4.
X Št« 1    teto
Poi                ina pri pošti Krško\
k
•*e Kla/nenil*, direktor Vltacela:
"Proizvodnjo bomo zagnali I. februarja44
Pred tem bo treba še opraviti remont, sicer pa je gospod Klemenčič pustil kar nekaj prostora za optimizem.________
Razgovor z direktorjem krškega podjetja Vitacel se je začel že pred dnevi, ko smo ga v Ljubljano prosili za izjavo. Ni bil pri volji, ker da take reči ne sodijo na telefon. Bil pa je prijazen in držal je besedo. Do minute natančno se je pripeljal na razgovor v Krško in ljubeznivo pojasnil: "V Ljubljani ima naša firma sedež."
Iz dimnikov v Vidmu se venomer po malem kadi in Jože Klemenčič je pojasnil, da je pri njih proizvodnja sicer dva meseca stala, da pa so tovarno morali vseskozi vzdrževati, da sistemi ne zmrznejo. Kotel pet so ves čas kurili in nujne servisne službe so delale. Nekoč je bilo v Vidmovi Celulozi zaposlenih 352 ljudi in v času, ko je proizvodnja
Opozorilna starka zdravnikov
"Prosimo,
da nam prisluhnete!
Zdravniki poudarjajo, da njihova akcija ni uperjena proti bolnikom, vendar jih nevzdržne razmere silijo v neljube ukrepe.
Krško, 10. januarja - V organizaciji sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fl-DES) se je danes ob 13. uri začela opozorilna stavka. Gre za tako imenovano prvo fazo stavke, v kateri naj bi zdravniki in zobozdravniki obveščali javnost o svojih težavah. Te težave, kot smo slišali na sestanku stavkovnega odbora v krškem Zdravstvenem domu, niso majhne. Razmere v zdravstvu so postale nevzdržne. Poklicne kolektivne pogodbe, ki naj bi delo zdravnikov primerneje ovrednotila, slovenska vlada še ni podpisala. Kljub zagotovilu njenega predsednika (poudarili so, da je dr. Drnovšek to obljubil!) se ta zadeva še ni premaknila od lanskega marca.
Za prime.- povejmo, da je neto plača zdravnika že nižja od povprečne slovenske plače v negospodarstvu. Novembra lani je ta znašala 58.520,00 SIT, zdravnik brez delovne dobe pa sedaj prejme 56.916,00 SIT. Delo zdravnika specialista je brez dodatka na delovno dobo vredno 63.988,00 SIT. Če vlada v kratkem ne bo pokazala razumevanja in storila tistega, kar mora, bo sindikat Fl-DES (morda že prihodnji teden) organiziral   generalno   stavko.
Med njo bodo sprejemali samo nujne primere.
Udeleženci zbora so opozorili na to, kar je zapisano v sporočilu sindikata FIDES za državljanke in državljane Slovenije: "Ne želimo in tudi  nočemo prizadeti
Predsednik sindikata FIDES v krškem Zdravstvenem domu, dr. Emil Šprajc, nam je povedal, da so skoraj vsi zdravniki in zobozdravniki vključeni v ta sindikat. Na isto vprašanje nam je predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva v brežiški bolnišnici Vesna Markovič povedala, da o stavki ne ve ničesar. Skoraj vse osebje brežiške bolnišnice je namreč vključeno v ta drugi sindikat in le nekaj posameznikov je članov FIDES.
vseh vas, ki ste potrebni naše pomoči. Obljubljamo, da vi, ki niste nič krivi, ne boste v prvi fazi čutili posledic. Prosimo pa vas, da nam prisluhnete, ko vas bo morda vaš zdravnik želel obvestiti tudi o naših težavah. Naše akcije bodo usmerjene v obveščanje javnosti o našem delu in razmerah v zdravstvu ter na opozarjanje oblasti, ki je tak položaj povzročila. Če s takimi akcijami ne bomo uspeli, bomo pričeli s stavko, ki bi, žal, prizadela tudi vas." (Pilip)
stala, so bili na čakanju praviloma vsi. Celo direktorji posameznih sektorjev so, zaradi principa, morali biti vsaj po nekaj dni na čakanju - doma, čeprav so jih potrebovali. Sicer pa je decembra v Vitacelu delalo približno po 80 ljudi.
Jože Klemenčič: "Proizvodnjo bomo predvidoma ponovno zagnali 7. februarja in večina ljudi bo tu dobila delo. Morda bomo sicer razmislili ob kakem posamezniku, ki je res problematičen, ker pa je večina naših delavcev pridnih in prizadevnih, jih bo verjetno večina tudi ostala. V ponedeljek, 17. januarja, bo okrog 100 ljudi pričelo opravljati remont. Za tri tedne bomo poklicali vse vzdrževalce. Prvih štirinajst dni bodo vsi zaposleni z generalnim vzdrževanjem, potem pa jih bo nekako polovica pričela pripravljati tovarno na zagon. Naš sektor vzdrževanja šteje namreč 60 ljudi, ostali pa so celulozarji."
Ko že govoriva o vših kadrih: kako jih ocenjujete?
"Po strokovno tehnični plati so dobro podkovani, premalo pa jih je vzgojenih za vodenje. Ko greš skozi proizvodnjo, se ne opazi na prvi pogled, kdo je v skupini vodja. Malo se tega vodenja tudi bojijo. Prej je namreč bil ves Videm tako organiziran, da so glavne funkcije opravljali drugje in niso vajeni. So pa prizadevni in ljudi skušam sproti vzgajati - med delom, z razgovori, ob srečanjih. Nisem za kako organiziranje posebnih tečajev in posedanje." Remont pomeni rezervne dele, če hočete delati, potrebujete les in surovine. Ali vse to imate?
Rezervnih delov je ob remontu potrebnih veliko in morali jih bomo uvoziti. So že plačani, le dobavni roki so dolgi. Lesa imamo na voljo za en mesec, čeprav bi bilo za mimo delo bolje, če bi ga imeli na zalogi za dva meseca. Žal je slabo vreme otežilo dohode, gozdna gospodarstva so slabo organizirana... Verjetno bo treba okrog dve tretjini potrebnega lesa uvoziti. Pri ceni zaradi tega ni bistvenih odstopanj. Tudi kemikalij imamo na zalogi dovolj in s Petrolom smo že domenjeni za gorivo. Sicer pa načrtujemo, da bomo (razen morebiti potrebnega remonta, ki lahko traja dva do štiri tedne) delali do konca leta."
Sprašujemo po primerljivosti cen, po konkurenčnosti, tudi v primeru, če bodo potrebne nove naložbe.
"Nekako se bo treba dokopati do proizvodnje brezklorne celuloze. Tukajšnja tehnologija (belil-nice) je že nekoliko stara, vpra-šahje je, ali se jo izplača popravljati ali pa kupiti novo, ki bo zmogla 140 tisoč ton. Dolgoročno je treba torej računati z naložbo, vredno 40 milijonov DEM, če resnično hočemo ali pa bomo morali preiti na klor. K temu je treba prišteti še 20 mil. DEM za naložbe v ekologijo tovarne, izpuh in vodo. Res pa je, da bi s tem uredili večinoma stvari, ki niso bistvene samo zaradi ekologije okolja, ampak bi z večjim izkoristkom prispevale tudi k boljši proizvodnji. Kar zadeva tgovino in konkurenčnost: načrtujemo mesečno prodajo 8.000 ton celuloze. V izvoz je bo šlo 60 % in na domači trg 40 %. Izvozni jjIom je naiojo
danjih izkušenj in je realen. Sredstva, ki smo jih dobili od ministrstev za delo in za gospodarski razvoj, nam zadostujejo za zagotovitev proizvodnje na t. i. pozitivni ničli. Gre za okrog 2 milijona DEM. Plačano imamo tudi najemnino Tn" zavarovanje. Dejstvo pa je, da bi se morali v Krškem vsi prizadeti in zainteresirani domeniti za boljše sodelovanje. S tem mislim na Videm v stečaju, Videm papir in Vitacel.
Sicer pa je dolgoročna uspešnost Vitacela odvisna od tega, ali je z narodnogospodarskega stališča tej družbi potreben ali ne. Sam se bo ob komercialnih zakonitostih težko izkopal. Pri tem ne zadostuje le besedičenje. Sodelovati moramo vsi: od dobave lesa in ostalega repro-materiala do kupovanja proizvodov oz. do tega, da celuloze ne zagotavljamo iz uvoza po dum-pinški ceni. Brez vsega tega ne bomo uspeli. Že pri plačevanju faktur pa vidim, koliko delovnih mest izven Celuloze je vezanih na naše obratovanje in bodo brez nas odvečna. To je del tistega narodnogospodarskega vidika. Pa še nekaj: če tujec dvigne ceno svoje celuloze le za 1 odstotek, se bo to že krepko poznalo. Po drugi strani bodo tudi les v naših krajih tujci kupovali za majhne denarje, saj lastniki ne bodo imeli kam z njim, energetske kapacitete v tovarni so bolje izkoriščene in še in še." (Ika)
Bo Posar/e zaprta regija?
Pot na Lisco Je iz Sevnice odrezana
Če hočejo Sevničani na Lisco, bodo morali skozi Radeče - po kranjski strani                                                    _______________
Sevnica, 10. januarja - Že petnajst dni ogroža lokalno cesto Sevnica - Breg - Loka zemeljski plaz. Cesta je nekoč bila republiška in ta jo je delno tudi že sanirala. Plaz pa je sedaj že potegnil na delu, ki ga pred prekategorizacijo republika ni uredila - verjetno zaradi pomanjkanja denarja. Poškodbo si je danes ogledala občinska komisija in ugotovila, da je tolikšna, da redni zadolženi vzdrževalec več ne more zagotavljati njene prevoznosti.
Cestno podjetje iz Novega mesta je namreč že 9. januarja opazilo večje premike zemeljskih mas in ogroženi del lokalne
ceste zaprlo za ves promet. Komisija je lahko le ugotovila upravičenost tega ukrepa in odredila postavitev ustrezne signalizacije. Na sliki je videti, da so delavci s plazišča odstranili drevje in s tem preprečili njegov zdrs na železniške tire. Ti namreč potekajo tik pod omenjeno cesto in je promet na njih že omejen. Največjo škodo bo namreč plaz naredil prav s tem, da bo verjetno uničil del železniške proge in s tem v celoti preprečil promet po njej. Sanacija plazišča bi zanesljivo naredila velikansko luknjo v sev-niškem občinskem proračunu, dejstvo pa je, da drseča zemlja sedaj grozi, da bo odnesla tudi že zgrajeno škarpo ob cesti. (Fo-to: DrM)
Veselodecembrska razglednica
Helena Blagne na odru y Brežicah
Brežice, 26. decembra - Brežiško razstavišče je vsak večer gostilo katero izmed glasbenih skupin. Organizatorji so namreč k Novoletnemu sejmu v Adriini (nekoč) proizvodni hali preselili tudi Veseli december. Slišati je sicer bilo precej negodovanja zaradi vstopnine (tako med prodajalci kot med obiskovalci sejma), a vseeno se je ob večerih pod odrom redno nabrala precejšnja množica obiskovalcev. Med Haidinim nastopom je mladina povsem v maniri šestdesetih in sedemdesetih let (nastopi Beatlesov in ostalih skupin) skoraj sesula oder, ko se je skušala dotakniti pevke. A vseeno se je največ obiskovalcev trlo okrog odra in na sejmišču tisti večer, ko je bila na njem Helena Blagne. Tistim, ki je niso imeli čas ali priložnost iti pogledat v živo, objavljamo v tolažbo tole fotografijo Dušana Vodlana. (tka)

Naš glas 1. 13. januarja 1994
intimnim eplaemlem
GRIPA NA POHODU
POVZROČITELJI IN EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Gripa je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo trije tipi virusov influence: A, B in C. Posebna značilnost virusa influence A in B je, da se lahko spreminjata, zato lahko povzročata vedno nove epidemije gripe (epidemija pomeni pojav bolezni v določenem zemljepisnem področju in ima določene značilnosti). Virus influence C pa te sposobnosti nima, zato ne povzroča epidemij, ampak samo blage okužbe dihal pri otrocih. Epidemije influence B se pojavljajo na 4-6 let in so blažje oblike. Epidemije influence A pa se pojavljajona 2-3 leta, ta virus lahko povzroča tudi pandemije (virus se lahko razširi po vsem svetu). Nastanka pandemij ni možno predvideti, ker so bili razmiki med posameznimi zelo različni. Zadnje so bile v letih 1889/90,1918/19 (ta gripa je zahtevala 20 milijonov smrtnih primerov), 1957,1968,1977. Epidemija gripe se začne nenadoma, doseže svoj vrh v drugem do tretjem tednu in ne traja več kot 5-6 tednov. Skoraj vedno se pojavlja pozimi. Začetek epidemije označuje veliko število otrok z znaki vnetja dihal. Kmalu se poveča število bolnih odraslih z značilnimi znaki gripe, takoj zatem se poveča število bolnikov, napotenih v bolnišnico zaradi pljučnice, poslabšanja kroničnih pljučnih in srčnih bolezni. Odsotnost od dela je velika. Zveča se število umrlih zaradi pljučnice.
Posamezne epidemije lahko prizadenejo samo določeno skupino ljudi ali samo osebe v določenem starostnem obdobju. Zboli 10-20 % ljudi, v določenih starostnih skupinah 40-50 %. Smrtnost je okoli 1 %, ogroženi so predvsem stari ljudje, ljudje s kroničnimi srčnimi, pljučnimi in ledvičnimi obolenji, sladkorno boleznijo, rakastimi in živčno mišičnimi boleznimi, dojenčki in nosečnice.
NAČINI PRENOSA
Virusi influence vstopajo v človeka s kapljicami v zraku, torej s kašljanjem in kihanjem pa tudi s posrednim in neposrednim stikom.
BOLEZENSKA SLIKA
Začetni znaki gripe so mrazenje, mrzlica, glavobol, utrujenost, močne bolečine v mišicah in križu. Pojavijo se pekoče bolečine v očeh, hripavost, suh kašelj. Temperatura je visoka do 40 stopinj C. Dihanje skozi nos je oteženo, vendar nahod ni vodilni znak gripe. Suh kašelj spremljajo bolečine za prsnico in pekoče bolečine v grlu. Bolnik nima teka, lahko tudi bruha. Vročina je običajno neprekinjeno visoka in traja 3-4 dni, redkokdaj 7 dni. Bolezen preneha v enem tednu. Včasih pa se temperatura normalizira, nato pa ponovno dvigne.
Pri nekaterih bolnikih, posebno otrocih, poteka bolezen blažje, podobno prehladu. Pri ogroženih bolnikih (nosečnice, bolniki s presnovnimi motnjami, kronični ledvični in srčni bolniki) je potek lahko hujši: vročina je dolgotrajnejša, bolniki so močno prizadeti, kašelj je vse hujši, pojavijo se znaki pljučnice, pa tudi vnetja možganovine in srčne mišice.                                                                               _^__
Okrevanje lahko traja ctotgu časa, posebno prrsTaTejšTFTIJudeh, ki so^erctoigo utrujeni, kašljajo, lahko so tudi depresivni. Čeprav nosečnice spadajo v ogroženo skupino, pa ni nobenih dokazov, da virus influence lahko okvari zarodek.
Potek bolezni je v večini primerov odličen. Bolezen izzveni sama v enem tednu in ne pušča posledic. Protitelesa, ki nastanejo v organizmu pri stiku z virusom, varujejo pred istim tipom gripe še več let.
ZAPLETI
Virusna pljučnica se lahko pojavi pri sicer zdravih mladih ljudeh, vendar pogosteje pri ogroženih bolnikih. Značilno zanjo je: splošni znaki gripe ne izzvenijo, pač pa se stanje bolnika slabša, temperatura ostaja visoka, bolnik težko diha.
Sekundama bakterijska pljučnica se pojavi običajno nekaj dni po izzvenenju akutnih znakov gripe. Vročina ponovno naraste, znaki, so lahko povsem podobni virusni pljučnici.
Drugi zapleti: poslabšanje kroničnih pljučnih bolezni, astmatični napad.
Pljučni zapleti nastopijo v povprečju pri 9,5 % bolnikov, pogosteje pri starejših.
Vnetje mišic opažamo predvsem pri otrocih, težave pa so lahko dovolj velike, da preprečijo hojo. Bolezen izzveni sama.
Vnetje srčne mišice in osrčnika sta redka zapleta gripe. Pri otro-cih.starih od 2 do 16 let, se lahko pri različnih virusnih obolenjih (gripa, norice, ošpice, rdečke itd.) pojavi komplikacija, ki prizadene jetra in možgane. Smrtnost je 10-40 %. Ker je verjetno v nastanek te komplikacije vpleten aspirin, ga otrokom med virusnimi obolenji ne dajemo.
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje gripe brez zapletov je simptomatsko: ležanje, dovolj tekočine, zvišano telesno temperaturo in mišične bolečine pa lahko lajšamo s paracetamolom (Panadon), pri odraslih bolnikih tudi z aspirinom. Antibiotiki se predpišejo samo pri sekundarni bakterijski pljučnici.
PREPREČEVANJE
Najboljše sredstvo za preprečitev gripe je cepljenje, vendar le, če cepivo vsebuje zadnji spremenjeni podtip virusa. Svetovna zdravstvena organizacija je ustanovila številne laboratorije po svetu, da spremljajo gibanje virusa. Na razpolago imamo inaktivirano cepivo, ki pri 65-92 % cepljenih povzroča 3- do 6-mesečno imunost. Cepi se lahko vsaka oseba, ki nima vročine in ki ni občutljiva na jajce. Cepimo zlasti ogrožene skupine prebivalstva pa tudi osebe, zaposlene v zdravstvu in prometu. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Slovenije v Ljubljani gripe pri nas še ni. Svetujemo pa cepljenje čim več ljudi, saj cepivo ne prepreči le gripe, pač pa poveča odpornost tudi proti drugim virozam.
Jasmina Patkovič Colarič, dr. med.
Tiskovna konferenca ZSS Posarja
nemoč ol> kršitvah
V Posavju je že 17 % brezposelnega aktivnega prebivalstva, v Brežicah celo 20 %, kar je dalei nad republiškim povprečjem. V zadnjih mesecih lanjskega leta je stečaj doletel TSS Sevnica, OZ Bohor Sevnica, Metalno Krmelj, ukinjen je bil obrat Adrta Caravan v Brežicah. Sindikat je nemočen, ko gre za nespoštovanje zakona. Članstvo sindikata narašča, vse manj pa je tistih, ki lahko plačujejo
članarino.
Brežice, 7.januarja - Tudi prvi podatki iz letošnjega leta kažejo, da se gospodarska kriza v Posavju še zaostruje. V tem tednu je prekipelo delavcem sevniške 2age in so iz svojih obratov vrgli javno službo GG. Ker že tri mesece niso prejeli osebnih dohodkov, delavci zahtevajo uvedbo stečaja, lastnik 2age - TOK pa se s tem ne strinja. V tem primeru so delavci očitno izigrani, ker podjetje že ima lastnika, ustanovljeno pa je bilo z 8000 tolarjev. Nič boljše stanje ni bilo niti v krškem SOP Kleparju, kjer delavci že dva meseca niso dobili plače, dela pa nimajo od lanskega septembra. V sredo, 5.januarja, so tam začeli stečajni postopek. V brežiškem Avtoservisu okrog 30 zaposlenih že šest mesecev ne dobiva nobenih nadomestil, vsak dan pa jim direktor vroča nove odločbe o presežkih. Na sindikatu poudarjajo, da za tako sta-
nje, ki je rezultat dogodkov iz preteklosti, ne morejo kriviti samo sedanjega direktorja. Problem v tej firmi je tudi slaba sindikalna organiziranost zaposlenih. V Brežicah imajo še nerešen problem 35 delavcev, ki so delali v Tehničnem remontnem zavodu v Slovenski vasi do njegove predaje ministrstvu za obrambo. Ministrstvo je že zaposlilo nekaj delavcev, ki so prej delali v TRZ, ta skupina pa je ostala v najslabšem položaju.
Med največjimi problemi, ki jih sindikat ni zmožen rešiti, sta prerazporejanje delovnega časa in nespoštovanje kolektivnih pogodb. V lesarstvu, tekstilni industriji in podobnih panogah, kjer so delavci vezani na Ion posle, je veliko nadurnega dela, ki se seveda delavcem ne plačuje. Pri tem se ne upošteva zakon o delovnih razmerjih in tudi ne kolektivne pogodbe. Normalno je, da je učinek po osmih in več urah
dela nižji, zato tudi ni mogoče doseči nonrne in delavci dobijo manj poračunanih ur, tako da lahko izrabijo le 1 uro za 4-5 ur nadurnega dela. Sindikat ne more ukrepati, ker so delavci prestrašeni zaradi groženj z izgubo delovnega mesta. Pri Ion poslih je osnova za plačilo opravljeno delo, ne pa dogovorjena cena na trgu, in pri tem ne morejo biti krivi delavci, če ne uspejo prodati svojega dela, opozarjajo na sindikatu.
Sindikat tudi zameri ministrici za delo, ker ni pravočasno (ob sprejetju zakona o delovnih razmerjih leta '90) pripravila navodil za delo inšpekcijskih služb in so te tako kot sindikat nemočne. Pri nespoštovanju zakona o nadurnem delu (nov zakon jih določa največ 20 na mesec) ni nobenega instrumenta za ukrepanje razen sile
Sindikat ocenjuje, da trenutno v Posavju okrog 1000 ljudi dela
na črno. Ob sprejetju ne^sga zakona o delovnih razmerjih, ki je pogodbeno delo obdavčil s 25 %, pa pričakujejo, da bo še v<_ -*t dela na črno. Imajo tudi podatke, da se pojavljajo posredovalci dela, ki sklepajo pogodbe o delu s podjetji in z delavci z zavoda, s temi posli pa zaslužijo 30-40 % od pogodbe. O tem pojavu je sindikat že obvestil inšpekcijo dela, od tu pa so jih napotili na tržno inšpekcijo. In dokler so vsi nemočni, trpijo delavci, ki so srečni, da dobijo kakršnokoli delo, če jim še sploh kaj plačajo zanj.
Zaradi miselnosti, ki je ostanek prejšnjih časov, delavci danes ne ločijo pravic iz dela od pravic do upravljanja. Vodstva podjetij to izkoriščajo in sindikalne sestanke spreminjajo v seje organov upravljanja ter razpravljajo o problemih gospodarjenja, o pravicah iz dela pa se nploh ne govori. (B. Bjegovič)
Seja uo Društva izgnancev Slovenije
Predlog Zakona o žrtvah vojnega nasilja ni dobil podpore
Ljubljana, 27. decembra -
Prisilni slovenski izgnanci, organizirani v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945, terjajo hitrejše reševanje svojih zahtev, sprejetih na 2. Skupščini DIS v Dobo-vi, 11. julija 1993. Izgnanci zahtevajo opredelitev pravic varstva skladno z ustavno normo in priznanje statusa žrtev naci-"strčnega 7hTa3istlčnega~nasilja, saj množični prisilni izgon kar 80.000 Slovencev in naselitev Nemcev na njihove domove ni samo nasilno dejanje okupatorja, temveč je šlo za načrtno iztrebljanje slovenskega naroda. V tej zahtevi so si edini vsi. Povsem drugače pa je, ko se morajo člani upravnega odbora DIS odločati o konkretnih zade-
vah, ki bi služile v podporo zgornjim zahtevam. Decembra je upravni odbor na svoji (šele) drugi seji obravnaval predlog Zakona o žrtvah vojnega nasilja - tretjo varianto z datumom 9. 12. 1993. Predlog je takoj ocenil za nesprejemljiv član UO Slavko Kunej, ki je tudi predsednik Izvršnega odbora društva. Zanj predlog ni sprejemljiv zato, ker je v njem zapisano, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki so jo okupacijske sile prisilno mobilizirale v svoje vojaške enote, in meni, da morajo biti mobiliziran-ci obravnavani v posebnem zakonu. Člani UO se zaradi pomanjkanja informacij, ki merijo skoraj na blokado odločanja UO DIS, niso mogli odločiti o pred-
logu predsednice UO DIS prof. dr. Mace Jogan, da bi lahko sprejeli življenjski kompromis s prisilnimi slovenskimi mobilizi-ranci v nemško vojsko, saj predlog Zakona o žrtvah vojnega nasilja jasno izločuje prostovoljce in osebe, ki so pridobile častniški čin ali so bile pripadniki fašistične nacistične stranke in njenih enot.
Nadzorni odbor DIS je na seji upravnemu odboru društva izrazil svoje nezadovoljstvo, ker se sklepi 2. skupščine DIS ne izvršujejo, saj člani UO DIS in NO še niso prejeli niti zapisnika te skupščine, ki je bila v Dobovi 11. julija 1993, statut DIS še vedno nima potrditve od pristojnega organa in tudi komisija za infor-
miranje še ni izvoljena. Opozorili so tudi na to, da prisilni slovenski mobiliziranci v nemško vojsko podpirajo zahteve DIS 1941-1945, a DIS jim vrača s tako nezaupnico in izločanjem iz predloga Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Vsekakor se DIS 1941-1945 preveč ukvarja z noko organiziranostjo, zapostavlja pa konkretne odločitve in jih prenaša na nižje organe DIS.
še to: Društvo domuje v stavbi Republiškega odbora ZZB NOV, saj nima svojih prostorov, ki pa si jih ob 16.000 članih (to je ok. 70 % vseh slovenskih izgnancev 1941-1945) gotovo zasluži.
član nadzornega odbora DIS Janko Blas
Pregledi za določanje vida ponovno v okulistični ambulanti brežiške bolnišnice
Od novega leta dalje v okulistični ambulanti Splošne bolnišnice Brežice spet opravljajo preglede za določanje vida. Pregledov ni potrebno plačevati, ker se izvajajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, in zadostuje potrjena zdravstvena knjižica.
Preglede za določanje vida bo okulistična ambulanta opravljala:
1.  ob sredah popoldan:
-od 14.30 do 17.30 na delovišču OPTIKE Rime v Krškem,
- od 18. do 20. ure v okulistični ambulanti brežiške bolnišnice,
2.  ob četrtkih popoldan:
- od 14.30 do 20. ure v okulistični ambulanti bolnišnice. Ob četrtkih okulistična ambulanta tudi nadalje opravlja
specialistične preglede oči, za kar pa je potrebna napotnica osebnega zdravnika. Bolniki z napotnico in hospitalizirani bolniki v bolnišnici bodo imeli na ta dan prednost pred pregledi za določanje vida ostalih zavarovancev.
Če bo potrebno, se bo obratovanje okulistične ambulante razširilo še na soboto dopoldan.
Pregledi za določanje vida se v brežiški bolnišnici ponovno uvajajo na podlagi pogodbe, sklenjene med bolnišnico in OPTIKO Rime Zinka iz Brežic ter OPTIKO Rime Robert iz Krškega. OPTIKA Rime namreč tovrstnih pregledov v bodoče ne bo več izvajala, zato pa bo odstopila Splošni bolnišnici Brežice najsodobnejši oftalmološki stol s petimi specialnimi aparati za določanje vida. Poleg tega bo dala na razpolago tudi dioptrimeter in tonometer, dvoje aparatov, ki sta nepogrešljiva pri pregledih za določanje vida. Enaki aparati bodo nameščeni tudi na delovišču OPTIKE Rime v Krškem.
Območni odbor SMS Brežice
Brežičani so za stanje v občini krivi sami
To pa zato, ker so na volitvah zaupali napačni strani, so menili udeleženci javne tribune, na katero je bil povabljen tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič.
Brežice, 28. decembra - V
ospredju razprave na prednovo-letni javni tribuni je bila tema, ki je v Brežicah že nekaj časa kamen spotike, to pa so bivši oficirji JLA in dogodki v zvezi z njimi. Predvsem gre za neupravičeno in nepošteno, po mnenju SNS, podeljena državljanstva in vse dotacije, ki jih prejemajo. Oblast v brežiški občini je taka, da ne dela v prid slovenskemu narodu. Uradne občinske institucije pa o vseh znanih spornih zadevah molčijo. Člane stranke SNS predvsem moti, tako kot večino Brežičanov, da se ne rešujejo problemi gospodarstva (brezposelnost), temveč se pospešeno gradijo športni objekti, ' do katerih bomo v bližnji prihodnosti lahko prišli le v gojzarjih. Člani SNS vidijo v njih le spomenike, ki jih postavljajo občinski možje. Naslednja tema,, ki so se je
lotili tisti večer, je bila krška jedrska elektarna. Med približno 140-150 udeleženci javne tribune jih je bilo nekaj, ki so tam zaposleni, predvsem v varnostni službi, in so "na tekočem" z dogajanji v JEK. Zaradi svoje strankarske pripadnosti pa imajo veliko težav v službi, so potožili Jelinčiču.
Kot zaključek je bilo slišati, da so za stanje v brežiški občini večinoma krivi ljudje sami, ki so na volitvah zaupali napačni strani. V bodoče več ne bodo naredili take napake in bodo bolj zaupali stranki, ki v svojih zahtevah stoji trdno na nogah, so prepričani v SNS, in se iz njihovega programa jasno vidi, da delajo za dobrobit slovenskega naroda. Na zboru je bilo zato slišati tudi apel slovenskemu narodu, da bo moral prispevati za boljši jutri sam S svojimi glasovi. (Branka Bjegovič)
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23. 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828.21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja ^p^gjF      Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92. izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 1. 13. januarja 1994
J*, skupno zasedanje SO MršHe
Nova člana
Stanovanjski sklad Se ni ustanovljen izvršnega sveta so Krško
Imenovanje komandirja PM Krško pa je tokrat dobilo soglasje.
Krško, 22. decembra - Potem ko so poldrugo uro čakali na manjkajočega delegata ZZD, je SO Krško z zadostnim številom delegatov začela svoje delo. S sprejemom treh odlokov, enega sporazuma in sprememb družbenega plana občine Krško so zaključili lansko skupščinsko leto.
Vsem zborom so bile predstavljene pobude za izboljšanje skupščinskega dela, ki jih je pred časom sprejel družbenopolitični zbor. Tako so znova razpravljali o tem, ali bi bilo bolje točko "vprašanja in pobude" prestaviti na konec dnevnega reda, in sklenili, da bo ostala na začetku, kot doslej, delegatom pa bodo omejili čas za nastop. Ponovili so zahtevo, da morajo biti gradiva za seje bolje priprav-
ljena. Niso pa vztrajali, da bi zbori odslej zasedali posamično.
Po precejšnjem številu vprašanj in pobud je prišla na vrsto obravnava predloga odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Krško za leto 1994. Odlok je bil sprejet, veljal bo do sprejetja odloka o proračunu za 1994, za določanje obsega porabe pa bodo veljali lanski reno-minirani zneski, in Polona Urek (DPZ) je predlagala, da se to določilo tudi zapiše v odlok o začasnem financiranju. To njeno dopolnilo je bilo sprejeto, drugega, da bi se veljavnost odloka omejila do 31. 3. 1994, pajeUrekova po razpravi umaknila.
S posebnim sporazumom, ki so ga sprejeli na skupščini, so Ribiški družini Kostanjevica do-
delili v upravljanje del brežiškega ribiškega okoliša v južnem delu krške občine. Sprejeli so odlok o organiziranju javnega podjetja Radio Posavje - Studio Brežice, skupaj z amandmajem krškega IS, ki določa, da bo krška občina kot soustanoviteljica prenesla sredstva, vložena v letu 1985 v opremo in poslovne prostore radia, v uporabo javnemu podjetju Radio Posavje -Studio Brežice kot svoj ustanoviteljski delež. Odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Krško ni bil sprejet. Vida Ban (DPZ) je vložila dopolnila in je odločanje prestavljeno na naslednjo sejo, do takrat pa se bo o amandmajih izrekel izvršni svet.
Krški delegati so tokrat potrdili imenovanje Branka Tucoviča
za komandirja Policijske postaje Krško in razrešitev njegovega predhodnika Štefana Hrena. Oba namreč svoje novo delo opravljata že več mesecev, krški delegati pa, kot je znano, jeseni niso hoteli dati soglasja k imenovanju oziroma razrešitvi. Med drugim so hoteli, da novi komandir predstavi svoj program dela. Tucovič pa meni, da za njegovo delo, ki je strogo normirano, program ni potreben.
Na decembrskem zasedanju v Krškem so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, o čemer govorimo v posebnem poročilu. (Branka Bjego-vič)
Spremembe planov so sprejete
Delegate zanimajo tudi konkretne rešitve za posamezne objekte in območja.
Krško, 22. decembra - Ena
od najpomembnejših točk decembrskega zasedanja je gotovo bil predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana (1986-1990), ki je bil nared za skupščinsko obravnavo, potem ko so bile letos opravljene uskladitve občinskih planov z obveznimi izhodišči republiškega plana.
Spremembe in dopolnitve je predstavil Franc Jenič, sekretar sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve: "S temi spremembami in dopolnitvami smo dosegli bolj smotrno opredelitev dejavnosti v prostoru, predvsem bolj racionalno opredelitev prvega območja kmetijskega zemljišča, območja gozdov, naravne in kulturne dediščine ter liberali-
zacijo poselitev. Rešili smo nekaj ključnih problemov, kot sta npr. obvoznica v Kostanjevici, most in obvoznica v Krškem, dosegli dopolnitev v smislu izgradnje pokopališč, veliko bolj jasen pa je koncept nadaljnjih prostorskih izvedbenih aktov. Veliko problemov je bilo predvsem pri usklajevanju z republiškimi institucijami pri posegih v prvo območje kmetijskih zemljišč, na področju naravne in kulturne dediščine je tudi veliko omejitev. S tem dokumentom nismo rešili črnih gradenj in tudi romsko vprašanje še ni rešeno. Vse tiste posege, ki v teh spremembah niso zajeti (skupaj jih je 8), bomo poskušali ponovno uskladiti z več argumenti z institucijami, ki morajo dati svoje soglasje. Sprejetje tega plana bo omogočilo nadaljevanje izdelave ureditvenega načrta za poko-
pališča v Krškem in na Senovem, ureditvenega načrta Kostanjevica, ki bo v kratkem kot osnutek dan v javno obravnavo, razpis natečaja za gradnjo obvoznice v Kostanjevici, prostorsko ureditveni načrt Krško polje tudi čaka."
Razpravljalo je več delegatov. A. Jane (ZZD) je menil, da se s tem dokumentom favorizrajo nekateri občani (Romi) na škodo drugih in si prosto izbirajo bivališče, da se bo torej s sprejetjem tega akta še naprej delala krivica, in je zato pozval delegate, da temeljito premislijo, kaj sprejemajo, sicer "bodo sebi in svojim potomcem omejili možnosti, da živijo v kraju, kjer so rojeni". Po Jančevem mnenju ta akt zopet sili prebivalstvo v velike centre (Krško). F. Jenič je zato še enkrat poudaril, da so delali ravno obratno in je bil cilj liberaliza-
cija poselitve, Jane pa se je skliceval na dokument in trdil, da je v njem določeno, da v KS Veliki Trn ni več možna nobena poselitev. Jenič je na to odgovoril, da je bilo težko obravnavati vsak posamezni primer in da "plan še ne pomeni dokončne lokacije."
Delegate so zanimale tudi konkretne rešitve, tako na primer za predvideno cesto od NEK do Brežic, za sanitarno deponijo. Spraševali so, zakaj je premalo omenjeno Krško polje, kdaj se bo začela izgradnja bazena v Krškem, kako bodo rešili vprašanje športnih objektov, ki še stojijo na družbenih zemljiščih, upravljajo pa jih športna društva.
V razpravi ni bilo nobenega predloga, o katerem bi bilo treba posebej glasovati, in so celoten predlog sprememb in dopolnitev planov z večino glasov sprejeli. (B. Bjegovič)
Zasedanje SO Brežice
Dali so soglasje It javnem dolgu
Potem ko je bila ravno pri obravnavi javnega dolga 28. seja zborov SO Brežice 9. decembra prekinjena, so jo 5. januarja dokončali
in takoj nadaljevali z 29. skupno sejo.
Brežice, 5.januarja - Ker je
šport in vse, kar se okrog njega v Brežicah dogaja, že nekaj časa najbolj pomembna (pa ne samo postranska) stvar na svetu, je informaciji predsednika IS Cirila Kolešnika o gradnji slačilnice na brežiškem stadionu sledila dolga razprava, ki je bila bolj podobna sodni obravnavi kakor demokratični skupščinski razpravi. Eni (delegati) so si dodelili vlogo tožilca in so na račun obtoženega (Kolešnika) letele obtožbe, ta pa je v svojem poročilu zagovarjal izvršni svet in predvsem sebe, da so delali v interesu cele občine in seveda predvsem športnikov. Interes vseh športnih klubov je, da se ta objekt čim prej dokonča in da v uporabo, izvršni svet pri tem nima nobenega drugega interesa, je rekel Kolešnik. Prva faza je že pred zaključkom, čeprav ureditveni načrt za njo zaradi objektivnih okolščin (stečaj izvajalca) še ni narejen. Kolešnik je tudi zavrnil vse obtožbe svojega strankarskega kolega Cirila Zupančiča, ki je na tej seji ponovil že prej izrečene sume o zlorabi položaja in jih podkrepil s trditvijo, da je skupščina dala soglasje le k izgradnji slačilnic, ne pa večnamenskega objekta. Po njegovih besedah je terminologija bistvena, ker je skupščina odobrila za slačilnice 5,4 mio SIT, objekt, ki se na stadionu gradi,
pa ima ok. 840 m2 in vsebuje še veliko drugih, po njegovem nepotrebnih prostorov (npr. trim kabinet). Kolešnik naj bi sam podpisal odločbo o gradnji večnamenskega objekta (brez ureditvenega načrta), za katerega so že porabili 14 mio SIT, v rebalansu proračuna za leto '93 pa je zanj predvidenih celo 26 mio SIT.
V razpravi je bilo slišati očitke tudi na račun gradnje športne dvorane v Brežicah, t.i. šotora, za katerega so stroški izgradnje bili skoraj desetkrat večji od odobrenih. Nekateri delegati menijo, da se je s temi sredstvi dalo narediti marsikateri infra-struktumi objekt v Brežicah, športniki pa da bi se morali obnašati tako kot vsakdo drug: kdor hoče kaj imeti - mora to kupiti oz. sam plačati. Zagovorniki izgradnje objekta na stadionu pa so spet trdili, da bo z njim brežiška mladina dobila ne le rekreacijski objekt, ampak tudi možnost zaposlitve. Na koncu dolge razprave so delegati le sprejeli poročilo, toda ostal je občutek, da bo o tej temi še tekla beseda na sejah skupščine.
Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Bre^ žice za leto 1993 so delegati sprejeli tako, kot je v gradivu bilo predlagano (938.430 tisoč SIT), dali so tudi soglasje za 75 milijonov SIT javnega dolga. Zahte-
vali pa so podrobnejša pojasnila za večja odstopanja pri nekaterih postavkah proračuna in o tem, ali so resnične govorice o prodaji krajevnega urada na Bi-zeljskem in zakaj denar od te prodaje v rebalansu ni naveden. Po besedah predstavnice sekretariata za gospodarski razvoj to niso bila izredna sredstva in je polovica zneska že nakazana na žiro račun tega upravnega organa, denar pa bo namenjen za nakup novih osnovnih sredstev v letu '94.
Posebej so v skupščini odločali o rebalansu posameznih programov za preteklo leto: družbenih dejavnosti, komunalne infrastrukture, prostorskega planiranja, finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane. Razprava je tekla le o zadnji točki. Delegat Jernej Strgar (Kmečka zveza) je želel dobiti pojasnilo, zakaj je del sredstev, ki so bila namenjena kmetijstvu za odpravljanje posledic suše. bil odvzet kmetijstvu in namenjen drugam (Občinski gasilski zvezi). Občinski sekretar za kmetijstvo na to vprašanje ni mogel odgovoriti, ker ga na seji ni bilo, tako je sekretar za družbene dejavnosti Tone Podgoršek, ki je predsednik občinske komisije za elementarne nesreče, obljubil točne podatke za naslednjo sejo.
Za sprejemanje odloka o usta-
novitvi javnega zavoda Agencija za šport Brežice je IS predlagal sprejemanje po enofaznem postopku, v skupščini pa je bilo postavljeno vprašanje o smiselnosti ustanavljanja take agencije, občinska športna zveza je celo predlagala, da se točka umakne z dnevnega reda. Na koncu so se odločili za dvofazni postopek, torej najprej za obravnavo osnutka. Predsednik IS je menil, da se z zavlačevanjem postopka dela škoda, ker je treba čim prej določiti, kdo bo upravljal športne objekte v občini, Špotrna zveza pa da nikoli ni pokazala interesa za to. Delegate je zanimalo, kdo bo lastnik take agencije in ali bodo z njeno ustanovitvijo športna društva na boljšem, kot so sedaj.
Z nekaj manj razprave ali tudi brez nje so sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Brežice v letu '94, odlok o ustanovitvi javnega podjetja Radio Posavje - Studio Brežice, odlok o podelitvi koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, odlok o določanju najemnin, osnutek akta o koncesiji za izkoriščanje peskokopov in kamnolomov na področju občine Brežice, osnutek odloka o podelitvi koncesije za vzpostavitev sistema kabelske televizije na območju občine Brežice, osnutek odloka  o  ureditvenem  načrtu
Krško, 23. decembra - Na 12. skupni seji vseh zborov so delegati razrešili funkcije sekretarja sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino dipl. ing. Franca Češnovarja in na njegovo mesto izvolili Gabriela Metelka, ing. kmetijstva. Metelko bo tudi novi član Izvršnega sveta, namesto F. Češnovarja. Dosedanja v. d. sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti, ekonomistka Vlasta Zupančič, je bila izvoljena za sekretarko tega sekretariata ter za članico Izvršnega sveta za področje družbenih dejavnosti. (B.B.)
Vprašanja in pobude
Januarja naj bi razpravljali o lokalni samoupravi
Krško, 22. decembra - Pobud in vprašanj je bilo tudi na decembrskem zasedanju v Krškem precej. Veljali so lokalnemu televizijskemu programu oziroma KK 10, zemljiščem, ki so družbena lastnina in so na njih postavljene zasebne hiše, kot na primer v naselju Spodnji Grič), komasaciji v Kerinovem grmu, čiščenju ob cestah. Bila so tudi vprašanja o financiranju športnih klubov, o višini najemnine za športne dvorane in o tem, ali imajo prednost pri uporabi dvoran tisti klubi, ki imajo višjo najemnino.
Na koncu so bile sprejete naslednje pobude:
-  Ide Novak Jerele (DPZ), da skupščina do sredine januarja razpravlja o celotnem paketu lokalne samouprave in sprejme rokovnik izvedbe javne razprave, vsem delegatom pa naj sekretariat SO pošlje kopije vseh do takrat sprejetih zakonov s področja lokalne samouprave;
-  Antona Janca .(ZZD), da se najkasneje do februarja pripravi odlok o plakatiranju za področje občine Krško:
-  Andreja Martinca, da se na
eno izmed naslednjih sej uvrsti problematika lastninjenja družbenih podjetij in deviantnih pojavov ob tem;
- Polone Urekove (DPZ), da se pripravi vsebinski terminski plan dela skupščine za naslednje leto. (B.B.)
SERVIS
PLINSKIH
PORABNIKOV
•
DOSTAVA PLINA
NA DOM
Imate problem z vašim plinskim štedilnikom ali plinskim grelcem vode (bojler-jem)? Pokličite 33-173. Za nasvet, strokovno mnenje in popravilo štedilnikov ali toplovodnih kotlov vseh vrst se obrnite na:
Servis plinskih porabnikov Tomažin Jože - Senuše 30a, Leskovec pri Krškem Tel.: (0608) 33-173.
RepumHHa Slevenija SHupšišna občine Krške
NORMATIVNO PRAVNA KOMISIJA
Normativno-pravna komisija Skupščine občine Krško je v torek, 21.12.1993, obravnavala zaplete pri sprejemanju predloga "Odloka o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva" v zborih občinske skupščine. Po obravnavi zadeve je soglasno sprejela naslednje ugotovitve:
1. Zbori SO Krško so predlog odloka obravnavali na skupnem zasedanju 8/9-1993. Delegati so posredovali nekaj amandmajev, pri čemer sta bila zavrnjena 2, šest (6) pa je bilo izglasovanih, oziroma jih je sprejel predlagatelj (IS SO).
2. Na isti seji je predsedujoči dal na glasovanje predlog odloka z amandmaji. Delegati ZKS so to potrdili, DPZ ter ZZD pa pri končni odločitvi nista bila več sklepčna.
3.  O odloku z amandmaji sta DPZ ter ZZD glasovala dne 20/10-1993, naknadno pa je bilo ugotovljeno, da "čistopis odloka" v nekaterih členih ni identičen s tekstom sprejetih amandmajev.
Po teh ugotovitvah je normativno-pravna komisija za razrešitev zadeve predlagala:
1.  "Čistopis odloka", o katerem so glasovali delegati DPZ ter ZZD, naj se razveljavi, z obvestilom delegatom, da ni skladen s sprejetimi amandmaji.
2. če delegati DPZ in ZZD vztrajajo pri svoji odločitvi, je treba izvesti usklajevalni postopek.
Predsednik komisije: Andrej Martine
Mestno jedro - Brežice. Dali so soglasje k uvedbi 40-urnega delovnega tedna v vseh osnovnih šolah občine Brežice, Glasbeni šoli Brežice in Posavskem muzeju Brežice. Sprejeli so tudi poročilo o opravljenih investicijah, investicijskem vzdrževanju in nabavi opreme in učil v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja v letu '93. Za sekretarja sekretariata za obrambo so imenovali Dušana Keriča in dali soglasje k imenovanju mag. Te-ropšiča za novega direktorja Posavskega muzeja, posebej pa so se zahvalili dosedanjemu direktorju Marjanu Gregoriču, ki seje z novim letom upokojil.
Še beseda o izgradnji televizijskega stolpa na Rajcu. Direktor Zavoda za prostorsko načrtova-
nje Dušan Blatnik je v skupščini povedal, kaj je bilo narejeno doslej. Ker do danes še niso uspeli dobiti soinvestitorja, so predlagali, da se v proračunu za leto '94 ne predvidi izgradnja stolpa, ampak samo nosilnega jambora za pretvornik prve in druge mreže TVS. Za drugi TV program je potrebna še 30-odstotna soin-vesticija občine, in to postavko bo potrebno vnesti v proračun. Občina je svoj del finančnih obveznosti do te naprave že izpolnila z zagotovitvijo dokumentacije in zemljišča, ostali prispevek proračuna k napravam, ki jih postavlja TV hiša, pa je ovrednoten na približno 4 milijone tolarjev in brežiški delegati so to vsoto vnesli v občinski proračun:
(B. Bjegovič)

NaS s
Naš glas 1. 13. Januarja 1994 f
Mote Kovat, novi predsednik:
Nadaljeval bom delo
Prehod na novo lokalno samoupravo naj bo čim bolj miren, nič pa ne bo hudega, če se nam bo kdo še hotel pridružiti.
18. skupna seja S0 Sevnica
Vodenje IS Je prevzel Jože Kovač
Dosedanji predsednik Marjan Kurnik ostaja v IS kot neprofesionalni član.
poudarim, da se bom osebno zavzemal za čim bolj miren prehod na novo organiziranost lokalne samouprave, s čim manj pretresi za tiste dele sevniške občine, ki se bodo odločili za odcepitev. Še raje pa bi seveda videli, če bi se nam kdo hotel pridružiti." (Ika)
Po odhodu Marjana Kurnika na novo delovno dolžnost v Kopitarno je krmilo sevniškega izvršnega sveta prevzel diplomirani ekonomist Jože Kovač. Povprašali smo ga po njegovih delovnih načrtih. Kovač pravi, da ni logično, da bi sedaj koval kakšne povsem nove načrte, saj je končno bil tudi doslej član istega izvršnega sveta in je pomagal uresničevati njegovo politiko in zastavljene naloge. S Kurnikom sta samo zamenjala, ker je dosedanji predsednik v vladi prevzel njegov prejšnji resor (gospodarstvo), zato bistvenih sprememb ne bo. Še naprej jim ostaja prednostna naloga, da ustanovijo in odprejo čim več delovnih mest.
"Če pa že govorimo o načrtih," pravi Kovač, "potem lahko
Občinski odbor ZZB Krško opozarja
••Ni nujno, da lahko počnemo, kar hočemo
in da se kar naprej prepiramo," pravi njegov predsednik Stane Nunčič, "čeprav smo se relativno poceni osamosvojili."
Krško, januarja - Stane Nunčič, predsednik 00 ZZB Krško, je občinskemu odboru poročal o stališčih, ki jih je obravnavala sektorska konferenca ZZB za Posavje in Dolenjsko pred tremi dnevi v Novem mestu. Iz svojega poročila je za Naš glas izbral le del.
"Mislim, da se boste strinjali s trditvijo, da je čas, ki ga živimo, izredno neprijazen in nič kaj obetaven. Pa ne samo za udeležence NOB, ampak tudi za večino Slovencev. Lahko bi rekel za celoten današnji svet, ki ga je zajela nekakšna kriza vodenja politike in morale.
Izrazit nacionalni egoizem, znan pred vojno, je zopet postal način obnašanja in delovanja mednarodne skupnosti. To pa spodbuja in opogumlja nacionalistične, neofašistične in druge agresivne sile, ki bi zopet želele po svoje urejati posamezne države in svet. Očiten primer za to je brezprimerni terorizem in vojna v BiH in na Hrvaškem, ki ji ob takšnem obnašanju Evrope in OZN po dveh letih še ni videti konca.
Slovenija se je o pravem času in z veliko sreče uspela relativno poceni razdružiti z bivšo zvezno državo Jugoslavijo in se izmakniti balkanski norišnici, kar .pa ne pomeni, da smo lahko brezskrbni ob pridobljeni poziciji in z njo počnemo, kar hočemo in se kar naprej prepiramo.
Nova zaostrovanja in oboroženi spopadi, volitve v S Krajini na Hrvaškem, širitev vojnega požara BIH celo na širšem območju Balkana lahko zapljusne na takšen ali drugačen način tudi Slovenijo. Slovenija kot mala država po ozemlju in številu prebivalstva tudi ne more graditi, ne kratkoročno ne dolgoročno, svoje varnosti samo na vojski in policiji, ampak jo mora predvsem na pridobivanju ugleda, uprta v Evropo in svet, gospodarsko prosperitetna, politična in socialna država. In kaj se dogaja? V zadnjih treh letih samostojnosti smo imeli že dvakrat parlamentarne volitve. Imamo že tretjo vlado. Bilo je veliko obljub in tudi pričakovanj, da se bomo usmerili na razvoj zdravega tržnega in prespektivnega gospodarstva.
Ob denacionalizaciji in lastninjenju ter prepočasnem popravljanju socialnega položaja ljudi,
zlasti tistih, ki so na robu preživetja, so se obljube in pričakovanja hitro razblinila. Zasipani smo z raznimi aferami, ki se vrstijo ena za drugo in vnašajo zaskrbljenost ter zmedo med ljudi in rušijo ugled države. V bistvu pa so te afere le dimna zavesa, za katero se skrivajo usodne stvari za prihodnje notranje odnose in vsestranski položaj Slovenije. Gre za poskus izničenja in za popolno prekinjanje z med-in povojno preteklostjo s pozicij ekstremno nacionalistične in klerikalistične ideologije, za vračanje na predvojne odnose in razmere, za mešetarjenje in nezakonito prisvajanje družbene lastnine in za prerazporeditev družbene moči v škodo večine, zlasti pa v škodo že itak socialno najbolj ogroženih slojev prebivalstva.
Za te cilje je v slovenski prostor vržena tema o nelegalnosti upora okupatorjem leta 1941 in nelegitimnosti povojnega družbenega reda. Pri vsem tem pa kot da ni pomembno, kaj se je zgodilo s Slovenijo! Če je upor proti nemškim, italijanskim in madžarskim okupatorjem, ki so si leta 1941 razdelili Slovenijo, bil nelegalen, zato ker so ga organizirali komunisti, potem so tudi vse pridobitve tega boja nelegalne. Potem je nelegalna priključitev Primorske. Potem nimamo pravice zahtevati povračila vojne škode in plačila žrtvam vojnega nasilja od držav, ki so okupirale Slovenijo, in še marsičesa drugega. Če sta povojni družbeni sistem in pravna ureditev bila nelegitimna, ker ni bilo večstrankarstva, potem niso legitimne vse meddržavne pogodbe, sporazumi, ki jih je Slovenija prevzela od bivše Jugoslavije, kot je Osimski sporazum z Italijo, niso legitimne zahodne meje in na koncu koncev ni legitimno vse, kar je kdo pridobil in dosegel po prejšnjih ustavah in zakonih. Tisti, ki danes zastopajo te teze in trditve, zraven na račun preteklosti dobro živijo, ker so si prav v tej nelegitimni preteklosti na račun delovnih ljudi ustvarili dobro eksistenco.
Deklarativno živimo v pravni in demokratični državi z visokimi standardi temeljnih ljudskih svoboščin in pravic. Žal pa je to le fasada, za katero se dogaja marsikaj, kar je v nasprotju s prav temi vredno tami.
Sevnica,   decembra   -   Na
zadnjem lanskem zasedanju SO Sevnica so razrešili dosedanjega predsednika Izvršnega sveta Marjana Kurnika (odšel je za direktorja v Kopitarno) in izvolili Jožeta Kovača, sekretarja sekretariata za gospodarstvo, kmetijsvo in finance, za mandatarja občinske vlade. Jože Kovač je bil potem izvoljen za predsednika IS, dosedanji člani IS pa bodo ostali do konca mandata oz. do pomladanskih volitev. Programskih usmeritev, ki si jih je IS zastavil na začetku mandata, Kovač ne bo spreminjal, poskušal pa bo realizirati že zastavljene cilje. Pri tem mu bo do konca mandatnega obdobja pomagal M. Kurnik, ki bo ostal v
IS  kot  njegov  neprofesionalni član.
V razpravi po poročilu o pripombah in predlogih iz javnih obravnav sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenga plana občine Sevnica je bilo slišati, da je sev-niški prostor preveč dragocen, da bi ga lahko odstopali gospodarskim subjektom izven sevniške občine, ki bi zato ostajala brez dobička, saj se ta steka v matične občine takih firm. Jože Kolar, sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, je še pojasnil, da je v družbenem planu predvidenih precej površin za podjetja in obrt, vendar jih ni več mogoče prisilno odkupiti od lastnikov.
Zavod za prostorsko
Precej več pripomb je bilo v razpravi o poročilu o zaposlovanju tujcev in problematiki brezposelnih v občini Sevnica, čeprav so ugotovili, da je poročilo Zavoda za zaposlovanje dobro pripravljeno, so problematiko na seji močno razširili z razmišljanji poslancev o zaposlovanju mladih kadrov in težje zaposljivih oseb, o nespoštovanju konkurenčne klavzule, nezdružljivosti opravljanja javne funkcije in so-lastništva v podjetju, o neenakopravnem položaju na trgu delovne sile zaradi vladinega omejevanja pogodbenega dela, o zaposlovanju pri velikih gradbenih projektih, o štipendijski politiki. Tako so prišli do zaključka, da je treba pripraviti dodatno poro-
nairtovanje Brežice
čilo in celotno problematiko brezposelnosti še enkrat obravnavati, to pa se bo zgodilo na januarski seji.
Sprejeli so pobudo, da se preko Zavoda za zaposlovanje vzpostavi stik z investitorji vseh večjih investicij v Sloveniji in se v ta dela poskuša vključiti čim več delavcev iz sevniške občine. Zavodu za zaposlovanje so poslanci še naročili, da pripravi strokovno utemeljen predlog za spremembo zakona o štipendiranju in ga posreduje državnemu zboru. S spremembo naj bi bila popravljena krivica, predvsem do otrok iz kmečkih družin. (B. Bjegovič)
Postati želijo regijski zavod
Potencial vidijo v kadrih in dejavnostih, ki v občini oziroma v Posavju že obstajajo.

Brežice, 7. januarja - V Brežicah že nekaj let deluje Zavod za prostorsko načrtovanje. V zavodu sta poleg direktorja zaposlena še dva dipl. ing. gradbeništva, dipl. organizator dela in tajnica. Zavod je bil ustanovljen kot občinska upravna organizacija po zakonu o urejanju prostora iz leta '84. Šele z njegovo osamosvojitvijo in s prihodom sedanjega direktorja je začel resnično delovati. Rezultate njegovega dela v preteklem letu je na petkovi tiskovni konferenci predstavil njegov direktor, dipl. ing. Dušan Blatnik.
V letu '93 so na zavodu dokončno izpeljali spremembe in dopolnitve srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine Brežice, ki jih je skupščina sprejela, sprejet je bil tudi ureditveni načrt za mestno jedro Brežic, ki so ga delavci zavoda izdelali skupaj s Savaprojektom iz Krškega. Poleg tega so se lani
predvsem ukvarjali s postopki za legalizacijo črnih gradenj. Uredili so lokacijsko dokumentacijo za 275, med njimi tudi za 45 večjih objektov. Med te sodijo Terme Čatež in vsi štirje mejni prehodi v občini. Slednje so realizirali izven občinskega plana, s finančno pomočjo republike. V večini primerov je bilo potrebno pridobiti soglasje za spremembo namembnosti zemljišča oz. prekategorizacijo kmetijskega zemljišča. V občini Brežice je največ prve kategorije kmetijskega zemljišča in je za vsak poseg potrebno dokazati njegovo upravičenost. Pridobili so tudi dovoljenje za posege v približno 155 hektarjev zemljišča prve kategorije, med drugim tudi za lokacijo nove brežiške osnovne šole (ok. 7 ha), mejne prehode in večje stanovanjsko-obrtne objekte v Brežicah in Dobovi. Izdelali so dva večja izvedbena načrta, za industrijsko cono v
Brežicah in obrtno-stanovanj-sko cono Forma na Sromljah, pri obeh pa so investitorji zasebniki. Niso še dokončali dela pri ureditvenem načrtu za Bizeljsko, tam imajo namreč težave z regulacijo potoka ob cesti, kanalizacijo in regionalno cesto skozi naselje, za katero so naredili idejni projekt. Zavod je izdelal prometno študijo, s katero so podkrepili določene zadeve na lokalnih cestah, z njo pa se bo občina potegovala za sredstva za rekonstrukcije pri Republiški upravi za ceste. Evidentiranih imajo še 98 črnih gradenj, za katere izdelujejo poseben PUP, s katerim naj bi jih legalizirali. Med temi je največ počitniških hišic, okrog 20 stanovanjskih hiš, nekaj trgovin in tudi dve teniški igrišči. Ocenjujejo pa, da je na območju brežiške občine še 1000-3000 nee-videntiranih črnih gradenj.
Lani so odprli energetsko svetovalno pisarno, planersko de-
lavnico pa skupaj s krško in sev-niško občino, in v njej so se posvetili delu na petih področjih: pitna voda, mejno območje, posegi v vseh treh mestih, posegi zaradi izgradnje verige savskih HE in raziskava vpliva JEK na Posavje.
Za leto '94 načtrujejo, da se bodo razvili v regijski zavod in z izdelavo planskih dokumentov pokrili celotno Posavje. Novih zaposlitev ne načrtujejo, ker bodo z reorganizacijo lokalne uprave prerazporedili delavce iz občinske uprave. Tako občinski proračun ne bo dodatno obremenjen (zavod v celoti financira občina iz proračuna), računajo pa, da se bodo 50-odstotno lahko financirali iz lastne dejavnosti. Moto zavoda, s katerim stopajo v leto '94, je angažirati potencial občine oz. regije v kadrih in dejavnostih, ki jih imajo. (B. Bjegovič)
Demokratizacija javnega življenja ne poteka v obliki iskanja poštenih in sposobnih ljudi, ki naj bi prišli na oblast, temveč v iskanju napak in blatenja tistih, ki so že na oblasti, in zlasti tistih, ki so jim ljudje na volitvah dali največ glasov. Za te potrebe se zlorablja tudi dokumentacija oziroma dosjeji (naknadno sfabrici-rani) nekdanje Službe državne varnosti. 2e dolgo se govori o nujnosti sprave med stranmi,-sprtimi med vojno. Pri tem pa se nenehno podžiga sovraštvo do NOB, kolaboranstvo z okupatorjem se spreminja v domo-Ijublje, odpor proti okupatorju pa v nelegalno dejanje in zločin. Pri odkrivanju plošč in znamenj pa s svojimi hujskaškimi govori nastopajo bivši domobranci, pa tudi kak odpadli bivši partizan, kot na primer Klep in drugi. Vse to spremlja in proizvaja dobro usmerjena propaganda preko časopisov Družina, Slovenec, Slovenske brazde in še nekaterih drugih. V tej propagandi mrgoli laži, polresnic in potvarja-nja zgodovinskih dejstev.
Govori in piše se o boljševiški revoluciji, državljanski vojni in boju proti komunizmu; okupacije, fašističnega nasilja in genocida najhujše vrste, upora proti fašizmu, v katerem je padlo 19.000 Slovencev, pa kot da ni bilo. Še skoraj dvakrat toliko jih je pomrlo po okupatorjevih zaporih, v koncentracijskih taboriščih v izgnanstvu in drugod. Seveda, za okupatorja in za vse, ki so z njim sodelovali, je bil vsakdo, ki se jim je upiral, komunist, in po tej logiki, ki je skrajno cinična in lažna, je šlo za proti-
komunistični boj in za državljansko vojno, ne pa za protifašistični osvobodilni boj v okviru svetovne protifašistične koalicije. V interesu prihodnosti Slovenije in tega, da se povojni in prihodnji rodovi razbremenijo medvojnega sovraštva, je organizacija ZZB NOB iskreno sprejela idejo pomiritve in sprave. O tem je bilo že pred leti povedano slovenski javnosti, da je čas, da se po 50 letih prepusti zgodovini in njenim strokovnjakom, da objektivno presodijo delež, napake in krivice udeleženih strani v štiriletnem boju 1941-1945. Za spravo sta potrebna najmanj dva, ki morata biti pripravljena na iskreno priznanje svojega početja in krivde oziroma storjene krivice v štiriletni vojni.
Nasprotniki NOB na takšno spravo očitno ne pristajajo, terjajo, da vso krivdo in storjene krivice med vojno in po njej prevzamemo na sebe udeleženci NOB in da prosimo le mi za odpuščanje. Pod takšnimi pogoji pa sprave ne more biti, kajti udeleženci NOB se nimajo komu opravičevati niti kogar koli prositi za odpuščanje. Zavedni Slovenci smo se iz čiste domoljubne pobude uprli proti okupatorjem in jih po štiriletnem boju porazili in izgnali iz Slovenije, skupaj s tistimi, ki so okupatorju pomagali in se njemu udinjali. Če kdo, potem naj se pred slovenskim narodom opravičijo in prosijo za odpuščanje vsi tisti, ki so zaprisegli njegovim krvnikom in jim zvesto služili do konca zasluženega poraza.
Stane Nunčič
POSTNA TORBA
Odprte pismo organizatorjem Novoletnega sejma v Krškem
V 20. številki časopisa Naš glas je bila na predzadnji strani objavljena prav mikavna skica prireditvenega prostora v okviru Novoletnega sejma pred Kulturnim domom Krško, iz katere je bilo lepo razvidno vse, od števila stojnic pa do odra in klopi v centru velikega sejemskega prostora, v katerem naj bi se odvijale prireditve, predstavljene v naslednji, torej 21. številki časopisa Naš glas.
Hkrati pa je bilo to tudi povabilo vsem zainteresiranim, predvsem pa obrtnikom in podjetnikom, da se oglasijo na Obrtni zbornici Krško na podpis prijave o najemu stojnice. Do tu je vse lepo in prav. Kar vseh 20 stojnic je bilo rezerviranih in vsi smo prejeli položnice za 8.000 SIT, prepričani, da bomo na sejmu nekaj iztržili ali vsaj povrnili stroške prijave, potega tega pa prispevali k ponudbi in pestrosti prednovoletnega sejma.
A že prvi sejemski dan, torej v četrtek, 23. 12.1993, je sledil prvi šok. V okviru sejemskih prireditev se je že dopoldan začelo rajanje srednješolske mladine z za mlade zanimivim koncertom večjih glasbenih skupin. A kaj, ko se ob bučni glasbi prodajalci s stojnic nismo mogli sporazumeti s kupci, saj nas ti niso uspeli slišati niti, koliko stane kakšen artikel. Zares komična situacija. Tudi uslužbenci banke bi imeli kaj povedati, saj ob vsem hrupu nisp mogli opravljati svojega dela. Bilo je videti tudi nekaj obiskovalcev srednjih let, ki pa so se že pred prireditvenim prostorom kaj na hitro obrnili. Verjetno so si mislili, da njihov sluh že več velja kot pa vsi artikli skupaj na se-
jemskem prostoru. Pa da ne bo kdo mislil, da je za to kriva mladina. Koncert je bil že v redu, a rje na pravem mestu in ob pravem času. Ze naslednji čas so se prodajalci na sejemskih stojnicah razredčili. Namreč tisti, ki se na take sejme spoznajo, so kar hito ugotovili, da s sejmom ne bo nič, in so se prestavili ali v Brežice ali pa so ostali rajši doma na toplem. V vseh naslednjih dneh pa je bilo iz dneva v dan manj obiskovalcev tega sejma, saj se razen prireditve za najmlajše v ponedeljek in petminutnega igranja pihalnega orkestra na prireditvenem prostoru v sredo, ni tudi sicer nič dogajalo. Vse prireditve, ki so bile v časopisu Naš glas opisane, so se tako odvijale v Kulturnem domu, zunaj pa je ostalo ca 10-15 prodajalcev in zaman čakalo na obiskovalce in zmrzovalo.
Ob vsem tem se seveda neustavljivo poraja vprašanje, čemu je služil veliki sejemski prostor, v katerem so manjkale klopi, narisane v skici sejemskega prostora? Verjetno le zato, da speljejo v zmoto (pravniki bi vedeli, kaj pomeni ta izraz) najemnike stojnic in da v občinski proračun kapne nekaj denarja. Kot nalašč je nato v prvih dneh začelo še deževati, stojnice pa so narejene tako, da je blago nezaščiteno pred padavinami in razstavljanje blaga ni možno. Za nameček pa je v tistih dneh padlo še nekaj snega v veliko veselje mladine in razočaranje stojničarjev, saj smo morali sami s sejemskega prostora očistiti sneg, da se je tistih pet obiskovalcev lahko prebilo do stojnic. Nekateri izmed stojničarjev

Na5 glas 1, 13. januarja 1994
Osnmvnm šola Brežice
Velika šola ima veliko pomanjkljivosti
So pa tudi prednosti, ki jih na malih iolah ne poznajo
Brežice, 6. januarja - V Brežicah je bila že ob gradnji sedanje osnovne Šole predvidena gradnja še ene. Vse do leta '89 je število otrok naraščalo in danes jih je okrog 1100 v 38 rednih in 4 oddelkih s prilagojenim programom. Prvi padec števila otrok so zabeležili v šolskem letu 1991/92, ko je šolo zapustilo okrog 55 otrok, ki so se z družinami preselili v druge republike nekdanje Jugoslavije. S tem se je zmanjšalo le število otrok v oddelkih, ne pa tudi število oddelkov. Pred nekaj leti so na šoli zaradi prostorske stiske uvedli dvoizmenski pouk. število od-
delkov z dvoizmenskim poukom je gibljivo - letos jih je 9. A tudi z izmenskim poukom niso uspeli rešiti težav, ker jim manjkajo
prostori za razne dejavnosti, kabineti. Zaradi upadanja števila rojstev so letos imeli samo 4 oddelke prvega razreda, na podlagi podatkov o rojstvih jih tudi za naslednje leto ne predvidevajo več kot toliko. Ne glede na take trende Brežice potrebujejo še eno osnovno šolo. Optimalna šola naj bi imela okrog 600 učencev, torej skoraj dvakrat manj od sedanjega števila.
"Vsaka šola mora imeti svojo dušo," pravi ravnateljica OŠ Brežice ga. Milena Jesenko, "pri nas pa je to v teh pogojih nemogoče." Vse skupaj je preogrom-no in iz tega izhajajo tudi vzgojni Vzgojni problemi
problemi, ki jih je roed velikim številom otrok težje zaznati in reševati. Velike probleme jim provzročajo organizacije prireditev, športnih dnevov, konferenc. Imajo pa velike šole tudi prednosti. Ga. Jesenkova med njimi poudarja strokovnost dela, kajti učitelji imajo večje možnosti za izmenjavo izkušenj med sabo, med njimi obstaja tudi določena pozitivna tekmovalnost, ki veliko prispeva h kakovosti dela. V velikem kolektivu vedno obstaja skupina, ki se dviguje nad povprečje, in ta potegne za sabo tudi druge v kolektivu. (B. Bjegovič)
Obnova sernššHeaa gradu se bo nadaljevala
Grad postaja osrednji kulturni in turistični objekt
Za letos načrtovana obnovitvena dela so vredna 12 milijonov.
Sevnica, decembra - Pod
okriljem Zveze kulturnih organizacij občine Sevnica že nekaj let potekajo adaptacijska dela na sevniškem   gradu.   Po   načrtu
seji, pove tudi to, da se je v letu 1993 precej skrčil republiški vir sredstev in so dela nekoliko ponehala. Vseeno za leto '94 načrtujejo še pozidati preostale te-
Otrokom je treba pomagati, ne jih samo kaznovati
V Osnovni šoli Bretice se lotevajo različnih oblik pomoči, pritegnili so tudi starše
Brežice, 6. januarja - Na lanskoletnem otroškem parlamentu je bilo slišati veliko o nasilju med osnovnošolci. Očitno je, da imajo probleme z agresivnostjo otrok, izsiljevanjem, krajami in podobnim po vseh osnovnih šolah. Eni pri tem ukrenejo zelo malo ali nič, so pa tudi šole, kjer o takih problemih ne molčijo in poskušajo čim več narediti z različnimi preventivnimi akcijami. Med take šole vsekakor sodi brežiška osnovna šola. Vse probleme v vzgoji otrok energično odkrivajo in jih v sodelovanju s starši poskušajo reševati. Čeprav v šoli niso zaznali izjemno hudih primerov, je dejstvo, da agresivno obnašanje med otroki obstaja. V zadnjem času so zaradi tega poostrili kaznovanje, čeprav v ospredje postavljajo vzgojo. Ekipa strokovnjakov (pedagoginja, psihologinja, lo-gopedinja) veliko dela z otroki. Pri tem ugotavljajo, da je večina otrok poštenih, odkritih in se radi pogovarjajo o svojih problemih. Vse bolj nevrotičnim otrokom, obremenjenim s problemi star-
šev, se podira sistem vrednot in jim v šoli poskušajo ta sistem ponovno vzpostaviti. Pa tudi vzgoje staršev niso zanemarili. Ga. Zinka Kristarič, pomočnica ravnateljice, pravi, da so staršem svojih učencev ponudili sodelovanje in so letos organizirali okrogle mize s temami, ki so jih
ti sami izbrali. Tako so spregovorili o zobozdravstvu, mamilih, o branju kot pogoju za učenje, o vzgoji otrok, pri tem pa so sodelovali s strokovnjaki z različnih področij. Tudi v bodoče nameravajo iskati načine sodelovanja s starši, letos pa so tudi izvedli projekt izobraževanja učiteljev iz
psihologije in pedagogike. S tem se je bistveno izboljšala kvaliteta dela na tem področju, veliko delajo tudi za razvoj samozavesti pri otrocih, pomagajo jim pri učenju in opažajo velik premik v učnem uspehu pri otrocih, ki so imeli težave. (B. Bjegovič)
Zlo našega mesta - droget
Nobena skrivnost ni, da se zlo, ki se mu pravi droga, vse bolj širi tudi po našem mestu. In -kar je posebej zaskrbljujoče -tudi po naši šoli! O tej problematiki smo se pogovarjali z g. Lojzetom Bavdežem. Seznanil nas je z rezultati anonimne ankete, ki je bila junija opravljena med učenci 7. in 8. razreda. In kaj smo izvedeli:
- da so učenci naše šole dobro seznanjeni s problematiko drog,
-  da poznajo precej drog tudi po imenu,
-  da so si za opis narkomana izbrali njim ZNANE osebe,
- da večina ve, da se drog zelo
Izšla Je druga številka Šolopisa
Brežice - Pred novim letom je novinarski krožek Osnovne šole Brežice izdal drugo številko šolskega glasila šolopis. Glavna urednica časopisa, ki je decembra praznoval prvi rojstni dan, je Goranka Krošelj. Mentorica Mira Urek pa je mladim novinarjem pomagala "skupaj spraviti" 24 strani zanimivega branja o šol-
skem vsakdanu. Na straneh Šolopisa so spregovorili tudi o problemih v šoli. Šolska psihologinja Jadranka Hadžimulič Čabra-ja je otrokom dala nekaj nasvetov, kako ukrepati proti nasilnežem oz. se jim izogniti, pohvalo pa si zasluži tudi članek dveh sedmošolcev o drogah, ki ga tudi mi povzemamo. (B. Bjegovič)
težko odvadiš,       ,
- da ima večina učencev odklonilen odnos do drog in
- da so vsi izjavili, da ne bi drog nikoli poskusili!
Ali res? Gospod Bavdež meni, da bi bila zadnja dva odgovora med nekoliko starejšimi anketiranci, srednješolci, verjetno drugačna, saj v osnovni šoli še igrata določeno vlogo mladost in prisila. Droga niso samo razna mamila, droga je lahko tudi alkohol, kava... Šola poskuša osveš-čati učence, predvsem pri pouku biologije in moralne vzgoje, preko roditeljskih sestankov pa tudi starše. Žal pa se kljub vsemu droge nevarno širijo tudi med našimi učenci.
Gospoda Bavdeža smo vprašali, kaj svetuje mladim, kako bi se lahko izognili nevarnim vplivom okolja. "Predvsem lahko k temu pripomore temeljito seznanjanje s posledicami uživanja drog in pa seveda izogibanje družbi, ki posega po drogah. Pomembno je tudi, da se znajo učenci zaposliti v prostem času
- s športom, s hobijem, da poslušajo in sprejemajo načela uči-
teljev in staršev in, konec koncev, da se kdaj zamislijo nad grozljivimi podatki, ki jih srečamo v časopisih, na televiziji, v literaturi," meni g. Lojze Bavdež. Dejan in Sebastijan, 7.a OŠ Brežice
adaptacij, ki so ga izdelali skupaj z Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Celja, so doslej že zaživele slavnostne sobane s poročno dvorano, usposobljena je likovna galerija in galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, postavljena muzejska zbirka o zgodovini šolstva v sevniški občini, opravljena groba gradbena dela in zgrajen večji del infrastrukture. Največ gradbenih del so opravili v letih 1990-92, ko je republika prispevala največ sredstev za ta namen.
Informacija o doslej opravljenih delih, ki jo je sevniška skupščina  sprejela na decembrski
Foto: B. B.
rase in razgledišča, položiti nov tlak ob vhodu v grad, adaptirati grajsko vilo (brez notranje ureditve), restavrirati dva lesena stropa in izdelati lesena vrata za vse tri etaže. ZVNKD iz Celja je izdelal tudi koncept gozdovne posaditve, zato bodo že predvidoma prihodnji mesec pričeli delno redčiti nekatere drevesne vrste in zasajevati nove, nadaljevali pa bodo jeseni. Ob pozidavi vseh teras bodo sprejeli dokončno odločitev o nasadih na terasah in jih jeseni 1994 tudi nasadili. Poleg tega v gradu kot osrednjem kulturnem in turističnem objektu v Sevnici nameravajo že letos odpreti ustrezen gostinski lokal.
Predračunska vrednost planiranih del je 12 mio SIT, polovico bodo poskušali dobiti od države oz. od ministrstva za kulturo. (B.
Bjegovič)
Od leve: Dejan, An/a Ž. Matejka, Goranka, Anja P. V drugi vrsti: Sebastjan, Katja, Maja M., Aleksandra, Sandra. V tretji vrsti: Mateja, Patricija, Maja P., Andreja. (Foto: Šolopis)
smo ob prijavi navedli tudi, da želimo elektriko do stojnic, kar je bilo seveda brez pripomb napisano na prijavo, a kaj, ko vtičnic razen ene same na celem prostoru ni bilo, pa tudi razsvetljave stojnic nismo uspeli dočakati, tako da je bilo delo na stojnicah že ob prvem mraku onemogočeno.
Ker smo bili najemniki stojnic več kot razočarani nad organizacijo sejma, smo poskušali odkriti, komu bi se lahko pritožili, a to verjetno ne bi uspelo niti slavnemu Sherloku Holmesu. Izvršni svet SO Krško naj bi bil le pobudnik sejma, Obrtna zbornica naj bi le pobirala prijave, Odboru za prireditev naj bi predsedoval g. Damjan Lah, a tudi to ni sigurno, kakor tudi to ne, da je organizacijo prevzela KS Krško na čelu z g. Habincem.
In komu naj se razočarani najemniki stojnic Novoletnega sejma pritožijo? Morda kar vsem navedenim ali pa Izvršnemu svetu, ki je znal "pokasirati" najemnino stojnic? Morda bo kdo rekel, da najemniki stojnic niso znali prodati blaga in zato tarnajo. A kljub temu bi vas vprašal: Komu pa bi lahko prodali nekaj blaga, če smo v vseh sejemskih dneh skupaj našteli kvečjemu kakih 500 obiskovalcev, s častno izjemo predsednika občine, ki se je kar nekajkrat pokazal na
prireditvenem prostoru, kar ne bi mogel trditi za vse zoraj navedene "organizatorje".
Torej, "organizatorji" prireditve, na plan in nam pojasnite, ali je bila stojnica resnično ob vsem vašem organiziranju vredna 8 tisočakov, z ugotovitvijo, da nihče izmed udeleženih ni te vsote pokril s svojo prodajo? Situacije se rešiti ne da, lahko pa se jo omili, za kar obstaia več načinov. Od opravičila pa vse do vrnitve najemnine. Od tega je navsezadnje odvisna tudi nadaljnja udeležba na takih in podobnih sejmih.
Kaj naj rečem na koncu? Morda hvala lepa organizatorjem za organizacijo in namesto "na svidenje" - NIKOLI VEČ NA SEJEM V KRŠKO? Prav lepa reklama za Krško, kajne?
V imenu najemnikov stojnic '     Jože Stibrič
G. predsednik SO Brežice T. Oršanič
Cesar polno je srce, to usta govore. (Lk 6,45)
Zelo veliko ste napisali o meni, z ničimer pa niste ovrgli mojih trditev. Poglej-
mo: "Vaše samovoljno sklepanje, da v oktobru in novembru ni bilo skupščine..." 27. seja je bila 29. septembra, 28. pa 2. decembra 1993 - sklicana - morda jo boste zelo učinkovito končali 5. januarja 1994. Tu ni kaj sklepati, tako pač je, delo je delo, praznik pa je praznik. In še vaš ključni argument: "Od 39 delegatov je za predlog sklepa glasovalo 35 delegatov." Tu se vam je zapisala majhna pomota (beri: velika manipulacija). V potrjenem zapisniku 27. seje piše: "Predlog sklepa je sprejet s 35-imi glasovi za." Nihče vzdržan, nihče proti, nihče odsoten. Od kod vam 39 delegatov, ko niste preverili sklepčnosti?
G. predsednik SO Brežice
Argumentirano sem obrazložil svojo pobudo za vaš in predsednika IS odstop. To je moja pravica in dolžnost delegata delati v dobro občanov. Številke so zgovorne. G. Kolešnik je brez soglasja skupščine prekoračil sredstva za stadion (samo za zgradbo) za 9,2 mio, z rebalansom pa zahteva 26,6 mio SIT, kar pa je po moji oceni komaj polovica potrebne vsote. Vi, predsednik SO Brežice, to podpirate. Enak "postopek" je izvedel pri šotoru, kjer je od "načrtovanih" 4,2 mio SIT investicija zrasla na 36,6 mio SIT denarja davkoplačevalcev! Odgovorno?!
G. predsednik SO Brežice
Ne hodim po svetu z zadelanimi ušesi in zaprtimi očmi, zato vidim, česar vi, ki ste delegat KS Brežice, ne vidite. Vidim propadajoči brežiški simbol - vodovodni stolp, vidim glasbeno šolo, osnovno šolo, po razcveteli Cesti prvih borcev pa se vozim s terenskim vozilom. Vi pa menite, da moramo graditi stadione.
G. predsednik SO Brežice
V demokraciji je običaj, da se nasprotna stališča pobijajo z argumenti, ne pa z etiketiranjem ali zlivanjem gnojnice po sobesedniku. Vaši "argumetni", zapisani v predzadnjem odstavku, s svojo pritleh-nostjo predstavljajo pač vas samega. Hvaležen pa sem vam, da ne boste odgovarjali, kajti pisanja na tako nizki kulturni ravni najbrž nihče ne prebita rad. Ciril Zupančič
Venek Kune ju -KunejVeneku
O "odgovoru", ki ni odgovor
Ko ste pisali polemiko na moje razmišljanje o delu vlade, ste se tako poglobili v iskanje vzrokov, ki so me navedli na kritiko, da ste kar pozabili na vsebino
mojega pisanja. Namesto odgovora ste pisali o nečem, kar nima nikakršne povezave z mojo kritiko vlade in njenega dela.
Sam sem pisal o nesposobnosti vlade, vi o volitvah; jaz o nedelu, vi o tem, kako je Demos postavljal vlado; jaz o nekritič-nosti in morali, vi pa razkopavate grobove in govorite o zamenjavi ljudstva; jaz o opoziciji in njeni vlogi, vi pa o tem, kako niste v nobeni stranki. Odpirate nove polemike, zato da vam ne bi bilo treba pisati o tem, kaj vse vam ni uspelo.
V svojem odgovoru ste poskusili opisati vse moje "napake". Lahko vam zagotovim, da nikakor ne mislim, da sem popoln. Kdor dela, ta zagotovo tudi greši. Motiti se je človeško, vedno motiti se je pa božje. In pri nas je vse več bogov. Sam nisem prav nič pisal o preteklosti, o sposobnostih vodenja firme, o udbi, o strankarski pripadnosti in drugem. Vi kot oseba me sploh ne zanimate. Pisal sem vam le kot predsedniku vlade, ki po mojem prepričanju ni sposoben obvladovati razmer. Očitate mi, da mislim drugače kot večina ljudi. Toda v sistemih, kjer vsi mislijo enako, nihče ne misli veliko. Namesto da se ukvarjate z mano in mi dajete nasvete, poskusite argumentirano dokazati, kako se motim in kako zelo je moja kritika neupravičena in krivična. Na
vaš odgovor še vedno čakam, čeprav verjetno zaman. Vedeti pa morate, da bo tudi vaš molk že odgovor.
Vi, ki ste se dali izbrati in ste bili izbrani, ste zasedli položaje zato, da delate in pokažete, kaj zmorete. Zato imate moč in vpliv. Če pa ne delate in nimate kaj pokazati, mi pač morate dopustiti vsaj to, da vam to tudi povem, kaj o vašem delu in sposobnostih mislim. Bistvo problema, na katerega sem želel opozoriti, je v tem, da je politika, ki jo vodite, pavšalna in razpršena, aktivnosti pa površne in kratkoročne, orientirane v sprenevedanje in iskanje krivcev in razlogov, ki nimajo nikakršne povezave s pravimi vzroki za nastalo situacijo, za katero pa ste odgovorni tudi vi.
Prepričan sem, da si to ljudstvo na mestu predsednika vlade zasluži vsaj "treznega" človeka, ne pa "striptizeto", ki v gostilni razkazuje svoje mišice. Želim vam, da se postavite "na noge" in začnete resno delati.
Mogoče res mislim drugače kot vi in tisti, ki se vam prilizujejo zaradi položaja, ki ga še zasedate. Lahko, da sem res na robu, kot trdite. Toda veliko bolje je ostati na robu, kot pa pasti čez rob ali pod rob in si kaj polomiti. Mar ne?
Milan Venek
Naš glas l. 13. januarja 1994
Krajani si telijo vei ti v I JenJa
V soboto
na ples na Veliki Trnf
Zinka Lekše je odprla nove prostore gostilne
Predstavljamo ram
Šampionski cviček ¦•! zakoncev Pire iz Krškega
najbolj želijo mlajši prebivalci. Vsi pa so pohvalili svojega "fa-ra", ki se zelo trudi in je zelo aktiven.
Veliki Tm, 6. januarja - Na
Veliki Trn ali kot mu pravijo domačini, Sveti Duh, sem prišel z namenom, da vidim na novo urejene prostore gostilne, katere lastnica je Zinka Lekše. A izvedel sem še marsikaj drugega.
Lastnica gostilne, ki deluje že 20 let, je ob tem jubileju dobila tudi priznanje Obrtne zbornice Krško, še pred tem je bila otvoritev novih oziroma prenovljenih prostorov. Ga. Lekšetova je povedala: "Končno sem uspela, da na Sv. Duh vnesem malo življenja, s tem, ko sem odprla te prostore, kjer bo zdaj vsako soboto organiziran ples, tako da se bodo mimoidoči imeli kje ustaviti. To željo sem imela že leta nazaj, ko sem hotela, da bi mi dovolili obnovo prostorov zraven urada KS. Vendar so me takrat zavirali stari - konservativno misleči ljudje in mi tega niso dovolili."
V gostilni se je zvrstilo nekaj domačinov, ki so postopoma prisedali. Vsak je povedal nekaj, njihova skupna nit je bila, da si na Velikem Trnu želijo več življenja in hitrejši razvoj, kakor je bilo nekoč. Povedali so, da imajo šolo, ki propada in je prazna, in da bi lahko v njej napolnili vsaj dva razreda učencev. Veselilo bi jih tudi, če bi lahko ZTKO sofinancirala izgradnjo žičnice, kar si
Prazniki so nas opomnili
Balkan ni daleč
Slovenska vas, Samobor, decembra 93 - V Slovenski vasi ob meji s sosednjo državo smo se v prazničnih dneh počutili kot na fronti. Pokalo je na vseh straneh. Pa ko bi to bile samo petarde. Na oni strani meje so pokali z vsem, avtomati, puškami, tudi bombe in pa kakšna mina niso bile redkost.
Ob prihodu novega leta je bilo najbolj varno biti v stanovanju, saj v Samoboru več kot eno uro ni prenehalo rafalno streljanje. Tu je pokalo bolj kot takrat, ko so osvobajali "vojarno" {tukajšnjo vojašnico).
Kdor je bil v teh prazničnih dneh v Samoboru, si je lahko mislil le to, da nekaterim še ni dovolj vojne.
Res. Balkan ni daleč! (Božidar Zore)
Obfigheimer
Zinka Lekše z Velikega Trna
Povsem mrtvo pa na V. Trnu le ni. Pretežno se ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom, imajo lastno polnilnico belega in rdečega vina, proizvajajo domače salame in šunke. Za razvedrilo pa odidejo na balinišče, kjer organizirajo tudi tekmovanja. Pred nedavnim so registrirali lovsko družino, ki je ni bilo že 20 let. Sogovorniki so naročili, naj ob tej priložnosti povabim v gostilno Lekše na sobotni ples še posebej predstavnice ženskega spola, ki jih gori menda hudičevo primanjkuje. (B.C.)
Amtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen
ftachiichten
OBRIGHEIMER NACHRICHTEN
Pripravil Olaf Lovrenčič
ZAKLJUČNI VEČER TEKMOVANJA NAREČNE PROZE IN PETJA - V začetku decembra je bil v avli realke v Obrigheimu zaključni večer narečne proze in petja za pokrajino Baden-VVuerttemberg, ker je bila letošnja zmagovalka iz Obrigheima. Prireditev je zelo uspela, kajti narečni govor ni relikt preteklosti, temveč naš vsakdanjik in del naše kulturne dediščine.
OBČINA POČASTILA ZASLUŽNE ŠPORTNIKE LETA 1993 - V avli realke Obrigheim je župan Lauer priredil sprejem za športnike, ki so se v preteklem letu posebej izkazali. Najuspešnejši v nogometu, strelstvu, motošportu, v lahki in težki atletiki so prejeli spominska darila.
KOLEDAR PRIREDITEV V LETU 1994 - v
zadnji lanski številki "Obrigheimer Nachrichten" je objavljen koledar prireditev za leto 1994. Vseh bo 198. Prireditelje pa so že povabili na prvi sestanek, na katerem se bodo dogovorili o prireditvah v letu 1995.
BOŽIČNI KONCERT V OBRIGHEIMU - Nam
dobro znani mešani pevski zbor iz Obrigheima je skupaj z realko Obrigheim priredil božični koncert, na katerem je sodelovalo 230 nastopajočih. Koncert je v veliki dvorani Neckarhalle obiskalo preko 1.200 ljudi.
AKCIJA ZBIRANJA BOŽIČNO-NOVOLET-
NIH JELK - Mladi gasilci bodo v začetku januarja za minimalno plačilo zbirali po gospodinjstvih božično-novoletne jelke, ki pa bodo morale biti brez vseh okraskov. Tudi to je akcija za čisto okolje!
Grozdje zanj je zorilo sonce na Velikem Trnu
Krško, 7. januarja - Zakonca Pavla in Martin Pire izhajata iz vinogradniških družin in oba sta odraščala v vinogradih. Od tod tolika ljubezen do vinske trte. Pred desetimi leti sta svoj stari vinograd obnovila in posadila 1500 trt, z delom svojih rok sta dočakala prve sadove. Skrbno vzdrževan vinograd in zidanica ob njem sta priča te zgodbe. Največ ročno - in še bo tako, dokler bo kaj moči -vzdržujeta in obdelujeta svoj košček tal pod dolenjskim soncem.
Potrdilo njunega dela in truda je diploma, ki sta jo dobila za osvojeno 1. mesto na 2. tednu mladega vina v Krškem. Med 89 vzorci cvička je njun pridelek zmagal z oceno 16,42. In kaj je še potrebno povedati? Osvojeno prvo mesto ni naključje. Komisija za ocenjevanje je profesionalno in objektivno opravila svoje delo. Enako je naredila komisija na 1. tednu mladega vina,
tudi v Krškem, lansko leto. Cviček "Pire" je takrat osvojil diplomo z oceno 16,00. Pa srebrna medalja na 21. tednu cvička, ki ga organizira Društvo vinogradnikov Dolenjske. Pa še drugo mesto na ocenjevanju vin, ki ga organizira Društvo vinogradnikov Veliki Trn.
In kje raste in zori grozdje, ki daje tako dober cviček" ob pomoči zakoncev Pire? Na območju Velikega Trna, natančneje Nove Gore nad Ravnim, na južni strani. Tam, od koder se vidijo Šentjernej, Kostanjevica in Krško polje
V čem je skrivnost pridobivanja vrhunskega cvička?
"Skrivnosti ni," pravi Martin Pire, "enostavno trdo delamo. Naše trte vzdržujemo in obdelujemo po predpisih kot vsi drugi. Tudi pri škropljenju se ne razlikujemo od ostalih, edino proti gnilobi nikoli ne škropimo. Pustimo, da grozdje dobro dozori, gnilo damo stran. Tudi posode morajo biti dobro vzdrževane.
Pravilo "dobri vinogradniki - slabi kletarji" pri nas na srečo ne drži. Letošnja letina je zelo dobra, pridelali smo nekaj manj kot lani, suša nas ni veliko prizadela. Menim, da bi moral cviček kot blagovna znamka biti bolj zaščiten. Vinogradniki se moramo dobro organizirati. Točno se ve, kaj je cviček, na katerem vino-
Martin Pire z diplomo za naj cviček leta 1993.
rodnem območju uspeva, koliko je površin pod vinogradi in kolikšen je letni prideiek. Ni prav, da cvička nikoli ne zmanjka, da pod oznako Cviček prodajajo vina iz drugih krajev. Stari vinogradniki vemo, da je cviček s Sremiča različen od našega cvička.
Žal se v času, v katerem živimo, ne da živeti od vinogradništva. Cena, ki jo dosežemo, je nizka, pa še to je težko izterjati. Sodelujemo in smo člani v Kmečki zadrugi Krško. Ta je pa tako nereden plačnik..."
Trend, ki je sedaj v modi, proizvodnja sortnih vin, nas trenutno ne zanima. Prvič so to zelo draga vlaganja, drugič mi vino pridelujemo iz lastnega zadovoljstva. A zato je potrebna velika ljubezen do vinogradništva. Mi jo imamo. Imamo tudi še okrog 100 litrov tržnega viška šam-pionskega cvička."
Pirčevi so doma na Rostohar-jevi 40 v Krškem (to je cesta proti leskovškemu gradu). (Pilip)
nastaja "vinshi zaHon'
Bizeljsko poseben vinorodni okoliš?
Bizeljsko, 8. januarja - Vinogradniki dobro vejo, da je v pripravi zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, na kratko vinski zakon. Njegov osnutek je z odločbo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naredila komisija, ki je sestavljena iz samih priznanih strokovnjakov. Na osnutek zakona, ki je v javni razpravi, društva vinogradnikov iz cele države dajejo pripombe in dopolnila, tako tudi Društvo vinogradnikov Bizeljsko. Zato smo se za mnenje o novem zakonu obrnili na Bojana Ber-koviča, predsednika tega društva.
Bojan Berkovič: "Vinski zakon nujno potrebujemo. Osnutek zakona podpiramo, saj je pisan na kožo pravih vinogradnikov. V njem je zajeto praktično vse: definicija vina, pridelava, ra-jonizacija, razvrstitev, ocenjevanje, označevanje, promet, uvoz in izvoz vina in nadzora nad izvajanjem določb tega zakona. Podobne vinske zakone imajo razvite zahodne vinske države že dolgo. Ta zakon bo zaščitil individualne vinogradnike, ki jim je vinogradništvo v srcu in duši.
neckar Je poplavljal
Ločil bo prave proizvajalce vina in trgovce vina, saj dosedanji zakon tega področja ni jasno definiral, oziroma je prihajalo do velikih nepravilnosti, ki so samo škodile vinogradnikom. V tem zakonu vidim tudi priložnost za promocijo vinorodnega okoliša Bizeljsko, saj smo priložnost leta 1979, ko je bil bizeljčan šampion zelo priznanega Ljubljanskega sejma, zamudili. Na takšno priložnost bomo morali še dolgo čakati, saj je za promocijo ene blagovne znamke potreben daljši čas, istočasno je treba obd-
Bojan Berkovič pred sodom laškega rizlinga, sicer pa je vseeno. Vsa njegova vina so vrhunska.
ržati zaupanje kupca s kvaliteto. Pri nas se dogaja, da tradicijo vedno gradimo od začetka, kaj je tradicija, pa dobro vemo. Ceno vina formirajo trije faktorji: kakovosti, izvor in tradicija.
Na omenjeni zakon imamo tudi nekaj pripomb. V poglavju o rajonizaciji je v vinorodnem rajonu Posavja predviden vinorodni okoliš Bizeljskc—Sremič. Na Bizeljskem smo za to, da se loči na vinorodni okoliš Bizeljsko in vinorodni okoliš Sremič ali kako drugače. Okoliš Bizeljsko naj bi obsegal areal KS Bizeljsko ali bodoče občine Bizeljsko (poleg Bizeljskega so fo katastrske občine Sušica, Drenovec, Vitnja vas, Orešje, Bukovje, Stara vas in Brezovica). To je približno 750-800 ha vinogradov. Menimo, da je Bizeljsko zaključena geografska celota, tako je opredeljena na vseh zemljevidih. Tudi agroekološke razmere (klima, tla, izbor sort...) omogočajo pridelavo grozdja in vina za ta okoliš značilnih, podobnih orga-noleptičnih lastnosti. Ne smemo pozabiti tudi prispevka Bizeljskega v razvoju slovenskega vinogradništva, kljub temu da smo v preteklem obdobju veliko zaostali za drugimi v Sloveniji.
Vzrokov za to zaostajanje je veliko in bi lahko bili tema za globlje analize.
Vinogradniki na Bizeljskem smatramo, da bi z opredelitvijo Bizeljskega kot vinorodnega okoliša v največji možni meri zaščitili proizvajalce grozdja in vina, posredno pa tudi vinogradniško turistično usmeritev Bizeljskega.
Pripombe imamo tudi na razvrstitev vina. Po osnutku vinskega zakona so deželna vina pridelana iz grozdja znotraj posameznega rajona iz točno določenih okolišev. Po tej razvrstitvi je deželno vino posavskega vinorodnega rajona iz okolišev Šmarje-Virštajn in Bizeljsko-Sremič imenovano obsoteljsko vino, kar se nam zdi nesprejemljivo. Sotla je sedaj meja dveh držav... Naš predlog je, naj bo to spodnještajersko vino. Predlagamo tudi, da se za bizeljsko belo in rdeče vino v okviru deželnega vina izdela poseben elaborat, podobno kot za cviček in teran. Skladno tem opredelitvam predlagamo: bizeljčan naj bi bila oznaka za kakovostno vino - zaščiteno poreklo iz vinorodnega okoliša Bizeljsko." (Pilip)
Stoletne vode so zalile tudi Obrigheim
Obrigheimska občina je utrpela za 4 milijone mark škode. Obrambni nasip pri jedrski elektrarni je zdržal.
Reka Neckar je 21. decembra 1993 zvečer v Heidelbergu dosegla kritični in rekordni vodostaj 9,75 m. Spodnji del mesta je bil poplavljen, prebivalci so morali biti evakuirani. Za ta letni čas nenavadno močno neurje je prizadelo tudi področje Mos-bacha in je povzročilo veliko škode. Ceste so bile neprehodne, v tiskarni, kjer tiskajo časopis Rhein-Neckar Zeitung, je zaradi poplave uničena celotna izdaja za 22. december.
Reka Elz je tako narastla, da je izteklo preko 70.000 litrov kurilnega olja iz hišnih cistern. Tudi v Obrigheimu je izteklo nekaj tisoč litrov kurilnega olja. Gasilci so bili stalno v akciji. V Obrigheimu je bila pod vodo celotna industrijska cona, tako tovarna zaves in ostali obrati v tem območju, kateri so obiskovalcem iz Krškega dobro znani. Po prvih ocenah je ta elementarna nesre-
ča povzročila občini Obrigheim preko 4 milijone mark škode. Zaradi naraslega Neckarja je bila ogrožena tudi jedrska elektrarna. Situacija je postajala vse bolj kritična zaradi nevarnosti, da popusti obrambni nasip proti poplavam. Zaradi tega je bil formiran krizni štab, ki je vodil reševalno in obrambno akcijo za celotno področje okraja Mosbach.
Reki Neckar in Ren sta v svojih tekih povzročili ogromno škodo, saj je bil zadnji tako visok vodostaj pred več kot 100 leti.
Občina Krško je poslala občini Obrigheim sporočilo z izrazi solidarnosti in sočustvovanja zaradi prizadetosti ob tej elementarni nesreči. (Olaf Lovrenčič)
Ta številka Beinische-Neckar Zeitung ni nikoli izšla, ker je celotno naklado zalila voda. V Krško nam je g. Hoffman „zrihtal" enega od arhivskih primerkov!
nderthochwasser
>ertf ~ /iih]t^uhf Or
*cn T«*Jen n ye*ergl.
mtot Wm*
¦<•($ Cfeftnt i iivil
:'--;.VciV>  :;.r
¦' Zvitem v.-v-:-
W'.\ :*¦/<;;¦ W«< :;y H'fcio*'-;;:;e;g i ftttVOf icfcifl nt
m Emir
in Swht
Naš glas 1. 13. januarja 1994
Praznični dnevi na VeliHi Dolini
±smv In božični koncert
Z glasbenim večerom so hkrati zaznamovali 40-letnico KUD Slavček.
Vetika Dolina, 25. decembra
- Na božič v večernih urah je bil v tukajšnji farni cerkvi pevski koncert, katerega organizator je bilo Kulturno umetniško društvo "Slavček" iz Velike Doline v sodelovanju z župnijo. Poleg Slav-čkovega zbora so nastopili še oktet Orlica iz Pisec, harmonikar Uroš Vučajnk iz Dobove in citrar-ka Mojca Lazarevič. V nabito
polni domači cerkvi so lepo zvenele slovenske ljudske in nabožne pesmi, primerne božičnemu praznovanju.
Domači pevski zbor je najbolj trdoživa od nekdanjih treh sekcij KUD Slavček, ki so ga na Veliki Dolini ustanovili decembra 1953. Takrat in še precej naslednjih let je imelo društvo poleg pevske še glasbeno in dramsko
Prireditev z Dedkom Nrazem v begunskem centru
Krško, 24. decembra - V novoletni predstavi z recitacijami in plesom so organizatorji, mladinci Zbirnega centra Krško, predstavili del svoje kulture in življena. S prikazom svoje ustvarjalnosti so pokazali, da tudi oni želijo prispevati k bolj pestremu življenju v centru. Predstave so se udeležili tudi predsednik krške občine g. Danilo Siter, predstavniki Zdravstvenega doma, Rdečega križa in Centra za socialno delo. Na koncu je otroke razveselil še Dedek Mraz s skromnimi darili. V centru upajo, da bodo mladinci s svojimi aktivnostmi sodelovali tudi v bodoče.
Bo t iini Koncert r Bretlcah
Kvartet Big Ben v cerkvi sv. Lovrenca
Brežice, 20. decembra - V
župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah je nastopil Big Ben Hit Ouartet iz Nove Gorice, ki je iz svojega bogatega repertoarja predstavil božične pesmi. Tudi starejši obiskovalci iz Brežic in širše okolice so z navdušenjem
prisluhnili in preživeli lep kulturni večer. Petje so nagradili z bogatim aplavzom, gospod Milan Kšela pa se je iskreno zahvalil nastopajočim, pokrovitelju prireditve Skupščini občine Brežice in vsem obiskovalcem. (Milena Vranetič)
KULINARIČNI KOTIČEK
Kremna porova juha
Sestavine: 3 dkg masti ali olja, 2 dkg moke, 2 dkg slanine, juha iz Knorr kocke, peteršilj, 5 porov, slan krop, 25 dkg krompirja, hrenovka, 1 jajce, kisla smetana, sol in poper.
Priprava: Por operemo, narežemo na drobne rezance in skuhamo v slanem kropu, z olupije-nim in na kocke narezanim krompirjem. Zraven skuhamo še jušno kocko (zato krop manj solimo). Iz maščobe in moke pripravimo prežganje, dodamo na kocke narezano slanino, ko porumeni, dodamo sesekljan zelen petersilj, zalijemo in zavremo.
Kuhan por spasiramo ali zmešamo z multipraktikom, dodamo prežganje ter zalijemo, da je juha primerno gosta, in skupaj prevre-mo. Dosolimo in popramo po okusu, dodamo na kolobarje zre-zano hrenovko in še malo povre-mo. Pred serviranjem dodamo kislo smetano, v kateri smo raz-žvrkljali jajce. Zamešamo v vrelo juho in takoj odstranimo z ognja (da se ne zgrudi). Potrosimo z zelenim petršiljem in ponudimo. (5.C.)
Skutni cmoki s parmezanom
Sestavine: 50 dkg skute, 20 dkg moke, 5 dkg pšeničnega zdroba,
2 jajci, sol, 4 dkg masla, 3 žlice parmezana, 13 dkg margarine.
Priprava: V posodi umešamo margarino (ogreto na sobno temp.) in jajci, dodamo skuto, moko, pšenični zdrob, malo solimo ter zamesimo testo. Pustimo počivati pol ure, nato naredimo manjše cmoke in jih kuhamo v slanem kropu 20-25 min. Cmoke odcedimo, zložimo v primerno posodo, zabelimo z raztopljenim maslom in potrosimo z naribanim parmezanom. Ponudimo z zeleno solato. Lahko pa jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
(Š.C.)
Jabolčni puding s stepeno smetano
Sestavine: 0,5 I vode, 20 dkg očiščenih kislih jabolk, 7 dkg sladkorja, cimet, 1 vanilin puding.
Priprava: Jabolka damo v vrelo vodo, dodamo malo cimeta in pustimo, da se dobro skuhajo. Kuhane pretlačimo ali damo v multipraktik. Zmešana jabolka (čežano) damo ponovno kuhat.
Puding pripravimo po navodilih, le da namesto mleka uporabimo vodo. Ko je pripravljen, ga zakuhamo v vrelo čežano, pustimo, da še malo povre. Napolnimo skodelice. Ko se puding ohladi, ga okrasimo še s stepeno smetano. (5. c.)
sekcijo in društveni nastopi so leto za letom polnili krajevno dvorano. Danes pa je pevski zbor - po nekajkratnih prekinitvah - še edina delujoča sekcija, zahvaljujoč zvestim ljubiteljem petja in zavzetim posameznikom, ki so ga vedno znova oživljali.
Zdaj je to uspelo g. Jožetu Šu-mlaju, ki je prišel za ravnatelja
osnovne šole na Veliki Dolini. Seveda se je tudi na šoli med božičnimi in novoletnimi prazniki dogajalo marsikaj. Organizirali so Zivžav z lutkovno igrico, prireditvijo Pokaži, kaj znaš in nepogrešljivim dedkom Mrazom ter vrsto drugih dejavnosti. (Božidar Zore, I.G.)
Pri soHraianih v domu uponoieneev
Ostareli Kapelci niso pozabljeni
Brežice - Krajanom Kapel, ki živijo v brežiškem Domu upokojencev, so vesele božične praznike, srečno in zdravo 1994 leto zaželeli tudi predstavniki krajevne skupnosti Kapele - člani komisije za so-cialnovarstvena vprašanja. S skromnimi darili iz domačega kraja, kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Kapele, in prijaznim pozdravom so letos drugič dokazali, da njihovi sokrajani niso pozabljeni.
Ga. Antonija Bogovič iz Slo-gonskega, ki zdaj živi v domu, je povedala: "Veliko nam pomenite, naše misli so vedno pri vas v Kapelah. Srečni smo, da smo Kapelci edini, ki dobimo tako iskren obisk." Medicinska sestra Marija Tomše je dodala: "Velikokrat organiziramo z osnovno šolo ali vrtcem iz Brežic kulturni program. Zelo radi vidijo, da se nanje kdo spomni, posebno pa,
če so to domačini. Imamo tudi oskrbovance, ki so čisto pozabljeni."
Z od sreče solznimi očmi so prisluhnili programu, učenka Oš Branka Urek je zaskrbljeno vprašala: "Zakaj pa jočejo? Naj bodo vsaj danes veseli." (Milena Vranetič)
Nastop v
Domu upokojencev
Učenci iz kapelske šole smo šli v Brežice. Obiskali smo ostarele Kapelčane, ki živijo v Domu upokojencev. Imeli smo kratek nastop. Priredili smo jim igrico, recitacije in nekaj pesmi. Jaz sem igral sintetizator. Članice Rdečega križa so jim izročile nekaj daril. Obiska se je udeležil tudi gospod Tonček Požar. Ostareli Kapelčani so se od veselja kar razjokali.
Peter Urek, 3. r. Podružnična šola Kapele
Popraven o aasilsHem hombiju co Blanca
Naja bo
slavnostni vozila
Dotlej bo v 120-članskem društvu teklo redno delo, te tez nekaj dni bodo začeli tečaje za mlade gasilce.
Sevnica, 7. januarja - Na začetku sem vsem prizadetim dolžan opravičilo, kajti v Našem glasu št. 20 sem zapisal, da je bilo vozilo GD Blanca podarjeno, pa ni bilo tako. Tokrat je stvari razjasnil predsednik GD Blanca Jože Mirt. "Cena kombi-ja (na cesto postavljenega) je znašala 47.000 DEM, od tega je Občinska gasilska zveza prispevala 21.000 DEM, torej je bilo potrebno zbrati še 26.000 DEM. Ta denar pa smo zbrali s finančno pomočjo podjetij, z organiziranjem veselic in z nabirkami med krajani." Ob tej priložnosti se Jože Mirt zahvaljuje vsem podjetjem: Silexsu, Chemocolorju, Mercator - Sadjarstvu, še posebej pa Inpletu, za njihovo finančno pomoč. Maja letos bo uradni prevzem vozila, ki bo najbrž polepšan še z veselico.
"Gasilsko društvo Blanca je bilo v petletnem planu za nakup tega vozila in ta rok se je letos iztekel. Najprej je bil namen, da kupimo cisterno, vendar je nova
predraga, stare pa nismo hoteli. Zato smo se odločili za kombi Volksvvagen s pogonom na vsa štiri kolesa. V izboru sta bila še Nissan patrol in Cimosov kombi."
GD Blanca deluje že preko 80 let in trenutno šteje več kot 120 članov. So eno izmed redkih društev, katere na tekmovanjih zastopajo tudi predstavnice ženskega spola, in to zelo uspešno. Lani so bile na občinskem tekmovanju v svoji kategoriji prve, saj so bile tudi edine predstavnice. Zato pa bi v moški konkurenci, kjer je nastopilo 16 ekip, zasedle četrto mesto. Svojo kvaliteto so zato uradno potrdile na Memorialu Jožeta Smo-leja v Trbovljah, kjer so med štirimi ženskimi ekipami premočno zmagale.
2e ta mesec se začne tečaj za mlade gasilce. Predavanja bodo v vseh krajih v tem sektorju, in sicer najprej na Blanci (15. januarja), nato še na Pokleku, Trnovcu in v Zabukovju. (B.C.)
rišle
Organiziran odvoz smeti že teče
Slovenska vas, 3. januarja - Poštar je te dni raznosil položnice za plačilo stroškov odvoza smeti. Končno so tudi v Slovenski vasi dočakli dan (drugi so to imeli že prej), da se smeti odvažajo organizirano, namesto da bi končale v rečici Bregani. Večina ljudi je to sprejela z veseljem, je pa nekaj tudi takšnih, ki jim to ni pogodu. Je pač lažje vreči vrečko v vodo, kot pa jo odnesti do kontejnerja.
Spomladi bodo uredili še prostor, kjer stoji kontejner, da bo lažji dostop do njega, cel prostor pa prijetnega videza, da bo kraju tako rekoč v okras. (Božidar Zore)
Še en nepozaben dan
Srečanje starejših krajanov KS Čatež
Aktivistke KO KS Čatež ob Savi so organizirale sedaj že tradicionalno srečanje starejših krajanov v Lesovi zidanici na Žlegarju. Udeležilo se ga je kar 42 krajanov, starejših od 70 let.
Čatež, decembra - KO KS
Čatež ob Savi je zadnja tri leta pod vodstvom predsednice Fa-nike Zaniuk zopet zelo aktivna.
V  organizacijo je vključenih 250 članov. Aktivistke in mladi člani Rdečega križa izvajajo svoje delo skozi celo leto, predvsem pa se aktivnosti stopnjujejo v decembru. Poleg obiskov v Domu upokojencev v Brežicah in obdaritve bolnikov, onemoglih in osamljenih, je največja naloga - organizacija srečanja starejših krajanov.
Letos se je srečanja udeležilo 42 krajanov, starejših od 70 let.
V imenu KO RK jih je pozdravila predsednica Fanika Zaniuk in jim zaželela, da bi se na srečanju prijetno počutili. Posebej je pozdravila tudi goste, in sicer predsednico Občinske organizacije RK Brežice, gospo Marijo Vo-grin, gospoda Vlada Deržiča, predsednika skupščine KS Čatež, in predsednika Društva upo-
kojencev Brežice, gospoda Ludvika Hrena in Mihaela Oštrben-ka. Ob programu, ki so ga pripravili mladi člani RK pod vodstvom predsednice, se je utrnila marsikatera solza, spomini so se budili in misel, da je v življenju tudi kaj lepega, da je vredno upati, če veš, da imaš ob sebi prijatelje, je razvedrila obraze. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Majolka in pozabljena so bila leta, pozabljene bolečine in samotne noči. Peli, veselili, se pogovarjali in plesali so pozno v noč. Poiskali so tudi najstarejši par in ju obdarili. To sta bila Ana Lapuh in Anton Račič, oba rojena leta 1907.
Ob koncu so si zaželeli, da bi se prihodnje leto spet srečali v enakem številu, le nekoliko povečanem z generacijo 1924.
Sredstva za srečanje so poleg članarine prispevali še obrtniki, podjetja in delovne organizacije iz KS Čatež. (ZaN)
oo HH malta
Voščili so srečo ostarelim in bolnim
Raka, decembra - Osnovna organizacija Rdečega križa Raka se vsako leto spomni starostnikov in bolnih in tudi letos jih je s pomočjo KS Raka in mladih članov RK iz Oš Raka obdarila s skromnimi darili. Mladi člani so starostnike obiskali na domu in jim zaželeli vesel božič in srečno novo leto 1994.
OO RK Raka je hvaležna za finančno pomoč krajevni skupnosti in za vso pomoč Oš Raka pa tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali izpeljati to akcijo.
Blagoslov križa
na sevniškem pokopališču
V prejšnji številki smo že objavili besedilo Janka Blasa o posvetitvi križa'in novega dela pokopališča v Sevnici. Zaradi tehničnih težav pri urejanju časopisa smo morali fotografijo izločiti. Tisti, ki so nam jo poslali, pravijo, da bi pa njihov križ vendarle moral biti v časopisu, saj so ga dočakali šele po dolgih desetletjih. To je bil argument, ki je prevagnil v prid objavi fotografije. (Foto: J. Blas)
8
NaS glas 1. 13. januaria 1»1
HršHi novoletni šefom
Kdo Je Kr»iir za polom sejma?
*
Zamisel o sejmu je dobila pohvalo, tako prodajalci kot obiskovalci pa so ocenili, da je bila organizacija slaba.
Krško, decembra - Poskus organizacije krškega Novoletnega sejma se je neslavno iztekel. To je enotno mnenje nekaj prodajalcev in obiskovalcev na krškem sejmu, ki smo jih našli na prostoru pred Kulturnim domom. Na videz lep in atraktiven prostor, urejen, stojnice in osrednji veliki "šotor" z odrom žal niso bili izkoriščeni. Zakaj je bilo tako, kot je bilo? Kam so se nenadoma skrili organizatorji sejma? Koliko je stal najem (brez potrebe) "šotora"? Tako so se spraševali prodajalci in redki obiskovalci in se jezili na organizatorje sejma.
Slavko Virant, prodajalec, Krško: "Organizacija sejma je
zelo slaba. Prostor je slabo vzdrževan, obisk je bolj slab. Na centralnem prostoru se ni skoraj nič dogajalo. Kljub temu sem nekaj prodal."
Marija Kuplenek, prodajalka, Male Brusnice pri Škocja-nu: "Prodajala sem že v Novem
mestu, Ljubljani in drugod po Sloveniji, menim pa, da je v Krškem najslabše. Organizacija sejma je slaba, vsaj program bi se moral odvijati na odru na trgu, ne pa v domu. Glede na malo število obiskovalcev je promet kar dober. V Krško bom še prišla, saj menim, da bo drugič boljše."
Metka Balas in Andreja Ger-movšek, prodajalki: "Razen prvega dneva je vse ostalo čisti spodrsljaj. V takšnih pogojih ne bova več sodelovali. Obisk slab,
promet slab. Glede na veliko število praznih hal v Krškem menim, da bi se sejem lahko organiziral v zaprtem prostoru."
Karolina  Cizerle,  prodajalka: "Zamisel o organiziranju sej-
ma ni napačna. Žal je obiskovalcev malo, program je zelo slab, tudi vreme je vplivalo na obisk. Začetek sejma je bil obetaven. Če bi ga še kdaj organizirali, menim, da bi morali najti bolj primeren prostor, razna skladišča ali športne hale." Jure Bevc, prodajalec: "Or-
ganizacija sejma je bila katastrofalna. Program je bil zanič ali ga sploh ni bilo (če je bil, je bil v dvorani). Zunaj se ni dogajalo nič, osrednji prostor je bil neizkoriščen. V takih pogojih ne bom nikoli več sodeloval." Jože Stibrič, prodajalec: "Z
organizacijo sejma je bilo načrtovano, da se bo na tem prostoru nekaj dogajalo, dogajalo se ni nič (razen v dvorani). Organizacija je katastrofalna, "organizatorji" so znali edino kasirati. Menim, da se nobena stojnica ni izplačala. Še sneg smo sami čistili..."
Milan Janžovec, obiskovalec: "Novoletni sejem ocenjujem
kot velik poraz in sramoto krajevne skupnosti in mesta Krško. Številnim organizatorjem ni uspelo nič narediti. Prostor je ostal neizkoriščen in priložnost tudi."
Jože   Šeško,   obiskovalec:
"Menim, da ,plac' za sejem ni primeren. Ponudba je slaba, organizacija tudi. Manjka reklame, marsikdo sploh ne ve, da je sejem."
Helena Vrčko, obiskovalka: "To, kar imenujejo sejem, je sramota. Tukaj ni nobenega življenja, nič se ne dogaja. Zelo sem razočarana. Boljše bi bilo, če sploh nič ne bi bilo."
Kot vidite, spoštovani bralci, je bilo obiskovalcev malo. Redki so se tudi odločili povedati mnenje za časopis. Povedano pa lahko strnemo takole: še ena zamujena priložnost, ali pa v Krškem res tega ne zmoremo narediti. Pa poglejmo malo naokrog. Vzdolž Save, na primer.
Ko so 9. decembra objavili razpis za udeležbo na krškem Novoletnem sejmu, sta krški IS in Obrtna zbornica imela najboljše želje. Zato smo po končanem sejmu poiskali tudi organizatorje.
Jože Cvar, predsednik Obrtne zbornice Krško: "Vloga Obrtne zbornice Krško je bila animirati članstvo za udeležbo na sejmu. Menim, da smo v tem uspeli. Teden dni pred začetkom smo že oddali vseh 20 stojnic po ceni 8000 SIT. Za neuspeh sejma je veliko prispevalo slabo vreme. To se je videlo prvi dan sejma, ko je bilo lepo vreme, obisk je bil nadpovprečen (sicer malce preglasen). Organizirati takšne prireditve je tvegano delo in žal se je to potrdilo. Bodočim organizatorjem podobnih sejmov bo to velika šola. Mi smo imeli željo, žal narava ni bila z nami. Pa še kdo, ki bi lahko pomagal!"
Jože Habinc, predsednik KS Krško: "Sprejemamo vse kritike glede krškega Novoletnega sejma, ampak dejavnost KS ni bila samo v sejemskem delu. Ta je bila novoletna okrasitev mesta in skupaj z drugimi dejavniki organizacija kulturnih prireditev v Kulturnem domu in pred njim. Tako bogatega kulturnega programa, kot je bil decembra, v Krškem že dolgo ni bilo. Zasluge grejo tudi gospe Polonci Urek iz krškega vrtca in g. Slavku Šri-barju iz Gasilskega društva Krško. Vse kulturne prireditve so bile brezplačne, kar pomeni, da nismo imeli komercialnega pristopa. Z organizacijo sejma smo hoteli oživiti zabavni prostor pred Kulturnim domom. Žal je prevladalo nekakšno splošno mnenje, da delamo konkurenco brežiškemu sejmu in da bi se morali zgledovati po njem. Kategorično trdim, da nismo nobena konkurenca Brežičanom in vzporejanje krškega in brežiškega sejma nikakor ni mogoče. Našo tradicionalno pridobitev bomo obdržali še naprej, vprašanje lokacije bomo rešili z izgradnjo (ki je v teku) prostora pri tržnici in Podmornici. Centralni šotora pa je bil postavljen pred KD preprosto zaradi racionalizacije. Postavljen bi moral biti pred Srednjo šolo za potrebe srednješolcev, z njegovo premestitvijo pred KD smo se izognili dvojni lokaciji prireditve." (Pilip)
Društvo *a varilno tehniko Krško
Ing. Tone Ume k je novi predsednik društva varilcev
Poleg predsednika so na I. sestanku izvršnega odbora DVT Krik izvolili še podpredsednika in tajnika ter potrdili programske i
Krško, 20. decembra - Ing. Tone Umek, novi predsednik DVT Krško, je zaposlen v NE Krško. Za podpredsednika so izvolili dipl. ing. Tomaža Žve-gliča iz senovske Metalne, tajniške posle pa so ponovno zaupali g. Milanu Javorniku iz Kovinarske Krško. Novoizvoljeni izvršni odbor DVT Krško je temeljito pretresel programsko delo za leto 1994 in določil tudi nova vodstva sekcij, ki delujejo v društvu.
Ugotovili pa so, da je najbolj pomembno, da še naprej delujejo na vseh področjih, kot so v preteklem obdobju, to pa so:
-  organizacija strokovnega izobraževanja svojih članov,
- organizacija atestiranja po podjetjih in za privatni sektor,
-  organizacija tečaja za varilce začetnike, skupaj z Zavodom za zaposlovanje Sevnica,
- organizacija tečaja varilcev začetnikov za podjetja in privatni
|
sektor,
- obisk na sejmih s področja va-
rilne tehnike v tujini.
Člani IO DVT Krško se v imenu| vseh članov društva iskreno zahvaljujejo za dolgoletno uspe-J šno vodenje društva dosedanje-1 mu predsedniku dipl. ing. Stane-1 tu Zorku in tajniku društva g. Mi-j lanu Javorniku. Njuno predano delo je bilo tudi zrcalo tega takol uspešnega društva. (Jože Arh)
RADI BI VAM POVEDALI
Tu smo od 28. oktobra 1963. Torej letos praznujemo 30. rojstni dan. Delamo v prostorih Prosvet-. nega doma v Brežicah. Poslušate nas lahko v stereo tehniki na frekvencah 88.9 in 95.9 MHz in na srednjem valu 1584 krte.
Želite čestitati, obvestiti svoje poslušalce o svojih proizvodih, reklamirati nove izdelke, kaj prodati oziroma kupiti?
Oglasite se!
Za vas in vaša naročila so naša vrata odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob sredah ceio do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Če nimate časa za obisk, po telefaksu na številko
Še enkrat:
Naša nova valovna dolžina je 88.9 in 95.9 MHz! HVALA ZA ZAUPANJE IN NA SKORAJŠNJE SNIDENJE!
STUDIO BREŽICE
RADIO    PO S A VJ [
nas pokličite po telefonu (0608) 62-402 ali pa naročilo pošljite\ 62-335 ali poiščite našega propagandi sta.
Utrinek z bretišHega sejmišča
"Karavan's mora znati vse!** pravi Nuška
Glasbena skupina, v kateri je največ Posavcev, je registrirana v Nemčiji, predahe med nastopi v tujini pa radi zapolnijo na domačih odrih.
Brežice, 29. decembra - Nastop skupine Karavan's je na brežiško novoletno sejmišče pritegnil pričakovano veliko število obiskovalcev, pozornost vašega novinarja pa je zbudilo dejstvo, da ti ljudje, za razliko od nekaterih naših znanih pecev in ansamblov, nastopajo kar lepo v živo. Pa še sploh niso slabi. To je sicer neizvedensko mnenje, a avtor pričujočih vrstic se z njim strinja. Zato smo člane glasbene skupine Karavan's povabili k razgovoru za Naš glas.
To pravzaprav sploh ni bilo lahko, saj so njihove "runde" resnično dolge, pavze pa sila kratke. Tako smo se morali zadovoljiti s tem, da smo z odra najprej zvabili pevko Nuško Žnideršič iz Brežic: "Skupaj smo že dobra
tri leta. Združili smo se člani iz treh nekdanjih ansamblov: Novi prijatelji, Grenzland Ouintet in One-man-band Simon. Smo poklicni glasbeniki, letno opravimo 150 do 180 nastopov v živo. Snemamo za televizijo, udeležujemo se festivalov, kot je Vesela
jesen, Orfejčkova parada ..."
Še malo pred razgovorom z nami je Nuška v trikoju in fraku ter s klobučkom na glavi zapela New York, New York, zaigrala je Haidi, kačo razigrane mularije je nato popeljala čez plesišče, med mizami in opazovalci. Ves čas je z mikrofonom pred usti, nemoteno poje in pleše. Otroci so uživali, ona pa očitno tudi. Ko jo pobaramo po tem, se nasmehne: "Rada pojem vse po vrsti, rada plešem. Po poklicu sem vzgojiteljica   in  rada  delam  z
otroki. Zunaj je treba znati vse in se lotiti vsega. Nastopamo v Nemčiji, Avstriji, Švici, proste termine pa radi izkoristimo za to, da se pojavimo na domačih odrih. Smo pa oddani (s pogodbami) že do novembra prihodnjega leta. Karavan's je glasbeno zabavna skupina, ki mora
razvedriti publiko in ta nam določa program. Program sooblikujemo vsi člani ansambla. Vaj, namenjenih učenju, pravzaprav nimamo. Ko se dogovorimo o delu, se vsak doma nauči svoj del in potem je treba le še izpiliti."
Nuška, vitalna pevka skupine Karavan's, se na odru v hipu prelevi v lik, ki ga trenutno predstavlja v svoji pesmi. Lahko je razgrajač, razposajeni otročaj, zapeljiva dama ... Izbire ni veliko: občinstvo se mora zabavati. (Foto: Milan Ogorevc)
In kdo so ti, katerih 'vsak se nauči doma svoj del': "Franc De-renda iz Artič igra klaviature, Rado Burja iz Kostanjevice bas kitaro, Simon Gomilšek iz Krškega kitaro, Milan Štumberger iz Kidričevega klarinet in Miki Pr-stec s Ptuja trobento. Jaz sem pevka, pojejo pa tudi vsi ostali člani, kadar je treba. Vsi imamo nižjo glasbeno šolo, Miki pa tudi srednjo. Kaj pravijo k takemu tempu in načinu življenja naše družine? Večinoma so se že navadile."
Nuška je morala na oder in namesto nje je v garderobo prišel Miki Prstec. Ob srednji glasbeni šoli ima tudi višjo šolo za telesno vzgojo. Delal je kot učitelj telovadbe, dokler ni ugotovil, da obojega ne zmore več. Odločil se je za kariero poklicnega glasbenika. Pa kot športnik ni bil kar tako: "Bil sem aktiven atlet, sprinter v državni reprezentanci. Petkrat sem bil državni prvak na 200 in 400 m. Osvojil sem tudi balkansko prvenstvo. V Evropi sem bil osmi, deset let sem poučeval telovadbo, že pet let pa se poklicno ukvarjam z glasbo. Karavan'si smo se sre-
čali s pomočjo časopisnega oglasa. Ob uspešnem nastopanju snemamo tudi kasete in CD plošče. Izšli sta že dve, izdajamo jih v samozaložbi in prodajamo jih izključno na nemškem govornem področju, ker je ansambel tam registriran in naše tržišče premajhno, da bi se nam izšlo. Na glasbo pa posnamemo slovenska besedila za potrebe domačih RTV hiš. Širino našega repertoarja narekuje zunanji trg, kjer moraš igrati vse ali skoraj vse. Nastopamo vsepovsod, na gostijah, otvoritvah, srečanjih kakršnegakoli značaja, na Okto-berfestu, prirejamo koncerte. Le tako lahko delaš in od tega živiš."
Načrti   na   prihodnost:   "Pripravljamo tretjo kaseto. Izšla bo j v prvi polovici leta '94. Besedila j in glasbo za nas piše Mario En-gelsberger iz  Kostanjevice,  ki I sedaj živi v Grazu, za nas piše tudi Boris Rošker, producent na RTV  Maribor,  Vinko Šimek -Šraufciger nam piše besedila v slovenščini in nemščini, sodelujemo pa tudi vsi člani skupine. Vsak po svojih močeh in kadar ima čas." (Ika)
NaS glas I. 13. januarja W4
RoHomet
V soboto nadaljevanje v slovenskih rokometnih ligah
Po dobrem mesecu premora se bo v soboto nadaljevalo prvenstvo v drugi slovenski ligi.
Krško, januarja - Ekipa Krškega, ki vodi v tem tekmovanju, ni mogla izvesti programa priprav za nadaljevanje. Za to je krivo predvsem slabo finančno stanje z vsemi posledicami. Od konca novembra 1993 ekipa ni več mogla trenirati v matični dvorani, tako da je v mesecu in pol imela le 7 treningov namesto 30. Odigrali so tri tekme za trening v močno okrnjeni postavi, čemur so prispevale bolezni in RK AFP Dobova, ki novači krške igralce za prestop v njihov klub. Predvsem je nerazumljivo delovanje trenerja RK AFP Dobova Dušana Kokalja, včasih tudi trenerja RK Krško, ki lovi krške igralce po domovih in jim obljublja vse mogoče in nemogoče, predvsem pa vnaša s svojim delovanjem nemir v krške rokometne vrste.
Krčani res ne morejo ponuditi igralcem denarja kakor AFP Dobova, zagotovo pa igralcem lahko ponudijo kakovostno delo, o čemer ne nazadnje priča tudi udeležba šestih krških rokometašev v akcijah državnih reprezentanc, izvedenih ob koncu decembra in začetku januarja. (Jože Arti)
Ilovice iz HK Svoboda
Brežičani so se okrepili
Hamiznt tenis
Streljanje
Župane 4. med mladinci
Ljubljana, 8. januarja - Na kontrolnem tekmovanju, na katerem so preverjali kandidate za nastop v državni reprezentanci, je v Ljubljani nastopilo tudi sedem leskovških strelcev. Izpolniti je bilo možno tudi norme za nastop na državnem prvenstvu.
Leskovški strelci so nastopili dokaj uspešno, saj so vsi izpolnili norme za nastop na državnem prvenstvu, mladinci in mladinke tudi v članskih konkurencah. Slab začetek, ko je v prvi seriji nastreljal le 93 krogov, pa je postavil pod vprašaj nastop Dejana Županca v državni reprezentanci. S 575 krogi je zaostal za zmagovalcem za tri kroge in zasedel 4. mesto.
Rezultati - mladinci: 1. Andrej Žižek FL. V. (578 krogov), 2. Sebas-tjan Žnidaršič Brest (578), 3. Simon Kovic Domžale (576), 4. Dejan Župane SOP Novoline (575), 14. Jože Koritnik SOP Novoline (547). Rezultati ostalih leskovških strelcev: Bencin 546, Mlakar 526, Urška Arh 340, Tina Grabnar 355, Urška Smolej 256 krogov.
Pohvaliti velja Jožeta Koritnika in Urško Smolej, ki sta dosegla rezultate nad pričakovanji. Smolo pa je imela Urška Arh, ki je imela okvaro na puški. (Jože Arh)
SD SOP Novoline Leskovec: SD Tabor Jezica LJubljana 1658 : 16 JI
Leskovec, 9. januarja - Ekipa SD SOP Novoline Leskovec je v 6. kolu II. slovenske strelske lige gostila ljubljansko ekipo SD Tabor Jezica in izgubila 1658 : 1671.
Kljub porazu leskovški strelci niso razočarali, saj so dosegli dober rezultat, žal pa so naleteli na boljšega nasprotnika, ki s svojimi dosežki že sodi med prvoligaška moštva. Pri Leskovčanih je prvič v ekipi nastopil mladinec Jožko Koritnik, ki je s 539 krogi potrdil zaupanje trenerja in bo nanj mogoče v prihodnosti z gotovostjo računati.
Rezultati - SOP Novoline Leskovec: Dejan Župane 569, Branko Bencin 550, Jože Koritnik 539, skupaj 1658; Tabor Jezica: Nina Beslič 569, Valentina Snoj 556, Andraž Davč 546, skupaj 1671. (Jože Arh)
Ples
Dva para
na kvalifikacijskem turnirju
Ljubljana, 9. januarja - Društvo za plesno dejavnost je stopilo v novo leto zelo delovno, saj so tekmovalci sekcije za športni ples v nedeljo opravili že prvi kvalifikacijski turnir v Ljubljani. Para Matija Kržan in Teja Dumenčič ter Mitja Prah in Mateja Gane sta zasedla 7. mesto. Par Aleš Krivec in Ina Sečen sta na koncu bila 12, par Rok Pilta-ver in Marija Albreht pa 13. Vsi so tekmovali v latinskoameriških plesih. Naš najboljši par Sebas-tjan Vodlan in Urška Klakočar pa tokrat zaradi bolezni nista tekmovala.
Vsi se-pospešeno pripravljamo, saj nas čaka veliko domačih in tudi nekaj mednarodnih tekem. (dixi)
Karate sekcija na Veliki Dolini
Velika Dolina, decembra -
Na osnovni šoli v Veliki Dolini je zaživela karate sekcija. K vajam redno prihaja devetnajst učencev, med njimi je pet deklic. Upamo, da bomo kmalu lahko poročali o rezultatih te marljive skupine. (Božidar Zore)
Brežice, 7. januarja - Kljub temu, da je zimski premor in da je do začetka drugega dela pr-vanstva v III. slovenski ligi ostalo še dobra dva meseca, so v brežiškem nogometnem klubu zelo aktivni. S pripravami so začeli 11. januarja. Na seznamu novega trenerja Horvata je okrog 25 igralcev. Med njimi so tudi okrepitve. V prehodnem roku so k ekipi Svobode pristopili: Rozman in Lazanski iz Krke Novo-terma, Barič iz Rudarja (Trbovlje), Dornik iz Hrastnika, Kapušin iz Živil Naklo in Pobor iz Novega Zagreba. V teku so pogovoru z dvema bivšima nogometašema, ki uspešno nastopata v kanadski ligi. Gre za Igorja Hodeta in Romana Kežmana, ki sta se nogometne abecede naučila v Bre-
žicah in sta se potem odpravila čez ocean.
Začetek priprav (ki jih bodo Brežičani opravili doma) bo trener Horvat izkoristil za selekcijo, saj nameravajo formirati ekipo 18 nogometašev. Ostale bodo posodili sosednim klubom ali pa bodo nastopali z drugo ekipo (izven konkurence) v celjski nogometni zvezi. Brežičani pričakujejo do začetka prvenstva (18. marca) še eno pridobitev. Vselili se bodo v nove prostore na So-kolskem stadionu. Še vedno ostajajo optimisti za dobro uvrstitev in prehod v II. slovensko ligo. Ostale kategorije, mladinci, kadeti in pionirji (ml. in st.), trenirajo še naprej bolj rekreativno.
(Pilip)
Markov memorial -lep uspeli Leskove a nov
Strelsko društvo SOP Novoline iz Leskovca je organiziralo strelsko tekmovanje za pionirske kategorije za pokal prijateljstva -III. Markov memorial.
Krška prva ekipa Jesenski prvak Posavja
Sevnica, 22. decembra - V
3. kolu namiznoteniške lige Posavja je v pionirski konkurenci ekipa NTK NE Krško I v derbiju premagala ekipo NTK Sevnica I z rezultatom 6:4 in tako končala prvi del prvenstva na prvem mestu. Točke so prinesli Stopinšek 2, Kožic 2, Runovec 1 in par Ru-novec-Stopinšek 1. Tudi druga krška ekipa je bila uspešna in je
z maksimalnim rezultatom (10 : 0) premagala prvo ekipo OŠ Brežice. Tretja krška ekipa je z drugo sevniško ekipo igrala 5 : 5. Po treh kolih je tako na prvem mestu razpredelnice Krško I (6 točk) pred Sevnico I (4) in Krškim II (4). Točen termin začetka spomladanskega dela lige še ni določen. (Pilip)
Leskovec, 9. januarja - Tekmovanje, ki ga vsako leto organizirajo v spomin na tragično preminulega Marka Vakslja iz Leskovca, so morali letos zaradi velikega števila prijavljenih ekip organizirati na 40-mestnem strelišču v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip pionirjev, 6 ekip pionirk in 22 posameznikov iz vse Slovenije. Doseženi pa so bili tudi dobri rezultati. Pri Leskovčanih moramo poleg pionirske ekipe, ki je bila druga, in zmagovalca med pionirji Boštjana Arha pohvaliti še brata Andreja (5. mesto) in Mateja Zorka (13. mesto) ter Špelo Arh (6. mesto). Vsi prisotni so pohvalili izredno organizacijo tekme, predvsem pa so bili veseli številnih bogatih nagrad, ki so jih tekmovalci prejeli, za kar je zaslužen vodja pionirskih ekip v SD SOP Novoline in glavni organizator te tekme g. Jože Pribožič.
Rezultati tekmovanja za pokal prijateljstva - III. Markov memorial, pionirke posamezno: 1. Zdenka Stolnik, Olimpija Ljubljana (183), 2. Eva Plajh, Franc Lešnik Vuk (180), 3. Tanja Rabič, Kopačevina-Trata Škofja Loka (177), 6. Špela Arh, SOP Novoline Leskovec (172); pionirji po-
samezno: 1. Boštjan Arh, SOP Novoline Leskovec (182), 2. Marjan Blaško, Ml Pomurka M. Sobota (181), 3. Tomaž Ker-čmar, Ml Pomurka M. Sobota (180); pionirke ekipno: 1. Olimpija Ljubljana, 2. Kopačevina-Trata Škofja Loka, 3. Iška vas; pionirji ekipno: 1. Ml Pomurka Murska Sobota (537), 2. SOP Novoline Leskovec (525), 3. Juteks Žalec (511). (Jože Arh)
Boštjan Arh (Foto
Krški nogometni sodniki (od leve): Miladin Kuzmanovič, Goran Ivič in Martin Vintar. Dokler nogometna žoga miruje, čakajo sodnike celjske nogometne zveze naporna in rigorozna testiranja fizične pripravljenosti, kot tudi iz strokovnega dela. Testiranja bodo februarja v Portorožu. (Pilip)
ŠAH
1. moštveno prvenstvo regionalnih šahovskih zvez
Zmaga in pokal sta v Sevnici pripadla ljubljanski regiji
Sevnica, 9. januarja - Šahovski klub "Milan Majcen" Sevnica je odlično organiziral 2. moštveno prvenstvo reprezentanc regionalnih šahovskih zvez Slovenije v prostoru jedilnice PEPI HAM - Lisca Sevnica. Nastopilo je 6 reprezentanc (od 12 možnih) s po 16 tekmovalci. Po šestih urah ostrih in korektnih borb je bil znan končni vrstni red. Prvo mesto je osvojila Šahovska zveza Ljubljana z 18 meč točkami in 100 skupnimi točkami iz vseh iger. Šahovski zvezi Posavja, ki je lani dosegla 4. mesto med 9. reprezentancami z enakim številom meč točk kot tretja, ŠZ Štajerske, pa letos ni šlo kaj prida od rok. Uvrstila se je na zadnje, 6. mesto s 4 meč točkami in 63,5 točke iz vseh iger.
Najboljši med člani je bil Tomi Gruškovnjak (Pomurje) 9,5 točk, najboljša igralka Francka Petek (Gorenjska)   10 točk,   najboljši
mladi igralec Duško Pavasovič (Ljubljana) 10 točk. Prve tri reprezentance so prejele pokale, priznanja pa vsi. Za domačo reprezentanco Posavja so tekmovali: Meštrovič, Kos, Šitnik, Božič, Cerjak, Kranjec, Mesojedec, Kuzmič, Ahmatovič, (Rokvič, Smerdel), Levičar, Jurečič, Mi-helič, Grilc, (Volčanšek R.), Kun-
šek Polona, Tomažin, Glavač in Grilc Mojca. Vsako reprezentanco je sestavljalo 10 članov, 2 članici, 1 mladinec, 1 mladinka, 1 osnovnošolec in 1 osnovnošol-ka. Tekmovanje je potekalo po dvokrožnem Bergerjevem sistemu, igralni čas je bil 2x 15 min.
Sponzor tekmovanja je bila gostinska obratovalnica PEPI HAM Sevnica, izvedbo pa so omogočili še Športna zveza Sevnica, KIN PIC Sevnica in Konfekcija Lisca Sevnica. (Janko Blas)
Odličen nastop Leskovčanov v slovenski dopisni strelski ligi
Neštroviču novoletni turnir
V dopisni strelski ligi nastopajo strelci s serijskim orožjem. Nastopajo lahko strelci, ki ne tekmujejo v drugih ligaških tekmovanjih.
Leskovec, januarja - Leskovški strelci so se letos dobro pripravili na to tekmovanje in po prvih treh tekmah zasedajo prva mesta v vseh kategorijah, kjer nastopajo. Do konca tekmovanja so še 3 kola, potem pa sledi polfinale 10 najboljših ekip in 10 najboljših posameznikov. Na koncu pa se v finalu sreča 5 najboljših ekip polfinala in 5 najboljših posameznikov iz polfinala.
Rezultati Leskovčanov po treh kolih, pionirji ekipno: 1. SD SOP Novoline Leskovec (1620 krogov), 2. SD Tabor Jezica Ljubljana (1592), 3. SD Olimpija Ljubljana (1580); posamezno: 1. Arh SD SOP Novoline (550), 2. Ka-stelic SD Tabor Jezica (549), 3. Zorko SD SOP Novoline (539); pionirke posamezno: 1. Špela Arh SOP Novoline (540), 2. Stolnik Olimpija (526), 3. Rabič Koper (520); mladinci ekipno: 1. SD Sop Novoline (3281), 2. Elektro
MB (3231), 3. J. Mrak (3217); posamezno: 1. Turk Elektro MB (1104), 2. Mancini SOP Novoline (1102), 3. Zorič SOP Novoline (1096); člani ekipno: 1. SD SOP Novoline (3307), 2. SD Trzin (3295), 3. SD J. Kovačič (3285). (Jože Arh)
Malečnik pri Mariboru, 2. januarja - Na novoletnem turnirju v Malečniku se je znova odlično odrezal član ŠK Triglav Zvonimir Meštrovič. Kljub temu, da je bilo tekmovanje le dan po novem letu, je ohranil bistro glavo ter osvojil 1. mesto. Najbrž pa ni preveč proslavljal tudi Brežičan
Šitnik, ki je zasedel prav tako odlično peto mesto. Turnirje potekal po švicarskem sistemu, odigrali so devet kol. Nastopilo je 53 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Zvonko Meštrovič 7.5 točke, 2. Danilo Kajnih 7.0, 3. Dragan Si-mič 7.0, 4. Suad Osmanbegovič 6.5, Igor Šitnik 6.5 itd. (B.C.)
PopraveH
Trener Jl>fije Repec Je T. BizJaK
V prejšnji številki Našega glasa smo v poročilu o podpisu petletne sponzor-ske pogodbe med Anjo Re-pec in podjetjem IR Inženiring iz Krškega napačno zapisali, da je plavalkin trener Branko Vegelj. To se je zgodilo, ker smo se obmiii za informacijo k nezadostno poučenemu človeku. Gospod Vegelj je novi predsednik Plavalnega kluba Celulozar, trener Anje Repec pa je še vedno Anton Bizjak. Pardon!
Posamično prvenstvo osnovnošolcev občine Sevnica
Sevnica - Šahovski klub "Milan Majcen" Sevnica je v OŠ "Savo Kladnik" Sevnica organiziral posamično šahovsko prvenstvo osnovnošolcev občine Sevnica za leto 1994. Zaradi izredno slabega vremena je bila udeležba nekoliko slabša od pričakovane. Tekmovalo je 29 osnovnošolcev in osnovnpšolk, od tega 19 dečkov in 10 deklic.
V posameznih skupinah so postali posamični šahovski prvaki občine Sevnica za leto 1994 naslednji osnovnošolci: dečki do 10 let: 1. Alojz Lončar, OŠ Blanca, deklice do 10 let: 1. Anja Režun, OŠ "Savo Kladnik" Sev-
nica - enota Loka pri Zidanem mostu, dečki do 12 let: 1. Aleš Povh, OŠ "Savo Kladnik", deklice do 12 let: 1. Alenka Radej, OŠ Blanca, fantje do 14 let: 1. Mitja Strojanšek, OŠ Blanca, dekleta do 14 let: 1. Mojca Grilc, OŠ "Savo Kladnik", fantje do 16 let: 1. Matej Imperl, OŠ "Savo Kladnik", dekleta do 16 let: 1. Irena Povh, OŠ "Savo Kladnik".
Najboljši so se uvrstili na regijsko šahovsko prvenstvo in so prejeli kot prvaki zlate šahovske medalje. Prvaki in prvakinje do 14 in 16 let pa so osvojili tudi III. šahovsko kategorijo. (Janko Blas)
10
Naš glas 1. 13. januarja 1994
Ohladiti so ga morali
Krško, 4. januarja - Zgodaj zjutraj so policisti odpeljali v "hladilnico" 41-letnega Franca K. iz Podlipe. Franc je močno vinjen okrog pol dveh prišel k Biserki R. v Kostanjevico. V njenem stanovanju je pričel kričati, razmetavati predmete in lastnico pretepati, korajžen pa je bil tudi še, ko so na kraj prišli policisti.
Zasežen samokres
Brežice - V četrtek, 5. 1., so policisti ob 9.30 proti potrdilu zasegli 51-letnemu Helmutu U. iz Račje vasi samokres Zastava M 57 kal. 7,62 mm, za katerega ni imel dovoljenja za nošenje. Imenovani naj bi samokres nedavno kupil od neznanega Roma v Cerkljah ob Krki.
Nezakonito prestopila mejo
Brežice - Med pregledovanjem državne meje v naselju Obrežje so policisti v četrtek ob 16. uri legitimirali 23-letno Rad-milo K. iz Hrvaške. Ugotovili so, da je mejo prečkala prek mostu čez potok Bregana. Ker ni imela pri sebi nobenega dokumenta niti sredstev za preživljanje, so jo poslali nazaj na Hrvaško.
Oborožen je hotel čez mejo
Obrežje, 5. januarja - Na
mejni prehod Obrežje se je z osebnim avtom pripeljal 34-letni Goran C. iz Portoroža. Policist je v armaturni plošči pod krmilom našel pištolo z nabojnikom in trinajstimi naboji. Ker Portoro-žan za posest orožja, ki so ga policisti zasegli, nima dovoljenja, ga bodo predlagali sodniku za prekrške.
Vsak trk prinese vsaj škodo in zastoj. (Foto: B. B.)
NAGRADNA KRIŽANKA KOPITARNE SEVNICA
Sponzor današnje križanke je Kopitarna iz Sevnice, podjetje, ki slovi po izdelavi kakovostnih coklov in podobne obutve. Tokratna rešitev (geslo) terja od vas, spoštovani bralci, da uganete naziv izdelka, ki ga Kopitarna skuša uveljaviti na tržišču.
Nagrade: 1. par coklov, 2. par napenjačev za čevlje in 3. par obutve BIOHIT. Upoštevali bomo samo rešitve na križankah iz časopisa (ne fotokopirane ali izpisane!), ki bodo v uredništvo Našega glasa (CKŽ 23, 68270 Krško) prispele do 20. januarja. Srečno!
Podrl pešca in pobegnil
Brežice - V četrtek, 5. januarja ob 21.40 se je na Selški cesti v Dobovi zgodila prometna nezgoda. 31 -letni Ivan Z. je pešačil iz Kapel prek zavarovanega železniškega, prehoda proti železniški postaji v Dobovi. Naproti mu je pripeljal neznani voznik. Kljub zaviranju (na kraju so bili najdeni sledovi zaviranja) mu ni uspelo preprečiti trčenja s pešcem. S prednjim levim delom avtomobila ga je podrl po cestišču. Voznik je sicer najprej ustavil, vendar je takoj nato pobegnil v neznano. Lahko poškodovanega pešca so odpeljali v bolnišnico. Policisti za neznanim voznikom še poizvedujejo.
Zavrnjeni tuji državljani
Na mejnih prehodih na območju UNZ Krško so 6. januarja zavrnili 11 državljanov BiH, 11 državljanov RH, 2 državljana ZRJ ter po enega državljana Jordanije, Belorusije in Makedonije.
Natakarice se je lotil
Sevnica, 3. januarja - V četrtek popoldne je 40-letni Janez M. iz Križa v hotelu Ajdovec v Sevnici razgrajal, krepko podprt s pijačo. Nadlegoval je strežno osebje in pretepal natakarico ter razbijal inventar. Ker ni prav nič kazalo, da se bo razgretež umiril, so ponj prišli policisti.
Dal mu je marihuano
Krško - Krški kriminalisti so ugotovili, da je osumljeni Stanko K. (1964) iz Malega Vrha 30. novembra lani dal prostor in mamilo (marihuano) Jožetu P. z Krškega. Omenjeni je ob preiskavi izročil 2,5 kg navedenega mamila ter vrečko, za katero je povedal, da je v njej sušil indijsko konopljo. Zasegli so mu tudi dva zavitka papirčkov za zavijanje cigaret. Zoper Stanka K. sledi kazenska ovadba.
Z glavo skozi tablo?
		I		"***»*,-**'*'		PlUP	VELEP0-SLAnllli	GUSAR.	ios OUSEZlJ/	bHfUT MCS70	fyzxošw 1*134	MATEMAT. RRlVULJA	TOPLI UAPITER
1 ^HHhH						DUŠIH							
													
tiif i						mivetie f/B/ILO reisr \g,huh							
# fli						lAPmčM veja							
„.X«    i***"' -						77«'/Vfl							
liK               ^					straira v SI&OI					TANTAL			/Vi. OMJA
m      &&              ........mOtUšM				P»9						Rl&l&KA			
					Kmica				tpzro v ARASU/ (sr.VER)	¦			
¦r													
m									LITER				
FOSFOR	T	STARoGt UČitPAR	eesR/ RiPAS.	INO HtfTE				umr/M			ARAiSKI ŽeaLe		
				ee&us				UAPUčka			MOŠKO IME		
Gosta HLHOHt* OM/HCtl									vez.				
									t&cr&R				
MESTO V SKMU					At&teš. pnosmemu /vse/9					FB2E&ŽA			
										PRIKUU-cnev			
pisf/re-it/ca C0MSMM					ooen v me&ji							PUČEVA' foeieez aoTuvi-rve	KtoR SAM>7* -ei
					(twpeim AfMA								
IVAUAŠ-BvA ig-SSDA									RuRV 2» MS peči				
						L ^N?J^    1 ^			o&aiR				
JU2M0-Artee OKEVO													
			4Sorr^						e/HIUS.		/VAM MURlč		
			/sto/Hit/								mi hat. Kl*r6W		
nwenA HtAbutl-Htm				ŠfV/jUA					VICF4N				
				SJ.fidoV. VCAMf		\    -v     Ti		AlUMlUlT-	TOVARNA ZMAUIL.				
HHUOU-iBN gcovEH					NAŠ GLAS.	PtAŠJf-VILO	ˇ						
l/P/S					oeeiuM-								
					cee IKAS.A								
Avsnujt)		(Rt MU d/kmit OTVIL						UtlDVAC			ROMAN		
								AHBKlšKli icumulcA			«/Si   VEK meavAe		
Soia tlimo			TVREAb-orsrj vznuic	UUUi*H m-SICILIJI					cavrhr IVAN			GRŠUA boSilHJfi NESREČE	voziJA POT
									zeHašee				
Hetce-				/usve/j/9		višji UUAZ							
				L110 VOtT									
/kipa&m-ca aar LMSTVAi						MIRITI							
						70b							
NAKAtJe-QOU.A								RT v UtIJI					
Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: AFP Dobova, program Adidas, metrsko blago. Po vodoravnih vrstah: AFP Dobova, arestant, Neva, Rea, traktat, RAI, ar, JA, P, Vasja, item, rabin, taliga, A, Onan, pi, Elemir, GT, Drakon, Ani, riviera, kor, I, Afar, dok, Al, mega, metrsko, Ama, Saala, dina, B, at, Juda, interludij, zet, Dl, rias, lok, Mo, Ast, agapa, Amin, steklo, statika.
Morali so nazaj na Hrvaško
Brežice, 5. januarja - Brežiški policisti so v Rakovcu pri ilegalnem prehodu državne meje zalotili 47-letnega llijo T. in 40-letno Maro T., oba hrvaška državljana. Ker nista imela ustreznih dokumentov, so ju policisti vrnili na Hrvaško.
Zvečer, prav tako včeraj, so policisti pri kontroli zelene meje v Stari vasi na Bizeljskem zalotili še štiri ilegalce, ki so se peljali z osebnim avtom, ki ga je vozil 24-letni Emir C. iz BiH. Z njim so bili 34-letni Husnija P., 47-let-ni Suljo G. in 49-letna Mina O., vsi bosanski državljani. Zoper Emirja in Husnija so napisali predlog sodniku za prekrške, ostala dva pa so vrnili v sosednjo državo, ker za vstop v Slovenijo nista imela ustreznih dokumentov.
Na Obrežju so 5. januarja pri ilegalnem prestopu državne meje policisti zalotili državljanki RH Z.V. (1977) in I.C. (1978) iz Bregane. Omenjeni sta peš prestopili iz Hrvaške v Slovenijo preko mostu čez reko Bregano pri gostilni Kalin. Ker nista imeli ustreznih dokumentov za prestop državne meje in sredstev za preživljanje, sta bili vrnjeni v R Hrvaško.
Kadil bo
Brežice, 3. januarja -.Med prazniki je neznanec vlomil v dva kioska, last ČGP Delo v Brežicah. Koliko cigaret je odnesel, bo pokazala inventura.
Ogrodje nožev mu je stisnilo glavo
Sevnica, 4. januarja - V četrtek, 30. 12., je prišlo v sevni-škem Taninu do tragične delovne nezgode, pri kateri je zaradi poškodbe glave umrl 37-letni Janez Krstič iz Sevnice. Skupaj s 35-letnim Antonom Stoparjem je delal na liniji za krojenje lesa. Stopar se je ukvarjal s komandnim pultom za razrez kostanjeve hlodovine in njen transport do kalnega stroja, s katerim je upravljal Janez Krstič. Ob 8.40 je Janez odšel z delovnega mesta in ko ga'po 10 minutah še ni bilo nazaj, je Stopar pritisnil na gumb kalnega stroja ter tako potisnil nože za kalanje hlodovine v spodnji položaj. V kritičnem trenutku so bili noži, ki se sicer dvigajo in spuščajo do 30 centimetrov, v zgornjem položaju. Stopar ni vedel, da je Krstič prej odšel do nožev, potisnil glavo in desno roko pod kovinsko ogrodje nožev in čistil trske. Ko se je mehanizem sprožil, je kovinsko ogrodje nožev stisnilo in zmečkalo Krstiču glavo in desno roko. Bil je takoj mrtev.
V času nezgode Stopar Krsti-ča ni mogel videti, tako da ni vedel, kaj se je zgodilo, šele po daljšem času, ker sodelavca le ni bilo nazaj, je ustavil svoj del traku in našel ponesrečenca.
Magrade xa HrltanHo AFP Dobova
Copate Adidas Darji iz Lesk ovca
Sponzor nagradne križanke v zadnji lanski številki Našega glasa je bilo družinsko podjetje AFP Dobova. Prispele rešitve smo izžrebali v njihovi prodajalni z izdelki tovarne Adidas, metrskim blagom, ostalo konfekcijo in igračami.
Žreb je tokrat prvo nagrado, copate Adidas, namenil Darji Frankovič iz Velike vasi 58, 68273 Leskovec. Druga nagrada, blago za obleko, je pripadla Andrejki Slapšak, Titova cesta 4, 68281 Senovo, in tretja, majica z napisom Adidas, Alenki Kragl iz Boštanja 78, 68294 Boštanj. Žrebali sta prodajalki v AFP Dobova Zinka Lepšina (levo) in Irena Petan.
Krško je tako zgrajeno, da v sodobnem ritmu življenja pešačenje skoraj ne pride v poštev - pri razdaljah, ki ločujejo posamezne pomembne lokacije na obeh bregovih reke Save. Zato si verjetnio tudi delavci Cestnega podjetja niso kaj prida razbijali glave s tem, koliko bo tabla, ki so jo postavili na pločnik pred mostom pri semaforju ovirala mimoidoče. Postavljena je namreč v tako višino, da se normalno odrasel človek skoraj ne more splaziti mimo nje, ne da bi počepnil, se pripognil ali stopil na vozišče. Skratka: namesto, da bi si razbijali glave cestarji, si jih mimoidoči, ki jih, kljub vsemu še ni čisto zmanjkalo. (Foto: Pilip)
Naš glas 1. 13. januarja 1OT4
11
Agencija za varnost trna petdesetega
4*
Termalna riviera že obratuje
se lotiti vsega**
zatrjuje po treh letih uspešnega delovanja Ljubo Boiovič
Krško, 5. januarja - "Bliža se priklop petdesetega objekta na naš varovalni sistem, in to za naše podjetje ob tretji obletnici delovanja nikakor ni majhen dosežek," zatrjuje direktor krške Agencije za varnost Ljubo Božovič. V teh treh letih je bilo treba začeti iz nič, a podjetje si je uspešno zagotovilo sloves zanesljivega varuha najrazličnejših objektov. Njihova velikost se prične pri zasebnih hišah in manjših prodajalnah, konča pa se pri bre-zovskem Inpletu, ki je trenutno po obsegu in številu zaposlenih največji objekt v njihovi oskrbi.
Načrt, ki so si ga v Agenciji za varnost ob ustanovitvi zastavili, so sedaj normativno zaokrožili tako, da so na podlagi registracij lahko dopolnili svojo dejavnost. Tako so sedaj naročniku sposobni ponuditi idejni projekt in celovit consulting za varovanje, tudi če kasneje dela pri varovanju ne bodo prevzeli. Tehnično in projektno dokumentacijo izdelujejo za njih pat-nerji z licenco, kakršnih je, po Božovičevih besedah, v Sloveniji kvečjemu kakih deset. Licenco so si skupaj s krškim Savapro-jektom pridobili preko uspešnega sodelovanja. Objekt lahko na koncu procesa tudi opremijo s preprostejšim ali z najsodobnejšim sistemom za tehnično varovanje in alarmiranje. V ta namen agencija sodeluje s tremi podjetji, ki imajo potrebno licenco: Ja-nus, Pan Elektronik in No Go. Svoje ljudi je Božovič poslal na usposaljanje in sedaj sisteme, ki so jih dobavitelji postavili, lahko tudi vzdržujejo. Tako so sedaj (brez potovanj izvajalca...) vzdrževalni stroški za naprave minimalni in jih agencija nikomur ne zaračuna. "To preprosto jemljemo kot svojo celovito storitev varovanja," pravi Božovič. "Zanesljivo smo prebili led, saj v Po-savju varujemo vse objekte, ki imajo tehnično varovanje. Gre za to, da je naš sistem desetkrat cenejši od klasičnega, s čuvaji. Vsak varovalni sistem smo uspešno prilagodili specifičnim potrebam objekta, kjer je nameščen, in dejavnosti, ki poteka v njem. Pokazalo se je, da je tako delo povsod uspešnejše od klasičnega. Elektronika je namreč objektivna, ne da se je premotiti ali pretentati, vseeno ji je, če pred njo stoji delavec ali direktor."
Vsa tri leta svojega delovanja Agencija za varnost uspešno sodeluje z delavci ministrstva za notranje zadeve in zavedajo se, da njihova preventivna prisotnost v prostoru nikakor ni več zanemarljiva. Ni se še namreč zgodilo, da bi bil "njihov" objekt oropan ali da bi vlom vanj uspel.
Kako pa naročniki usklajujejo svoj ekonomski položaj z naložbo? Božovič: "Zavedamo se stisk in jasno je, da skuša naročnik vedno nekoliko varčevati. Naša agencija se temu prilagaja, kolikor je pač možno, varčevanje pri opremi nadomeščamo s pogostejšimi preventivnimi obhodi, a pod določeno kakovostno raven ne gremo nikoli!"
Mimo kritičnosti Božovič ni mogel: "Med sedanjimi 60 podobnimi podjetji, kolikor nas je v Sloveniji, je bila naša AV registrirana prva. Seveda so nas tisti, ki so podedovali vso opremo in objekte že od prej, lažje prehiteli, a kljub temu smo se uspeli uveljaviti. Žal na tem področju ne vlada ravno red in ni pravih kriterijev. Tudi dimnikarji se lahko ukvarjajo s tem in celo opravljajo detektivske storitve. Prepričan sem, da je naša dejavnost vse preveč blizu ČLOVEKU, vse preveč vdira v njegovo intimo, da bi se je lahko lotil nekdo, ki ne pozna dosledno zakonodaje, kodeksa, ne obvlada načel stroke... Upam, da bo zakonodaja, ki je sedaj v parlamentu v drugem branju, tudi tu naredila red. Sedaj namreč v več kot polovici firm ni niti enega zaposlenega, ki bi imel izkušnje s policijskim delom. To, kar sedaj zakon omogoča, je isto, kot če bi kdo od nas jutri odprl (recimo) zobozdravstveno ordinacijo. Zato se mi zdi nedopustno, da se te zakonodaje lotevamo prepočasi -ob skoraj vsakodnevnih ropih, vlomih, krajah, ranjenih v bankah, menjalnicah... Policisti očitno vsega dela ne zmorejo sami, po drugi plati pa je treba skrbeti tudi za vzgojo ljudi, za kulturo varnosti."
Božovičeva Agencija za varnost ima trenutno 14 zaposlenih, fluktuacije kadrov ni, so pa ljudje izredno obremenjeni, saj varujejo med seboj dokaj oddaljene objekte. Kljub temu lahko našte-je med svojimi referenčnimi podjetji objekte, kjer je varovanje najobčutljivejše: Ljubljanska banka, SDK, Petrolovi objekti v Posavju, Hipotekama banka, prodajalne, večja podjetja (Žito, Lisca, SOP Novoline, pekarne, na podlagi sodelovanja s krškim Philipsom so vključeni v natečaj za letališče Brnik...) Imajo tudi ekipo in opremo za varen prevoz denarja. Vse tehnične naprave nadgrajujejo z video nadzornimi sistemi... Božovič se zaveda, da so prestopniki praviloma za korak pred varuhi, saj so "ta pravi maherji" vedno na oni strani: "Zaradi tega se lahko zgodi marsikaj, kar ti v hipu poruši ves uspeh. Zato je treba stalno spremljati novosti, obiskovati sejme. Ne sme se zgoditi, da bi možni naročnik povprašal za nasvet o novem sistemu, ki ga jaz ne bi poznal..." (Ika)
SOP IHOH je odprl prodajalno
KOVINOTEHNA v Kostanjevici
Kostanjevica, 23. decembra - SOP IKON je v Kostanjevici na Krški cesti št. 6 odprl novo prodajalno. Založena je z vsemi vrstami gospodinjskih aparatov, električnim in vodovodnim instalacijskim materialom, z materialom za centralno ogrevanje, z barvami, laki, ročnim in električnim orodjem, vijaki in okovjem ter s kmetijskim ročnim orodjem. Vodstvo prodajalne obljublja vzorno založenost, konkurenčne cene ter strokovno in prijazno postrežbo.
Posebno ugodnost ponujajo z brezobrestno prodajo na čeke za nakup v vrednosti nad 10.000 SIT (1 + 2) in nad 15.000 SIT (1 + 3). Prodajalna bo odprta vsak dan med 7.30 in 16.30, ob sobotah pa med 7.30 in 12. uro. (Ika)
Na Čatežu so ukinili seic
Z novimi 1.200 kvadratnimi metri pokrite vodne površine so čateške Terme postale neodvisne od vremena in letnega časa.
Čatež, 22. decembra - Tu so v navzočnosti ministrov Jožice Puhar in Maksa Tajnikarja slovesno izročili namenu novozgrajeno pokrito termalno riviero. Bazen s 1.200 kvadrati pokrite vodne površine bo hotelskim gostom in ostalim obiskovalcem omogočil zabavo in uživanje v vodi skozi vse leto.
Z zaključitvijo te gradnje so, po besedah direktorja Term Boruta Mokroviča, zaključili ciklus investicij, začet pred petimi leti. Načrtov pa ni konec. Dodati nameravajo še nekaj spremljajočih atrakcij, povezanih z bazeni, med  katerimi  so  nekatere še
skrivnost, nekatere pa bodo novost celo v evropskem prostoru. Sicer pa na Čatežu menijo, da so s sedanjimi skupno 4.000 kvadratnimi metri vodnih površin v nizu bazenov (skupaj z jezerom jih je 7.000) in ostalimi spremljajočimi napravami trenutno sposobni zadostiti potrebam svojih obiskovalcev. Sedaj nameravajo še izpopolniti lastne nočitvene in gostinske zmogljivosti, v ponudbo (torej zaslužek) pa pritegniti tudi vrsto malih penzionov iz okolice Term. Nova zimska termalna riviera je opremljena s klimatsko napravo, ki je sposobna v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu za-
gotoviti enako (stabilno) temperaturo in ostale atmosferske pogoje, čistilne naprave pa bazene oskrbujejo z vedno čisto in sanitarno neoporečno vodo.
konferenci pred otvoritvijo povedal, da so to sicer nepriljubljene naložbe, ker se ne vračajo takoj, ampak šele čez čas, ko tudi lepa okolica  pomaga  pritegniti  za-
Ne bi bilo normalno, če otvoritve bazena ne bi pospremil ples mladenk na suhem, v vodi in pod vodo. (Foto: Rozman, Brežice)
Borut Mokrovič, direktor Term, Jožica Puhar, ministrica za delo, in Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo, pred uradno otvoritveno slovesnostjo v novi pokriti, termalni rivieri. (Foto: Črt Čargo)
Naložba, ki so jo odprli v Termah, je vredna 600 milijonov SIT in 80 % teh sredstev so zagotovili sami s prodajo delnic. Za manjkajoči del so najeli posojila, in sicer pod pogoji, ki so ugodnejši, kot je trenutno običaj v ¦ Evropi. Sicer pa v tem podjetju načrtujejo in ukrepajo na dolgi rok, zato se sedaj, na primer, lotevajo temeljitega urejanja zelenic tako v Termah kot okrog Mokric, kjer je bil dragoceni park potreben temeljitih vzdrževalnih ukrepov. Mokrovič je na tiskovni
htevnejše goste, da pa brez tega ne gre.
Sicer pa se podjetje ni ognilo niti denacionalizacijskim dogajanjem. Attemsovi dediči so bili, očitno v obojestransko zadovoljstvo, kar pripravljeni postati njihovi delničarji, ker pa del ro-dovine živi v Avstriji, niso neutemeljena pričakovanja, da bo del čateških in mokriških gostov prihajal tudi od tam. Pa če bo za nekatere treba zgraditi tudi športno letališče: izplačalo se bo. (Ika)
Splošna oeena je:
Brežiški Novoletni sejem se je kar posrečil
Na sejem je prišlo 124 razstavljalcev-prodajalcev in okrog 12.000 obiskovalcev. Na splošno je bil sejem dober, obveščanje pa slabo,
vstopnina previsoka ali sploh nepotrebna, so menili udeleženci.
Brežice, 30. decembra - Zapleti pred otvoritvijo brežiškega Novoletnega sejma so se na srečo uspešno razpletli in sejem je bil. Takšen pač, kakršen je bil. Uspešen ali pa ne. Deležen je bil pohval in kritik. Ob zaključku sejma smo tudi mi povprašali prodajalce in razstavljalce, obiskovalce in organizatorje, kako so doživeli in preživeli brežiške sejemske dni.
Marko Rajakovič, prodajalec iz Ljubljane, Linea 7, d.o.o.:
"Organizacija sejma slaba, posebej glede propagande in reklame. Sejem je dislociran od središča mesta, razen domačinov ga nihče ne more najti. Zunanji videz hale je neugleden za sejem. Zakaj organizatorji niso organizirali avtobusnega prevoza gostov iz Čateških Toplic na sejem? Vstopnina je previsoka oziroma je sploh ne bi smelo biti."
Stanislav Dornik, trgovina Ena   A,   Krško:   "Organizacija
mogoče pobirali parkirnino ali pa vstopnino pretvorili v kupnino. Glasba je bila veliko preglasna. Če Brežice mislijo postati
štor je zelo v redu, zunanji videz hale bi lahko bil lepši. Primanjkuje reklam in smerokazov za sejemski prostor. Menim, da ni dosti izkoriščena bližina meje. Službo varovanja bi posebej pohvalila."
Slavko in Mira Pire, šivalni stroji Elna, Lango, d.o.o., Ljubljana: "Menimo, da smo se us-
sejma je zelo dobra. Udeležba je množična in obisk tudi. Interes za našo stojnico je bil nad pričakovanim. Menim, da je cena stojnice previsoka. Sejemski prostor sam je idealen. Mogoče je reklama malo zatajila. Za Po-savje mora obstajati centralni sejemski prostor in menim, da je to v tej hali."
Tamara Ištvanovič, bouti-que Charm, Brežice: "Prvič sodelujem na sejemski prireditvi in lahko rečem, uspešno. Cena stojnice ni pretirana, vstopnina pa je previsoka. Sejemski pro-
pešno predstavili kupcem v tem delu Slovenije. Sejem nas je zadovoljil. Prostor je idealen za sejemsko prireditev. Vstopnina ni potrebna. Manjkale so oznake po mestu, menimo, da so bili ljudje neobveščeni o poteku sejma. Imamo pripombo na preglasno glasbo."
Boris Pandev, Interdiskont, Ravne na Koroškem: "Organizacijo sejma ocenjujem za zelo dobro. Sejemski prostor je v redu. Novoletni sejem bi lahko bil brez vstopnine. Zabavni program je bil dober, gostinski del pa ne tako. S prometom sem zadovoljen, obiskovalcev bi lahko bilo veliko več."
Natalija Lepšina, trgovina Norma, Krška vas: "Splošna ocena je zadovoljiva. Zabavni del bi bilo potrebno ločiti od prodajnega. Namesto vstopnine bi
sejemsko mesto, bi se morali zgledovati v tujini. Pripravljeni smo sodelovati in pomagati pri organizaciji. Po mestu, na meji in na avtocesti so manjkali panoji, zunanja ureditev objekta tudi ne ustreza novoletnemu vzdušju."
Helena Hudina, obiskovalka, Brežice: "Menim, da je za prvič sejem zelo uspel, naslednje leto bo še boljši. Ponudba je dobra, prostor je zelo funkcionalen, ambient v redu. Zabavni program za otroke bi moral biti malo daljši. Delovnik sejma bi se moral začeti in končati pozneje."
Zvonko Molan, Krško: "Pri-
dobro izkoriščen. Manjka gostov in obiskovalcev iz drugih koncev Slovenije. Menim, da je obveščenost slaba. Ta lepi prostor bi lahko izkoristili in obogatili še s kakšnim programom, kot so modne revije, razna tekmovanja, nagradne igre..."
G. Franc Bratanič, predsednik Obrtne zbornice Brežice, in g. Miran Kaudek, predstavnik IS Brežice: "Letošnji prvi Novoletni sejem sta organizirali Turistična zveza in Obrtna zbornica Brežice, sodelovala sta tudi brežiška OŠ in vrtec. Izkušnje z obrtnega sejma so bile pozitivne in ta sejem je spontano nadaljevanje obrtnega. To je tudi povezava Veselega decembra in Novoletnega sejma. Izkoristili smo prostor in čas in naredili to prireditev. Zavedamo se, da so pomanjkljivosti, upamo, da jih bomo prihodnjič odpravili.
reditev je zelo dobro organizirana. Takih prireditev nam manjka v tem delu Slovenije. Izbira blaga bi bila lahko bolj raznovrstna. Drugače je vse super, v zabavnem programu sama znana imena slovenske estrade, vzdušje in prostor sta enkratna."
Milan Kocjan, Šentjernej: "Sejem je solidno organiziran. Razstavni prostori so dobro urejeni, ponudba bogata, prostor
Na sejmu je sodelovalo 124 razstavljalcev iz cele Slovenije, na 2400 m2 razstavnega prostora. Zabavni in spremljajoči program je bil kvaliteten in dobro obiskan. Prve reakcije obiskovalcev in razstavljalcev so zelo spodbudne in pozitivne. Nadaljevali bomo v isto smer. Organizatorji sejma bi raje v tem prostoru videli nadaljevanje proizvodnje, ampak če to ni mogoče, bomo ta prostor poizkusili izkoristiti čim bolj - večkrat na leto.
Mogoče je devet dni predolg čas za takšen sejem. Naša predvidevanja, da bomo finančno poslovanje sejma zaključili s pozitivno ničlo, se bodo uresničila." (Pilip)
12
Naš glas 1. 13. januarja 19>
PREDAVANJA   KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Kmetijska svetovalna služba Krško tudi letos pripravlja niz predavanj, ki se bodo pričenjala vedno ob 9. uri (dopoldan) v sejni sobi A občine Krško.
Predavanja si bodo sledila v naslednjem zaporedju:
1.   OBNOVA VINOGRADOV -v petek, 14. januarja 1994. Predavatelj: JožeMaljevič, dipl. ing. agr., KZ Ljubljana;
2.    PREHRANA KRAV MOLZNIC V ZIMSKEM OBDOBJU -v torek, 18. januarja. Predavatelj: Stane Bevc, dipl. ing. kmet., KZ Ljubljana;
3.   GOJITVENE OBLIKE VINSKE TRTE S POUDARKOM NA KVALITETI - v petek, 21. januarja. Predavatelj: Jože Maljevič, dipl. ing. agr., KZ Ljubljana;
4. SISTEMI GOSTEGA SAJENJA JABLAN - v sredo, 26. januarja. Predavatelj: mag. Alojz Mustar, dipl. ing. agr, KZ Ljubljana;
5.  POMEMBNOST STEKLENI-ČENJA VINA - v petek, 28. januarja. Predavatelj: Zdravko Mastnak, dipl. ing. agr., Kmečka zadruga Krško;
6.   DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI KOT DODATNI VIR DOHODKA - v petek, 4. februarja. Predavateljica: Tanja Strniša, dipl. ing. agr., KZ Ljubljana;
7.  PREHRANA IN PLODNOST KRAV - v sredo, 9. februarja. Predavatelj: Stane Bevc, dipl. kmet. ing, KZ Ljubljana;
8.   PREHRANA  PLEMENSKIH
SVINJ IN PITANCEV - v petek, 11. februarja. Predavateljica: Zdenka Pribožič, dipl. ing. kmet., KZ Ljubljana;
9.    SORTIMENT KROMPIRJA VKLJUČNO S TEHNOLOGIJO -v petek, 18. februarja. Predavatelj: Ludvik Jerman, dipl. ing. agr., Kmečka zadruga Trebnje;
10.  KRATKI NAPOTKI O ZAŠČITI VINSKE TRTE vključno z demonstracijo rezi vinske trte - v petek, 25. februarja. Predavatelji: Jože Maljevič, dipl. ing. agr., Smiljana Tomše, dipl. ing. agr. (KZ ljubljana);
11.  KRATKI NAPOTKI O ZAŠ-ClTI NASADOV, vključno z demonstracijo rezi jablan - v ponedeljek, 28. februarja. Predavatelja: mag. Alojz Mustar, dipl. ing. agr., Smiljana Tomše, dipl. ing. agr., KZ Ljubljana;
12.   GRADNJA IN UREDITEV HLEVOV ZA PRASlCE - v četrtek, 3. marca. Predavateljica: Zdenka Pribožič, dipl. ing. agr., KZ Ljubljana;
13.    EKOSOCIALNI RAZVOJ SLOVENSKEGA KMETIJSTVA - v četrtek, 10. marca. Predavatelj: Toni Koršič, ing.agr., KZ Ljubljana.
Hkrati Vas obveščamo, da pripravljamo sklop strokovnih krožkov o prašičjereji, pridelavi jagod in integrirani pridelavi jablan. Pi-jave zbiramo na Kmetijski svetovalni službi Krško do 15. januarja 1994.
Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Krško 68270 Krško, Cesta krških žrtev 30
OBVESTILO
Kmetijska svetovalna služba Krško Vas obvešča, da poleg rednih strokovnih predavanj v zimskem času, ki se začno 14. JANUARJA, letos organizira tudi niz strokovnih predavanj v obliki strokovnih krožkov. Tako bodo potekali ločeno strokovni krožki iz:
1.   PRAŠIČEREJE
2.  INTEGRIRANE PRIDELAVE JABLAN
3.  PRIDELAVE JAGOD
Vsak zgoraj omenjeni krožek bo obsegal 5-6 predavanj, na katerih bo podana celotna strokovna tematika od zasnove do prodaje, poseben poudarek bo veljal tudi ekonomiki, ki ji bomo morali čedalje bolj posvečati pozornost.
Predavanja bodo izvajali izključno specialisti, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo oziroma panogo.
Predvidevamo, da se bodo strokovna predavanja v obliki strokovnih krožkov začela okoli 25. januarja.
Prijave interesentov za udeležbo v krožkih zbiramo na Kmetijski svetovalni službi v Krškem vključno do 20. JANUARJA 1994 ali po telefonu na številko 22-352, vsak delovnik od 7. do 15. ure.
Zaželeno je, da se za krožek odločite, ker vam bo pridobljeno znanje pomagalo k boljšemu gospodarjenju na vaših kmetijah.
Ne pozabite: znanje oziroma poznavanje stroke je osnovna gonilna sila napredka vaše kmetije.
Na Novoletnem sejmu tudi Jaslice iz testa
Brežice, 21.-30. decembra -Na razstavno-prodajno prireditev se je vključilo 8 krajevnih društev kmetic, ki so pod mentorstvom g. Andreje Špe-Ijak in s sodelovanjem Občinske turistične zveze razstavljale in prodajale svoje domače proizvode. Največ so pro-
dale mlincev, rezancev in kruha. Med mnogimi dobrotami so imele tudi jaslice iz testa. Pekla in pripravila jih je ga. Lea Babic z Bizeljskega. Obiskovalci pa so jim namenili nekaj več trenutkov in si jih pozorno ogledali. (M.V.)
Posavska sadjarska zadruga
Blagovna  znamka  za  zdravo  sadje
Zdravo sadje, ki ga terja statut avgusta ustanovljene zadruge, je pridelano po metodi SIPS, z znanjem in uporabo dražjih škropiv ter delom
na t. i. pragu škodljivosti.
Brežice, 28. decembra- Petintrideset ustanovnih članov Posavske sadjarske zadruge, vsak z ustanovitvenim deležem v protivrednosti 1000 DEM (plačljivim v dveh letih) v času prodaje pridelka ni sprejemalo novih članov, sedaj pa je vstop v zadrugo zopet mogoč. Glede na interes, ki ga sadjarji kažejo za vstop, je predsednik zadruge Tone Koršič prepričan, da se bodo razvili v močno, sodobno in specializirano zadrugo, ki bo z enotnim pristopom lahko preživela na neusmiljenem evropskem tržišču. Zagotoviti si morajo zadostne skladiščne prostore in v ta namen bi radi kupili hladilnici kmečkih zadrug v Brežicah in Krškem, ju razširili, dodatno opremili z napravami za vzdrževanje potrebnih pogojev v ozračju ter nabavili sortirni stroj. Praksa je namreč pokazala, da se majhne hladilnice pri zasebnih sadjarjih ne obnesejo, saj v njih ni mogoče zagotoviti stalne založenosti z zadostno izbiro različnih sort sadja. To je tudi eden temeljev ustvarjanja blagovne znamke: "Na vseh prodajnih mestih mora biti celo sezono potrošnikom na voljo ves asor-timent sadja, ki ga pridelujemo, kajti če se z nečim pojavimo le za kratek čas in naš kupec ob svojem drugem obisku ne more več nabaviti sadja, kakršno mu je bilo zadnjič všeč, nimamo resnih možnosti!" pravi Koršič.
Doslej so se člani sadjarske zadruge pri prodaji otepali z "ugasnitvijo" nekoč hvaležnega zagrebškega tržišča. Minulo jesen so reševali svoje probleme proda-
KOBI
Bliža se čas "sezone" porodov pri kobilah. Konjerejci se tega veselijo, hkrati pa je prisoten določen strah, kajti rado se zgodi, da vse ne gre brez zapletov. Poleg precejšnjih problemov v reprodukciji - pogoste jalovosti kobil in zvrgavanja se pojavljajo težave tudi zaradi poginov žrebet v prvem tednu življenja. Zrebe se rodi navidez normalno, vendar težko sesa ali sploh ne more popiti mleziva. Kmalu po tem se pojavijo jasni znaki bolezni: težave z dihanjem, "zaspanost", driska. V nekaterih primerih se pridružujejo živčni znaki, vedno pa so problemi s sesanjem, ker žival nima apetita. Smrt nastopi četrti ali peti dan.
Vzroki takšnega poginjanja so bili tema številnih raziskav. Odkrili so, da je povzročitelj v mnogih primerih virus herpes, s kate-
je sadja za ozimnico in njegovega skladiščenja precej drugače, kot to počno pri drugih zadrugah. Prodajal je lahko vsak član sam, skupaj so organizirali le propagiranje in zanj je vsak član plačal določen odstotek od prodanega sadja. Člani so obvestili upravni odbor zadruge o količini sadja, ki so ga nameravali sami prodati, medsebojne obračunske odnose pa so določili s sprejetjem poseb-
rali znanje in izkušnje v najbolj naprednih, najučinkoviteje organiziranih predelih Evrope. Posledica teh popotovanj so posodabljanja domačih nasadov in s svojo današnjo tehnologijo ter organizacijo sadovnjakov se lahko postavijo ob bok vsem evropskim sadjarjem. Samo letos so na primer obnovili 100 ha površin. Tudi v Evropi pridelujejo kmetje na manjših, družinskih posestvih.
SflDJfl^|(/J7fl PROGA
HVNIO>....„ hI    »"    lA
Blagovna znamka, s katero bodo posavski sadjarji pospremili prodor svojega pridelka na tržišče. V pojasnilo dodajajo: "Naš propagandni slogan ,Sadeži iz Posavja -harmonija ljubezni in zdravja' ni povsem slučajen. V krizi, v kakršni smo sadjarji, moramo še kako l/ubiti sadje, da ne obupamo."
nega tržnega reda. S tem so člani zadruge sicer bili prepuščeni predvsem medsebojnemu zaupanju, dosegli pa so osnovni cilj: pridelek je bil prodan. Pri tem tudi niso pretrgali že zastavljenih poslovnih tokov, ki so jih člani imeli vpeljane že od prej. Jeseni so za ozimnico prodali okrog 500 ton jabolk, 400 ton, ki pa jih niso prodali, skladiščijo v hladilnici Kmečke zadruge Krško. Sicer pa Koršič ugotavlja, da se za njihove pridelke ponovno odpira del izgubljenega tržišča, predvsem pa, da tudi hrvaški kupci niso več tisto, kar so bili nekoč.
Skozi svojo preteklost so se posavski sadjarji izobraževali, nabi-
povprečni proizvodni obrat je vet lik okrog 1,5 ha, zato se morajo organizirati, imeti hladilnice
Se podrobnost, ki sploh ni zanemarljiva: člani Posavske sadjarske zadruge so se odločili za t. i. integrirano pridelavo sadja Ta terja ogromno znanja in dela, saj je treba stanje v nasadu ne^ nehno spremljati in obdržati prag škodljivosti. To pomeni le upora bo mejnih ukrepov in le nujnih količin zaščitnih sredstev, ki so po možnosti čim manj strupena, so pa dražja! Vse to ima seveda ia posledico tudi propad določenega dela pridelka. Ostali pridelek ima sedaj še tako ceno kot ostalo sadje, a posavski pridelovalci pričakujejo, da se bo tako, posebej skrbno delo, kaj kmalu1 odrazilo tudi v višji ceni njihovega sadja. (Ika)
Stojnica Posavske sadjarske zadruge na Novoletnem sejmu v Brežicah: jabolka, suho sadje, nekaj literature, degustacija. Na stojnici plakat: jabolko s stilizirano siničko. To je znak, ki bo postal iskano potrdilo kakovosti in neoporečno zdravega sadja, pridelanega s kar najmanj kemičnimi posegi. (Foto: Milena Vranetič)
REB
rim se plod okuži, še ko je v materi. Kobila se okuži med brejos-tjo, ali pa nosi v sebi virus od prejšnjih okužb. Ce pride virus v plod v prvi polovici brejosti, bo prišlo do zvrgavanja, če pa se okuži kasneje, se rodi živo, a bolno žrebe. To po nekaj dneh pogine z znaki, ki so bili opisani.
Druga skupina znakov zgodnjega poginjanja žrebet se opisuje kot "sindrom slabe prilagojenosti na okolje" - Neonathal mala-djustment svndrome. Vzrokov za ta pojav je mnogo: slaba kondici-ja, prehrana, nega kobile; razna obolenja in načini zdravljenja; težak porod; genetske spremembe; imunološko neskladje med plodom in materjo in drugi vzroki.
Se en pojav je pritegnil pozornost raziskovalcev. Statistično je bilo ugotovljeno, da je pri velikem številu poginjenih žrebet ob
porodu sodeloval lastnik ali veterinar. Pokazalo se je tudi, da je šlo večinoma za lahke in hitre porode. Zakaj ta nelogičnost, ko bi pričakovali ravno nasprotno?
Odgovor so kmalu našli. S tehtanjem izločenih posteljic so ugotovili, da je le-ta po porodu slabo vitalnih žrebet težja za 1,5-2 kg od posteljic normalnih in zdravih žrebet. Razlika v teži predstavlja razliko v količini krvi, ki je ostala v njej. Razlaga pa je taka:
Za normalen porod potrebuje kobila mir. Navadno žrebeti sama. Po iztiskanju plodu sledi krajši premor, ko sta kobila in žrebe še povezana s popkovino. Ta čas se kri iz posteljice počasi preliva v krvotok žrebeta. Šele nato se popkovina pretrga. Ce se prekine prej, sama od sebe ali s pomočjo človeka, žrebe ostane prikrajšano za  1,5-2 litra krvi. To
pa predstavlja tretjino celotne količine!
Takšno žrebe je slabo vitalno, težko stoji in sesa, občutljivo je za druge bolezni. Pogosto je zaprto - ne more izločiti prvega blata, mekoniuma. Te težave kaže s količnim nemirom. Zaradi slabokrvnosti se pojavljajo živčni znaki. Ce se pravočasno ne zdravi, večina takih žrebet pogine. Uspešnejše je zdravljenje v lažjih primerih, v težjih pa je prognoza slaba.
Novorojeno žrebe ogrožajo se druge bolezni. Pogoste so razne bakterijske infekcije, zaostajanje prvega blata, vnetje popka, nezmožnost uriniranja, hemolitična bolezen (imunsko neskladje med materjo in plodom).
Tomaž Cigler, dr. vel. med. KZ "BOHOR"
KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA • KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA BREŽICE
Program izobraževanja za kmetice in kmečko mladino
Izobraževanje, ki poteka v zimskem času od decembra do marca, je namenjeno obravnavi problematike celotne družine na kmetiji ter svetovanju in izobraževanju na področju ekonomike in organizacije kmečkega gospodinjstva, zdrave prehrane, higiene, zdravstvene vzgoje, celostnega urejanja podeželja s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine, oblikovanju kmečkega doma in bivalnih prostorov. Pet srečanj je bilo že lani, letošnja so navedena v spodnjem razporedu.
Društvo	Mesec	Tema	Predavatelj
kmetic			
vsa	jan.	Moja kuhinja	Andreja Speljak
vsa	jan.	Novoletno srečanje	(15. in 22. jan.)
vsa	jan.	Uporaba žitaric	Helena Mrzlikar
vsa	jan.	Urejanjeokolice kmetije	mag. A. Bernard
Brežice	jan.	Peka kruha	Prajner Marija
Krška vas	feb.	Slaščičarstvo	Jurkas
mladi kmet.	feb.	Kletarstvo	mag. Istenič
Pišece	mar.	Pletenje	Ana Šetinc
vsa	mar.	Urejenost krneč, doma	etnol. Počkar
vsa	mar.	Pomen družine	
		(ženski dan)	dr. Vanja Kržan
Brežice	mar.	Dopolnilne dejavnesti (možnost dodat, zas.)	Andreja Speljak
Na območju občine Brežice deluje 13 krajevnih društev kmetic, ki so združena v skupno Društvo kmetic Brežice. Vseh članic je okoli 800.
Delo s kmeticami temelji na dejstvu, da je od žene v veliki meri odvisen razvoj celotne kmetije; v ta namen organiziramo predavanja, tečaje, strokovne ekskurzije, razstavno prodajne prireditve in oglede kulturnih prireditev.
Svetovalka za kmečko družino
in dopolnilne dejavnosti:
Andreja Speljale, dipl. ing
NaS glas 1. 13. januarja 1994
13
Uspešna prireditev v krškem Kulturnem domu
Mladostni "Pozdrav novemu letu"
Pred nabilo polno dvorano se je zvrstilo preko 170 nastopajočih, predvsem mladih.
Krško, 27. decembra - Zveza kulturnih organizacij in Kulturni dom Krško sta skupaj organizirala izjemno uspešno zabavnoglas-beno prireditev "Pozdrav novemu letu". V krški dvorani je sicer uradno prostora za 520 sedežev, a te je vodstvo Kulturnega doma prerazporedilo tako, da je postal ves prostor prijetnejši, stik občinstva z nastopajočimi pa pristnej-ši. Zaradi tega je seveda število sedežev sedaj manjše, a kljub temu je želja po prednovoletnem doživetju prignala v ta prostor preko 500 obiskovalcev.
Nastopili so Simfonični orkester krške glasbene šole, Pihalni orkester "Videm", Mešani pevski zbor Viktor Parma, senovska folklorna skupina, Društvo za plesno dejavnost Krško, Toni Soto-šrk s svojim triom in ansamblom, KUT GAS, Stanka Macur (kot solistka in skupaj s pevkami brestaniškega Ženskega okteta) ter Adolf Moškon na harmoniki. To-e je prvič predstavila skupina '40 \ BAND* za katero je značilno da smejo v njej igrati samo godbeniki, ki so prestopili določeno starostno mejo, to |xr zato, ker so se /brali zaradi svojega nagnjenja do določeno glasbene zvrsti, Priče zatrjujejo, da njihovo nagnjenje niti ni takoeks-kluzivno, sai so med občinstvom poželi precejšen aplavz, listi, ki so bili v dvorani, ocenjujejo, da je bil večer zelo uspešen, zabaven in zanimiv. Program je bil tako pestro sestavljen, da je vsak o<l obiskovale ev v njem lahko našel nekaj /ase. tudi prijetno pre-senečenje, ki so ga med odmorom  pripravili  organizatorji   za
prav vse udeležence večera, je bilo deležno splošnega navdušenja. Vino Brežice, ZKO in Kulturni dom so namreč prispevati za toliko steklenic penečega vina, da so z njim lahko napolniti preko 600 kozarcev in da se ni bilo nikomur treba odreči zdraviti.
Kaže. da je resnično vsak izmed pripravljalcev prispeval svoj delček k skupnemu uspehu prireditve, saj smo slišali tudi pohvalo izjemni domiselnosti pri dekoraciji dvorane, ki jo je uredila Ro-zika Cerovšek. Če pa odmislimo vse to hvalevredno prizadevanje, ostaja na površju golo dejstvo, ki lahko razveseli tudi pesimista. Med več kot 170 nastopajočimi je ogromna večina mladih ljudi in otrok: učencev glasbene šole, plesalcev, pevcev itd. Vsak izmed njih je sicer v dvorano pritegnil očka, mamico, babico, dedka, teto in še koga iz rodbine, a znaten delež sedežev so zasedli ravno tako mladi obiskovalci, vrstniki nastopajočih, tn to je tisti sekt, s katerim so si prav ta večer lahko več kot nazorno nazdravili Krčani: dejstvo, da se toliko njihove mladeži aktivno ukvarja z glasbo in si z njo zapolnjuje svoj prosti čas ter se bogati. Tolikšnega priznaja, izrečenega brez besed, so lahko neskončno veseli vsi, ki se s to mladežjo neposredno ukvarjajo, ki ji pomagajo posredno s sponzorstvom ali zanjo kdaj pa kdaj odrinejo kak tolar, in zaradi nje je lahko resnično nerodno tistim, ki za vse to niso nikoli pokazali nikakršnega razumevanja. Tisti večer je "Pozdrav novemu letu" pokazal, da Krško kot mesto še vedno lahko kulturno zaživi iz lastnih vzgibov. (Ika)
Ljubezen gospoda Hoehna do glasbe
Ivana Novak poučuje klavir v Krškem
Zraven pripravlja magisterij v Zagrebu
Pianistka Ivana Novak je doma iz Dubrovnika in sodi v skupino talentiranih mladih umetnikov iz Hrvaške, ki se izobražujejo pod pokroviteljstvom Doris in Petra Hoehna. Mlada glasbenica, ki poučuje klavir na krški glasbeni šoli, se je z bogatim Nemcem prvič srečala v Dubrovniku, kjer je letoval. Iščoč mlade talente je potrkal na vrata glasbene šole. Šolnino na akademiji v Katovvi-
šest hrvaških glasbenikov. Rad bi bil njihov menedžer, čeprav nima z njimi ravno konkretnih načrtov. Spoznal je na primer dirigenta iz Češke, kateremu je ponudil brezplačne koncerte, ki pa bodo promocijski, januarja bosta koncerti-rala violončelistka, ki študira v Koelnu, in pianist iz Zagreba. Za junij predvideva tri koncerte treh glasbenikov in takrat bo nastopila tudi    Ivana    Novak.    Gospodu
cah (na Poljskem), kjer je izpopolnila svoje znanje, si je plačala s štipendijo, ki je znašaja pet tisoč dolarjev. Stanovanje in vse ostale stroške šolanja je poravnal gospod Hoehn. Zdaj je Ivana na podiplomskem študiju v Zagrebu, kjer ji omenjeni gospod še naprej sledi.
Vsekakor se pogovor suče okrog njenega mecena. Zanima nas, kaj pričakuje gospod Hoehn za povračilo? "Nič! )e ljubitelj umetnosti, nekoč pa je igral violino," pravi Ivana. Zdaj skrbi za
Ivana Novak (Foto: Ag)
Hoehnu je torej pomembno, da se ustvari kreativna atmosfera, da študentje razvijajo individuali-zem in profiliranost, drugačnost. To od umetnikov zahtevajo na Zahodu.
Zgodovina umetnosti je zakladnica smrti. Mimo roke umetnika kaže bolj na naročnika. Strah pred smrtjo obstaja tudi, ker se ne moreš izraziti. Bolj kot fizične smrti se vsi umetniki boje smrti kreativnosti, tega pa se gospod Hoehn prav dobro zaveda... (Ag.)
Pogovor z Dragom Cradiškom
s   pol m
Krško, 3. januarja - Povod za ta pogovor je bila nagrada. Drago Gradišek je prejel za dolgoletno. in uspešno vodenje pihalnega orkestra Gallusovo listino. Gre za priznanje, ki ga podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Pričnimo - z zgodovino.
Drago Gradišek: Nižjo glasbeno šolo sem končal v Ravnah na Koroškem, od koder izhajam. Srednjo šolo sem obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Leta 1974 sem končal akademijo na instrumentu rog, ki sem ga v študijskih letih igral v orkestru Slovenske filharmonije. Leta 1975 sem prišel v Krško in začel sem s šestnajs-tčlanskim orkestrom.
Ag.: Večina kritikov, ki govorijo o pihalni ali "pleh" muziki, jo uvršča v svet zabavne glasbe. Kako vidite vi, ki ste pedagog na glasbeni šoli; ali obstaja meja med tema dvema svetovoma?
Drago Gradišek: Zabavno in resno glasbo jemljem kot - glasbo. Vsaka muzika ima svoj kraj, svoj čas, svojo priliko in svoj moment; tako je glasba napisana. Vsaka glasba je napisana za določeno publiko, za določen am-bient. laz se znam vživeti v vsako (kvalitetno) glasbo. Sam sem igral (klaviature) v zabavnoglasbeni skupini ORIONI na Otočcu skoraj dvajset let. Vsekakor se sliši ¦ izraz "pleh rpuska" ali "pleh ban-da" precej slabšalno. Tukaj trdo dela 60 do 70 ljudi; znotraj tega
orkestra se je formiral BIG BEND. To je nova glasbena skupina, ki šteje 20 članov. Vsi ti ljudje brez entuziazma, zagnanosti ne bi mogli obstajati.
Koncert je sklenil pihalni orkester Videm. Na koncu so zaigrali Straussov Radetzkv marš, ki je ogrel dlani prisotnih. Ovacije se niso polegle tudi po koncu skladbe. A prof. Gradišek je bil neizprosen, zato ponovitve nismo dočakali. Pihalni orkester se je le vljudno priklonil in v dvorani so se prižgale luči. (B. c.)
Ag.: Kaj menite o pogojih delovanja - denimo glasbene šole?
Drago Gradišek: Financira nas republika, po istih kriterijih kot vse srednje in osnovne šole. Materialne stroške krije občina, glede tega smo v slovenskem prostoru nekje na dnu. Tega ne bi komentiral, sem premalo časa tukaj.
Z velikimi težavami nabavljamo instrumente, ki so nam nujno potrebni za delo. Ubadamo se s prostorsko stisko. Naš simfonični šolski orkester mora delati v kulturnem domu, tako prenašamo instrumente sem ter tja in to je obupno.
Ag.: Kako shaja godba v teh kulturi nenaklonjenih časih?
Drago Gradišek: S pihalnim orkestrom je vse slabše. Pod okriljem tovarne Videm je iluzorno karkoli pričakovati. Imamo plačano najemnino za kulturni dom, kjer vadimo, in to je vse. Ta isti prostor si delimo z drugimi skupinami. Ker nas je veliko, so vaje precej moteče in zahtevajo veliko truda.
Ag.: Posneli ste CD ploščo -kako vam je to uspelo?
Drago Gradišek: S pomočjo sponzorstva. Naj omenim še, da smo na podlagi te glasbe posneli oddajo za televizijo, ki bo na televizijskem sporedu v prvem tro-mesečju letos. Kasete smo že razprodali, CD plošče pa so še naprodaj v Kulturnem domu.
Ag.: Če ste posneli ploščo, pomeni, da vaše ambicije presegajo pogrebno muziko. Kaj pa zdaj počnete?
Drago Gradišek: Pripravljamo se na državno tekmovanje v prvi jakostni skupini, ki bo septembra naslednje leto v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Ag.: Ste ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra -živite s polno paro. Kaj bi recimo naredili za to mesto, če bi postali župan?
Drago Gradišek: Dal bi idejo, da bi se zgradila večnamenska zgradba, kjer bi mladi imeli kaj početi. V vseh zvrsteh glasbe, osrednja bi bila glasbena šola, ki je osnova za glasbeno življenje v našem središču. V Krškem obstaja kar lepo število glasbenikov oziroma glasbenih skupin. Poleg našega šolskega orkestra so v Krškem še pihalni orkester Videm, glasbena skupina KUT GAS, plesna dejavnost. Vsi imamo isti problem, to je prostor.
Ag.: Katera glasba vam je všeč - katera vam je blizu mimo tiste, s katero živite?
Drago Gradišek: Nimam veliko časa, imam pač tak delovnik. Delam od osmih zjutraj do devetih zvečer. Najvišje cenim pač resno glasbo. Rad poslušam Bruc-knerja, Mahlerja,
Romantika, jasno. Drago Gradišek je redkobeseden in zadržan v izjavah. Vsa njegova fantazija dobi pravo dimenzijo šele v delu. Prav njegovo delo odpira širši prostorski problem mladih umetnikov in ustvarjalcev. Uresničitev njegove želje predstavlja idealno možnost, da se oživi mesto, ki je, kar se tiče javnega življenja, mrtvo. (Tekst in foto: Ag.)
Božični koncert Hoehnovih varovancev
/Vtokriški grad je gostil  mlade talente
Po uspelem koncertu se je dr. Hoehn odločil, da bodo njegovi varovanci, mladi nadarjeni glasbeniki, še nastopali v Mokricah.
Mokrice, 23. decembra Vabilo je bilo izborno in vendarle nekako asketsko, obetalo pa je nastop mladih, zelo nadarjenih glasbenikov, ki jih je upokojeni nemški industrialec dr. Peter Hoehn s svojo ženo vzel v zaščito. Božični koncert v Mokricah je bil darilo tako za mlade glasbenike kot za tamkajšnji grad hotel in obiskovalce, ki so tja prišli kljub (kot se je kasneje izkazalo) sila slabemu vremenu.
"Gre za nadarjene mlade ljudi z območja nekdanje Jugoslavije, kjer sedaj divja vojna, in katerih družine nimajo možnosti, da bi svojim otrokom omogočile šolanje, ustrezno njihovemu talentu," je v razgovoru povedal dr. Hoehn. S soprogo Doris sta kar pogosta gosta v Mokricah, sicer pa sta svojo energijo namenila prav skrbi za svoje varovance. Dr. Hoehn je amater, a velik ljubitelj kulture, in ko sem ga vprašal, zakaj počne to, kar sedaj počne, pravzaprav ni našel drugega odgovora, kakor da je rekel: "Zato, ker je to potrebno in ker to pač rad počnem." Po stroki je kemik in je imel veliko kemično tovarno v Duesseldorfu. Pred petimi leti se je umaknil iz posla kot bogat človek in se preselil "na deželo", kot v šali pravita z gospo Doris, v VVestfaliji. Svojemu sedanjemu početju pravi dr. Hoehn novi poklic in opisuje, kako je pravzaprav zašel vanj. Bila sta na koncertu v Dubrovniku (leta 1977 je bil Dubrovniški festival še regularna institucija, z vsem potrebnim zvenom in slovesom) in tam je stik med izvajalci ter občinstvom sila tesen, neposreden: "Ves čas sta se v to intimnost glasbenega večera vrivala televizijski snemalec in njegov pomočnik, zato sem se naslednje jutro pritožil vodstvu festivala. S tem sem jim očitno dal možnost, da ukrepajo proti vsemogočnim televizijskim bogovom, kot so jih imenovali, in naslednji večer sta
možakarja stala kot pribita za stebrom," se smeji naš gost. Navezal pa je stike s tamkajšnjimi ljudmi in izvedel, da se mladi glasbeniki kljub nadarjenosti le težko prebijejo skozi študij, saj v bližini ni ustreznih šol in konzervatorije zmorejo le najbogatejši. Pričel je razmišljati o sponzorstvu in sodelovanje ponudil dubrovniški šoli. Z ženo sta se lotila mecenstva pri dveh mladih, nadobudnih ljudeh (prvi je bil violinist Marko Pili-pič), in sedaj jih imata že kar lepo družbo. Skupaj jih je 15 ali 18, saj so nekateri med njimi že zaključili izobraževanje.
"Ko se je pričela vojna, sva tiste, ki so živeli na ogroženih območjih, potegnila k sebi, na varno. Nekatere sem osebno spravil iz lugoslavije. Vsakogar izmed njih imamo po 3 do 4 mesece
doma, pri sebi, med vojno pa je bila najina hiša nekaj časa polna mladih instrumentalistov, ki so tu živeli in delali. Ne gre samo za sponzorstvo. Tudi skrbiva zanje. Glasbeništvo je težak poklic in od človeka terja mnogo samodiscipline, trdega dela. Če naj bo to njihov poklic, se morajotudi naučiti, kako naj od njega uspešno živijo, zato jih učim poslovnosti. Tega jim glasbene šole ne dajo," pravi Hoehn. Nekaterim svojim varovancem omogoča bivanje v tujini tudi po zaključenem izobraževanju. Tak je na primer Srdjan Dedič, učenec profesorja in komponista Stanka Ovada. Sedaj dela Srdjan v Amsterdamu in je priznan. Leta 1980 je prejel Unescovo nagrado za mlade glasbenike: "To je neke vrste prva Stopnica k uspehu, zato tega fanta še vedno sponzoriram in prepričan sem, da se bo prebil na sam vrh. Ni samo instrumentalist -tudi piše komorno glasbo. Seveda pa vsi ne postanejo vrhunski umetniki, a v začetku se človeka ne da tako zelo natančno oceniti. Vseeno pa z ženo ves čas, dokler zanje skrbiva, vzdržujeva z njimi
tesne osebne stike."
Lanski mokriški božični koncert je le eden izmed mnogih, ki jih za skupino svojih glasbenikov organizirata zakonca Hoehn. Letos jih načrtujejo šest samo na Češkem. Brez problema lahko veliko povesta o svojih varovancih.
Med njimi je Ivana Novak, ki poučuje klavir v krški nižji glasbeni šoli in pripravlja magisterij. Najbolj znana v skupini je čelistka ladranka Gašparovič iz Zagreba, pianistka teannine Caric, ki je nastopila na božičnem koncertu ... (Ika)
Dr. Peter Hoehn z ženo med naiim razgovorom v mokriškem gradu. (Foto: Črt Čargo)
Na koncertu v Mokricah so nastopili:
MONIKA    LESKOVAR,   čelo,   RADMILA BOČEK, sopran, ANDELKO KRPAN, violina,   jEANINE CARIC, klavir, ŽELJKO GROFENIK, bariton,   ANA   VIDOVIČ,   kitara,
Ana Vidovič in Monika Leskovar med božičnim nastopom v Mokricah (Foto: B. C.)
14
NaS glas 1. 13. januarja 199«
Kriza identitete
Slabe firme za slabe čase
Senovo, januarja - Človek se lahko samo se žalostno nasmehne. Za kriki in senovski orkester je znano, da v bistvu nima nobene publike, razen tistega jedra, ki se med sabo tako ali tako pozna. To so svojci in prijatelji. Da ne govorimo o rivalstvu, ki jih ves čas obvladuje. Vse to pušča za sabo kup vprašanj glede identitete in smisla prireditev. O tem smo se pogovarjali z g. Janezom Ceglarjem, ki je vodja senovske-ga orkestra.
Ag.: Krški orkester podpira tovarna Videm, ki počasi propada. Kako je z vašimi firmami?
janež Ceglar: Vzdržujejo nas zaposleni iz Lisce, Rudnika in Metalne z 0.2 % iz osebnih dohodkov. Teh je na Senovem čedalje manj, zdaj se je število zaposlenih zmanjšalo že na polovico. Organizacije se sploh ne zmenijo za nas - niti toliko, da bi nam poslale novoletno voščilnico. To bi nam lahko vsaj Rudnik poslal, saj smo njihova godba. Edino Zavarovalnica Triglav nam je pomagala lani, ko smo nabavili uniforme.
Ag.: Senovčani ste precej po: nosni na svoj orkester, imate kakšne posebne razloge za to?
Janez Ceglar: Oktobra lani smo gostovali v Regensburgu. Tja smo odšli na osnovi minulega dela. Ko smo dosegali uspehe, nas nihče ni hotel nagraditi. Tudi občina bi lahko bila ponosna na nas. V zvezi z Regensburgom smo imeli veliko prošenj na občini, ki so ostale brez odziva. Vsi so nam naklonjeni, od župana do predsednika izvršnega sveta, samo nihče nam ne pomaga. Krško in Senovo sta bila vedno konkurenčna orkestra. Takrat, ko smo se mi zavzemali za merila objektivnosti in kvalitete, so šli oni mimo teh meril. Sedaj je krški orkester odločno kvalitetnejši. Zdaj se oni borijo za ta merila. Kadarkoli so šli Krčani na gostovanje, ves čas so imeli potne stroške povrnjene od občine ali kake druge firme. Mi smo se vedno morali sami znajti.
Ag.: 1985. leta ste bili četrti v vseslovenskem merilu. Kje je razlog za padec kvalitete?
Janez Ceglar: Tudi poprej smo
Novoletni koncert na Senovem
Domiselni poskus Pihalnega orkestra Senovo
Zamisel, ki je vsekakor vredna, da preraste v tradicijo in ki jo bo moral prej ali prej posnemati še kdo
Senovo, 1. januarja - Skromno vabilo je napovedovalo novoletni koncert v dvorani senovskega Doma XIV. divizije. Z njim je pihalni orkester s Senovega želel voščiti svojim sokrajanom srečen začetek novega leta 1lW4, popestriti prvojanuarski popoldan in večer, proslaviti 65. obletnico svojega delovanja in nabrati nekaj sredstev.
Po enoinpoiurnem nastopu godbenikov je namreč za zabavo v večernih urah poskrbela sevni-ška glasbena skupina Magic. Seveda so možni različni pomisleki o taki zamisli, saj se je namesto možnih 600 koncerta udeležilo okrog 300 gledalcev. Nekateri namreč, za manjši obisk, kot so ga organizatorji pričakovali, krivijo visoko vstopnino. Odrasli so morali za vstopnico odšteti 1000 SIT, mladi 500, otroci v spremstvu staršev pa so imeli vstop prost. Dejstvo je, da je senovski pihalni orkester nastopil s programom, ki ga je predstavil na nedavnem gostovanju v Regensburgu, in dejstvo je tudi, da je treba danes odšteti za vstopnico pri boljšem filmu 500-600 tolarjev.' Kje je potem merilo, po katerem je vstopnina tisočih tolarjev previsoka za enoinpolurni koncert in za prireditev, ki v celoti traja med 16, in 24, uro. Zanesljivo tiči del problema v naših praznih žepih.
Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je enkratna zamisel o novoletnem koncertu ali koncertu ob kakršnikoli drugi priložnosti, na katerem bi pihalni orkester ali katerakoli druga skupina enkrat
do dvakrat letno nabrala nekaj prepotrebnega denarja za svoje delovanje. Samoumevno namreč je, da godbe, plesalci, folklorisri, športniki in še kdo v domačem kraju predstavljajo posebno vrsto bogastva. S tem svoji srenji dajejo pečat, za katerega jim |e ta običajno lahko samo hvaležna, lasno je tudi, da bo proračunskih pipfc namenjenih odtakanju denarja za tovrstne potrebe, čedalje manj. Tudi sponzorstva niso najbolj na gosto posejana. Tako se kot na dlani ponuja zamisel o vstopnini, s katero bodo zavedni ljubitelji, domačih kulturnih in ostalih skupin primaknili svoj obolus k njihovemu uspešnemu delu. Pustimo ob strani (čeprav stežka) pregovorno praznost naših žepov, a tisočtolarska vstopnina je vendarle skromen individualni prispevek - simbolično povračilo za dolge ure trdega dela. Kakršnokoli skupinsko delo je namreč lahko uspešno samo, če nastane skozi nenehno vajo, ki se je površen opazovalec koncerta komajda zaveda. Zato sem prepričan, da se bo take nastope še izplačalo ponoviti, da je zamisel vredna, da preraste v tradicijo in da bo med modrimi nastopajočimi in gledalci našla čedalje več posnemovalcev. Videl sem že namreč, ko je bilo ljudem nerodno, da ne bi šli na koncert, tekmo ali prireditev svojega gasilskega društva in s tem prispevali nekaj denarja. V zahodnem svetu, kamor smo namenjeni, je to povsem običajna metoda dela. (tka)
94,6 Mh2
RADI
SRAKA
Valantičevo 17,
Novo mesto
Tel.: 068/323-300,
23-174
Fax: 24-094
S tem oglasom Vas želim seznaniti, da je z dnem 1. 12. 1993 začela oddajati nova radijska postaja RADIO SRAKA iz Novega mesta, ki pokriva celotno Dolenjsko z Belo krajino in Posavje, njen glas pa seže tudi na Gorenjsko, in sicer vsak dan v času med 6.00 in 24.00 na frekvenci 94,6 MHz.
imeli raznovrstne probleme, toda zdaj so problemi drugje. Včasih nismo imeli ne instrumentov ne denarja, pa je vse nekako "klapa-lo". Težave so v nas samih, v tem, kar je zajelo celo Senovo. Časi so pač takšni, ljudje so brez energije. Rudnik je bil edina stvar, ki nas je povezovala in ki je temu kraju dajala nekakšen imidž propada. Včasih smo na naših koncertih imeli 500 do 600
ljudi. Ne razumem, kako se je lahko ta knapovski narod tako hitro vdal! Edini dotok denarja je 0.2 % dohodka, s tem plačamo pogrebe. Pogrebe moramo hono-rirati, ker je to najbolj dolgočasna stvar na svetu. Že zdavnaj bi jim morali povedati, da je to premalo denarja. Obstaja pač neka dolžnost-to so knajpi, ki so plačevali vse življenje, zdaj pa mu ne moreš odkloniti igranja na pogrebu.
Ag.: Tekmovanja in revije torej spremljajo pogrebi, ali niste vča-
sih igrali tudi na bolj veselih prireditvah?
Janez Ceglar: Hja, Rudnik ne praznuje ničesar več, je v zatonu. Srečanja rudarske godbe so postala redkost, od novega sistema naprej jih ni več. Kdaj pa kdaj kakšnim gasilcem postrežemo. Največkrat pa hodijo k nam takrat, kadar Krčani odklonijo. Samo takrat smo mi toliko "s hu-dika", da ne gremo. Problem je 50 ljudi spraviti skupaj, za to je treba vaditi najmanj mesec dni.
Ag.: Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Janez Ceglar: 16. aprila imamo tekmovanje v Krškem, ki se ga bo udeležilo pet orkestrov. Tam bomo igrali Dimitrija Šostakovi-ča, Pastoralno uverturo. Konec septembra bi radi šli v Nemčijo, kar je zaenkrat samo pobožna želja. Vprašanje je, če bomo našli sponzorja.
Ag.: Računate na uspehe, nagrade?
Janez Ceglar: Trudili se bomo, ali pa si bomo zobe polomili. Na uspehe računamo, na nagrade pa ne, ker jih ni. Radi bi dokazali tisto, kar smo v 1. skupini že dokazali. Potrdili, da smo tam, kjer smo nekoč bili. To je skrita želja.
Ali res samo brezdušna umetnost živi v brezdušnih časih? Ali pa bo morda janež Ceglar s svojo rudarsko godbo oživil mit iz An-dersenovih pravljic - o tistih jeklenih vojščakih, ki so bili vrženi v peč - ki so vse preživeli in naprej igrali. (Ag.)
"Revizor" v Kulturnem domu Krško
V soboto, 15. januarja 1994 ob 19. uri bo v Krškem nastopilo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo "Revizor". Predstava je za abonma in tudi za izven (800 SIT).
To komedijo-(uspešnico) v režiji Dušana Mlakarja KDK poklanja kot novoletno darilo k abonmajskemu programu!
Redna priložnost
Koncert za srednješolce v Krškem
Krško, 23. decembra - Srednja šola Krško in Občinska zveza prijateljev mladine sta na ploščadi pred KDK organizirali koncert za srednješolce, na katerem so nastopili: Federwagen, Deadsmile, Slepa ulica, Tito & Action, Polska malca, Executioners, Cool Run-nings ter KUT GAS. Kljub negodovanju nekaterih prodajalcev, češ da jim prebučna glasba pobira goste, je ta šesturni koncert le uspel. Res je, da je nekatere preveč decibelov motilo, a je večina dijakov le uživala in napolnila ponavadi prazno in turobno ploščad. Tisti malo starejši so tudi preživeli, saj takšni koncerti niso prav pogosti, če pa bi bili, jih najbrž ne bi motilo. Lepo pa je, da se tudi mladi zabavajo na takšen način vsaj enkrat v letu. Tisti, ki vas ni pritegnilo, pa boste prišli na svoj račun kdaj drugič. (B. C.)
<?Z
Kostanjevica  na   Krki
Ulica talcev 20, tel.: 0608/60-260
Sevnica, Glavni trg 26
Mario Stopar
Sam svoj mojster
Z Mariom Stopar jem načenjamo vprašanje najnovejše umetnosti »t tistega, kar označujemo kot avantgardne smeri, kjer je govor predvsem o funkciji umetnosti. S "funkcijo" je povezanih vrsta zapletenih problemov v zvezi s koncem umetnosti.
Sevnica, januarja - Na lanski Drugi godbi so v ljubljanskih križankah nastopili Einsturzende Neubauten. Nemško skupino odlikuje uporaba lastnih, home made instrumentov. Le-ti so lahko najdeni industrijski odpadki ali pa domišljeno izdelano glasbilo. Namenili smo se govoriti z Mariom Stoparjem. Mladi Sevničan, študent elektrotehnike, je izdelovalec kitar. Njegov priljubljeni instrument pa so tudi citre.
Ag.: Lahko poveš kaj o svojih "koreninah"?
Mario Stopar: Moj oče je kipar, slikar, ukvarja se s poezijo in raznovrstnimi stvarmi. Skupaj z bratom Romijem sva igrala -
ne za igranje in snemanje, jazpj se z njimi ukvarjam iz IjubezniJ moje citre bi zanimale morda tU ste, ki se ukvarjajo z etnično glasbo.
Ag.: Ali obstaja šola za igranj* tega starega slovenskega instrtH menta?
Mario Stopar: Tudi ta je na Gorenjskem, tam, kjer je jedro našel narodnozabavne glasbe. Nekate-' re citre imajo pod strunami tiskaj no pesmico, kot nekakšno she-1 mo. Tako se je bilo moč nauči« igranja brez poznavanja not.
Ag.: Kje so tvoje inovativnepoJ gruntacije?
Mario Stopar: Pri vseh teh instrumentih je pomembna dolžina,!
Mario Stopar s citrami
Romi klavir, jaz kitaro na otvoritvah njegovih razstav. Tako rekoč sva zrasla v lepem okolju, v življenjskem okolju, ki je plod neke ljubezni do dela in medsebojnih odnosov. Oba sva šla študirat tehnične stroke, Romi gradbeništvo, jaz elektrotehniko. Pa vendar se Romi ukvarja z oblikovanjem, s krajinsko arhitekturo, jaz pa z instrumenti.
Ag.: Kakšna je tvoja razvojna pot?
Mario Stopar: Začel sem igrati kitaro. Ko sem bil v osmem razredu osnovne šole, sem si izdelal svoj lastni instrument-prvo električno kitaro. Po srednji šoli sem se preko revije Guitar Plaver začel s kitarami resno ukvarjati. Naredil sem štiri kitare, od katerih imam doma še eno, ostale sem prodal. Veliko sem delal tudi z akustičnimi kitarami. Ko sem jih dobil, so bile v razsulu, jaz pa sem jih ponovno sestavil. Prav zdaj končujem popravilo mojih prvih citer. Do njih sem prišel po "prijateljski liniji" - prijatelj mi jih je prinesel, naj jih malo pogledam. So zelo enostaven instrument, včasih so jih doma izdelovali. So akordične citre s konca prejšnjega stoletja (kar zanje ne predstavlja nobene starosti).
Ag.: Kje so v Sloveniji mojstri, ki se še ukvarjajo s citrami?
Mario Stopar: V Melodiji Mengeš jih ni, so pa tam okoli, kjer je doma Miha Dovžan. Izdelujejo nove stvari, instrumente, primer-
I Za Le srr nih
jih
lav me
ki
Go
prs
je i 2 del svc skc bar zna čar rati iz c prip nov Bo; dila del; por sob
Ci. (
pinc hov k uši uče stiir
Km
barva in pretanjenost zvoka, kal je odvisno od resonančne škatli na katero so pripete strune. Po-membna je oblika in vsebina le škatle. V notranjosti so letvice, ¦ jih imajo citre, violina, kitara. Pri citrah gre za mehaničen prenoi vibracij iz zgornjega na spodnji ploskev. Le-te morajo biti bral ostrih robov, zaobljene.
Ag.: Ali ima tudi tvoja kitari kakšne izboljšave?
Mario Stopar: Vrat je unikatni izveden, je tanek in dostopen čil sto do konca. Nadalje magneti so trdo pričvrščeni, a imajo mol nost nastavitve višine. Tretja stval je kobilica. Funkcionira kotvibrfj tor, lahko jo zategneš brez bojal zni, da bi razglasil ostale struni Moja kitara je unikatno delo, poj membni so detajli. O tem boni napisal članek v revijo ameriškB izdelovalcev glasbil s strunarmj Pri nas je o tem težko kaj objavil tam je ta instrument doma.
Ag.: Kaj misliš početi v življfl nju, čemu se boš posvetil?
Mario Stopar:  Elektrotehniki svojemu    osnovnemu    poklici Naše okolje tega ne priznava. Pfl nas je bolje enostavno kupiti kila-ro,   dobro   kitaro   npr.   za  80fl DEM. Meni pa se ne splača pfl tako nizki ceni prodajati, ker preprosto preveč dela v njej. Ti kih, ki se s tem ukvarjajo, je nas izredno malo.
Ag.: Hvala lepa.
Mario Stopar: Hvala tebi. (/
ž<
Nau vleč
Li:
časi Zače količ letne sla, i trebs lahke med
Uč Jurije nosti pom< (spor bra c tarsh cevi; ker si pomj Sti ni; starši oprer imeli. NEK perial
Biv prav poleg vanj v
Valvasorjeva knjižnica za mlade bralce
Srečanje z avtorjem Zvestih prijateljev
Krško, 28. decembra - Med
novoletnimi počitnicami so krški otroci imeli obilico zabave. V zadnjem tednu decembra so se vrstili filmi, prireditve, obiski Dedka Mraza. Skoraj neopazno v vsem tem vrvežu je Valvasorjeva knjižnica organizirala srečanje svojih mladih bralcev s pisateljem in novinarjem Bogdanom Novakom. Otrokom, ki so med letom prebrali največ njegovih knjig, so poslali povabilo na srečanje s tem priljubljenim mladinskim pisateljem, avtorjem zbirke knjig o zve-
stih prijateljih in še drugih knjl za otroke in mladino. Otroci B tako poslušali zanimive zgodbi iz njegovih otroških dni, ki jihjj prebil v ljubljanski Rožni dolfj skupaj s tremi brati in sestro f jeto Novak, danes tudi znano i sateljico. Bogdan Novak jim povedal, da se je odločil svq domišljijo, ki je je vselej imel \ liko, uporabiti za pisanje, na koj cu pa je organiziral še kratek l in najuspešnejšim otrokom [ lil za nagrado svoje knjige. (B. Bje
Nh< s,t,s '• I-*- jnnuiirjii |W4
15
Oin *©le r O* lesiferec
"Veseli tas praznikov"
Ocena: zelo uspešno, le staršev Je bilo bolj malo
Leskovec, 22. decembra -
Za dan šole, ki smo ga v OŠ Leskovec imeli 22. decembra, smo učencem ponudili 19 različnih interesnih dejavnosti, ki so' jih vodili učitelji in zunanji sodelavci. Mentorji so programe že mesec prej predstavili učencem, ki so jih nato skupaj dopolnili. Gotovo so tudi tako dobro pripravljeni programi pomagali, da je dan uspel.
Zahvala gre tudi zunanjim sodelavcem, ki so nam ta dan s svojimi strokovnimi nasveti priskočili na pomoč: g. Slavko Šri-bar je popeljal učence v svet znamk, ga. 2abkarjeva iz cvetličarne Lilija jih je naučila aranžirati darila, ga. Andreja Flajšman iz cvetličarne Kerin je z učenci pripravila za razstavo čudovite novoletne aranžmaje, g. Marjan Božič in Boštjan Colarič sta vodila šahiste, g. Jože Pribožič je delal s strelci, ga. Mici Pire je ponovno pokazala svoje sposobnosti v gospodinjski delavnici, g. Danilo Siter je naučil skupino učencev nekaj črnskih duhovnih pesmi, g. Peter Vilfan, izkušeni košarkar, je pokazal učencem vse mogoče spretnosti in skrivnosti košarkarske igre.
Delo v obliki delavnic so pohvalili učitelji in učenci. Slednji so svoje vtise tudi zapisali, zato naj jih nekaj navedem:
- Želimo si še več takih dnevov.
- Zelo smo bili zadovoljni z organizacijo.
-  Užival sem.
-  Napisal sem svojo pravljico.
-  Naučila sem se nov ples.
-  Vse mi je bilo všeč.
- Lepo smo se razumeli z mentorico.
-  Kljub napornemu delu nam je bilo zanimivo.
-  Všeč nam je bilo petje z izraznimi gibi.
-  Bilo je naporno, a super.
-  Ni nam bilo dolgčas, ker smo ves čas delali.
-   Imel  sem  možnost večkrat streljati.
- Čas je kar prehitro minil.
-  Naučili smo se zavijati darila.
-  Znam narediti več vrst okraskov.
-  Lepo mi je bilo igrati košarko s Petrom Vilfanom.
-  Veliko sem se naučila.
Projektno delo
v kostanjeviiki Soli
Raziskovali so praznike, izdelovali okrasje, kuhali, nastopali in pogostili starše.
-  Zelo sem užival pri družabnih igrah.
-  Dobili smo nagrade.
-  Zabavali smo se.
-  Vse super.
- O znamkah sem izvedel veliko novega.
-  Imeli smo dovolj dela, zato mi je bilo všeč.
-  Vsaj enkrat smo imeli zadosti telovadbe.
Bili smo navdušeni nad dobro organizacijo dela, nad kreativnostjo učencev, nad dobro izbranimi vsebinami, predvsem pa nad domiselnimi izdelki, ki so bili prikazani ob zaključku delov-nika.
Ta dan je bila šola odprta za vse starše, ki so bili povabljeni, da si ogledajo delo v delavnici ali pa vsaj program in razstavo. Zelo žal nam je, da se je odzvalo le nekaj staršev. Upamo in želimo, da bi si v prihodnje, če bo le možno, vzeli toliko časa, da bi prišli pogledat, kaj in kako delajo njihovi otroci, kakšne interese imajo. Naš dan šole ocenjujemo z oceno zelo uspešno.
Verica Švab, pom. ravnatelja
V modelarski delavnici
Ena boljših zim
Krški športni razred že na prvem snegu
Naučili so se varno presmučati srednjo strmino in uporabljati vlečnico.
Radii nastopajo
Lisca - Tej zimi je po dolgem času spet po pravici ime zima. Začela se je zgodaj, s kar lepo količino snega, in tudi za novoletne počitnice ga je nekaj natre-sla, da smučanja željnim ni bilo treba hoditi daleč. Z upanjem lahko zdaj čakamo, da bo tudi med šolskimi počitnicami tako.
Učenci športnih oddelkov OŠ Jurija Dalmatina že prve priložnosti niso hoteli zamuditi. Ob pomoči staršev so jih njihovi (športni) pedagogi takoj novembra odpeljali na Lisco na smučarski tečaj. Odšlo je 50 učencev iz dveh oddelkov, to pa zato, ker sedanji tretješolci lani zaradi pomanjkanja snega te priložnosti niso imeli. Stroške so pokrili starši, šola je lahko ponudila opremo prav vsem, ki svoje niso imeli. Športna zveza Krško in NEK sta prispevali prevoz, Im-perial pa sladke nagrade.
Bivanje na Lisci je bilo pravzaprav šola v naravi, v kateri je poleg učenja smučanja, tekmovanj v športnih igrah in spretno-
stih, spoznavanja okolice in navajanja na samostojnost in red ter družabnih iger potekal tudi redni pouk. S tekmovanj so najbolj spretni ali pa srečni prinesli domov medalje, vsi skupaj pa polno lepih spominov na bivanje na strminah Lisce in v Tončkovem domu, v dobri oskrbi zares prijaznih delavcev Gostinskega podjetja Sevnica. Pa naj kar Nina Kovač v imenu šolarjev, ki so svoje vtise tudi zapisali, pove, kako je s tem:
"Jaz sem bila Nindja, Teja Ti-lija. Urška Uršula, Natalija Tajci in Polonca Plontonca. Tudi klicale smo se po teh imenih. No, v sredo je bilo lepo. V četrtek pa: OJOJ! POSLOVILNI VEČER! ŠKODA, PA TAKO LEPO JE BILO! Vsem nam je bilo hudo. Ah, kaj! Saj se še vidimo. Moje največje veselje pa je bilo: SREBRNA MEDALJA! KAKO LEPO SE SVETI! Poslovili smo se in odšli domov. Za spomin pa mi je ostala le medalja." (A. škafar, i.g.)
Kostanjevica na Krki, 23. decembra - V kostanjeviški osnovni šoli so zadnji četrtek v decembru predstavili in zaključili svoje enomesečno delo v okviru projekta "Veseli čas praznikov". Na razstavo svojih izdelkov in izsledkov ter na pogostitev so povabili tudi starše.
Otroci v vrtcu in mali šoli so pod vodstvom Mete Kuplenik razstavili okrašene novoletne jelke, snežake, voščilnice, lam-pijone s svečkami in risbe. V prvem razredu so z razredničarkama Darjo Janškovec in Ireno Marinč izdelali zimski plakat z Dedkom Mrazom, naučili so se, kako se zavijajo darila in so si jih izmenjali med sabo. Učenci drugega razreda pod vodstvom Marije Jordan in Stanke Zagorc so zapisali pripovedovanja svojih starih staršev o Miklavžu in ugotovili, da je bilo Miklavževo darilo nekoč drugačno kot danes. Pripravili so pehar za pridne in poredne otroke. V 3. a razredu z razredničarko Stanko Kukec so zbirali in se učili božične in novoletne kolednice, v 3. b z razredničarko Katarino Zahrastnik pa so se naučili igrico Pismo dedku Mrazu. V četrtem razredu, ki ga vodi Irena Jordan, so imeli koline. V klavnici v Kostanjevici so dobili svinjsko glavo, kri in črevo, Ivana Prah pa jim je pokazal, kako se naredijo krvavice.
V biologijski skupini je 16 učencev pod vodstvom Nataše Luštek odkrivalo simboliko zelenja, izdelovali so okraske. Raziskovali so, kako je bila okrašena smrekica v 17. in 18. stoletju, in eno izdelali tudi sami. Za primer-
ptiči in mi
tesno sodeluje s kolegi v Ljubljani - prof.
Učenci OŠ Brežice so vključeni v mnoge interesne dejavnosti, kjer lahko pokažejo svoje sposobnosti in nadarjenost na različnih področjih. Pri takem delu mentorji odkrijejo marsikatere skrite talente. Nekatera področja in dejavnosti imajo tekmovanja, kjer se otroci lahko izkažejo. Mladi novinarji izdajajo Šolopis, pevci, recitatorji, igralci, glasbeniki in plesalci pa si želijo več prireditev, kot je bila decembrska, da bi tudi.oni lahko pokazali svoje sposobnosti. (ZaN)
Pismo posavskega prijatelja
Medvedje, volkovi,
Društvo hrvaško-stovenskega prijateljstva v Zagrebu je pred kratkim prejelo pismo, iz katerega navajamo najbolj pomemben odstavek: "V republikah Hrvaški in Sloveniji je skoncentriranih največ naravnih lepot in vrednot v Evropi. V naravno ohranjenih področjih Hrvaške m Slovenije so ohranjene populacije favne in flore, ki so v drugih delih Evrope večinoma že izumrle ali pa so pred izumrtjem. Poleg okrog 250 vrst ptic selivk omenimo še medveda in volka ter ponovno naseljenega risa. Malo je evropskih držav, ki imajo na svojem območju vse tri velike predatorje naše celine, Slovenija in Hrvaška sta najzahodnejši med njimi. Zahodna Evropa je zelo zainteresirana za ohranitev teh populacij, njihova edina možna pot pa gre čez Slovenijo in Hrvaško. V določenih primerih se prenašajo deli posameznih populacij (geno-fonda) iz Hrvaške in Slovenije v prebivališča, kjer so že izginile, tako npr. pravkar poteka transplantacija medveda v Avstrijo, načrtujejo jo tudi v Italiji in drugih državah. Obstaja pobuda, da se obmejni prostor v hrvaškem Gorskem Kotarju ter v slovenskem Kočevju, Snežniku in Postojni razglasi za mednarodni rezervat biosfere, v sodelovanju s strokovnjaki obeh držav pa bi to lahko uresničili." Pismo, iz katerega smo navedli del, je pravzaprav ekološki projekt, ki ga je podpisal prof. dr. Djuro Huber, mlad, a že mednarodno pnznan biolog z Veterinarske fakultete v Zagrebu. Ta znanstvenik
dr. Miho Adamičem z Inštituta za gozdno in tesno gospodarstvo, Ivanom Turkom iz Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske.akademije znanosti in umetnosti, in ing. Cirilom Strumbljem, GL •MEDVED" iz Kočevja. Znanstveniki si že dolgo izmenjavajo izkušnje, na zagrebški Veterinarski fakulteti pa je študiralo dosti Slovencev v preteklih 50 letih. Nekateri izmed njih so tudi ostali tam. [Tako je danes predstojnica za biologijo prof. dr. Terezija Hrženjak, rojena v Ljub-|ani.) Razkošno posavsko zelenje je v direktni povezavi s področji, ki jih navaja dr. Huber. To daje možnost ekološkega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško, ki je ne samo nujno, ne glede na meje, temveč se tudi, kar je najlepše od vsega, že dogaja. Morda so prav bitja iz divjega živalstva neke vrste simboli te "brezmejne svobode" ter na poseben način silijo "dvonožna in razumna bitja* višje razvojne stopnje k sodelovanju take vrste, na kakršno civilizirana in humanizirana bitja z "omejeno svobodo" včasih pozabljajo. Učimo se od narave tako, da jo varujemo! Društvo hrvaško-slovenskega prijateljstva je z zadovoljstvom sprejeto pobudo mladega znanstvenika in si bo prizadevalo, da jo razširi in okrepi na relaciji Zagreb-Ljubtjana.
Posavski prijatelj P. S. Kdaj bodo v tem smislu začeli sodelovati kemiki in ekologi, da bi se vrnila čistost reki Savi?
Javo so okrasili jelko na današnji način. Cvetličarka gospa Arhova jim je pokazala, kako se izdelujejo adventni venčki. Mladi tehniki pod vodstvom Andreje šo-šter so vlivali svečke, izdelovali hlevčke in modelirali podobice iz gline za jaslice. Pomagal jim je pečar Tomaž črtalič. Izdelovali so tudi darila za starše in okraske za novoletno jelko. Literarna skupina, ki jo je vodila Ivanka Mukavec, je razpisala nagrado za najstarejšo božično in novoletno voščilnico. Pisala je tudi šaljiva voščila znanim Slovencem in izdelala plakat. V angleški skupini Jožice Strajnar so raziskovali in opisovali božične in novoletne običaje v Veliki Britaniji in pisali voščilnice v angleščini. Zgodovinarji pod vodstvom Janeza Zakška so strokovno opredelili izvor decembrskih praznikov in o tem izdelali plakat. V kulinarični skupini je 18 učencev peklo potice, pripravili so dušeno rdeče zelje, svinjsko obaro, ajdove žgance, ple-tenico, ajdovo potico, navadni kruh in drobno pecivo. Mentorjev je bilo tokrat (razumljivo) več: Nuška Abram, Justi Jordan, Stanka Jordan, Mimica Colarič, Ana Zahrastnik, Ivanka Jordan in Marjana Zajelšnik.
Zaključek tega živahnega delovnega dne je bila božična prireditev s pesmijo, recitacijami in igricami ter razstavo. Dvajset učencev z mentorico Melito Skušek je skrbelo, da je vse gladko teklo in da so bili zadovoljni tudi starši, ki so bili povabljeni ne le na ogled, ampak so lahko tudi pokusili, kaj je pripravila kulinarična skupina. (A. Ko-drič)
Mladi pevci tekmujejo
V čateških Termah bo občinski festival
Občina Brežice - Pod vodstvom glasbenih pedagogov že potekajo predtekmovanja po osnovnih šotah v občini Brežice. Po dva najboljša iz vsake šole po izbiri občinstva bosta maja sodelovala na občinskem tekmovanju v Termah Čatež.
Zato vas vabimo, da tudi sami prisluhnete mladim pevcem, in sicer:
-  na Bizeljskem 28. t. 1994 v telovadnici Osnovne šole, -v Pišecah 25. 2. 1994 v Kulturnem domu,
- v Dobovi v prvi polovici marca v Prosvetnem domu,
V Globokem pa so že 23. 12. 1993 izvedli otroški festival, na njem je tekmovalo 24 pevcev ob spremljavi Mladinskega pevskega zbora in vodenju glasbenega pedagoga Vilka Ureka, ki je glasbo udi izvajal. Največ točk sta dosegla Jožica Petan s pesmijo Naša orna in lani Petan s pesmijo Na božično noč. (Milena Vranetič)
ŠOLA NI ŠALA
Kaj pa moja bodoča?
Ne skrbite. Sedaj sem v tistih letih, ko že kar razmišljam o svoji bodoči. To bo lepa ženska z modrimi očmi. Imela bo vse lastnosti, ki jih imajo postavna dekleta.
Bo dobra in zvesta družica in hkrati tudi dobra mama. Bo dobra kuharica, saj gre ljubezen slej ko prej tudi skozi želodec. Otrokom bo morala tu in tam naviti ušesa, v te posle se jaz res ne bom mešal.
Sicer je pa že vse jasno. Sošolka Monika mi je že prerokovala mojo bodočo in tudi za pričo sem izvedel. To bo kar ona, vendar le, če bo poroka pred mojim dvajsetim rojstnim dnem. Prerokovala mi je tudi, da bom
hodil na roditeljske sestanke že pri 26 letih...
Nič hudega. Živemu človeku se vse pripeti.
Nekaj želja pa vendar imam. Moja žena bo starejša od mene, to pa zato, da se bom še enkrat poročil.
Imel bom veliko zakonskih in nezakonskih otrok. Vsi bodo imeli slovenska imena: Micka, Štefka, Lojze, Francelj, Ivan...
Nazadnje pa si bom moral kupiti še en minibus, da bom lahko ob nedeljah vse k maši peljal. Ko bodo oni molili v cerkvi, se bom jaz krepčal pri Senici.
Tako bo teklo življenje in vsem bo lepo.
Ali bo res vse tako enostavno? Najbrž. Kaj bi pa kompliciral?! Lado Cerjak, 8. a Oš XIV. divizije Senovo
16
Naš glas 1. 13. januarja 1994
ŠOLA NI ŠALA ŠCLAN1ŠALA ^t™*^**
Žena ni banana ali mladostno sanjarjenje
Sedim v parlamentarni dvorani in se dolgočasim. Papirji, referati, spremembe ustave, govori ostalih poslancev in posl...
Zagledam neverjetno dekle, nič hudega, če je poslanka. Je kot diamant, ki ga je našel sončni žarek in mi ga predstavil v vsej lepoti.
Pride k meni in me pogleda naravnost v oči. V njenih zagledam neverjeten ogenj, ki me tako pogreje, da začutim potno čelo. Kot da sem v peči. Vse bolj vroče postaja...
Sanje?! Ne morem verjeti in skoraj planem v jok.
Sovražim sanje.
Odprem dnevnik in začnem pisati, pisati o tem, kako je, če imaš čudovito ženo, sopotnico, prijateljico ali vsaj poslanko.
Imeti lepo punco pomeni, da imaš tisoč ton zlata. Vsi gledajo za teboj, si od zavisti pulijo lase, brke in vse druge kocine.
Kakšen bom jaz do nje?
Ko bom jaz imel tako "mačko" (kar je mogoče), jo bom varoval in čuval kakor predsednik svoj denar.
Zjutraj jo bom zbudil z rahlim vetrom in ji pripravil zajtrk. Ves dan jo bom gledal in poskušal narediti vse, samo da se bo smehljala in veselila.
Če bom moral kam odpotovati, ji bom pošiljal vrtnice, da bo vedela, da nenehno mislim le nanjo.
Postavil pa ji bom določene norme: da bo vedra in ne kakšna nezadovoljna sitnoba, tudi poštenost bo njena vrlina, cigarete pa bo pustila pri miru. Saj ni prehudo, ne?
Ker v nesreči spoznaš prijatelja, pričakujem, da me bo poto-' lazila, kadar bom zašel v težave.
Ampak tako ženo je najbrž težko najti. So pa tudi take. Vendar te so kot biser na najvišji gori, v najbolj črnem rudniku ali najglobljem morju.
Če te najde sreča, lahko tak biser dobiš, a moraš ga braniti pred rokami, ki ti ga skušajo odvzeti.
Tudi ko si star stodvajset let in še več, ji moraš še vedno stati ob strani, kajti žena ni banana, ki jo poješ in olupek vržeš proč.
Ojej, a že ves dan sanjarim?!
Marko Uršič, 8. b.
OŠ XIV. divizije Senovo
Tudi na naši šoli bomo izbrali miss
Letos smo se odločili, da bomo za novo leto izbrali miss šole. Izbirali bomo samo na višji stopnji. V vsakem razredu naj bi učenci izbrali miss razreda. Ta bi šla na nadaljnje tekmovanje za miss šole. V petek bo izbor. Pri miss ne bomo izbirali samo lepote, ampak tudi njeno uspešnost in znajdenje v trenutni situaciji. Tudi sama bom šla na ta izbor in pričakujem visoko uvrstitev.
Lina Ravbar, 5. a Nov. krožek OŠ Artiče
Šola v naravi
Letos nas je sneg že zelo zgodaj presenetil, zato smo pohiteli tudi s šolo v naravi. Od 6. do 11. decembra smo bili v rekreacijsko turističnem centru Trije kralji na Pohorju.
Vaditelji so najprej preverili naše znanje smučanja in nas razdelili v tri skupine. Ker nisem imela nobenih smučarskih izkušenj, sem pristala v skupini Polži. Kljub temu sem se le naučila
smučati. Še posebej me je navdušila vlečnica, katere sem se v
začetku bala. Na Pohorju pa se nismo samo smučali. Vsak dan smo imeli tudi dve šolski uri pouka, bili smo v disku, imeli smo pravo smučarsko tekmovanje in razglasitev rezultatov. Med dekleti je bila najboljša Nuška Cir-jak, druga Fani Bogolin in tretja Mojca Zakšek. Pri fantih je bil prvi Boris Žerjav, drugi Uroš De-renda in tretji Dejan Lazanski. Vsi so dobili medalje.
Nato smo odšli v disko. Izbrali smo tudi miss in mistra 5. razredov.
Sandra Ivanšek, 5. a Nov. krožek OŠ Artiče
Ko smo bili majhni
Nekoč smo odšli k bratrancu obirat grozdje. Medtem ko so bili starši v vinogradu, smo se mi igrali z ladjicami. Ker pa je bilo vedro premajhno, smo odšli iskat drugo mesto. Veliko časa smo ga iskali, vendar ga nismo našli. Obupali smo. Tedaj sta se brat in bratranec spogledala in takoj pokimala. S skupnimi močmi smo razstavili cev, po kateri je teklo vino v sod. Vino je začelo teči po dvorišču. Kmalu si je naredilo strugo. Po vinu smo spuščali ladjice. Od veselja smo vriskali. Te sreče je bilo kmalu konec, ker so pritekli starši. Zagledali so vino teči po kolovozu. Mama nas je hotela pošteno kregati. Tedaj pa je vmes posegel stari ata. Rekel je: "Pustite otroke pri miru, saj je steklo moje vino. Če jih bo kdo kregal, jih bom jaz!" Bilo me je pošteno strah! Stari ata nas ni kregal. Vsi trije smo si oddahnili.
Saša Peteline, 4. r. Nov. krožek OŠ Artiče
Med božično novoletnimi počitnicami sem...
- se sladkal s sladkarijami. (Janko)
- gledala televizijo in brala. (Nataša)
- se smučal. (Rožle)
-  bila na obisku pri sorodnikih. (Etka)
- se igral na snegu. (Mario)
- se smučal na Rogli. (Marko)
- z očetom popravljal avto. (Andrej)
-  pomagala pri delu v kuhinji. (Tadeja)
- se potepal. (Mirko)
-  močno lenaril. (Benjamin)
- delal zabojčke za sadje. (Mitja)
-  bil pri sestri na počitnicah. (Gusti)
Koprivniški četrtošolci
Tako smo se imeli
Najbolj sem užival v taboru v Kamniški Bistrici, ker smo hodili v hribe.                          (Andrej)
Uresničila se mi je največja želja. Ogledali smo si Lipico.
(Katja) Bili smo v KC v Ljubljani. Po odhodu iz klinike so mi kupili računalnik. To je bilo super!
(Toni) Z Andrejo sva uživali v stričevem bazenu.            (Zvezdana) Na avtomobilskih dirkah sem bil prvič. Navijal sem za belega BMW.                            (Dušan) Pomislite! Kupil sem si ribiško palico.                               (Aleš) Skakal sem s svetilnika v Ankaranu, kar ni kar tako.
(Andrej)
Zaradi vročine so zidarji vpili:
"Malta je suha!"              (Peter)
Uredila Saša Peteline,
4. r. Oš Artiče
V  okviru Veselega decembra smo pripravili festival mladih pogumnih popevkarjev z naslovom "Korajža velja". Nastopili so vsi petja željni in sposobni učenci od 1. do 8. razreda. Na tekmovanje smo se pripravljali pri glasbeni vzgoji in po pouku.
V  sredo, 8. decembra, smo vadili od 8. ure do 11.30, nato je sledilo tekmovanje, na katerem smo slišali pesmi 33 učencev. Pevce smo vzpodbujali s ploskanjem. Zmagal je David Sotošek, priznanje za talent pa je dobil Davorin Cerjak.
Ker nam je do avtobusa ob 14. uri ostalo še nekaj časa, smo podelili še priznanja sankačem ter kolajne smučarjem, ki so zmagali na športnem dnevu v torek, 7.XII.
Mateja Omrzel, Mateja Kukovičič, 7. r. OŠ Koprivnica
Škoda, da ne bom več na šoli, ko bodo prikorakale v malo šolo. Upam, da se bodo dobro počutile v kavbojkah, ki sva jim jih prinesla.
Romana Furar, 8. r. Nov. krožek OŽ Artiče
Jaz
Klovni so smešni.
učitelji so resni.
Mame so dobre.
sestre pa zlobne.
Športniki so hitri.
politiki pa bistri.
In kakšna sem jaz med vami?
To pa ugotovite kar vi sami.
Daniela Švajger. 7. b OŠ J. Dalmatina Krško
Moje novoletne želje
-  lepa darila (Zvonka)
- da ne bi bilo vojne (Janja)
- da bi bila zdrava in srečna (Romana)
- da bi bila vesela in lepa (Polona)
-  da bi bil vedno zdrav, vesel, srečen in nasmejan (Andrej)
- da bi bili vsi ljudje zdravi in siti (Boris)
- da bi se imele vse družine rade (Simon)
- da bi vsi nagrabili listja za steljo (Borut)
- da bi dobil gorsko kolo (Žiga)
-  da bi imeli vsi dovolj kruha (Matija)
-  da mi ne bi umirali sorodniki (Toni)
- da bi nastopila v filmu (Zvonka)
-  da ne bi bilo toliko invalidov (Janja)
-  da ne bi onesnaževali narave (Anita)
-  da bi mamica lepo preživela rojstni dan (Romana)
- da bi imeli vzorne učence (Andrej)
Koprivniški petošolci
Naše trojčice so praznovale
Z ravnateljem sem šla obiskat Martino, Judito in Alenko, ki so praznovale svoj drugi rojstni dan. Nisem se jih mogla nagle-dati. Judita že zna pokazati s prsti, koliko je stara. Alenka je najbolj sramežljiva. Martina, ki se je rodila prva in je najmanjša, pa je najbolj klepetava. Oče in mati lepo skrbita zanje in se ne pritožujeta nad svojimi dekleti.
Kaj mislijo fantje mojih tet?
Skoraj verjeti ne morem, da sem že v sedmem razredu. Imam občutek, da sem na pragu najlepšega obdobja. Nisem še odrasel in nisem več otrok. Vse okoli sebe doživljam drugače kot v otroštvu. Tudi sam na sebi občutim spremembe. Rad sem v družbi starejših fantov, saj me neznansko zanimajo njihovi pogovori. Zato moje misli kar same od sebe hitijo k temam, ki jih slišim pri fantih. Premišljujem o življenju, o tem, da se z nezmanjšano hitrostjo približujem koncu osnovne šole.
Vsak čas se bo začelo neko novo mladostniško obdobje. Po glavi mi rojijo vse druge stvari, le knjige in zvezki ne. Kar strah me je, ko pomislim na prihodnost. Zdaj skrbijo zame starši, toda nekoč bom moral zase skrbeti sam. Se bom odločil za pravo šolo, dobil službo? Včasih se v glavi dogajajo čudne stvari. Niti sam si jih ne znam razložiti. Mislim o svetu, polnem iluzij, kjer naj ne bi bilo vojn, brezposelnih, revnih in nesrečnih ljudi. Premišljujem tudi o zabavah, žurih in vsem lepem, kar me še čaka. O tem, kako osvojiti dekle, kako ji biti všeč.
Veliko je premišljevanja, a le
eno je resnično, ko me zjutraj
zbudi budilka in moram v šolo.
Branko Klaužar, 7. r.
OŠ Koprivnica
"Spomin"
Pravijo, da se igrajo samo majhni otroci, ampak to sploh ni res. Igramo se vsi, stari, mladi, posebej pa še, če gre za igro Super Memorv (Spomin). Izvedli smo super turnir med učenci 8. a razreda. Turnir se je začel že v čakalnici v Zdravstvenem domu v Brežicah. Imeli so namreč zobozdravniški pregled in ko so čakali, niso imeli kaj početi, zato jim je tovarišica prinesla igro Memorv. Super turnir se je nadaljeval v šoli. Vsi učenci so napenjali možgane, toda kot pri vsaki igri je tudi tokrat zmagal najboljši. Super zmagovalka je Vesna Volčanjšek. Bravo, Vesna! Druga je bila Andreja, tretji pa Matjaž.
Lučka Knez Nov. krožek OŠ Artiče
Pohvala
za našo zbirko
Tudi letos je Pisani list pregledal lanska osnovnošolska glasila. Tekmovanje je zaključeno. Pesniška zbirka, ki smo jo izdali ob 150-letnici naše šole, je brez naše vednosti prišla med glasila, ki so se prijavila za tekmovanje. Nismo je s tem namenom poslali v Pil, zato smo še bolj presenečeni, ker smo med nagrajenimi glasili našli tudi sebe. Prejeli smo namreč pohvalo za zbirko, ki nam veliko pomeni. Še bomo pesnili, saj je pohvala dokaz, da smo na pravi poti.
Ani Koprive, 8. b Novi krožek OŠ Artiče
Prirodoslovna ekskurzija
Prirodoslovno društvo vsako leto organizira ekskurzijo, ki se je udeležijo člani in mentorji naravoslovnih krožkov iz vseh slovenskih šol. Udeleženci ekskurzije odkrivajo geološke, biološke in zoološke znamenitosti v posameznih krajih Slovenije. Komisija potem izbere šestnajst najboljših udeležencev, ki dobijo nagrado. Kot vsako leto so se tudi letos ekskurzije udeležili ar-tiški naravoslovci. Tokrat so odkrivali znamenitosti Prekmurja, v prejšnjih letih pa so prepotovali že skoraj vso Slovenijo. Vsakič se naši naravoslovci uvrstijo med prvih šestnajst udeležencev, lansko leto pa se ekskutzije žal niso udeležili zaradi mentori-čine bolezni.
Melita Bogovič, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče
Folklora
ne bo zamrla
Letos imamo zunajšolsko dejavnost, ki privlači kar lepo število učencev. K folklori se nas je prijavilo okoli petintrideset, vendar so nekateri odnehali, ker nimajo dovolj časa. Trenutno se učimo belokranjske plese, znamo jih že cel splet. Naučili smo se jih na šestih vajah. Zraven tudi pojemo, saj splet poteka v krogu. Tudi v ritmu polke se že znamo vrteti. Ob plesu nas z glasbo spremlja Boris, vendar se tudi on- še uči. Naša mentorica je mlada, komaj nekaj let starejša od nas. Sodeluje pri starejši folklorni skupini, ki je zelo uspešna in ima za sabo že ogromno nastopov. Sandra ima težave z nami, saj je večkrat ne poslušamo, ker je ne jemljemo resno kot učiteljico. Že predlani so poskušali s folkloro, vendar se ni obneslo. Upajmo, da se bo vsaj letos! Tjaša Penev, Nov. krožek OŠ Artiče
Veseli
od zobozdravnika
V Brežicah smo imeli zobozdravniški pregled. V čakalnici smo posedli in čakali, koga bo
zdravnica najprej poklicala. Polovica jih je že imela pregledane zobe, ko pride iz ordinacije učenec ves srečen in pove, da zobozdravnica ne bo več vrtala, ker so se jim pokvarili pripomočki. Ostali smo bili hitro samo pregledani in smo se veselo odpravili domov.
Tina Lubšina, 6.b Nov. krožek OŠ Artiče
Ogled Valvasorjeve knjižnice
Obiskali smo Valvasorjevo knjižnico. Ogledali smo si razstavo o Valvasorju, knjižničarka pa nam je opisala njegovo življenjsko pot. Potem nam je pater razkazal razstavo likovnih umetnin in samostansko knjižnico, kjer imajo bogato zbirko starih knjig. Postregel nam je s podatki o prvih knjigah, vendar to ni bilo golo naštevanje letnic, marveč kratke in zanimive zgodbe o njih. S tem poučnim ogledom smo počastili 300-letnico smrti Janeza V. Valvasorja.
Ani Koprive, 8. b Nov. krožek Artiče
Šumi je nagradil mene, jaz pa sošolce
Imate pri žrebanju srečo? Jaz ponavadi ne, zgodilo pa se je nekaj izjemnega. Gotovo poznate nagradno igro Šumi nagrajuje. Z mamo sva na sejmu kupili pol kilograma bonbonov, prodajalka pa nama je obljubila, da bom sodelovala pri nagradnem žrebanju. In res! Domov sem dobila pismo, v katerem je pisalo, da sem bila izžrebana in da bom za nagrado dobila kilogram bonbonov za vsakega sošolca in sošolko. Čez nekaj dni so mi na šolo pripeljali 40 kg bonbonov. Razdelila sem jih v a in b razredu, pa je še ostal en kilogram in sem ga dala tovarišici.
Lučka Knez, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče
Potovanje po Sloveniji
Z družino smo se odpravili na potovanje po Sloveniji. Vreme je bilo sicer oblačno, vendar nam ni manjkalo dobre volje.
Naša prva postaja je bil Zidani Most, kjer smo si ogtedali kamniti most in sotočje rek Savinje in Save. Nato nas je pot peljala skozi Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Moravče, kjer smo se ustavili ob spomeniku znamenitega matematika Jurija Vege. Navdušeni nad lepotami arbore-tuma Volčji Potok smo pot nadaljevali proti Kamniku in Kamniški Bistrici. Ob izviru reke Kamniške Bistrice se nam je ponujal lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, ki so bile v megli. Preko prelaza Črnivec smo se pripeljali v Mozirje. Tam smo si ogledali Savinjski gaj. Sprehajali smo se med gredicami raznih rož, si ogledali opuščeni mlin ob potoku, male živali v kletkah in se igrali na otroškem igrišču. Naslednji dan smo si ogledali termoelektrarno Šoštanj in Velenjsko jezero. V Slovenj Gradcu smo imeli kosilo, potem pa smo se povzpeli na Kope. Od tu je bil lep razgled na Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in ostali del Pohorja.
Nadihali smo se svežega zraka in ob robu gozdov nabirali borovnice. Prespali smo v Grmovškovem domu in doživeli pravo poletno nevihto. Povzpeli smo se tudi na Roglo, od tu pa krenili po dolini Drave do Maribora. Pozno zvečer smo prispeli k sorodnikom v Mursko Soboto. Sandra Ivanšek, S. a Nov. krožek OŠ Artiče
NaS glas 1, 13. januarja 1994
17
REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA BREŽICE
BREŽICE, Cesta prvih borcev 18
SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih im merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 38/92) ter Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 69/93) občina Brežice objavlja
II. JAVNI RAZPIS
ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ
V NAJEM
I. SPLOŠNI POGOJI
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so:
- da je državljan Republike Slovenije;
- da ima stalno bivališče v občini Brežice in na naslovu tudi dejansko prebiva;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, oziroma druge nepremičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni bil imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik stanovanja, za katerega je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona, pa je le-tega odtujil;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni bil lastnik stanovanja, pa je le-tega odtujil;
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik ali solastnik podjetja oziroma nosilec obrti, razen v primeru samozaposlitve;
Teniški klub Krško SKLICUJE
V torek, 18.januarja 1994
ob 18.oo uri
v konferenčni dvorani
hotela Sremič v Krškem
SKUPŠČINO TENIŠKEGA KLUBA KRŠKO
z dnevnim redom: 1, Otvoritev 2. Izvolitev delovnega predsedstva in organov skupščine
3. Poročilo predsednika o delu kluba v dvoletnem mandatu 4. Finančno poročilo s poročilom nadzorne komisije
5. Razprava o poročilih in njihov sprejem
6. Razrešnica dosedanjim organom kluba
7. Izvolitev organov TK Krško 8. Predlogi in pobude članstva
Vabljeni vsi člani in ostali ljubitelji tenisa
GIMNASTIČNI KLUB GYM RAIN BREŽICE ZAUPAJO NAM TUDI V LETU '94
generalni sponzor: AFP Dobova (zastopstvo Adidas: g. Franc Polovic)
sponzor telovadke S. Horžen: HERKO (izdelovanje dekorativne keramike Franci Kos)
donatorji: Vino Brežice Opekarna Rudnik Brežice Evro 2000 Ljubljana OŠ Cerklje ob Krki Steklarstvo Aleš Zorko Brežice Foto studio Rozman Brežice Pension štirn Brežice Adriatik - agencija Galeb Brežice

9tLČM) m
-  da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji.
II.  POSEBNI POGOJI
Prosilec je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če si zaradi razlogov, na katere nima vpliva, ne more zagotoviti mesečnega dohodka na družinskega člana do višine, ki znaša:
1.  za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi;
2.  za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi;
3.  za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi;
4.  za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto poprečne plače v državi.
V dohodek prosilca in njegove družine se štejejo vsi njegovi dohodki in prejemki ter dohodki in prejemki njegovih družinskih članov: dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, popoldanskega, pogodbenega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine ter drugi dohodki.
III. VLOGE PROSILCEV, KI BODO IZPOLNJEVALE SPLOŠNE IN POSEBNE POGOJE, BODO TOČKOVANE V SKLADU S PRAVILNIKOM O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH STANOVANJ PO NASLEDNJIH MERILIH:
- stanovanjske razmere,
- število ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo,
- socialne razmere,
- zdravstveno stanje.
IV.  NAČIN ZBIRANJA VLOG
Prosilci morajo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem oddati na posebnih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni občine Brežice, Cesta prvih borcev 18 - v pritličju, soba št. 10.
K vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge:
-  potrdilo prosilca o državljanstvu;
- potrdilo o stalnem bivališču v občini Brežice za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo; to potrdilo mora vsebovati tudi datum prijave stalnega bivališča v občini Brežice;
-  potrdilo o skupni delovni dobi za prosilca;
-  potrdilo o zaposlitvi in potrdilo o višini bruto plače za mesece
terme Čatež
Predprodaja vstopnic
za kopanje v bazenih v Termah Čatež za 1994. leto
V predprodaji bo možno kupiti dve vrsti vstopnic, in sicer:
1.  Vstopnice, s katerimi bo omogočen VSTOP V VSE NOTRANJE BAZENE V TERMAH ČATEŽ (h. Terme, Zdraviliški dom, Zimska termalna riviera).
Cena vstopnice za enkraten vstop v enega od teh bazenov znaša v predprodaji 560 SIT.
2. Vstopnice, s katerimi bo omogočen VSTOP NA POLETNO TERMALNO RIVIERO v času glavne poletne sezone (zunanje kopališče).
Cena vstopnice za enkraten vstop na Poletno termalno riviero znaša v predprodaji 400 SIT. Predprodaja vstopnic od 10. januarja do 28. februarja '94:
-  na recepciji hotela Terme,
-  na recepciji hotela Zdraviliški dom,
-  na blagajni Zimske termalne riviere.
Informacije: Terme Čatež, Topliška c. 35, 68250 Brežice Telefon: 0608/62-110 Telefax: 0608/62-721
¦uj me GLAS       Skupščinske delegatske informacije W^^ %¦¦-«•«        Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov: ......................................................................................,.........................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizitni osebi)
(podpis naročnika in žig)
Telefon: Kraj, datum:
Nft» GLAS            ^^^
CKŽ 23, 68270 Krško                 za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
oktober, november in december 1993 ter podatke o vseh drugih prihodkih za te mesece za prosilca in njegove ožje družinske člane, ki z njim stalno prebivajo;
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo (izda Republiška uprava za javne prihodke - Izpostava Brežice);
- najemno oziroma podnajemno pogodbo (če je prosilec najemnik oziroma podnajernnik);
- potrdilo po predpisih o zaposlovanju o nezaposljivosti (izda Republiški zavod za zaposlovanje, Enota Sevnica, Izpostava Brežice);
- izvid zdravniške komisije I. stopnje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Krško, o trajnem obolenju;
-  izvid in mnenje pristojne komisije o invalidnosti, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo (izda Center za socialno delo);
-  izvid in mnenje o zmerni, težji ali težki duševni ali težki telesni motnji, ki jo je ugotovila pristojna komisija (izda Center za socialno delo);
-  izjavo prosilca in njegovih ožjih družinskih članov:
1.  da niso najemniki oziroma lastniki stanovanja oziroma so najemniki ali lastniki neprimernega stanovanja,
2.  da niso lastniki počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine in da niso lastniki premičnine, ki presega 25 odstotkov vrednosti primernega stanovanja,
3.  da niso bili imetniki stanovanjske pravice oziroma najemniki stanovanja, za katerega je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in so le-tega odtujili,
4.  da niso bili lastniki stanovanja in so le-tega odtujili.
Vlogo s prilogami je potrebno osebno oddati v pisarni Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice, soba št. 20.
V.  V letu 1994 bo vseljivih predvidoma 5 stanovanj.
VI.  Rok za prijave na javni razpis je do vključno 15. 2. 1994. Javni razpis je objavljen v časopisu Naš glas in na oglasni deski
občine Brežice.
VII.  Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja v najem bodo razvrščeni na občinsko prednostno listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Predlog liste bo objavljen na oglasni deski Skupščine občine Brežice.
Številka: 361/01/94-5
Datum: 13. 1. 1994
Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice
Hvn tca
V novem teta   7 994 vam ze.ti.mo oblto  zdiavja,   osebne  4*eče Ln  poAtovnlh uspehov.
ObJ.iti.te.  na.A     Ln.     Ae  pKepn.1-čajte     o  naiL  ponudbi.
,sSlJJD/0.
Otroci, dijaki, študentje in odrasli!
Učenje plesnih korakov je lahko tudi prijetno in zabavno, zato vas vabimo v veseli svet plesa. V našo šolo se lahko vpišete, če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci.
Vpisujemo vsak dan, in sicer v plesni vrtec za najmlajše, družabni ples za mladino in odrasle in v novost letošnje pomladi, to je elektro boogie in tehno pod vodstvom državnega prvaka Toamaža Kralja.
Več informacij dobite na telefon 32-795.
Brežice 682SO
TRGOVINA: Cesta prvih borcev 20 Tel.: 0608/61-154 STUDIO LABORATORIJ: Hrastinska pot 3 Tel.: 0608/61-350
FILMSKI SPORED
Od 12. do 27. januarja KRŠKO
12. in 13. I. ob 18. uri: ZADNJA VELIKA AVANTURA, am. akcijska komedija.
14. I. ob 20. uri in 16. I. ob 18. uri: BEGUNEC, arn. akcijska drama. 18., 19. in 20. I. ob 18. uri: SAM DOMA 2, am. komedija. 21. I. ob 20. uri in 23. I. ob 18. uri: VETER.
26. in 27. I. ob 18. uri: ALADIN, am. risanka (W. D.).
MALI OGLASI
RAČUNOVODSKA delavka, mlajša upokojenka, išče honorarno zaposlitev. Obvladam delo na računalniku. Tel.: 31-310.
UGODNO prodam sesalec za prah, snežke št. 36 in smučarski kombinezon za telesno višino 152. Tel.: 32-319.
PRODAM nemške kratkodlake pti-čarje. Tel.: 64-717 (po 15. uri).
RENAULT Clio 16 V 1.91., Suzuki svvift R 90 in Lado Rivo 1.87 prodam. Tel.: 81—415.
PRODAM videorekorder Panasonic. Tel.: 32-920
RAZTEGLJIVI trosed in dva pripadajoča fotelja, vse dobro ohranjeno, prodam za 10.000 SIT. Informacije na telefon 31-344, Krško, Lovrenčič, po 19. uri.
GOLF diesel, letnik julij 88, prodam, cena po dogovoru. Informacije na naslov: Lukič, Prešernova 4, Krško, v soboto in nedeljo.
18
NaS glas 1. 13. januarja
Do §5* januarja ha znana usoda Vi4em papirja?
Dosedanje tekoče delo Je bilo uspešno    obvestile uredništva
Zato naj ne bi bilo zadržkov pri zagotavljanju manjkajočih sredstev za pokrivanje izgube. Letos pripravljajo interno preverjanje za
ISO 9001.
Krško, 7. januarja - Lastnik podjetja Videm papir (slovenski Sklad za razvoj) in Agencija za sanacijo bank naj bi v razgovorih z Vidmom v stečaju in ministrstvom za gospodarstvo do 15. januarja '94 uskladila načrt za pokrivanje izgube krškega Videm papirja. Direktor tega podjetja Jože Cerle nam je v današnjem telefonskem razgovoru povedal, da je optimist in meni, da bo njihov načrt o načinu pokrivanja izgube potrjen ter da bo podjetje lahko dalje poslovalo, proizvajalo in prodajalo.
S tem bo zagotovljeno delo za 638 ljudi, od tega jih bo imelo 555 pogodbe za nedoločen, ostali pa še za določen čas. Cer-letov optimizem temelji na njihovem lanskem poslovanju. Med aprilom in decembrom so na-
mreč proizvedli povprečno 6,6 tisoč ton papirja mesečno. Skupno jih je bilo v tem času preko 59 tisoč. Kljub velikim težavam, ki so jih ovirale v začetku, so dosegali kasneje proizvodnjo tudi do 8.000 ton. Skupaj s proizvodnjo starega Vidma (sedaj je v stečaju) so v letu 1993 tako proizvedli 76.751 ton papirja. Od tega odpade na PS-1 15 % proizvodnje, na PS-2 22 %, na PS-3 52 % in na PS-4 11%.
S posebnim ponosom je Cerle na prednovoletni tiskovni konferenci (28. decembra '93) povedal, da imajo le 0,72 % reklamacij, da jim je izmet padel na 13,5 % in da se Videm papir pripravlja na verifikacijo za standard ISO 9001. Letos bodo pripravljeni na interno preverjanje. Izgube Videm papirja so znašale med lanskim aprilom in novembrom 6.156.000 DEM in upravni odbor
Videm papirja je njihovo poročilo sprejel kot pozitivno, saj je njihov bruto rezultat pozitiven in že v letu '94 načrtujejo bistveno izboljšanje poslovnih rezultatov. Pri današnji obrestni meri in ob 1.300 DEM kapitala - torej s krediti. Po 17. decembru lani so opravili remont na vseh papirnih strojih in ponovno so jih začeli zaganjati 4. januarja. Strokovni kader v tovarni kljub problemom in specifičnostim položaja, ki jih narekuje stečaj, načrtuje povečanje izvoza njihovega papirja na nemško tržišče, prodor v Sloveniji in Hrvaški s starimi in novimi proizvodi. Po besedah Borisa Macurja, Cerletovega pomočnika, načrtujejo v letu '94 prodajo 90.425 ton (neto 71,6 milijona DEM) papirja, od tega v Sloveniji 22 %, v Hrvaški 16,3 % in na konvertibilni trg 61,5 %. Polovica tega izvoza je name-
njenega v Nemčijo, ker tam papir dosega dobro ceno, plačila prispejo hitro, gre pa delno tudi za nov papir, ki ga šele razvijajo. Nosi ime Sava Pro, je pa delno lesovinski in delno brezlesni. Eden osnovnih problemov novega lastnika tovarne bo ozko grlo, ki ga predstavlja proces deinkin-ga - priprave starega papirja za ponovno proizvodnjo. Sicer pa v Sloveniji lahko zberemo do 2/3 Vidmovih potreb po tej surovini. Za primerjavo povejmo, da Slovenija porabi 100 kg letno na prebivalca, ZDA pa 360 kg papirja. Poraba papirja se v časopisnih hišah ponovno dviga in Videm si je zastavil za cilj, da bo pokril 75 % teh potreb. Sedaj je na 70 odstotkih, medtem ko bi bilo 100 % po mnenju vodilnih le preveč odgovorna odločitev. (Ika)
S Tonetom Ropom o lastninjenju
Kupnina nikakor v negospodarske namene!
Ne sme nam biti cilj predvsem zbiranje kupnine, ampak tudi pridobitev novih tehnologij in širitev tržišča
Krško, 7. januarja - Proces lastninskega preoblikovanja se je že začel in je že v polnem teku. Lani so bili končno sprejeti vsi privatizacijski predpisi, od 1. januarja '94 pa teče čas, ko se morajo podjetja v letu dni olastniniti. Da bi ta najzahtevnejši projekt na področju gospodarstva lažje uresničili, je krški izvršni svet organiziral okroglo mizo o lastninjenju.
V goste so uspeli povabiti magistra Toneta Ropa, državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, ki je v uvodu predstavil glavne teze lastninjenja in privatizacijske zakonodaje. Med drugim je poudaril, da zanimanje tujih kupcev za nakup možnega 40-odstot-nega deleža v naših podjetjih (iz javne prodaje) sploh ne bi bilo spotakljivo, če gre za že siceršnje stalne in dobre poslovne partnerje teh podjetij. Na tehtnico je namreč postavil možnost, da tovarne sicer ostanejo v domačih rokah in da zanje le Dokasi-ramo (v državno blagajno) kupnino, ali pa da tuji solastniki vanje pripeljejo sodobnejšo tehnologijo in morebiti razširijo tržišče. Brez tega bi seveda tudi prehod
dela delnic v tuje roke pomenil le vnos kupnine. Kar zadeva kupnino: nekateri udeleženci so izrazili dvom o njeni smiselni uporabi. Mag. Rop je poudaril, da 33. člen zakona o uporabi kupnine predvideva kar največje
možne omejitve pri njeni uporabi v negospodarske namene.
Zlasti lahko, po Ropovih besedah, povzroči težave pretirano hlastanje za čim večjim notranjim odkupom v večjih, za družbo pomembnih javnih po-
Mag. Tone Rop in njegov gostitelj, organizator razgovora Robert Kerin. Državni sekretar je pojasnil, da je tam, kjer utemeljeno sumijo, da gre za poskus zavlačevanja pričetka lastninjenja in so v podjetju prepričani, da ni pravega zadržka, pripravljen v drugostopenjskem postopku izdati dovoljenje v svoji službi. (Foto: Milan Ogorevc, TEN Kostanjevica)
Povabljenih je bilo okrog petdeset direktorjev In njihovih strokovnih sodelavcev ter ljudi Iz državne uprave. Prišlo Jih je nekaj nad trideset.
Y brežišhi porodnišnici
djetjih. Direktorji hočejo na vsak način zagotoviti kontrolni paket (51 % lastnine), česar delavci vedno ne zmorejo, zaradi tega nastajajo težave, spori... Kontrolni paket si je menda mogoče zagotoviti tudi ob manjšem lastninskem deležu, predvsem pa bi se resnično morali ogniti golemu pobiranju kupnine.
Slišati je bilo nekaj pripomb o tem, da ne kaže zadrževati privatizacije določenih javnih storitvenih služb, od taxi in pralniške dejavnosti dalje, o tem, da revizija v prijavljenih podjetjih poteka prepočasi. Direktorica SDK Almira Božovič Mlakar je pojasnila, da je v Ljubljani za to prijavljenih že preko 1.000 podjetij, da pa je inšpektorjev SDK (revizorjev) le 150, da imajo sedaj prednost revizije velikih sistemov in da je preprosto potreben čas. Pripombe so sicer letele tudi na državnega sekretarja, ki naj bi s svojim posredovanjem pospešil prihode revizorjev, a če upoštevamo, da gre za vso državo in veliko število podjetij, lahko hitro uganemo, da se bo stežka odločil, za koga bo resnično upravičeno posredoval, tudi če bi to hotel. (Ika)
adnja J#2 Teja in prva Tjaša
V brežiški porodnišnici imajo dovolj usposobljen kader, pogrešajo še sodobno opremo
Brežice, 6. januarja - V brežiški porodnišnici je letos prva postala mamica osemnajs-tletna Klavdija Ban iz Brezine pri Brežicah. Njena hčerkica Tjaša, 2,95 kg težka štručka, je zagledala luč dneva 1. januarja ob 2. uri in 21 minut. Pred silvestrovskim zatišjem v porodnišnici je 30. decembra zadnja v lanskem letu rodila Stanka Špegel z Rožnega pri Blanci, tudi hčerkico - Tejo. Teja je v letu '93 zapisana pod številko 448, toliko otrok se je namreč lani rodilo v brežiški porodnišnici. Med njimi je bilo 240 fantov in 212 deklic, štirikrat pa so se rodili dvojčki. Petintridesetim otrokom so brežiški zdravniki pomagali na svet s carskim rezom, posebej pa so ponosni na podatek, da jim med porodom noben otrok ni umri.
Lani je upadlo število rojstev v Brežicah (leta '91 so jih imeli
626), predvsem zaradi tega, ker k njim več ne prihajajo porodnice iz sosednje Hrvaške. Na gine-kološko-porodniškem oddelku imajo 20 zaposlenih, med njimi je 6 babic, 5 otroških sester in dva specialista ginekologa, v kratkem pa se jima bo pridružila še kolegica, ki končuje specializacijo v Ljubljani. Lani sta poleg porodov dva brežiška ginekologa opravila še 86 večjih operacij, okrog 400 abortusov, poleg tega imajo še vsakdanje delo v ginekološki ambulanti. Predstojnik oddelka dr. Miroslav Laktič nam je povedal, da zelo dobro sodelujejo s svojimi kolegi iz ginekoloških ambulant v Krškem in Sevnici, dr. Kuševičem in dr. Za-godetovo, povezani so tudi s kolegi v Novem mestu in Ljubljani. Rezultati, ki jih v svojem delu dosegajo v zadnjih letih, so zelo zadovoljivi in so na ravni večjih porodnišnic. Edini problem, ki ga dr. Laktič navaja, je precej
zastarela oprema. Tako imajo najslabši ultrazvočni aparat v Posavju, upajo pa, da bo uspešno izpeljana dobrodelna akcija galerije Meke za nakup opreme brežiški bolnišnici. S temi sredstvi nameravajo kupiti sodoben barvni ultrazvočni aparat, ki ga bodo lahko uporabljali tako internisti za diagnostiko srca kot tudi ginekologi, katerim bo ta aparat omogočil diagnosticira-nje rakastih obolenj v začetni fazi. Drugi aparat, za katerega upajo, da bo v kratkem nabavljen (tudi kot rezultat akcije prodaje slik) je laparoskop, sodoben optični instrument, ki omogoča preglede in kirurške posege v trebušni votlini. Laparoskop še ni uveljavljen v ginekologiji in bi z njegovo pridobitvijo brežiški ginekologi prvi v Sloveniji začeli izvajati operacije cist brez klasičnega kirurškega posega, uporabljali pa bi ga lahko tudi za problematične nosečnosti in sterilizacijo.
V dokaj mladi ekipi brežiškega ginekološko-porodniškega oddelka je prisotna želja po čim boljšem strokovnem izpopolnjevanju. Dr. Laktič poudarja, da že sedaj ne zaostajajo za večjimi centri, želijo pa, da bi ta edina posavska porodnišnica delovala tudi v bodoče. V zadnjih letih beležijo porast števila porodnic iz krške občine, od koder so se prej večinoma odločale za novomeško porodnišnico. V letu '93 so zabeležili približno enako število porodnic iz brežiške in krške občine, zato mislijo, da je obstoj njihove porodnišnice še kako upravičen. Najbolj nesmiselno pa bi bilo ukiniti porodnišnico in pustiti ginekološki oddelek, ker se s tem ne bi znižali stroški, število zaposlenih pa bi ostalo enako. Največ pa bi s tem izgubile porodnice, predvidevajo tudi, da bi se povečala smrtnost otrok, ki je zadnjih pet let v Brežicah bila pod slovenskim povprečjem. (B. Bjegovic)
V uredništvu Našega glasa že ves čas le s težavo usklajujemo (pre)pozno prihajanje sporočil, pisem in ostalih besedil in roke, ki bi se jih morali držati, če naj delo v tiskarni ne zamuja. Običajno opozorila ne zaležejo in vsi, ki nanj pošiljate kakršnakoli besedila, to prav pogosto storite zadnji! dan pred zaključkom redakcije. Prosimo vas, da se skušate za hip postaviti v našo kožo, da pomislite, da niste sami in da mora naša zelo skromna tričlanska ekipa potem vsaj to še obdelati in urediti. Seveda ne gre in potem hitimo in kljub dobri volji se pojavljajo še dodatne napake. Na koncu! smo vedno krivi mi. Zato vas vse skupaj lepo prosimo, da naslednje obvestilo sprejmete z razumevanjem:
Besedila, ki niso vezana na datum, ali odgovore na pisma sprejemamo najpozneje do srede, pet dni pred zaključkom redakcije. Tudi ostala besedila, ki niso vezana na datum dogodka, nam, prosimo, pošiljajte do istega dne. To velja za strokovna besedila, za prispevke šolarjev in vse ostalo. Kar zadeva sporočila o dogodkih: v našem uredništvu postopoma, a odločno uveljavljamo načelo, da mora biti besedilo dan po dogodku v uredništvu. Prosimo, da se tega, kolikor se da, držite vsi. Le tako bomo zmogli vse delo brez rdečih lučk v očeh, ki se nam vsem pojavijo v ponedeljek, na zadnji dan redakcije, ko telefaksi kar dežujejo. Saj ne bomo nikogar ugriznili, nikakor pa več ne zagotavljamo, da bodo vsa tako poslana besedila res tudi objavljena. Sedaj je namreč dotok gradiva v uredništvo že tolikšen, da ni niti misliti več na tisto: bo pa v naslednji številki - ker ne bo moglo biti. Prosimo za razumevanje!
Uredništvo
obč
pre tov čini
NUJNA OBVESTILA SEVEDA SPREJEMAMO TU  ste PET  (5)   MINUT   PREDNO   GREDO   TISKARsi PLOŠČE V STROJI
PrtMfuiek na Oalmatinoro še nI ukinjen
Prosili so za podaljšanji dovoljenja
Krško, januarja - Priključek s krške obvoznice - regionalne ceste Drnovo-Celje na Dalmatinovo ulico v Krškem, za katerega je krški Sklad stavbnih zefp-Ijišč I. 1988 dobil začasno dovoljenje za eno leto, bi moral biti po odredbi glavnega republiškega prometnega inšpektorja z lanskim 24. decembrom ukinjen. Do ukinitve ni prišlo, občinski sekretariat za urejanje prostora, v katerega sestavi ie Sklad stav-
bnih zemljišč, je namreč proS nemu inšpektoratu predlaB podaljšanje dovoljenja in.S skupaj s Cestnim podjetj« čaka na odgovor. V vlogi za« daljšanje sekretariat pojasnjuj da je ukinitev priključka tako J koč nemogoča, dokler ne bol po Krškem urejene (zgrajaj vse potrebne prometne poti.1 so predvidene v že veljavni urba nistični dokumentaciji. (i.G.) ¦
ve,
upn
sv*
slan
ko.
lič
Glir
U
Ijern nh< dur Po«
pO!
pa
Hura za Martinovega Mateja!
Naš kolega, novinar Dolenjskega lista Martin Luzar, je zanesljivo dovolj dolgo "pokrival" posavske občine, da se ganaši bralci in bralke še spomnijo. Zato vam sporočamo veselo novico, da je Martin dobil čisto posebne vrste ozvočenje, ki mu je ime Matej in ima tudi mamico. Matej se je rodil med minulimi prazniki in je s tem obsojen na podaljšana silvestrovanja, prihranjena pa mu je dilema okrog kupovanja enojnih ali dvojnih daril, ker jih starši običajno zase ne kupujemo. Ata Tine pa naj se znajde za sproti. Čestitamo vsem trem!
Kolegi novinarji iz Posavja
Klavdija Ban in njena hčerkica Tjaša (Foto: B. B.)