Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Bzhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din Stev. rač. poštne hran. 12.549
13. LETO
Murska Sobota, 17. novembra 1940.
$TEV. 46.
Politični pregled
Domači dogodki:
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Milan Nedič je podal ostavko. Za ministra za vojsko in mornarico je imenovan častni adjutant Nj. Vel. kralja, armadni general v rezervi Peter Pešič.
Novi poveljnik dravske di-vizljske oblasti brigadni general Ljubomir Štefanovič je prevzel svojo službo od lastnega brata, dosedanjega ljubljanskega divizio-narja Dragoslava Štefanoviča, ki je imenovan za pomočnika poveljnika IV. armadne oblasti.
Med našo državo in Nemčijo je bil sklenjen sporazum, da bo Nemčija plačala tretjino stroškov tranzitnega prometa skozi Jugoslavijo namesto z devizami z blagom, predvsem s stranskimi produkti nafte.
250 letnica naselitve Srbov v Vojvodini bodo letos proslavili. Ta jubilej bodo praznovali prihodnji mesec v Sremskih Kariov-cih, za kar so že priprave v teku
Notranje ministrstvo je prepovedalo delovanje organizacije „Zbor", ki ji je stal na čelu Ljotič. V Beogradu so bili prostori te organizacije zapečateni in nekateri vidnejši člani aretirani.
Naša terjatev napram Italiji za prodano blago znaša 49 milijonov dinarjev. V doglednem času bodo med našo državo in Italijo nova trgovinska pogajanja. Nemčiji dolgujemo 7,44 milijona mark. Protektoratu Češke in Moravske pa 64, 1 milijona Kč.
Veliko ogorčenje je zavladalo po vsej državi radi bombardiranja Bitolja, ki je zahtevalo številne žrtve med nedolžnim prebivalstvom. Povzročena škoda znaša 4 milijone dinarjev, saj je bilo prizadetih 17 ulic. Neznana letala so se spustila do 1500 metrov in naenkrat začela spuščati bombe na obljudene ulice. Ogorčenje pa se je še povečalo, ko so letalci začeli streljati na bežeče ljudi celo s strojnicami. Med mrtvimi in ranjenimi so bili odrasli, pa tudi žene in otroci.
Beograjska ^Politika" piše
o bitoljski žaloigri med drugim tudi sledeče: »Pričakujemo, da bodo te žrtve zadnje, zakaj po napadu na Bitolj je naša vojska ukrenila potrebno. To pa pomeni, da se taki napadi ne bodo mogli več ponavljati".
Naša vlada je izdala uradno poročilo o bitoljskih dogodkih in je vladam v Atenah, Londonu in Rimu poslala noto, kjer protestira zoper ta napad, ter naznanja, da bo poslej vsako tuje letalo nad našim ozemljem naletelo na oborožen sprejem. Obenem sporoča, da je začela preiskavo, katere države last so bili bombniki, nakar bo zahtevala odškodnino za žrtve in povzročeno škodo.
Delavske zbornice so zborovale v Skoplju, kjer so sklenile med drugim, naj se čimprej izda uredba, s katero se bo preuredilo delavsko zavarovanje.
Urade za preskrbo hrane in kuriva mora ustanoviti sedem največjih občin v naši banovini. Druge občine tudi lahko ustanove slične urade.
iz zamejstva:
V Združenrh državah so bile volitve državnega predsednika. Kandidata sta bila demokrat Franklin Roosevelt in republikanec Wendel Willkie. Udeležba volilcev je biia rekordna. Izvoljen je bil Roosevelt, ki je dobil nad 25 milijonov glasov, dočim je dobil Willkie nad 21 milijonov glasov. Roosevelt je bil tretjič izvoljen za prezidenta, kar se v zgodovini Združenih držav še ni zgodilo. Njegovo zmago smatrajo za dokaz, da Američani zaupajo Roo-seveltovi politiki odločnega podpiranja Velike Britanije v vojni proti Nemčiji in Italiji.
Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo se zopet stop? njuje do vedno večje srditosti. London je deležen vsaki dan nemških napadov, ki se raztezajo tudi na druga angleška mesta. Vedno večji pa postajajo tudi angleški napadi na nemška mesta, predvsem na Berlin in na pristanišča ob Kanalu.
Do večjih bitk je prišlo med Italijani in Grki, Italijani poročajo o prodiranju proti Janini, Grki pa o prodiranju na albansko ozemlje pri Korči. Italijanska letala so izvršila že mnogo napadov na grška mesta, zlasti na So-
lun, angleška letala pa so bombardirala italijanska pristanišča Bari, Brindisi, Napulj itd. Angleške čete so se izkrcale na Kreti in na nekaterih drugih važnejših grških otokih.
Angleško-italijanska vojna se omejuje v glavnem na med-
sebojne letalske spopade in bombardiranje za vojskovanje važnejših krajev.
Bolgarija je objavila nevtralnost in povdarja, da ne bo storil bolgarski narod ničesar, kar bi moglo dati Turčiji povod za vmešavanje v italijansko-grški spor.
Turčija bi morala po obstoječi pogodbi Grčiji na pomoč. Ker pa ni bila naprošena in ker se je ravnala po angleškem nasvetu naj ostane mirna, je poslala na bolgarsko mejo le močne odrede svoje oborožene sile. S tem je ustvarila vtis, da hoče paziti na zadržanje Bolgarov.
Bivši angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je po kratki bolezni umrl. Pokojnik je bil na čelu angleške vlade, ko se je začela sedanja svetovna vojna.
Na Madžarskem so odkrili zaroto članov »puščičastih križev", ki je imela namen ujeti kraljevskega namestnika, pripraviti umor notranjega ministra Kerestija Fi-šerja in spremeniti sedanji red v državi.
V Nemčiji in v vseh zasedenih ozemljih je bil praznik Vseh svetnikov preložen na nedeljo in se je na ta dan povsod delalo. Na ta način so bili doslej vsi prazniki med tednom prenešeni na nedeljo.
Francoska vlada je s posebnim zakonom prepovedala poslušanje angleških radijskih oddaj.
Nemci poročajo, da so v septembru in oktobru potopili 1 mil. 308 tisoč ton sovražnega ladjevja, od tega samo podmornice 946.000 ton. Skupno je bilo od začetka vojne potopljeno 7,162.000 ton sovražnega ladjevja.
Kancelar Hitler je v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel v Monakovem napovedal nadaljevanje sedanje vojne do popolne in jasne odločitve.
Predsednik angleške vlade je v obrazložitvi sedanjega položaja povdaril, da se Anglija bori za osvoboditev vseh narodov v Evropi, za bratstvo, napredek in mir.
Ukinjeni vlaki
Štiri vlake so odpravili na progi Čakovec—Pragersko, tako da bodo odslej vozili iz Čakovca samo vlaki ob 3.44, 6.33 in 16.06. Odpravili so tudi potniški vlak, ki vozi iz Čakovca ob 12.10 in so se z njim vozili v glavnem dijaki.
Postne avtobusne vožnje
zopet normalne
V	četrtek, dne 14. nov. so na naših poštnih avtobusnih progah začeli obratovati avtobusi kakor pred ukinitvijo dne 21. oktobra 1940. Tako bodo zopet vozili poštni avtobusi ob sredah, petkih in sobotah proti Rogaševcem in Gornji Lendavi dvakrat dnevno. Ravno-tako je tega dne upostavljen zopet redni avtobusni promet na progi Murska Sobota—Beltinci— Dolnja Lendava preko Črensovec. Potujoče občinstvo se o tej spremembi obvešča z opozorilom, da vozijo od tega dne poštni avtobusi v Prekmurju točno po voznem redu od 6. oktobra 1940.
Poštna uprava.
Govor predsednika vlade v NiSu
V	Nišu so na svečan način krstili osem jadralnih letal. Svečanosti so se udeležili zastopniki kralja, predsednik vlade g. Cvet-kovič in še druge visoke osebnosti. Pri tej priložnosti je imel Cvetkovič patriotičen govor in je med drugim dejal: „V današnjih težkih časih naj naša mladina pusti vse zahteve po zabavi in naj se ne vdaja raznim destruktivnim idejam, ampak naj se pripravlja, da bo požrtvovalno služila domovini. Če boste tako delali, boste vredni tistih, ki so padli pri ustvarjanju te velike in lepe domovine. Toda domovina ne more biti domovina, če ni svobodna in neodvisna.
Mladina, služi našemu nebu in vpisuj se med jadralne letalce, pojdite v višine z našimi mladimi ideali in z višine opazujte dogodke. Ne spuščajte se v nizke in nepotrebne spore in z vsem svojim bitjem se posvetite svojemu narodu. Verjemite, da boste samo tako ustregli svojemu kralju. Močna, zdrava mladina, prepojena z nacionalnim duhom, je edino jamstvo za bodočnost našega naroda. In danes so taki časi, da
se moramo vsi z vsem prizadevanjem posvetiti splošnim interesom. Duhovna mobilizacija vseh nacionalnih sil za dobro in rešitev domovine, to je v teh časih vodilna ideja vsakega mladega človeka zlasti pa vas, mladi jadralci !*
Bomite na BitolI
Tuja letala so dne 5. novembra popoldne trikrat preletela naše ozemlje in vrgla na Bitolj 21 bomb, od katerih jih je 19 eksplodiralo. 9 oseb je ubitih, 21 pa ranjenih.
Izdani so bili ukrepi, da se z vsemi sredstvi oborožene sile prepreči vsak nadaljni poskus kršitve naše meje.
Ko bo komisija ugotovila, čigava letala so metala bombe, bo vlada ukrenila vse, kar je potrebno.
Sladkor
Sladkorne tovarne delajo s polno paro. Letošnja letina sladkorne repe je dala 80.000 vagonov. Povprečni donos od hektarja je znašal 190 metrskih stoto v. Delo v sladkornih tovarnah se je začelo 20. septembra in bo 15. decembra končano, v nekaterih tovarnah tudi prej. Vse tovarne sladkorja bodo proizvele 10.000 vagonov sladkorja, kar je sicer zadosti do prihodnje proizvodnje, ne bo se pa mogla napraviti nobena zaloga, kakor se je nameravalo. Prihodnje leto se bo površina s sladkorno peso posejane zemlje skušala povečati vsaj na 50.000 do 55.000 ha, da se bo mogla doseči rezerva sladkorja, ki je za vsak primer potrebna.
Draginja
Odkar se je začela sedanja vojna, so cene povsod bolj in manj narasle. Na čelu držav, kjer se je draginja najbolj povečala, stoji Rumunija. Tam se je življenje podražilo za 38 odstotkov. Toda tudi Litva beleži velik porast cen, namreč 35.3 odstotka. Takoj za tema dvema državama pride Jugoslavija, v kateri se je življenje podražilo za skoro 34 odstotkov.
Jugoslaviji sledi Danska z nekaj nad 27%, Finska z 22, Japonska s skoro 21, Anglija z 20.6, Estonija s 17.8, Norveška s 15, Švedska z nad 14, Belgija z 11.8%. Najmanj je draginja prizadela ameriške Zedinjene države, kjer so cene poskočile samo za 0.7%. Med države, kjer se draginja ni ogromno povečala, spadajo: Nemčija (3.4%), in Madžarska (6.4%). V Švici se je življenje podražilo za 9.1%.
Koie m umi®
Kože in usnje so morali priglasiti najkasneje do 10. novembra vsi uvozniki, predelovalci, trgovci in Osebe, ki imajo kože in usnje shranjeno v svojih skladiščih. Prijave zalog je treba konec vsakega meseca predložiti uradu za nadzorstvo cen v Beogradu. Pri kožah morajo posebej označevati kože domačega in kože tujega izvora.
Cena jedilnega olja
Maksimalna cena namiznega jedilnega olja za 1 kg je din 27-75 ali 1 liter din 25.50. To je prodajna cena na drobno. Prodati se sme četrt litra olja na mesec na osebo. Večjo količino lahko dobe ie bolniki, ki ne smejo uživati drugih maščob.
Lastnikom odjavljenih radijskih aparatov
Vsi lastniki oziroma posestniki odjavljenih ali neuporabljenih radijskih sprejemnih aparatov morajo do 15. decembra 1940 dati te aparate na pristojnih poštah plombirati (zapečatiti). Plombiranje (zapečatenje) se mora izvršiti na način, ki bo onemogočil nadaljno uporabo radijskih aparatov brez vednosti pristojnega poštnega urada.
Vse radijske sprejemne aparate, udorabne in neuporabne (defekt-ne), ki do 15. decembra 1940 ne bodo bodisi prijavljeni, bodisi plombirani (zapečateni), bo po tem roku pošta smatrala kot da bi bili brezpravno instalirani. Pošta bo v smislu čl. 8 pravilnika o radijskih aparatih, vse take aparate zaplenila, lastnike (posestnike) pa kaznovala s triletnim zneskom naročnine za uporabo sprejemnih radijskih aparatov. Istota-ko bo pošta postopala proti vsem lastnikom (posestnikom) plombiranih oziroma zapečatenih radijskih aparatov, ki bi brez vednosti pošte odstranili ali poskušali odstraniti plombo-pečat.
Plombiranje radijskih aparatov se bo izvršilo brezplačno. O vseh podrobnostih plombiranja dobe prizadeti podrobna pojasnila pri pristojnih poštnih uradih, oziroma pismonoših.
OsNrbovsnie ljudstva
Občinske urade za oskrbovanje ljudstva bodo odprli po vseh večjih krajih Slovenije. To bodo nekakšna konzumna društva, kjer bodo ljudje dobivali življenjske potrebščine po kupni ceni, torej talo, da ustanove pri tem ne bodo nič zaslužile. Te občinske urade bo delno vzdrževala občina sama, delno pa ravnateljstvo za prehrano, Te ustanove bodo prodajale po zmernih cenah zlasti fižol, olje, sladkor, mast in drva.
Variujte z milom!
Ravnateljstvo za prehrano opozarja, da je produkcija mila zelo otežkočena, ker je .zbiranje potrebne maščobe zelo težavno, zaradi česar se je milo podražilo. Upoštevati je treba, da v nekaterih državah mila sploh ni več naprodaj. Pri nas sicer še ni takšnega pomanjkanja mila, vendar je treba varčevati z njim. Zlasti je potrebno zbiranje odpadkov maščob, ki jih lahko uporabijo tovarne miia.
DOMAČE VESTI
—	Evang. žensko društvo v M. Soboti je prejelo iz odvetniške pisarne Dr. Brumena dar 200 dinarjev za cilje božične akcije. Žensko društvo je s hvaležnostjo sprejelo lep dar.
—	Za sodnega tolmača za
madžarski jezik, je imenovan glasom dekreta preds. apel. sod. v Ljubljani z dne 26. oktobra 1940 št. Su 2262/5/40-3 Pozvek Filip, notarski uradnik v M. Soboti.
—	Zahvala. Najlepše se zahvaljujemo g. dr. T. Brumenu, odvetniku v M. Soboti za darovanih 200 din, ki jih je iz neke kazenske poravnave namenil naši podružnici. — Odbor „Kola jugoslovanskih sester".
—	To je grdo. V neki zakotni ulici našega mesta biva osam-njena starejša dama, ki se hoče prištevati k boljšim slojem. Ta dama nima toliko dostojnosti, da bi odnašala odpadke tja kamor spadajo, nego jih navadno meče (zliva) kar skozi okno njenega stanovanja na ulico. Že nekajkrat se je pripetilo, da so se pasanti komaj izognili neprijetnega tuša, ki je prifrčal iz stanovanja te dame. Če je res prinesla s seboj to njeno dostojnost iz oddaljenih krajev, kjer je v preteklosti več let v svobodi bivala, potem se čudimo takšni dostojnosti in svobodi. Pri nas se bo morala ravnati po predpisih, sicer jo bomo ovadili oblasti, ki ji bo gotovo povedala svoje mnenje.
—	Andrejci. V krogu svoje družine je obhajal dne 9. novembra jubilej gospod RatkaiEdmund, šolski upravitelj v Andrejcih in sicer 35 letnico državne službe. Skromen in pošten, kakor je bil vedno in povsod, je bil in je od ljudstva spoštovan. Na tej šoli je poučeval celih dolgih 35 let z zavidljivimi uspehi! Njegovo delo pa ni bilo vezano samo na šolo, temveč je vneto sodeloval in sodeluje še sedaj pri vseh mogočih socialnih, gospodarskih in sličnih ustanovah. Svoje delo je vestno opravljal in še ves čil in
Mešanje krušna moke s koruzno
Na pristojnem mestu v Beo-radu se nujno razpravlja vprašanje obveznega mešanja krušne moke s koruzno. Prisilni odkup pšenice namreč ni dal onih rezultatov, kakor se je pričakovalo, potrošnja pa je bila večja, kakor se je mislilo. Prvotno se je nameravalo, da se uvede prisilno
mešanje krušne moke s koruzno šele v začetku prihodnjega leta. Sedaj pa da se je pokazala potreba, da se to vprašanje reši takoj. Verjetno je, da bodo že v nekaj tednih izdani v tem smislu potrebni ukrepi.
BH835H1H1H0 MURSKA SDBOTB
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 14. XI ob 20.30 uri v petek, dne 15 XI. ob 20,30 uri v soboto, dne 16 XI ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
DRAMA
ŽENA NA RAZPOTJU fflsgda Sclineider
Georg Aleksander
Film je posnet po znanem romanu „Ich komtne nicht zum Abendessen* od Alyce Lyttkens. — Žena izbira med doli-nosti v sekonu in dolinosti poklica...
V nedeljo, dne 17. XI. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„ŽENA NA RAZPOTJU"
_Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Novi „UFA" odn. „Fox-ow" tednik
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 17. XI. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20*30 uri t ponedeljek, dne 18. XI. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
DRAMA
„SAMA" (ODIlfl)
Sodelujejo Hudožestvenikl: S. Geraslmova
E. Kusjemina
Mlada učiteljica, doma iz mesta, dobi prvo namestite« v daljni, sametni, sibirski vasi... — Slike Is Slvljenja v daljni, mrsli Sibiriji, na meji MadSurije . . .
Sinbronizirani film starejše ruske produkcije!
Izven rednega sporeda, kot poseben dodatek: PREDSTAVE
v torek, dne 19. XI. ob 20 30 uri v sredo, dne 20. XI. ob 20 30 uri
Ljubavna romanca
»Moderna greSnica"
Joan Bennett Henry Fonda
Osemnajsetletna Julija Weir se zaroči...
Za te predstave veljajo znižane cene : 2.—, 3,— in 5,— din.
Dodatek: Novi „Fox-ov", odn. „(JFA(< tednik in „Mikky S Sllly".
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
mladeniški je njegov obraz. Po dolgih 35 letih naporne službe mu želimo tudi mi še mnogo zdravih in uspehov polnih let za njegove vsestranske zasluge! Še na mnoga leta!
—	Pevsko društvo „Zarja". Dne 5. novembra 1940 se je vršil ustanovni občni zbor pevskega društva „ Zarja" iz Murske Sobote. Redne pevske vaje se vršijo vsaki torek ob 20. uri v Sokolskem domu. Kdor želi po-sečati pevske vaje, naj se javi pri pevski vaji pevovoaji g. Grm Milanu. — Odbor.
—	Razsvetljava Šolske ulice od gimnazije proti mestu in do konca ulice je nezadostna. Pomisliti moramo, da se v zimskih mesecih že v trdi noči vsuje po končanem pouku 400 dijakov iz gimnazije. Dve slabi žarnici sta premalo, da razsvetlita cesto in tako mladina caplja v temi po lužah in blatu, ki ga je pač ved-
no dovolj. Ce pogledamo središče Sobote, našo renomirano City, ki je razkošno razsvetljena kakor kak pariški bulvar, potem samo obžalujemo, da se kaka žarnica o tistega parka ne preseli v gornji konec Šolske ulice, v našo
vilsko četrt, ki obeta postati po svojih lepih hišah in vilah neka-kaka podružnica naše City. Na vsak način pa so zaradi velikega prometa na tej cesti v večernih urah potrebne vsaj tri žarnice sredi ceste. Naša najmlajša gimnazijska garda mora imeti pri odhodu iz gimnazije pred seboj jasno in svetlo pot, ne pa temno in še povrh blatno cesto! Zastran tistega blatnega hodnika ob cesti proti gimnaziji očividno še nič ni ukrenjeno. Zdaj, ko stoji voda na poti, se najlažje ugotovi, kako jo bo treba popraviti. Prosimo, da si merodajni to ogledajo in ukrenejo potrebno.
—	Pogodbena pošta v Bo-doncih je razpisana in se morajo prošnje vložiti do 25. novembra pri poštni direkciji v Ljubljani. V poštev pridejo predvsem tiste prosilke, ki imajo že predpisano brezplačno prakso pri pošti.
—	Poljske tatvine so ie vedno pogoste v soboiki okolici. Nedavno je Šolski upravitelj v Kupžincih opazil, da so mu cigani odnesli z njegove njive okrog 150 kg koruze v storžih. Koruzo so pozneje dobili skrito na neki drugi njivi v divjem krompirju. Orožniki so ugotovili, da sta to koruzo ukradli in skrili na njivi dve ciganki iz Pušče.
—	Vse avtobusne proge v Prekmurju so rentabilne, zato ljudje niso mogli razumeti, zakaj je bila ukinjena proga čez Beltince v Lendavo. V zimskih mesecih bi bila proga ie bolj zaželjena, ker se ljudje v slabem vremenu ne morejo posluževati biciklov. Tudi povratek sezonskih delavcev bi dvignil promet. To je uvidelo tudi poštno ravnateljstvo in je na progi spet usedlo promet, kakor poročamo na drugem mestu.	^
—	Nekaj Iz programa ..Grajskega kina" v M. Soboti. Ko likor smo izvedeli se je upravi kina posrečilo zagotoviti si več zelo dobrih filmov, med drugimi sledeče: *SamaH drama učiteljice, ki takoj po končanem študiju dobi namestitev v daljni Sibirski vasi. Dasi je film starejše ruske produkcije (sinhroniziran), bodo ljubitelji prave umetnosti ob izvrstni igri »hudožestvenikov S. Cera-simove in Kusjemšna, prišli prav gotovo na svoj račun. Drama „Greh mladosti" z največjo tragedktejo Polo Negri v vodilni vlogi, bo gotovo privlačen film zs vse. Sledi biser madžarske filmske umetnosti »Umirajočapomlad*. Film se dogaja deloma v madžarski visoki družbi in ima za kulise lepo in ponosno Budimpešto s široko Donavo, deloma pa v provinci, nekje v zeieni pusti, kjer lahko utrujeno srce posluša blaženo tišino podeželja. Pevske in orkestralne točke, ki spremljajo posamezne prizore, dajejo filmu
lepoto, vedrino in zanos, prav tako
kakor tiho otožnost in bolestno noto odpovedi. Igra z Kataiin Karady in Javor Palosn, dvema staroma madžarskega filma, je polna iskrave miadost-nosti, strasti in njene temne sence: obupa in smrti ... Ta film predvaja
»Grajski kino" v času od 27. do vključno 30. XI. 1940, odnosno tudi Se dne 1. XII. 1940 predpoldne. Posebno presenečenje bo za ljubitelje češke filmske umetnosti drama „Osemnajstletna" z Hanno Vltovo in Ladislavom Bohač-em v glavnih vlogah. Ta film se bo predvajal od 1. do 3. XII. 1940.
— Čudna pot zlate ure. V Gederovcih je služila pri nekem posestniku 17 letna služkinja iz sosednje vasi. Iz omare svojega gospodarja je pred letom vzela zlato zapestno uro, ki je last njegove sestre. Služkinja je imela uro skrito v svoji košari in ko je odšla od gospodarja, jo je vzela s seboj. Služkinja je prišla na obisk v neko hišo v domači vasi. S seboj je prinesla v robček zavito uro in jo položila na kuhinjsko okno. Domači hlapec, tudi star šele 17 let, jo je vzel in si
zavarovano in trpi posestnica znatno škodo. Naša gasilna društva imajo pred zimo še priliko, da pregledajo nezadosti zavarovane štedilnikove napeljave in ukrenejo vse potrebno za obrambo pred nesrečnim požarom. Strogi požarni ogledi bi preprečili še msrsiksk požar na deželi.
—	Članom pomočniškega zbora v Murski Soboti. Obveščamo članice in člane ter trgovce, da se vriijo vsako sredo in soboto v Sokolskem domu ob 8. (20) uri zvečer gimnas-tične in ritmične vaje. Pridite vsi. — Odbor.
—	Pododbor Udruženja rez. oficirjev in bojevnikov Kr. Jugoslavije v Murski Soboti vabi vse gg. rez. oficirje, da takoj izročijo prijavnice, ki so jim bile dostavljene in jih poš-Ijejo tajniku skupno s fotografijo. One gg. rez. oficire, kil so prijavnice že izpolnili, niso pa Se plačali vpisnine
MINERVA, MENDE,
Za NOVO SEZONO prinašamo
RADIOAPARATE
ORION, KORTING, HORNYPHON, BRAUN, GRAETZ, SACHSENWERK
z dvoletnim jamstvom.
Baterijski aparati so opremljeni z D elektronkami, delujejo brez ahumulatopja-
Predvajanje brezobvezno.	Ceniki franko.
Vsi aparati na dolgoročno odplačilo.
Radio Nemec, M. Sobota
jo za šalo nataknil na roko. Bil je prepričan, da mu je dekle uro zato nastavilo pred oči, da bi prišlo z njim v stik. Fant si je nato izmislil zgodbo, da mu je ura v hlevu padla na tla in jo je nato žrebe pohodilo, da ni bila več za rabo. Zato 'jo je vrgel v gnoj. V resnici pa je mladi hlapec poklonil zlato uro 16 letni deklici iz domače vasi. Ker je bila ura brez šipe in kazalcev, jo je mladenka nesla k urarju v popravilo, za katero bi morala plačati 80 din. Dala se je pregovoriti, da je uro zamenjala za drugo in doplačala še 50 din. Zdaj je prišla tatvina na dan. Urar je zlato uro pretopil in je ne more vrniti, mladenki pa so njeno novo uro zaplenili orožniki. Končno besedo o tem bo imelo sodišče. Spet ista ugotovitev: mladina na nepoštenih potih.
— Ogenj v Domanjševcih. V popoldanskih urah je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnice Ro-zslije Lepoša v Domanjševcih, št. 35. Ogenj je do tal upepeli! poslopje, se-stoječe iz stanovanja, šupe in svinjaka. Pogorelo je že okrog 40 metrov živinske krme, ki je bila zložena na podstrešju. Gasilci iz domače vasi so
rešili iz hiše vse, kar ie je dalo od
nesti. Požar je nastal tako, da se je od štedilnikove cevi, ki je bila napeljana skozi leseno steno v dimnik, vžgal lesen tram in pričel tleti. Ob tramu se je vžgalo seno, iz katerega je bruhnil plamen. Poslopje ni biio
in članarine, pa Pododbor prosi, da čimpreje to plačajo pri tov. blagajniku Hiršlu Feridu v Kreditni banki.
—	Smrt. Nenadoma je preminul zadet od kapi, posestnik g. Barbarič Anton v M. Soboti. Bil je star 70 let. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo ljudi, saj je bil pokojnik splošno priljubljen in spoštovan. Žalujočim naše iskreno sožalje. N. v m. p I
—	V septembru so se povečale vloge v slovenskih hranilnicah za 5,8 milijonov din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasie pri 25 slovenskih samoupravnih hranilnicah v septembru 1940 vloge na knjižice za 2 milijona na 765,8 milj., v tekočem računu za 3,8 milj. na 223,9 milj., skupne vloge pa za 5,831.416 na 989,793.485. Povečanje vlog na knjižice se opaža pri 11, vlog v tek. rač. pri 13, skupnega stanja vlog pa pri 11 hranilnicah, med« tem ko se je število vlagateljev na knjižice povečalo pri 10, vlagateljev v tek. rač. pri 4, skupno stanje vlagateljev pa pri 10 hranilnicah in znaša 125.563. Povprečna vloga znaša torej din 7883. Ti zelo razveseljivi podatki dokazujejo zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode in zavest, da je varčevanje koristno in potrebno zasebnemu in javnemu gospodarstvu.
Modeme okvirje za slifce Post. vložke — Roleso
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
CENTRAL KINO
PITTRICH. M. SOBOTA
tiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V	soboto, 16. nov. ob V29 uri zvečer
V	nedeljo, 17. nov. ob 6. in »/a9 uri
V	ponedeljek, 18. nov. ob 1/2$ uri zvečer
Epopeja neznanim junakom tajne sluibe
VOHUNI
Dokumentarni velefilm kontrašpijonaže Iz svetovne vojne leta 1917. — Topovi grme, mitralijezi trosijo smrt po bojiščih, ki so pokrita z neštevilnimi junaki ovenčani s slavo. — V gl. vi.: Edvvlge Feutillere is Aurč Luguet.
Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena za deset vstopnic. —
Denunciiant. • •
ne more premagati slabosti in podlosti svoje nesrečne narave, ne izraža svojih sovražnosti na odkritosrčen, temveč zralraj na pritlikav in zaplot-niški način. Pogreša svetle moške odkritosti, plazi in opreza s skritimi kremplji, zahrbtno invsekozi nepošteno. Denuncijant ti ne pogleda prosto in naravnost v oči, nikdar ni njegova mržnja odkrita, resnična in jasna; s smehljajem in laskanjem in hlinjenjem te pozdravlja ter želi srečo, medtem ko drži na skrivaj svoj dvorezni nož za hrbtom ....
Žalibog precej je takih povsod ...
Reguliranje cen in trgovina s koruzo
Glasom objave ,Jugoslovanskega kurirja" od 9. novembra 1940, se bo tudi trgovina s koruzo stavila pod kontrolo Prizada. Potrebna uredba o reguliranju domačega tržišča s koruzo bo izšla v najkrajšem času. S to uredbo bo določena maksimalna cena in poleg tega tudi prisilni odkup koruze od poljedelcev.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Dopolnitev seznama blaga pod kontrolo.
ČEane vabimo, da * svoje sezname blaga, ki spada pod kontrolo, dopolnijo in sicer se kontrola razširja na sledeče predmete:
Molino araerikan vseh vrst in vseh širin do 200 cm;
srbsko platno bombaževe izdelave iz preje do št. 40 vseh širin;
bombaževo platno, beljeno: vseh vrst in širin;
cic (kreton) poludelen: vseh vrst; sukanec vseh vrst, razen svilenega; flanela in barhent vseh vrst; šajak in sukno za narodno nošo oziroma hlačevina in loden (hubertus), razen blaga za meščanske obleke; frenč vseh vrst; kanafas vseh vrst;
zefir vseh vrst.
Uredba o razširitvi seznama blaga pod kontrolo je stopila v veljavo dne 29. oktobra t. 1. in od tega časa dalje se mora zgoraj omenjeno blago voditi v kontrolnih knjigah.
Pomočniški zbor
Pozivamo vse člane in članice, da se v ponedeljek, dne 18. t. m. sigurno udeleže članskega sestanka, ki se vrši ob 8. uri zvečer v Trgovskem domu. — Odbor.
ŠPORT
Slovenska liga:
Ljubljana : Bratstvo 4:1 Kranj : Mars 4:3 Maribor : Amater 4 2 Železničar : Olimp 5:0
Srbska liga:
Jugoslavija : Bata 2 0 BSK : Gradjanski, Skopije 2:1 Jugoslavija (Jab.) : Vojvodini 2,0 Bask : Slavija, Sarajevo 1:1 Žak : Jedinstvo 1:0
Hrvatska liga:
Concordia : Železničar 4 0 Hašk : Slavija, Varaždin 1:0 Gradjanski : Sažk 3:1 BaČka : Slavija, Osijek 1:1 Hajduk : Split 2:1. Tekma je bila v 39. min. drugega polčasa prekinjena.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam s tem javno, da sem lastnik vsega premičnega in nepremičnega premoženja v Selu št. 40 izključno jaz sam in, da moj oče Foldvari Pavel in Rozalija ali kdo drugi, ni upravičen prodajati od te hiše nobenih predmetov.
Selo, dne 9. novembra 1940.
FOLDVARI ALEKSANDER posestnik v Selu št. 40.
16 letni fant
išče mesto za mehanikarskega vajenca, lah ko je tudi izven M. Sobote. Pogoje in naslov oddati v knjigarni HAHN v M. Soboti
Potres v Romuniji
V nedeljo, dne 10. novembra v jutranjih urah je bil v Romuniji silen potres, ki je povzročil milijardno škodo in zahteval razen tega veliko člo veikih žrtev. Hudo so občutili potres v petrolejskem ozemlju. Romunske železnice so morale ustaviti promet radi razrušenih prog. Smrtnih žrtev znaša nad tisoč, več tisoč pa je ranjenih. V prestolnici je mnogo tisoč ljudi brez strehe. Vsa romunska mesta so napo! razrušena. Odtrgane žice odtrganih vodov visoke napetosti so povzročile številne požare. Reševalna dela ovira silen dež in mraz.
Potres, kakršnega ne pomnijo v Romuniji že več kot 100 let, so čutili tudi v Bolgariji, nekoliko pa tudi v Srbiji, kjer pa ni povzročil večje škode.
Zveza Poljedelskih delavcev v Murski Soboti
je na merodajna oblastva poslala vlogo, s katero je zahtevala, da se naše delavce, ki se nahajajo v Franciji in so tam deloma internirani v raznih taboriščih, čimprej spravi domov na državne stroške. Ta zahteva Zveze polj. delavcev je z ozirom na nesrečo,
ki je letos naie delavce v Franciji
doletela, vsekakor upravičena. Naši delavci so zdaj bolj kakor kdajkoli preje potrebni pomoči od doma in od svoje države. Mnogi med njimi trpijo tam nepopisno pomanjkanje, glad in
mraz. Zato jim je treba priskočiti nujno in brez odlaganja na pomoč ter omogočiti povratek v domovino vsem, ki še nimajo dela in zaslužka in se želijo povrniti. Ti delavci so naša kri in naše narodno telo. Zato Zveza polj. delavcev apelira na našo slovensko javnost in merodajno oblast, da ukrene vse potrebno, da te siromake reši od trpljenja. Svojci doma jih težko pričakujejo, ker dozdaj nimajo od njih še nobenih poročil.
ZPD. je razen tega zahtevala, d s se uredi vprašanje pošiljanja zaslužka naših delavcev iz Nemčije v domovino. Po zdaj veljavnem dogovoru smejo naši delavci letos poslati vsak mesec samo 60 RM., kar je premalo, ker večina delavcev pri delu v akordu zasluži več, nekateri celo nad 100 RM. ZPD je prosili, da se transfer uredi za letošnje leto tako, da bodo delavci lahko poslali domov vse kar zaslužijo. Ako pa to ne bo mogoče naj se delavcem dovoli carine prost uvoz blaga, katero nakupijo za tisti denar, ki ga domov ne bodo mogli poslati. Na ta način delavci vsaj deloma pridejo na svoj račun, da jim z žulji prisluženega denarja ne bo treba po nepotrebnem in brezkoristno zapraviti.
Zveza polj. delavcev je pri vseh delodajalcih v Bački, Banatu in Bara nji zahtevala povišanje plače našim sezonskim delavcem. Krivično in ne-socijalno je to, da naši delavci še zdaj, ko je taka draginja, prejemajo na dan po 13 in 15 din. plače. To je premaio, čeprav poleg tega imajo po polno oskrbo. ZPD. je zahtevala najmanj 4 din. poviška na dan počenši od 1. septembra naprej. Nekateri delo dajalci so te pogoje odklonili in obljubili, da na koncu sezone vsakemu delavcu izplačajo drag. doki. od 120 do 150 din., vendar dczdaj tega še niso storili. Značilno je to, da skoro
na vsakem veleposestvu vladajo dru gačne razmere in so tudi druge pla čilne možnosti. Največ letos zaslužijo tisti delavci, ki prejemajo plačo v naturi. V kolikor bo Zveza pri teh svojih prizadevanjih uspela se še ne-ve, ker od merodajne oblasti na svojo vlogo ni še prejela odgovora. Zsdeva je nujna, ker bodo delavci v kratkem končali z delom in se vračali domov.
Vse delavce, ki so prejšnja leta bili v Nemčiji na delu, zlasti pa tiste, ki so tam tudi letos. Zveza opozarja na sledeče:
1.)	delavci, ki so 1937., 1938, in leta iz kakršnihkoli razlogov morali svoj zaslužek pustiti v Nemčiji, bodisi pri svojem delodajalcu, v bankah ali pa pri obmejni oblasti, naj takoj pišejo na sledeči naslov: Amtiiche JugosIaw!sches Reisebiiro A. G., Berlin NW 7, Neue Wiihelmstrasse 12 14 in prosijo, da£jim marke pošlejo domov. Pri tem je treba navesti točen naslov delodajalca, banke in zdajšnjega bivališča, kakor tudi znesek, koliko
mark se kje nahaja.
2.)	tisti delavci pa, ki imajo marke še v Nemčiji, a se sami zdaj nahajajo doma, naj se čimprej javijo Zvezi polj. delavcev v M. Soboti, ki bo potom merodajne oblasti poskrbela, da
Halo!
Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam žre preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriji. Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevajte opis in ponudbo!
Radio aparati vseh najboljših znamli v veliki izbiri vedno na zalogi.
Mali mesečni obroki i tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tel. št. 39.
jim bo denar iz Nemčije odposlan v domovino.
ZPD. opozarja vse delavce, ki so v Nemčiji na delu, da pravočasno pred odhodom iz Nemčije v domovino ves svoj odvišni zaslužek, ki ga ne bodo mogli poslati domov, naložijo v najbližjih bankah. O vloženem znesku je prositi potrdilo. Vsak delavec naj si skuša pri zgor. omenjeni Putnikovi pisarni v Berlinu kupiti ček za 10 RM. To pa zato, ker gotovine ne sme nihče nesti s seboj preko meje. Ta ček bodo delavci lahko pri Putniku v Mariboru zamenjali za dinarje. Nobene gotovine v markah naj nihče ne nosi s seboj več, ker je doma ne bo mogel zamenjati, dočim je bo iz Nemčije lahko pozneje potom klirlnga spravil domov.
Novo blago v manjši vrednosti najbrže ne bo carinjeno, staro ali že rabljeno blago tudi ne, dočim bo za novo blago v večji vrednosti prav gotovo treba plačati carino. Toiiko našim delavcem na znanje, da se bodo znali ravnati.
Iz pisarne Zveze polj. delavcev v Murski Soboti.
O zamenjavi mark
mora spregovoriti tudi Zveza polj. de lavcev v Murski Soboti, ki je prva vložila tozadevno prošnjo na pristojno ministrstvo, in sicer že 22. decembra 1939. pod 233/1. tekočo številko. Na to svojo prošnjo je Zveza dobila od ministrstva pismen nalog, da popiše marke, ki je delavci še imajo, kar je takoj tudi storiia. Zadeva se je potem precej časa zavlačevala tako, da je Zveza morala s še 5. dopisi urgirati rešitev. Ko je ZPD. končno dobila nalog, da naj marke od delavcev pobere in pri Putniku v Mariboru zamenja, je potom časopisov in občinskih uradov obvestila vse delavce, da marke lahko zamenjajo. Marke, ki so je delavci izročili Zvezi, je ista zamenjala prve dni septembra 1940 , in sicer po 13 30 din., ker je tozadevna odiočba pristojnega ministrstva tako določala. Pozneje je ministrstvo, tudi po prizadevanju ZPD. odredilo, da se morajo marke po 1. oktobru zamenjati po 14-30 din., torej po 1 din. dražje kakor preje. Ko je ZPD od pristojnega ministrstva prejela tozadevno obvestilo, je takoj zahtevala,
da se razlika po 1 din. zs marke, ki jih je v septembru zamenjala našim delavcem, naknadno izplača. Čim ZPD omenjeno razliko prejme, jo bo razdelila prizadetim delavcem. ZPD.
je s svojimi prizadevanji neštetokrat našim delavcem fzvojevala zboljšanje v vrednosti od petdeset, osemdeset in tudi nad sto tisoče dinarjev in bo prav gotovo tudi pri zamenjavi mark dosegla izplačilo razlike tako, kakor ji je uspelo doseči zamenjavo. Zveza je s tem, da je zamenjavo mark pospešila veliko pripomogla delavcem ker je preprečila nadaljnjo odprodajo mark raznim špekulantom po najnižji ceni. Delavci so pri tem gotovo imeli več koristi, kakor pa če bi morali na zamenjavo čakati do oktobra meseca, ker so denar nujno potrebovali in bi marke drugod raje ceneje prodali kakor pa radi enega dinarja čakali še en mesec dni. Ravno to je bil vzrok, da ZPD z zamenjavo mark ni odlašala dalje. Sama je tudi od vsega začetka zahtevala, da se marke delavcem plačajo po najvišjem kurzu, kar lahko dokaže s svojimi tozadevnimi dopisi.
Zveza polj. delavcev nikomur ne odreka zaslug, ki si jih je poleg nje pri tem delu stekel, vendar ne more dovoliti, da bi kdorkoli iz tega koval moralni kapital zase in to na način, ki škoduje njenemu ugledu. ZPD. nikdar ni in tudi nikoli ne bo posegala v delokrog, ki ni njen in tudi ne bo dovolila, da bi kdo pose-ga! v stvari, ki izključno zadevajo njo in poljedelsko delavstvo. Versko moralno stran naj vrši družba sv. Rafaela, strokovno in socialno pa Zveza polj. delavcev. Zato naj obe pazita, da svojega delokroga ne prekoračita, ZPD. ga ne bo, nasprotno bo družba sv. Rafaela pri njenem delu po možnosti ne samo moralno, temveč tudi gmotno podpirala.
ZPD. nima glasila, ki bi bilo izključno njena last, zato tudi ne more svojega dela sproti in poljubno objavljati ter tako našo javnost obveščati o uspehih, ki jih doseže. Tudi ni to najvažnejše, važno je to, kar stori. Njena pisarna deluje brezhibno in hitro. Budno pazi in zasleduje vse dogodke, ki zadevajo naše delavce v tujini in doma in sproti rešuje vse zadeve v zadovoljstvo prizadetih delavcev. Vsako krivico razkrinka in zahteva za takojšnjo pravično ureditev. Samo takih vlog je letos odposlala 322. ZPD. je vse delo okoli zamenjave mark izvršila brezplačno in nikomur
ni odtegnila niti enega dinarja. ZPD.
tudi nI z nikomer sklepala nobenih dogovorov radi zamenjave mark, ie manj pa tajno. Tak očitek je krivičen in zlonameren.
Iz pisarne Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti.