, naj-
rožje kaznovani.
*      *      ■
Situacija.
Dunaj, 21. novembra. V politič-h kr gih se zatrjuje, da je smatrati ednarodni  položaj  za    neizpreme-jen. Dejstvo, da je pripustila Srbija -edni stik med dunajskim zuna-m uradom  in   konzulom  Procha-ko. je sicer nevarnost   konflikta   v eritičnem  trenotku  oslabilo,  vendar )a obstoja afera še naprej in je njen tonec odvisen od tega.   kar dožene »kava.
Glede  albanskega    in    pristani-i   vprašanja  obstojajo  nasprotja naprej. Glede premirja med Balonsko zvezo in Turčijo se zdi, da bi i!a Zveza    pripravljena    podaljšati Turčiji rok za odgovor, ker smatra a potrebno, da se morajo turški državniki spametovati in pomisliti, da hrabrost turških čet pri Čataldži ne ore  vzdržati  bolgarskega  prodira-proti Carigradu.
Dunaj, 21. novembra. »N. W. T.« današnji številki: Zdi se, da v Belgradu, da se bo rešilo Iban-ko in pristaniško vprašanje na vropski konferenci. To je zmeta, »roti kateri moramo pravočasno -tirati. Diference med Avstrijo n Srbijo se morejo rešiti samo po-medsebojnega dogovora.
Slovanske zmage In Nemci.
Dunaj,  21.  novembra.       Zmage -kih  slovanskih    narodov    in ;led tega utrjene    pozicije    avstrij-Slovanov so avstrijske   Nemce notna zbegale. Edino svojo re-vidiio v tesnem objemu z Mad-Predvčerajšnjem so imeli v Bu-šti Madžari in Nemci pojedino, reri so sklepali nemški in mađarski delegati  koalicijo,    ki  naj  bi 'upno s krono    držala    monarhijo -lovanski nevarnosti. Tej koali-pridružujejo tudi Romuni. Pešat Isopescul Grecul se trudi v Bu-sti pridobiti na Ogrskem žive-: komune za madžarsko politiko in ceniti z grofom Tiszo zvezo.     Iso-ul Grecul pravi, da je taka ko-faja potrebna, sicer  zavlada med unskim prebivalstvom Slovanom io razpoloženje.
Hujskanje nemških listov proti Srbiji.
Dunaj, 21. novembra. Dunajski >ti nadaljujejo svoja nesramna bujenja proti Srbom. Na čelu teh listov l0J« kakor vedno „Reichsposf, ki 'uiaia   strahovita   poročila  o grozo- i
dejstvih Srbov proti Albancem Nagla-sati pa je tu treba, da so vsa ta poročila podpisana od onega Wagnerja, kateremu so angleški in francoski vojni poročevalci dokazali, da poročila, ki jih je priobčila »Reichspost* z njegovim podpisom, niso njegova. Ta Wagner pošilja sedaj baje iz Zemuna poročila o srbskih grozovitostih ter pravi, da je bil v Nišu. (Obrekuje tedaj na najnesramnejši in lopovski način tudi naše slovenske zdravnike, ki so v Nišu. Mora biti pač subjekt najnižje vrste). Ta Wagner piše, da so Srbi s puškinim kopitom ubili staro Albanko, ki so jo dolžili, da je metala v Ferizoviči bombe. Nekega turškega mulasima so pretepli do smrti. Srbi so masakrirali ujete Turke. Vjeti in ranjeni Turki leže v Nišu v krvi in gnilobi. Zdravniki se za nje niti ne zmenijo. V bolnišnicah je samo par Turkov za parado. Srbi ne prizanašajo ranjencem. Albanske žene, otroke in starce masakrirajo, kjer jih dobijo. General Stefanovič je dal v Kratovi z mitrajlezami ustreliti več 1000 Albancev. Kralj Peter sam hujska na poboje in umore. Po bitki pri Kumanovu so Srbi pokopali žive Albance. (Treba bi bilo pokopati živ njegov jezik, ki smrdi čez celo Evropo.)
Strah ima velike oči.
Dunaj, 21. novembra. Zmagovita balkanska vojna je zmedla Nemcem pamet. Dr. Baerenreither, »poznavalec Balkana*, predlaga, da naj avstrijski Nemci iz vseh delov Avstro-Ogrske sklenejo zvezo, ki naj kot nemški narodni svet odloča v vseh vprašanjih, tičočih se skupnega nastopa Nemcev v Avstriji napram strašni slovanski nevarnosti. Treba bo misliti na protiutež!
Dunaj, 21. novembra. Dunajski Nemci so imeli včeraj zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri zopet hujskato na nesramen način proti Srbiji. Žele si pač blamaže pred celim kulturnim svetom.
Nemške demonstracije za vojno.
Dunaj, 21. novembra. Na Giirtlu so demonstrirali nemški nacijonalci in krščanski socijalci, da se bodo čez tri dni stepli. do krvi, za vojno s Srbijo. Slišali so se klici: Naprej na vojno! doli s Srbi, abzug kraljevi morilci! Končno so se demonstranti razšli, ne da bi bila policija posegla niti najmanj.
Socijalno zavarovanje.
Dunaj, 21. novembra. V včerajšnji seji pododseka za socijalno zavarovanje so bili z majhnimi izpre-membami sprejeti §§ 131. do 157. Pri § 158. je bil sprejet predlog, da je treba po preteku 10 let posebej določiti zahteve za pokritje bremen za starostno in invalidno zavarovanje samostojnih in nesamostojnih, glede česar mora zakon potrebno določiti, da ne obremenjujejo izdatki za eno skupino druge skupine. Glasom §183. se morajo izvršiti odločbe o rentnih zahtevkih soglasno, sicer preide odločitev na stalni odsek invalidne in starostne blagajne. K temu je bilo sklenjeno, da se mora tudi v tem slučaju izvršiti odločba rentne komisije z veČino glasov. Na zahtevo za^ upnika se mora dati invalidni in starostni blagajni pri rentni komisiji pravico končne odločitve v sta1 nem odseku invalidne in starostne rentne blagajne. Pri § 199. se je skleniK da se ne uporabi za zgradbe zdrav 'išč, za podpiranje zgradb delavskih hiš itd. 307^ premoženja invalidne in starostne rente blagajne, marveč 40%. Ostali paragrafi tretjega poglavja so bili večidel neizpremenjeno sprejeti.
Upravna reforma.
Dunaj, 21. novembra. Komisija za reformo uprave je izvolila komite, ki se naj bavi z vprašanjem reforme juridičnih studij z ozirom na zahteve, ki jih je staviti na upravne uradnike. Poročilo komiteja predlaga celo vrsto reform v juridičnih študijah. Te reforme zasledujejo cilj. da naj se že v gimnaziji poglobi znanje v zgodovini in v političnem znanju. Na vseučiliščih naj bo juridični poduk bolj navezan na fiksen učni načrt. Predlaga se tudi. da naj se pravno-histo-rični studij skrajša na eno leto. Skrči naj se število obligatnih kolegijev in uvedejo naj se vaje v institutih.
Vesel    dogodek  v  cesarski  rodbini.
Reichenuau, 21 novembra. Krst mladega princa je preložen na ponedeljek, ker se hoče cesar, ki se vrne šele v sobto iz Budimpešte na Dunaj, krsta osebno udeležiti.
Hofrichter.
Dunaj, 21. novembra. Danes dopoldne je bila pred deželnim sodiščem izrečeno ločitev zakona bivšega častnika Hofrichterja.
Zvišanje osebnih tarlfov.
Praga, 21, novembra. »Samo-statnost« javlja, da se pripravlja železniško ministrstvo zvišati tarife za osebni promet na podržavljenih železnicah.   ----------—v     ■•"-•-
Novi člani gosposke zbornice.
Praga, 21. novembra. Kakor poročajo češki listi, bo v kratkem imenovan za člana gosposke zbornice bivši trgovinski minister dr. Forst. Tudi več reprezentantov češke umetnosti bo imenovanih za člane gosposke zbornice.
Demonstracije v Brnu.
Brno, 21. novembra. Včeraj so vprizorili socijalni demokrati v Rrnu velike demonstracije za ohranitev miru. Množica je hotela demonstrirati pred namestništvom, kar pa je policija preprečila. Prišlo je do spopadov s policijo. Ranjenih je bilo 30 oseb. Od tam se je množica obrnila proti srbskemu konzulatu, kjer je hotela prirejati ovacije. Tudi tam je prišlo do spopadov s policijo, ki je rabila orožje. (V Brnu je doira konzul Prochaska. Op. ur.)
Rusini.
Lvov, 21. novembra. Narodni komite Rusinov je kot eksekutiva ukrajinske stranke v državnem zboru sklenil povzati rusinske poslance v poslanski zbornici in zlasti v proračunskem odseku, da naj nadaljujejo tako dolgo z obstrukcijo, dokler se ne vda vlada Rusinom tako glede vseučiliškega vprašanja, kakor glede vprašanja deželnozborske volilne reforme.
Potrti Čuvaj.
Zagreb, 21. novembra. Pomilovanja vreden je Čuvaj. Potrt se je vrnil iz Budimpešte v Zagreb, ker so mu v Budimpešti, kakor se govori v podučenih krogih, dali razumeti, da bo moral v kratkem vzeti slovo. Čuvaj pa je nameraval izvršiti volitve (kako?) in hoče sedaj poskusiti zadnje, da se vzdrži. Izdal je na vse okrajne zastopnike odredbo, da naj pošljejo danes, 21. novembra, k njemu velike deputacije, ki naj ga prosijo, da ostane kraljevi komisar. Seveda so podrepni župani in okrajni predstojniki takoj začeli s tem težavnim delom.
Nečuveno nasilstvo. — Ogrske razmere.
Budimpešta, 21. novembra. Tu je včeraj aretirala policija nekega uglednega Slovaka, ker je na nekem slovaškem zborovanju pobiral prispevke za srbski Rdeči križ. Policija je uvedla strogo preiskavo v tej zadevi.
Kolera.
Budimpešta, 21. novembra. Naznanilo notranjega ministrstva pravi, da imajo komitatne oblasti z ozirom na to. da vlada v Turčiji kolera, nalog, da morajo ostati vsi potniki iz okuženih krajev pet dni pod sanitetnim nadzorstvom. S sumljivimi znaki zbolele je takoj naznaniti notranjemu ministrstvu in je treba ukreniti vse potrebno za bakteriologične preiskavo in za njih izoliranje. Na obmejne postaje se odpošljejo posebni zdravniki.
Vseslovanski shod.
Belgrad. 21. novembra. Vesti, da se bo vršil letos vsesiovanski časnikarski hod v Skopi ju, se potrjujejo.
Protfavstrijske      demonstracije      v Rimu.
Rim, 21. novembra. Tu so se vršile včeraj velikanske protiavstriiske demonstracije. Velikanska množica je demonstrirala proti Avstriji prijaznemu stališču italijanske vlade ter za balkanske države. Množica je prodrla celo pred Kvirinal, kjer je prirejala kralju ovacije. Kralj in kraljevska rodbina so se pokazali na balkonu. Nadaljne demonstracije je preprečila policija.
Razveljavljenje poroke princa Jurja bavarskega s princeso Izabelo.
Monako v o, 21. novembra. Princesa Izabela je vložila po nekem mo-nakovskem odvetniku tožbo na razveljavljenje njene poroke z bavarskim princem Jurjem, kateremu je, kakor smo že poročali, pobegnila in se vrnila k svojim staršem na Dunaj. Princesa si je preskrbela vse uradne in zdravniške predloge za razveljavljenje zakona. Proces se bo vršil pri bavarskem višjem deželnem sodišču, ki bo bržkotne moralo ugoditi zahtevi princese.
Dva pobegla  turška bega.
Pariz, 21. nov. Bivša mladoturška ministra Djavid beg in Haki beg sta dospela v Marseille, kjer sta se izrazila napram nekaterim časnikarjem, da sta dospela v posebni misiji na Francosko. Pozneje pa se je izkazalo, da sta pobegnila iz Carigrada in da sta na poti v Pariz.
Rusija.
Petrograd, 21. novembra. Car je sprejel v Carskojetn selu ministrskega predsednika Kokovceva, zunanjega ministra Sazbnova in mornariškega ministra, ki so mu poročali o političnem položaju.
Vojna na vzhodu?
Petrograd, 21. novembra. Predsednik kitajske republike Juanšikaj je izjavil v ministrskem svetu ob navzočnosti najvišjih dostojanstvenikov in poslancev, da je potrebno, da govore proti uporni Mongoliji topovi, ker so se vsi mirni poskusi izjalovili. Treba pa je računati tudi z vojnim konfliktom z Rusijo. Zato je treba, da pripravi Kitajska še nadalj-ni pol milijona vojaštva. Vse tri, sicer si nasprotujejoče kitajske stranke so ednine v tem, podpirati kitajsko vlado v mongolski vojni.
Španska. Madrid, 21. novembra. Zbornica je izvolila včeraj bivšega ministrskega predsednika Moreta za predsednika zbornice.
Angleška.
London, 21. novembra. Generalni poštar Samuel je predložil včeraj novo finančno resolucijo k zakonu o homeruli. Predlog lorda George na konec debate je bil sprejet s 322 proti 206 glasovom.
Amerika in vojna.
VVashington, 21. novembra. Vlada Zedinjenih držav je zaprosila Balkansko zvezo, da sme odposlali na bojišča, kjer so se vršili zadnji boji, svoje častnike, da študirajo vojne operacije na podlagi poročil in avtopsije.
Slovenski   zdravniki na potu v Bolgarijo.
Dr. Mavricij Rus, ki je v nedeljo zjutraj odpotoval z dr. Gabrijelom Hočevarjem na Bolgarsko, je poslal s pota po Srbiji enemu izmed svojih prijateljev pismo, iz katerega posnemamo to-le:
-Pot preko Zagreba do Zemuna je bila prijetna. V Zemunu so nama dovolili, da sva smela že ponoči ob 11. v Belgrad. kjer sva prenočila. Na kolodvoru v Belgradu naju je sprejel srbski Rdeči križ ter nama izročil legitimacijo za vožnjo do Sofije. Odpeljala sva se v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. Proti jugu vozita samo dva vlaka. Vožnja je skrajno počasna, 10 km na uro. Vsa proga je zastražena. Brzojavila sva v Sofijo za sobe in slovenskim zdravnikom v Niš, kamor pridemo menda okrog S. zvečer. Voziva se z orijentekspresom. Jedilnega voza ni. V Sofijo prideva v torek dopoldne. Vožnja ie počasna in vsled tega skrajno dolgočasna. Vsa okolica je poplavljena, brez snesra. Zunaj je burja in dež. Železniška proga je enotirna, zato se na postajah srečavamo z vlaki. V enem izmed teh vlakov je bilo 300 ranjencev, ki jih peljejo v Belgrad. Pravkar smo tudi srečali vlak. poln vple-njenih turških topov. Na postajah vstopajo redno novi vojaki, kafere peljejo v vojno. Vtiski, ki jih tu dobi človek, so čudoviti, nepopisni. Skupno z nama se vozi tudi pet belgijskih zdravnikov, ki so tudi namenjeni na Bolgarsko. V ponedeljek zvečer ob 11. so se iz Belgrada odpeljali oni rezervisti, ki so se vrnili iz Amerike. V vlak, ki jih je odpeljal na bo-iišče, so vstopili pojoč in navdušeno klicali. Pijače imava dovoli sabo, jedil pa zelo malo. Tovarišem v Niš sva brzojavila, da prideva tjakaj ob 7. uri, a kakor se sedaj zdi. bomo tjakaj primahali šele ob 10. zvečer. Upava, da nama ti preskrbe kaj pre-vijanta.
Zanimiva je ta pokrajina: kjer ni vode. se povsod pašo ovce. svinje, krave, konji, pure in kokoši. Armada
torej ne bo trpela pomanjkanja.--------
Pozdrav vsem. Prijetna ni vožnja, toda konca vožnje ne želim toliko radi tega, kolikor radi želje, pričeti delati in pomagati ranjencem in s tem doprinesti kamenček na oltar skupne jugoslovanske stvari.« —
Po brzojavnem obvestilu sta dr. Rus in dr. Hočevar prideljna bolnici vVratcah, v mestecu severno od Sofije.
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojeni tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni ponk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmctsko pisano narodno-napredne stranke ▼ Ljaliljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetekiiu župan-
Prečitonc napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narodno-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljndno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg teira zbirajo krajevna politična društva prečitane Časopise v svojem okraja.
Gospodarstvo.
— Prihodnji občni zbor „Avstro-Ogrrske banke". Kdor se hoče udeležiti prihodnjega občnega zbora „Avstro-Ogrske banke", ki se bo vršil začetkom mesca februarija 1913, mora najpozneje do konca novembra t. 1. deponirati vsaj 20 akcij „Avstro-Ogrske banke" bodisi pri ravnateljstvu na Dunaju ali pa pri kaki filialki omenjene banke. Na dnevnem redu tega občnegu zbora so volitve avstrijskih članov generalnega sveta.
■apre dn jaki,
prispevaffe za Narodni  sklad!
Današnji list obstga 8 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. novembra: Fran Kranjc, c. kr. sodni sluga, 37 let, Radeckega cesta 11.
Dne 20. novembra: Anton Ja-pcli, delavec. 61 let, Opekarska cesta 31. — Marija Čeč, bivša kuharica, 68 let, Pred škofijo 14.
Dne 21. novembra: Frančiška Jug, železniškega čuvaja vdova, 77 let, Prisojna ulica 7.
V deželni  bolnici:
Dne 15. novembra: Ivan Rozina, dijak, 13 let.
Dne 18. novembra: Ana Grum, žena mestnega delavca, 75 let. —« Andrej Zalaznik, čevljar, 32 let.
Darilo morja
bi mogli imenovati ribje olje, vendar ga je treba, da ga pravilno izkoristimo. Še podvreči nekaterim izpremembam. Ribjemu olju morajo po Scottovem ravnanju odvzete biti njegove slabosti kakor težka prebavnost, neprijeten duh, zoprn okus, da ga napravimo erijetneišega za uživanje in slastnejšega. T2ko pripravljena
SC0TT0VA
EMULZIJA
ima   vse   prednosti   navadnega ribjega olja v zvišani meri, pospešuje tek, je izredno redilna in slastna, tudi za občutljiva usta in želodec. Ob redni rabi Scot-tove emulzije se pogosto opazi splošno zboljšanje   moči.   Kdor   si tega želi, naj čimprej tem bolje prične z zdravljenjem s Scottovo emulzijo.
Cena orpnalni steklenici 2 K 5o v. dobiva s« po vseh levarnah Proti vnoSiliatvi f-o v. v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BROWNE d. o- i. na Dunaju VTJ.
sklicevsje se na naj list enkratne vpoiiljatev poizkusnje od kake lekarne.
Nahoden! Pri tem nestalnem vremenu je vse prezebljeno in nahodno. Zanemarjenje nahoda utegne včasi imeti neljube posledice. Če tudi še nihče ni umrl naravnost za nahodom, vendar nas mnogo smrtnih slučajev uči, da zanemarjen nahod ob neugodnih posledicah lahko dovede do smrtno-nevarnih komplikacij. Zlasti pri otrokih in osebah bolj nežne konstitucije ima nahod večkrat za posledico pljučne katare itd. Zato je z vsakim katarom in zlasti z najbolj razširjenim, nahodom, od prvega dne naprej treba skrbno ravnati. Za pomoček rabi se Forman, kondenzacijski produkt iz formaldehvda in mentola. Zmerna cena, 40 vinarjev škatljica, tudi manj premožnim orno-gočuje porabo tega sredstva. Raba je prav preprosta. Formanova bata se zgnete v kroglice, dene v nos, kjer takoj razvije eteričen vonj in takoj nekoliko pomaga. Posebnost njegove* vega učinka je, da to sredstvo skoro momentalno olajša glavo in nos. Učinek popolnoma presenetljiv!
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. novembra 1912. Termin.
Pšenica za april 1913    .   •   za 50 kf  1196
R2 za ap.it 1913    ....   za 50 kg  10*48
Oves za april 1913    .   .   .   za 50 k*  10 88
Koruza za mail&tt .   * ..   za 50 kg,   7*87
Stran 6.
SLOV C N SKI   NAROO.
268 štev.
Stisljivi kašelj.
Je najbolj razširjena ter najpogostejša otroška bolezen, ki ne prizanese še tako nežni dobi naših ljubljenčkov, napade pa lahko tudi odrastle, zlasti matere in oskrbovalke. Epide-mično nastopanje, s katerim se pojavlja z veliko in dolgotrajno nevarnostjo za nalezenje ter huda nje oblika, delajo te vrste kašelj za jako nevaren. Prenese se bolezen najlaže z občevanjem z bolniki in sicer z vdihavanjem njegove sape ter z izmečki kašlja. Prostori, kjer se bolezen lah-
ko naleze, so torej    igrališča,    šole, cerkve, otroške sobe.
Dušljivi kašelj na otroku predoči svojo obliko tako, da se ne moremo zdržati usmiljenja z ubogimi otroki.-Najprej se pojavi pomanjkanje slasti, nemirno spanje, nahod, zardečele oči, kašelj, suho grlo in praskanje po njem. Kašelj kmalu naraste ter postaja vedno silnejši, nazadnje v hudih sunkih ob zapiranju sape, česar se otroci tako boje in zato kašelj kolikor mogoče dolgo zadržujejo in s tem napad še povečajo Hitro otroci tudi oblede ter shirajo.
Ozdravljenje se pojavi šele šest do deset tednov;  večkrat pa otroci
tudi umrjo. Od otrok, pod letom dni starih, jih umrje povprečno 60 odstotkov, od eno do dveletnih 25 do 30 procentov. Umrljivost je torej jako velika,pa ni samo umrljivost tisto, kar dela bolezen tako strašno, nego žal daje le prepogosto povod za druge motitve telesa: bronhialni katar, vnetje pljuč, emfize. In te bolezni so, ki, ali same, ali v družbi z drugimi pljučnimi boleznimi čez leto in dan pobero mnogo otrok. Tudi živčevje je večkrat hudo prizadeto. Pozneje nastali epileptični napadi ali bebost niso nikakršne redkosti.
Da bi nastopili proti razširjenju te kuge, bi bilo    najbolje    nalezenje
sploh zabraniti. To pa ni tako lahko, ker tudi najstrožja osamljenost bolnika ne more zabraniti slučajnega nalezenja. Zato ne bomo mogli biti brez na znotraj delujočega sredstva, ki mora nepogojno imeti tri lastnosti! Telo mora to sredstvo ja-čiti in delati odporno, že nastalo bolezen mora hitro privesti do ozdravljenja, zabraniti se morajo posledice. Te tri pogoje izpolnjuje Sirolin »Roche«, kakor nobeno drugo sredstvo, ker otrokom povzdigne tek, ker ga zaradi dobre slasti radi uživajo. Omili tudi draženje h kašlju in mu vzame bolečine, eventualno se ni treba bati pozneje nastalih bolez-
ni n. pr. vnetja pljuč, bronhialnega katarja, tuberkuloze, ker je Sirolin »Roche« specifično in odvračamo sredstvo proti njim in je v tem srni. slu rabijo tudi odrasli. Vse matere, ki imajo svoje otroke resnično rade, ravnajo prav, ako imajo vedno pri roki steklenico Sirolina »Roche , Ker pa, kakor znano, ljudje vse dobro ponarejajo, je tudi »Roche« do. bil ponarejevalce, in sicer stotine njih! Za naše male ljubljenčke ie pa samo najboljše, v tem slučaju Siro. lin »Roche« komaj zadosti dobro. Sirolin »Roche« se dobiva po vseh lekarnah.       __________
Mnenje gosp. dr,  C. Wernerja, primanja
v Celovcu.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Vam spolnjujem rad Vašo željo Tn Vam poročam, da sem z Vašim železnatim kina - vinom Serravallo imel najboljše izkušnje v slučajih slabokrvnosti, nevrastenične oslabelosti, kakor tudi nervozne dispepsije, posebno pri bolnikih ženskega spe^a in tudi pri živčnih motenjih v začetku moške zrelosti. Ta izdelek M ^am priporočuje, posebno v označenih slučajih.
Celovec, 3. juniia 1911.
Dr. C. \Yerner.
tfc——                            ■'                                  -       ■------------------------------------------
Knjiga o zdravju in o ozdravlje-nuj Je pravkar izšla. V njej nas uči preizkušen, priznano prve vrste zdravnik, kako lahko ohranimo s -jo polno moč in zdravje, kako oboje lahko povišamo aii izgubljeno dosežemo nazaj, kako zanesljivo hitro in temeljito ozdravimo, ako nam žive slabost, histerija, splošna in predčasna oslabelost, želodčne in črevesne oslabelosti vsled nervoznosti, slabo prebavljanje. pomanjkanje spanja. glavobol, srčne bolečine vsled nervoznosti, bolezen v kri/uJsliias, krči, revma, protin. ohromelosti in neštete trdovratne bolezni errene življenje. To. 64 strani obsežno ilustrirano knjigo, posije vsakemu gratis in franko Elektro - Vitalizer, zdravniški zavod v Budimpešti VI.. Ardrass-ut 27. Mezzanifl 173. Ako hočete biti zdravi, zahtevajte takoj to svetovno-znano knjigo.
Stari so ga imenovali veternik,
november namreč, in vedeli so z^aj. Saj nobenega meseca ne odlikuje tako megla in veter kakor predzadnji mesec leta — nobeden pa tudi ni nevarnejši za občutljive ljudi liftkor prav ta mesec. Oh tem času Favetih pristnih sodenskih mineralnih pastilj ne sme manjkati v nobeni bi*i, da so ob premra-zenjn, katarih itd takoj pri rokah, d* se zabranijo hujše bolezni. — Škatlja stane samo K 1*25 in se biva po vseh lekarnah in droge rijah.   —  Varujte se  ponaredeb.
MmMn Sito*
Ssecialitete
..ACHAIA". i. i. za prod. vina.
PATRA S. (Grško} kot zdravja ii miza im «tmln
Grška vina (m\\a.           a, citna)
vsi  poznavalci  posebM cenijo.
Glavra   zaloga        4298
Sigm.   Win!er,   Dunaj,  m 1.
j*r«f i nahodu
Očmčk presčiidljiv! Pušk«, 4° vin.
Brezprimerni učinek Fcrmana je,kakor navadno vzpodbudil k ronarejaniu. Zahtevajte    izrecno   Forma n!
-T-^-'m                                                         3.65
je trpežna            v
m hrami lok ^^       i
- ^«.   ^J srn. t   •   '          -                                *50^ -
- '    . -•  • r'"-V
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bencin,   bencol,  petrolin,   surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d
Motorji za surovo olje „sistem ZKesel". Bencinove lokomobile.
Najmodernejša konstrukcij*.
Jfajmja tvornost! Jfajvarcncjsi obrat!
:: Čez 111.600 doslej prodanih, n Specialni    prospekt   541   gratis.
Langen & WoIff Dana] X., Laxenburgerstr. 53. si.
Zastopstvo   Heckl   &   PohI,   Trst,    Via   Torre    Bianca   10.
hran Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
i
::    priporoča   svojo   bogato zalogo    ::
voznih koles.
Šivalni stroji
za rodbino in obrt
Irtzilafti kini za nzajt i ifl.
Hi sinji JUT
PletUol iMP
vseh ve! i kosti
Borzna   poročila.
Ljubllanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
luđe! karti lisijske borze 21. novembra  1912
Mdted »eolrli.           »e""nM       "+**
4% m<iiev«i rc.it«     ....       *4"65       M 8fi
4-2« ■, srebrn« rent« .    ...       8750       87 HO
*•/, avstr, kronska renta   .   .       M 70       M crO
<•/• o*r.        ,.         .      .   . \\'U vi       84/O
4°« kranisko deželno nosniflo       — —       94 so
W% k. o. čefke dež. banke   .       88 85       89 85
Ira^ks.
^reCke la •. 1"K0 ".      .    .         441 - ,   453 —
„      _   .,1864.   ...    .     617 -i   6/9-
n      tfske......     »4—7» —
!!      lemelisire   1. izdaje    .     ?r>8 —     280 —
P        I!.     .,        .     £V50     2-750
m      rnfrs'-'p hfoolefne  .    .     235 50     248   O
dun. knmunnlne     .         479 —     491 —
„      av?itr. kreditne   .    .    .     477-      4^9-
„      Mnhllanske    ....       66 —       72'—
„     a^str. rde?, križa    .   .       51—       \1 —
o»r                                      34 — '     '7 —
ba^tlka    .....       27:0       3150
"     turške......     211-     211-
adMoob
I jublfanskr kreditna banke  .      '30*—
Avstr. kredlinepu z.-.vnd.n .    .     ^!l—!   612-—
Ounaiske b*n?ne družbe .    .     5©250     M)350
lu?ne ?eleznfce.....     104—     105 —
Pravne ?e^ezn!ce   ....     6«^         69
Aipfne-Monian.....   ,^92 50     P93 50
OSke slad!-orne dmžbe    .    .360-     26 > 50
Zivnostenske banke.   ...     2bV—j   266 —
Vafattt.
Cekin!    ........       11-44        IM
Marke........|t H8—     1!8 3-
Franki........ii    95 90       ^610
Lire........      i    94 8 J       95 10
Rabl|l........*     253 75     -M 50
Meteorologom oortfiis.
Višiaa nad morjem 305-2                 Srednjt zračni tlak 73« mm
Cas     Shtan'e     2^ >    opaža-    **£;     | S     Vetrovi         Nebo
J      v mm   i!: —
20   2.pop.  7372        1*2,  si.  iu^   del oblač. „    9. zv.   7382    —16   si. szah. \    megla
21.   7. zi.    735 0    —26   st. svzh.   oblačno.
Srednja včerajšnja   temperatura   —1 2\ norm.   2 6"      Padavina v  24   urah 0*0   mm
"Stavil parceleM
SO naprodaj v najlepšem kraju Ljubljane. One no d^gororu. Poizve ?p pri lastniku Fran Martinec9 mesta! tesarski nsofsier Liublinna Trule 3
r
Izpadanje las
ter  tolsii,  temni  Ias?e
ti    nelju!^ posledici  od-
rrnvljamo nadažje ako vsak    teden 1  — 2   krat
izmijemo lase   ter  la-
sišče   z
vijoličnim Stiampoononi • črno glavo
kotraBovim Shampocnem i crno glavo
Odpravijo se s tem luskine in prMiaj z plave, lasje so polni in svetli, redki lasje dobe izjjledanie polnih.
Uspeh, ki ga doseza vsik dan naš splošno znani in priljubljeni kotranov Sbampocn m črno glavo, se na-bolj kaže v tem, da so nebroi po-naiedeb dvomljive vrednosti spravili v promet, zato pri kupovanju glejte na polegstoiečo varstveno znamko. Na^ kotra-aof Sbampoon s črno glavo je mil, popolnoma neškodljiv »«th. inamk«. izdelek, medtem ko so preizkušnje že večkrat pokazale, da ponaredbe obsegajo večkrat jedke snovi in tako namesto da bi pospeševale racijonalno negovanje las, pa pospešujejo izpadanje. Shampoon s črno glavo se dobiva v lavirala zaritaib ao SO vinarja' po vseh lekarnah, drogeriiah, parlumerijah, trgovinah z milom in pri brivcih. Ako bi izvirnega izdelka ne* imeli, ali bi Vam hoteli podtakniti kaj drugega, se obrnite na
--------------glavno  salogo   -------------
fiMb snemteill. kaj It SnaiMa 3.
odkoder dobite naznanjeno najbližnjo zalogo ali pa če pošljete* naprej K 2 40 8 zavitkov franko. Pri pošiljatvah s povzetjem   stanejo   stroški  35 vinarjev  več.
^.  flasa aaaaaaaaaaaL ar. a •> a. aaaaa ■ ii.  ^/
lino vai
na  novo  pričeto,   kjer ni do seda]   še nobene,
da v najem ali proda     4172
K M Cestnik. Lole ti. 29, poni Trbovlje L
jrfessčna soba
se odda s IS. decembrom
s popolnoma po?ebnim vhodom. Kopalna soba na zazpolago.  Na željo tudi s brano    Več  se   izve            4198
v Gledališki ulici štev. 7 11.9.
Za   dobro   idočo   trgovino   na   Dolenjskem, ki se da še znatno razširiti, SC iŠČ€
•               *P         •&
ki   mora   vložiti   5   do    10   tisoč   kron. Uspeh zajamxen. — Ponudbe na  uprav-
ništvo »Sioven^ega Naroda«. 4196
Izvanredni 9197
aa b tfi so 9  IS |a || f|
HoiranlsMo posojilnice vPosloini
regčstr.  zadruge z om.   poroštvom se  vrši
v nelsifo, 1. decembra 1S12 ob 1. pop- v zadružni pisarni v Postojni.
DNEVNI  RED:
Prememba pravil.
V Postojni, dne 20. novembra 1912.
Ravnateljstvo.
JUlulil! ||iilllflSfiseldl
špecerijske  stroke,   vešča   slovenskcfral
in   nemškega  jezika   se    sps^ejnte,
Ponudbe na  Kari   Planinšek,   Ljubljana, 4145
i Obrtniški Mar i
za leto 1913. izdal Jos. Hauptman, oficija! treovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike maocro poučne vsebine, med drugim tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena 60 v. po pošti 70 vin. Do-biva se po vseh knjigarnah in pri izdajatelju. 4057
Dva seMa Si
MasaiiaiMojipsiiiji
sprejme   takoj  pekarna
Jean Scbrey, Gradišče, Ljubljana,
41€6
Sprejme se samostojna  4195
I            I         •     ■•       •
z lepo pisavo, zmožna pravilne slovenščine in nemŠČ.ne. Na reflektaminje brez prakse se ne bode oziralo. — Ponudbe   na    upravništvo    »SI    Naroda«.
Proda se ali v najem odda nova zidana  enonadstropna    4192
HIŠA
ob Dolenjski cesti  pri  Ljubljani, vka-l teri je vpeljana dobra špecerijska in tr-' govina   z   deželnimi   pridelki.   Poia^nlaj daje Obrtno pomožno društvo, Ljubljana   Kongresni trg št, 4. I.  nadstropje.
Za paradajzarje za vkisaoje, zelje, karfijolo in drugo zelenjad,
sadje  dobre kakovosti                                               41S9
z se ie staion ier odjemalec, zastopnik. -
:: Ponudbe na upravo graščine Orabla Vilj. Lerch. Gniž-Lapad, Južna Dalmacija. ::
otvoril je svojo pisarao
v Ljubljani. Sodna ul. št 4. (Vodnikova hiša).
SIJAJNA  ZMAGA!
v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo] čez 2000 komadov 13.5 cm dolgih od 20 K naprej, ki so stali preje od 40 h do 6 O K. — Is to tako znižane cene ragla-novj zimskih   sukenj  in  oblek  za gospode.
„jLngl^šfao sPcZcLČLišče obleJc" O. JBer/ifitovič, JHestni trg št. 5.
268 Štev.
SLOVENSKI   NAR03.
Stran 7".
pvanann
[       s vosebaim Thsoosi     «82
L eno odda v Kožni ulici 25.
^^== Več se i zre i stota m      "
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po na j raznovrstne jsi h kombinacijah  pod  tako  ugodnimi   pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101                    vplačili.
••- • •••    viaitmiit   lavarovalaa   banka   v   Pragi.    •■•   -   •"-■aaaiil Im« s is,7li*SM-l*. — HpJai— ^^t^b—« te kapitani« K U5,3t0.603-tl.
Po veltktsti dnga vzajemna »varovalnici nase države z vseskozi siovansko-narodno opravo.
——————--      »a«   »«}a*RH«   *.J«i                                                       ■
m- taaiM nstiistii i liiHiaii 2syEgyM v taki ulici Hn. 12. -*%
Zavaruje ooslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno
podporo v narodne  in občnokoristne
namene.
pOZOr! OH iHtri naprej se prodaja TrODVCi!
galanterijsko blago in pletenine
W                                                                                                                                                                                                                 40&4
„-        iz   konkurzne   mase   Ludovika   Dolenca  *        —
I              Preiernovi  ulici ood tvorniškimi cenami.         ^•l*
Cilj
prizadevanj, naiti naiboljše in na]-izlatne.iše sredstvo za izboljšanje kava    —                           —          _____i
dosežejo vedno  le one  gospodinje«
ki kupujejo kavini pridatek v zavojčkih ali v zavitkih, označenih 8 „kavinim mlinčkom*. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kave s „kavinim mlinčkom44 je na.tiedrnateiši napkusneiši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je                                   ?oe—iv.
„pravi Franck44.       |
Primarij
Dr. k Si
zopet ordinira.
Coitilaa s lan
z mešanim blagom z vso opravo in blagom, trafika in poštna oddaialmca, ledenica in gospodarsko poslopje itd. ob okrajni, zelo prometni cesti in bližini premogokopa na So Štajerskem, se zaradi bolezni lastnika z neka zemljiščem ali brez njega      4193
! odda takoj v najem.
: MMM\i m soj?. Mm fciagajnft v Velteji
krila, kostume, plašče, pelerine,  predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice,  čejjice,
fiigi!8iilčB2 petreiiSćiss za mwmM
in   vsako  modno   blago  pošilja  na izbiro
M. Krištofič-Bučar
LJablgana, Stari trg ši. 9.
Pozor!   MiiiKi ti  Čitaj!
je napravljen iz najboljših 2dravilnih gorskih bilj in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim
želodca, črev, jeter in vranice.
Zdravi naibolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuie !<r3e, dae sla-^t in rosoešuje prebavo, čisti kri, comiriuje živce ter Jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša Na razcolago mnogo rn-znanic in zahvalnic.   Pošilja se po   povzetju   aii  predplačilu  zneska.
Prejela sem vaše steklenice:  ker   mi   dobro  delujejo,  prosim, ijite mi še tri velike steklenice rastlinskega ehksirla.
Frančiška Fotoćaik, Savče, z. p. Velenje Štajersko.
3   vel.    ali 12 malih stekenic frar.Ko  na vsako pošto   5 K 20 vin. 6»        »24»           »              »        »       a         »8»80»
9»        »36»           »              »»»         »12 »80»        355i
Dobiva se samo pri meni. — Prosim točno adresirati.
i £ekarna k Spasitelju, Koprivnica, Jfrvaško.
I       "959 12.                                                                                                  4159
Oglas natečaja.
Na temelju sklepa občinskega zastopstva  od   7. novembra   1912 razpi-■ c se sledeč natečaj na mesto:
Mm reHnga priab
jskega komisarja), ki ima plačo   X. činovnega   razreda s pravico   porr ?k-■tve do incl. VIIL razreda.
Od prosilca se zahteva :
a)  avstrijsko državljanstvo,
b)   starost ne izpod 24   a ne preko 40 let,
c)  znanje hrvaškega, nemškega in  italijanskega jezika,
d)   zdravniško spričevalo o zdravt  telesni  konstituciji,
e)   doka?, da je najmanj skozi 5 let služboval  kot uradnik v redarstveni llužbi, ali da je služboval, odnosno da služi kot orožniški  častnik.
Prednost se da onemu,  ki zna še kak drug jezik.
Pravilno kolkovane prošnje   naj se vpošlje na podpisano glavarstvo do
20. decembra 1912.
Glavarstvo občine Volosko-Opatija,
dne 14. novembra 1912.
Načelnik: Dr. Stanger 1. r.
flU           1      1    *I
II i is   «9 yj w    *    «*# **-*   w   t., -
še ne ve, da se živčna slabost, histeričnost, duševna in telesna onemoglost, pomanjkanje spanja, slabo nagnenje do dela, zgodnja oslabelost, srčne, želodčne in črevesne obolelosti vsled nervoznosti, težka prebava, glavobol in dražljivost. ohromelosti in mnogo cirugiii oslabelosti, ki se upirajo vsakemu zdravljenju zanesljivo in temeljito ozdravijo z Eiektro - Vitalizerjem. Kdor išče ©zdravljenja in okrepitve, naj bere to jako zanimivo zdravniško knjigo, ki na 64 straneh v sijajni opremi, s pojasnujočimi slikami razpravlja prednosti tega zdravniško predobro izkušenega zdravilnega načina. (Za ženske posebna izdaja).                                                                   4177
To dragoceno   knjigo   Vam   pošlje   na   željo   graiis   in   franko   aii   pa   pri   obisku   osebno   izroči.
Eiektro - Vitalizer, zdravniški ordin. zavod
-----   Budapešia,   VI..   Hfids*assy*&it  27«   ■nanuiin  173.    =
Anton   Bajec
umetni in trgovski vrtnar
uznaiji si. p. i. tbfastn, da se nahaja njtfoi
cvetlični salon
Pod Trančo.     •
Velika Um sol nm.
iMmm tym, ihui, traku iti'
Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno.
Vrtnarija na Iižafti udi 9. M.
Kras elegantne p§ieilaa Je
oiiIjIIIIIII aiiiii mw 41 mu
(Altenburger Schlosswein).
Specijalna znamka c kr. privilegirane vinske veletrgovine Chamrath & Luzatto, Dunaj -liussdorf.
Nalfineiše oanizoo bele is iMe i».
Dobiva  ss  v vseh   prvovrstnih   delikatesnih  trgovinah,  hotelih in  gostilnsh.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
26S. stev.
Telefon ste*. IS.                                                                             L#ta    1*37.   Ustanovljen*    delniška   dlHlŽba                                      427                                   Telefon ste«. 16.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno   podjetništvo;  pisarna mm   arhitekturo  in  stavbnotehtiiska   dela;  tesarstvo  in   mizarstvo  s  strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vide; kamnolomi v Po d peči in v Opatiji. —Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Enpnfte in zahtevane edino le
(II in METODOV 01
je najbolj*!.                                    47
Elana zaiiga pri Pni slav. zalegi čaja in na u Mih » LjiMjaai. km ulica Stev. 41.
Naznanitev.
Na predlog upniškega odbora SC bede prodala v koakurzao maso Jurija Mravlja
trgovina z mešanim blagom v 6or. £ogatcu,
spadaloča zaloga manu fakturnega, konfekcijskega, galanterijskega
in nefeaj lončarskega blaga« ^dno cenjena na 4787 K 60 v ofertmm potom, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino hia^a.
Piitr.ene ponuebe, opremljene z 10* 0 vadijem se morajo založiti pri podpisanem upravitelju konkuzne mase na?kasne e                                                 4132
do 10. decembra 1912.                        I
Ponudniki   ostaneio vezani   za   svoje   ponudbe   do   24.   decembra  1912.
Kupnino mora plačati kupec takoj, ko se mu sporoči, da je njegova ponudba  spreieta.
Prodana zaloga se izroči kupcu takoj po plačilu kupnine ter je kupec obvezan zalogo nemudoma prevzeti. Inventarne cerv.vni zapisnik je na vpogled pri c kr. okrajnem u dišču v Idriji odd. I, in v prepisu pri podpisanem kon kur^nem upravniku. Natančnejša pojasnila pa da;e podpisani upravnik.
Dr. Anton Bartol
c. kr. notar kot upravnik konkurzne mase.
2£lobzz7zi
Cilindri
v
Cepiče
J\lrcLvate ^JtloKciVice
Srajce jSogcivice
Žepni robci JVcircimnice
DcžiiHci i .Prt. J tigrov o trzPcdt - perilo itd.        352°
:  podrta   m soortna   trgovina :
T*. Jilagdid
>  ijubljana,  naspr. glavne oošfe.
Pomožnega         4187
uradnika
sprejme     za    štiri     mesece
s plačo po dogovc ru Jažao štajerska
hranilnica   v  Ceiiu,   ki   sprejemlje
ponudbe  ro 24  novembra.
CJo^tilna
„hotel Vega" m
se odda v ujm ali n nfn
s fl. Sebraarjem 1SI3.
Na račun  se odda  le onim moškim, ki
so zmožni  opravljati   lažia domača dela
z mesečno  plačo  80 K
An* on Maver, Metelkova uHci 18.
Inu la / ^
Ljubljana,       /    T^žj^žS* /
Prešernova    /     <^^^^ /
/jfc: -£& /     angleških ^ rfpSSv* /   kostumov, ^^s3^ /           paietoiov,
^Niy / (rane. tGaiet itd.
K a debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno    n
trgovino
njar
i liMitia in M w\ kra-maitkiiB tlap in pleteni*.
4 DevoGionalt»e
m vse vrste blajjo za božja pOt&.
ivmnffi z*ja irafflft $Hk
^inton Škof
Ernesi   Jcvnikarjcv   naslednik
Dooalska cesta, v li oostilne št. 6.
;: salu/no tvrdko  ::     iTlOCini       ^CHOll
damskih in otroških klobukov v veliki izberi ter športnih čepic
/parija Qot
"^* Židovska   ulica   8.
Jlnfon Sare
SPerilo, — čpreme za aeoeste. ^Domači izdelek. JPlatno in pla~ t runo blago, šotcarshe vezenine.
£jabljana, Selenbargoaa al. S.
Priporoča se največja  zaloga   oblek
%a gospode in == dečke  =
Vedno najnovejša
konfekcija ja dame in deklice.
Niske cene. Solidna postrežba.
3846
podružnica Ljubljana, preje J. C. MATER.
Ker je avstroogrska banka opetovano povišala obrestno mero smo tudi mi v položaju
povišati obrestno mero za denarne vloge
do nasprotne odredbe s 1« decembrom 1912 sledeče;
Za vloge na hranilno knjižico 4'Ll na leto         * "*9m ?*•» * *"*- ***"+ * " ,£'.'   m
°                                   ■                 '                           4|90    dneva »loga In neba z delavaikeai pred dnevom dviganja.
m       »         w     vlOŽnO          „          4 |4 (o   aj      m                la vtoiaa kajlilce placa banka S% realni davek sama.
„      „       „     tekoči račun          5%       »     »                                                                    Ravnateljstvo.