Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian daily in the United States
Issued every day except | Sundays and Holidays :-
TKLKFON PISAJUTB: 4687 COBTLANDT. Entered m Beoond-Claza Matter, September SI, 1908, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1878.
TELEFON PISASNE: 4887 COETLANDT.
NO. 284. — STEV. 284.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 4, 1913. — ČETRTEK, 4. DECEMBRA, 1913.
VOLUME XXT. — LETNIK
Huerta zopet izjavil	I
da se noče ukloniti.1
-OO-
REKEL JE, DA LAHKO VSTS AJA V SVOJI POZICIJI KOLIKOR ČASA SE MU POLJUBI. — IZJAVA VLADE V WASH-INOTONU GA JE ZELO RAZJEZILA. — POSLANEC M ANN SE BOJI VOJNE Z MEHIKO, AKO BI SE NADALJEVALO S SEDANJO POLITIKO. — ULOŽENA JE BILA PREDLOGA, GLASOM KOJE NAJ BI SE ZBRALO ARMADO PROSTOVOLJCEV.
Ženske pri Wiisonu.
Zahtevale bodo od predsednika, naj v poslanici obravnava vprašanje ženske volilne pravice.
General Iliierfa j«1 vt'oraj izjavil, da nima namena ukloniti so ter «la «*« ho vd**lt»žil bojev v Mehiki tudi v slu«" a ju, da Ih isti trajali leta in leta. Rek» l j«> nadalje, da se WV vzdržati na površju potom izailjenih posojil.
Poslauoe Jumes R. Mann je re-kel včeraj v zbornici, da hi bila vojna 7. Mehiko poalediea sedanje mehiAke politike. Posledica rij«-|pOve(fa govora je l»ila. du je /hornica sprejela predlogo, glasom koje naj bi se zbralo v času KroceC-e vojne armado prosto volj cev.
Mexico City, Mehika, 3. dee. Poslanico predsednika Wilson a se je sprejelo tu na različen način. Največji utis pa je napravila na generala Iluerto, ki je. kakor omenjeno izjavil, da se ne ho pod nobenim pogojem uklonil.
Do ostrega »popada je prišlo danes le par milj orl mesta med oddelkom rural ne straže in četo Za[>4ti*tov. Rurali so se poskrili v grmovje, ko so jih Zapatisti izsledili ter napadli. Po dvajset minut trajajočem boju so se umaknili Zapatisti nazaj v gore. Obojestranske izgube znašajo 10 mrtvih Tri 20 do 30 ranjenih.
Konzuli vseh evropejskih držav se pripravljajo na eventne-len napad od strani ustašev in da izogne vsem nesporazum-Ijenjem, bodo iskali člani ameriške kolonije zavetja v 'tujih konzulatih.
Vladni list V Independente" piše: "Mož v Beli hiši si je drznil izjaviti, da izgublja provizo-rični predsednik Iluerta vsaki dan več na simpatijah in da je njegovega padea pričakovati vsaki dan. Težko je verjeti, da ho imel predsednik Wilson po-uma dovolj da ustroju pri teh neresničnostih."
Tudi drugi listi se kaj nepo-voljno izražajo o vsebini posla-niee ter zagotavljajo, da je radi nje povratek miru in reda skoro nemogoč.
Juarez, Mehika, 3. dee. — V prepričanju, da ho sedem federalnih generalov, kateri so s svojimi četami zapustili mesto Ohi-huahuo, iskalo zavetja v Združenih državah, da ne padejo v roke ustašev, je vrgel general Villa več vojaštva na mejo, da pre-•preči tak prehod. Generali pod vodstvom Salvadorja Mereado, ki je izjavil, da nima denarja da bi plačal svoje čete, bodo najbrž >kušali iti preko reke pri Presidio. (iorenja izjava in opust Ohi-huahue je znamenje, da je diktatura Huerte, vsaj kolikor se ista tiče severa, blizu konca. V spremstvu generala se nahaja kakih 2000 vojakov in kakih 1000 os.-b imovitejšega prebivalstva iz Chihuahue. Ako bi stopili slednji na ozemlje Združenih držav, hi se jih aretiralo ter prevedlo v San Antonio, Tex.
Washington, D. C., 3. dee! -National American Woman Suffrage Association je .sklenila danes na svoji tu zborujoči konvenciji, da odpošlje k predsedniku Wiisonu komitej z naročilom, da ga prosi, naj v posebni poslanici obravnava vprašanje ženske volilne praviee. Ta sklep je bil storjen po zpIo burni debati, tekom koje se je več delegatinj zgražalo nad tem, da ni predsednik Wilson A' svoji poslanici na kongres niti z besedico omenil žensko volilno pravico.
Dopoldne se je podalo kakih 1000 sufragetk v Kapitol, da zahteva tam sestavo komisije, ki naj hi se pečala edinole z vprašanjem uvedbe ženske volilne pravice.
Dr. Ana Shaw, predsednica zveze, je povdarjala v nagovoru na člane komiteja, da se gre v prvi vrsti za to, prepričati člane kongresa, da je gibanje žensk za volilno pravico upravičeno za komitej v poslanski zbornici in v senatu.
Na predlog poslanca Kelly iz Pennsylvanije se je sklenilo, da se bo konečno glasovanje o predlogu žensk povzelo v javni seji.
Zagoneten slučaj. Kdo je morilec?
—o—
Ko se je vrnil sin domov, je našel na pestelji svejo mater mrtvo. — Dozdeven merilec.
SKRIVAJ POROČENA.
Smrt v plamenih.
Pri pešam nekega prenočišča v; Bostonu je zgorelo 27 oseb,' dočim ( jih je bilo 50 ranjenih.
Hrana v Sing-Singm boljša kot pri mornarici.
—1 Jaz sem jedel v Sing-Singu in sprevidel, da imajo kaznjenci boljšo hrano kot mornarji pri zvezni mornarici; razen privatnih kopelji, jim ničesar ne manjka — je rekel včeraj sodnik Svvann pred porotniki, ko je obsodil v nekaj mesečno ječo prejšnjega mornarja Johna Jarvisa iz Krooklvna.
Iz Indianapolis. Indianapolis, lud., dec. — Povodom stavke voznikov in šoferjev je podobno naše mesto vojaškemu taboru. Policija na konjih patrulira po ulicah in razganja demonstrante. Skoraj vse večje trgovine stražijo policisti. Stavkokazi no oboroženi. Dauea je bil ranjen samo en možki; ranili so gs stavkokazi. Policija jih je sicer aretirala, pa so jih takoj nato spustili na presto. Zastopniki unije so se izrazili, da je že 100 gospodarjev podpisalo pogodbo. Vprašanje glede generalne stavke ni še rešeno. (*V stavka ne bo v doglednem času končana, lahko izbruhne v mestu kaka epidemija, ker so ulice polne odpadkov in smeti.
Washington, IX C., 3. dec. — <"*uje se, da bo pri stavki v In dianapolia posredovalo delavsko ministrstvo.
Priznanje generalu Scottu.
Washington, D. C., 3. dec. — Vojni tajnik Garrison je odposlal brigadnemu generalu II. L. Scottu v Farmington, N. M. brzojavko, v kateri mu je izrazil svoje priznanje radi pomirjenja Navajo-Indijancev, ki so pred pat- tedni izkopali bojno sekiro ter grozili z ustajo. Posrečilo se je pomiriti ljudi brez prelivanja krvi. Dva teh Indijancev se bo procesiralo pred sodišči v Santa Fe.
Bomba.
Salomon Jaeobo, ki ima svojo trgovino na št v. 94. Berry St., Brooklyn, je dobival že dalj časa grozilna pisma, za katera se pa ni dosti menil. Včeraj ponoči je eksplodirala pred njegovim lokalom bomba, ki ie povzročila za $500 škode. Policija zastonj poizveduje za atentatorji.
Amerikanca pogrešajo.
Pariz, Francija, 3. dee. — Ne-znanokam je izginil nečak prejšnjega nevvvorškega poslanea Jamesa W. Wadswortha, ki je stanoval v nekem tukajšnjem hotelu s svojo materjo. Ker je bil zadnji čas zelo melanholičen, misli policija, da je izvršil samomor.
Zelaya oproščen.
Bivši predsednik Nicarague pa Je'moral obljubiti, da se nikdar več ne vrne v Nicaraguo.
General Jose Santos Zelava, bivši predsednik republike Nica-rague, katerega so aretirali v New Yorku na zahtevo oblasti v Nicaragui, je bil včeraj popoldne izpuščen iz Tombs-zaporov potem ko je zvezni generalni pravd -nik obvestil oblasti v New Yorku, da je republika Nicaragua . preklicala svojo zahtevo za izro-.erno oblecen" čitev.	j
Pomožni distriktni }pravdnik| Wood je prišel nato z jetnikom J pred zveznega sodnika Holt-a, kjer se je umaknilo predlog za Habeas Corpus postopanje. Nato se je podala družba k zveznemu komisarju Shields, ki je Zelavo oficijelno izpustil na prostost. Z mirnim obrazom je sprejemal bivši predsednik čestitke prijateljev ter dovolil nato časnikarskim poročevalcem kratek interview. Na vprašanje, ali je njegova oprostitev zvezana s kakim pogojem, je odgovoril, da ne, a pozneje se je izvedelo, da se je zavezal ,da se nikdar več ne vrne v Nicaraguo, temveč da bo čimprej e mogoče odpotoval na Špansko ter se vzdržal tam vseh političnih spletk napram republiki, koje predstojnik je bil nekoč.
Umerjena ima dva sina, stara po estmnajst in enaindvajset let. — Zadeta naravnost v srce.
Včeraj so našli Agnes (iuth, kij je imela pod imenom Mme. Ag-j nese v prvem nadstropju hiše št j 2<>f> vzh. 84. cesta v New Yorku! žensko krojačnieo,.. mrtvo v nje-! nem stanovanju. Morilec ji je za-1 dal z ostrim nožem tri rane v sr-j ce in eno v pljuča.
Po lakoj uvedeni preiskavi je izdala polieija g< neralni alarm za 391etnim Oscarjem Vogtom, ki je živel že eno leto pri Guthovi in je osumljen, da jo je on umoril. Sinova umorjene, 21 letni Avgust in 181etni Maks, trdita, da je bila bati z Vogtom že eno leto na skrivaj poročena. Guthova, ki se je ločila od svojega moža, je prišla pred sedmimi leti v Ameriko.
Ko se je včeraj zvečer vrnil Avgust, z dela domov, stopil v sobo in zažgal luč, je našel na postelji z rjuho pokrito materino truplo. V sobi ni bilo najti nobenega orožja.
Okoli pete ure je šla asistenti-nja Guthove v trgovino, dočim se je gospodinja zabavala s Vogtom v sosednji sobi. Asistentinja je prišla po preteku pol ure nazaj, toda v sobi je našla Vogta samega. Ko ga je vprašala, kje je gospodinja, ji je odvrnil:
— Ravnokar je odšla z neko svojo odjemalko. Mislim, tla se v kratkem vrne.
Vogt je pripravljal večerjo, pa je bil po izjavi asistentinje nenavadno razburjen. Ob šestih je zapustil stanovanje in se ni več vrnil.
Vogt je pet čevljev in šest palcev visok, tehta 135 funtov in je
Boston, Mass.. decembra. — Pri požaru, ki je izbruhnil danes zjutraj malo pred 2. uro v Arca-<Ha-prenočišču, je izgubilo izmed 170 prebivalcev 21 življenje, dočim bo izmeti > ranjencev 23 komaj mogoče rešiti življenje. Izmed mrtvih so identificirali le e-nega, dočim so trupla drugih tako sežgana, da je vsaka identifi-, kaeija nemogoča. V poslopju so navadno stanovali pohabljenci,! e est ni krošnlarji in drugi mali! ljudje.
Požar je bil z ozirom na izgubo! človeških življenj najhujši, kar] jih je bilo dosedaj zaznamovati v zgodovini Host ona. Preiskava ob-j lasti je dognala, tla je bilo po-j jlr.pjt* prava past za ogenj ter da! so bili stanovalci popolnoma od-j rezani od vsaki' rešitve. V drugem nadstropju so se nahajali u-ratlni prostori, dočim je bilo tretje in četrto nadstropje razprede-ljeno v majhne spalne prostore ki so bili ločeni drug od drugega potom tenkih, lesenih sten. V vsakem takem prostoru sta se nahajali dve postelji. Rešilne lestvice so se nahajale le na zadnjem delu poslopja.
Ogenj je izbruhnil v pritličju in plameni so z neznansko hitrostjo švignili v višino. Veliko mož se je rešilo po tenki deski na sosedno poslopje. Drugi pa so o-stali na oknih in na strehi, dokler jih niso zajeli plameni. Požarna bramba je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi rešila nesrečneže, a ni inogla dosti opraviti. Več kot petdeset nagih mož, ki so se rešili in med kojimi jih je bilo mnogo težko opečenih, so prevedli na policijsko postajo in odtani v bolnico.
Krvava bitka
zaradi dekleta.
Oddanih je bilo več strelov; ranjeni so samo štirje. Pasanti so zbežali v bližnje hiše.
IT AL J ANI.
Krasni In brzl parni k: (Avstro-American proge)
MARTHA WASHINGTON
odptijc t četrtek dne 11 decembri
▼tfaji do Trsta sm 13 dni.
: d* Trst* ali Rok* -fisfrlmrs do Ljubljane • • do Zagreba
$39.00 <40.18 $40.08
S* DOMbaa kiblac (eddeUk mU IL la HL zasradea) Mum v*fatjs $4.00 ▼•§ m odrmle, u otroke polovica. To oddelek pouban
"""Vetofo UfOr« f« dobiti pri FR. BAJCSJER, « Oortloodt 81., Vow T«k.
Zatvorjene banke.
Oolfax, Iowa, 3. dee. — Državni bančni department je zaprl tu-kajšno "Citizens State Bankin sicer radi držnih posojil, katere je baje dovoljevala.
Madisonville, Kv., 3. dee. — Državni bančni department je prevzel danes v svoje roke upra-vo Madisonville Savinj? Bank, koje vloge znašajo $350,000, do-čim je osnovnega kapitala le $35,000. Bančni uradniki zatrjujejo, da se je banko zatvorilo ra-ditega, ker se ni pravočasno ko-lektiralo zapadle tirjatve. Ulož-niki ne bodo najbrž ničesar izgubili.
Morilca Spencerja zadnje želje.
Chicago, 111., 3. dec. — Henry Spencer, ki je umoril Mrs. Rex-roat in kateri bo dne 19. t. m. o-bešen, je izrekel napram šerifu Kulinu svoji zadnj; dve želji. Prvič, naj se njego\o truplo sežge ter raztrese pepel pred sodnij-skim poslopjem; v katerem je bil obsojen; drugič, naj se mu pa tekom zadnjih dni daje za hrano jajca, katerih radi vi&oke cene začasno ne morejo dajati jetnikom.
Duhovniku na čast.
Scranton, Pa., 3. dec. — Katoliške družbe so priredile med Carbondale in Scrantonom velikansko parado na čast Rev. Pliil-lipu Landonu, potnemu spremljevalcu abeja Dom Oasquata, ki je osebni zastopnik papeža Pija X. Parade se je udeležilo 10,000 možkih.
Pomanjkanje med delavstvom.
Chicago, 111., 3. dec. — Glasom poročila, katerega so izdali tukaj zastopniki raznih, dobrodelnih organizacij, je število nezaposlenih delavcev v Chicagu tako veliko, da se je bati resne krize kot je bila naprimer leta 1907 in 1908. Družbam dohaja na tisoče prošenj za delo in stanovanje in najbrž bodo morale poseči vmes mestne oblasti, da vsaj nekoliko olajšajo bedo. Veliko delavcev, ki so bili navadno zaposleni pri grajenju železnic, je sedaj brez
__J dela, ker zasleduje večina želez-
4 iw> aaa	nic politiko varčevanja. V je-
d,UUU,000 jajc.	j klarski industriji, je natopila
Od pondeljka pa do dane« so, taka stagnacija, da je zžEjposlenih dospele v New York velikanske'v Chicagu le petnajst odstotkov pošiljatve jajc, 3,000.000 po ate-. prejšnega števila delavcev in vilo. Špekulanti drže v ledeni- razventega se je delavni čas tacah 720 milijonov jajev ker hoče- ko omejilo, da zaslužijo delavci l jo zaslužiti 10 centov pri vsakem komaj najpotrebnejše za življe-dueatn.	nje.
Dosedaj še ni bilo mogoče najti naslednika za Barthou-a. Padec knrzov na borzi.
Pariz, Francija, 3. dec. Predsedniku Poincare-ju se dosedaj še ni posrečilo najti naslednika za ministrskega predsednika Barthou-a, kojega kabinet je včeraj resigniral radi poraza, katerega je doživela vlada v poslanski zbornici, ker je zahtevala, da bi bili vladni bondi prosti davka.
Predsednik se je danes tekom celega dneva posvetoval s predsednikom senata iu poslanske zbornice ter številnimi političnimi voditelji. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala.
Demisija kabineta Barthou je imela za posledico, da je danes zjutraj na pariški borzi tripro-centna francoska renta naenkrat padla na 8-4 frankov in 75 centi-mov. Proti eni uri je cena sicer malo poskočila, a ni dosegla višine, ki je bila notirana včeraj ob zaključku borze. Tudi drugi papirji so trpeli vsled ministrske krize.
Poraz vlade je napotil predsednika Poincare-ja, da je odpovedal lov na gradu Rambouillet.
Policija, ki je takoj prihitela na lice mesta, je aretirala tri pretepače. Dva sta v bolnišnici. —o—
Včeraj , sta se zopet spopadli na j&vui ne^vorški ulici dve handitski bandi in začeli, ne ^lc-de uu pasante. streljati druga na drugo. Možki, žen- in otroci so poiskali v hišah varnega zavetja. dočim se je na cesti vršila pravcata bitka. Padlo je kakih' trideset strelov. Ko se je približala policija, so vročekrvneži pustili ranjence na tleli in zbežali.
Prizor se je vršil na 102. cesti in 2. Ave. X'eki pasa nt je telefo-nično poklical policijo, nakar se je takoj podal poročnik Ilaerle 7. nekaj detektivi in rezervami na lice mesta. Toda bilo je že prepozno. Dva bandita sta ležala v krvi na tleh, dva so pa tovariši, po zatrdilu občinstva, odpeljali z avtomobilom. 19-letni Angelo Coringlia je ranjen na nogi, nek drugi Italjan ima pa'precejšnjo rano v rami.
Oba so spravili v Reception Hospital, kjer so zdravniki izjavili, da rani nista nevarni.
Policija je dobila medtem tele-fonično obvestilo, da sta se dala obvezati v Sina j bolnišnici dva mlada možka, kamor se je takoj nato podalo par detektivov. Prijeli so 19-letnega Charlesa de Rosa in 17-letnega Antonia Xo-cerna. Nekaj časa sta odločno tajila, potem sta pa pripoznala. da sta bila navzoča pri pretepu.
Pri preiskavi se je dognale sledeče:
V torek zvečer sta se skregala na nekem plesišču dva Italjana zaradi mladega dekleta, česar posledica je bil včerajšnji pretep.
Schildknecht obsojen.
John Schildknecht, ki je pone-veril pri .Washburn-Crosby & Co., kakih $57,000 in ves denar zapravil, je bil obsojen včeraj na dve leti težke ječe. Ko so ga prepeljali v Tombs, je rekel s solzami v očeh svoji materi:
— Mati, če se vrnem, bom postal drugačen mož in bom skuša1 poravnati, kar sem v lahkomi-šljenosti zakrivil.
Princ Wied bodoči albanski vladar.
—o—
Kot takega so ga pripoznale vse velesile. V Pečuhu na Ogrskem je falirala velika banka. —o—
RAVNATELJ POBEGNIL.
Pasiva znaša tri milj one kron. Škodo bodo trpeli kmetje. — Schoenthan umrl. Visoka Porta.
Berolin, Nemčija, 3. dec. — Kot se poroča, so že vse evropske velesile pripoznale princa AVieda za bodočega vladarja Albanije. Princ Wied je bil rojen leta 1872. in je major pri wuer-temberskem dragonskem polku št v. 26.; razentega je tudi Član pruske gosposke zbornice. Xje-Tova soproga Pavlina je prince-zinja pruske kraljeve hiše. Zakonski par ima dvoje otrok.
Budimpešta, Ogrsko, 3. dec. _
Med prebivalstvom mesta PeČu-ba, komitat Baranva vlada silno razburjenje, ker je falirala ta--nošnja banka Vilmami; pasive znašajo preko sedem milijonov kron.
Ravnatelj Telegdi je pobegnil. Čeravno je bila za njim takoj izdana tiralnica, ga dosedaj še niso zamogli dobiti.
Najbolj je oškodovano kmet-sko ljudstvo, nekaj kmetov in manjših obrtnikov je čisto ruini-ranih. Pred bančnim poslopjem je noč in dan zbrana velikanska množica ljudi. Ker se policija boji resnih nemirov, je naprosila vojaštvo za pomoč.
Dunaj, Avstrija, 3. dec. — V svojem stanovanju je umrl tukaj oesnik Franc pl. Schoenthan; star je bil petinšestdeset let.
Carigrad, Turčija, 3. dec. — Turška vlada namerava prezi-lati vojno pristanišče pri "Zla-Vni Rogu" in napraviti pri Tsmi-lu mornariško postajo. Tozadev-ne pogodbe je napravila z neko angleško tvrdko. Iz tega je razvidno, da je Visoka Po^ta glede reorganizacije mornarice popolnoma odvisna od angleške vlade.
Povodenj v Texas.
Dallas, Texas, 3. dec. — Vsled neprestanega >deževja so reke Trinity, Brazos in Colorado silno narasle in prestopile bregove. V Vaco je 10,000 ljudi brez strehe. Kot poročajo je dosedaj utonilo sedem oseb.
Slučaj Charlton.
Rim, Italija, 3. dec. — Proces proti morilcu Porter Charltonu, katerega so Zdr. države poslale nazaj, se je zopet preložil. Obravnava se bo vršila meseca marca.
POZOR ROJAKI!
Ljubljanski ''Slovenec" prinaša pod naslovom "Nepotrebno beračenje" notico, v katerem izjavljata dr. »Tos. Marinko, župni upravitelj in Franc Oblak, oba iz Mavčič, da je razposlal Steno-vec že drugo prošnjo za podporo, kjer sta v svedočbo podpisa na tudi imenovana oba. V notici se nadalje izvaja, da so poslal: slovenski Amerikanci Stenovcu do 3000 K ter da je Stenovec s tem denarjem poplačal vse dol gove ter da si je poleg tega še nakupil nekaj sveta. Ker je veliko ljudi, ki so veliko bolj potrebni podpore, zato svarita imenovana, naj s& imenovanemu Stenovcu ne pošilja nadaljnih podpor, prvič ker je zlorabljal podpise in ker podpore ni več potreben.
K temu moramo še dostaviti par pojasnil. Stenovec je dobil s posredovanje 14Glas Naroda" in tvrdke Frank Sakser preko 4600 K ter je tedaj gori navedena številka prenizka. Mož je bil v polnem obsegu deležen milosrčnosti naših rojakov v Ameriki ter bi bili prisiljeni vsak dar, naslovljen na imenovani naslov, zavrniti ter ga vrniti odpošilja-telju. Toliko rojakom v pojasnilo!
Uredništvo "Glas Naroda."
Kardinal Oreglia umrl.
Rim, Italija, 3. dee. — V viso-vi starosti 85 let je umrl danes kardinal Luigi Oreglia di Santo Stefano, dekan sv. Kolegija. Pobrala ga je pljučnica.
Roosevelt. Buenos Aires, Argentinia, 3. de-embra. — Danes se je vrnil col. loosevelt iz Chile v Bahia Blan-a. Kam se misli sedaj podati, ni
iikomur znano.
-- — -
lenarje v staro domovino
	9	K.	»
	1.10	130...	. 36.6-
10....	2.16	140...	. 2b.ee
15....	3	160...	. 30.70
20....		160...	. 32.76
26....	6.20	170...	. 34.80
iC....	6.25	180...	. 36.88
35....	7.36	190...	. 38.00
to....	8.30	100...	. 40.^0
46....	9 30	250...	. 51,15
o0....	10.30	300...	. 61.36
^6....	11.35	150...	. 71.60
60....	12.36	400...	. 81.80
	IS. 40	450...	. 92.00
70....	14.40	500...	. 102.28
76....	16.45	600...	. 1*2.70
80....	16,45	roe.,.	. 143.15
86....	17.45	800...	. 163.60
tfO____	18.45	900...	. 184,00
00....	90.45	1000...	. 204.00
10....	22.60	2000...	. 407.00
'80....	24.55	5000...	.1017.00
Pofitarma je všteta pri teh sr#> ah. Doma se nakazane svote po-oolnoma izplačajo brea vinarji »dbitka.
Naše denarne pošiljatve razp* 4i]ja na zadnje pošte e. k. poifaM iranilnični urad na Dunaju v maj krajšem Sašo.
Denarje nam podati najpit ličneje do $50.00 v gotovini ▼ pri poročenem ali registriranem pismu, večje metke pa po Postal Honey Order ali pa po Ner* Jod Bank Draft
PRANK 14*111» *2 Cortlandt St. New York, N< 3L
«104 St Clair Avenos, N, 1,
imm a
"GLAS NARODA"]
(Skrrenic Driy.)
Owned and published by tbf
Biogenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President JANKO PLES KO, Secretary. LOU 13 BENEDIK, Tre—rar.
Flioa of Business of the corporation and
addresses of above officers : ■ Cortliwidt Street, Borough of Ifan-h»t**n, New York City, N. Y.
2a celo leto vdja list xa Ameriko in
Canado........................$3.00
•• pol leta....................... 1.50
** leto ta mesto New York........4.00 .
** |X)1 l«ta za mesto New York ... 2.00 ',
" Kvropo u vse leto...........4.50
" " " pol leta.............2.66
" '* te trt leta............ 1.70
"CLAS NARODA" izhaja vsak dan t_Itvzemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA-
("Voice of the People") (iaatwd every day except Sundays and
■ Holidays. Subscription yearly $3.00.
Dopisi bras podpisa in osobnosti sene
I	pnobčujejo.
Denar naj se blagovoli poifijati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pr^jinj« bivaliiče naznani, da hitreje najdemo nasiovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta
naslov:
"GLAS NARODA"
M Cortland t St., New York City.
Telafon 46 Tcprtlandt-
V pričakovanju.
Poslanica predsednika "SYflsona je naznanila ameriškemu narodu in vaetn. katerim je stvar mar/da! bodo Združene države napram hvo i južni sosedi vstrajale pri svoji politiki **čuječega čakanja" t»*r tla rti nobenega v/roka, da bi ne izpreinenilo d osedaj zasledova-
110	politiko.
V poslanici #e tie navaja nika-kih podrobnosti. kako je vlada doMHlaj izvajala to svojo politiko iti kako jo hot*«* v bodoče izvajati.| Za vse one, ki ko pričakovali, da bodo ixvedeli v tem o/.iru intere-santne Mnzaeijonelne podatke, je prinesla poslnniea najbrž veliko razočaranje. D/ingoji v tej deželi in drugod so bili gotovo razočarani, a velika masa ameriškega naroda je zaznala to novico gotovo z zadovoljstvom ter ji prav iz »ren pritrdila. To tembolj, ker je iz «M-l<*Ka govora razvidno, da se sedanje zmešnjave bližajo koncu. Kar pravi predsednik v poslanici gl> de položaja, v katerem se nahaja liuertov rey.irn, je pomembnejše kot pa vse depeše in korespondence, kar se jih je v zadu ih mesecih spravilo v svet. Kajti nikdo bi ne mogel biti v tej stvari boljA«- poučen in nikomur se ne more bolj zaupati kot pa predsedniku. Kot označeno v po-alanici, se bliža režim Hue rte koncu in konečni polom je stvar najbližje bodočnosti.
1/. kratkega sitiucijskega poročila je razvidno, da je opravičeno upanje, da bo po padcu sedanjega režima ustanovljena vlada na ustavni podlagi, ki bo težko tepe-
111	deželi prinesla mir in red ter ga znala tudi ohraniti. To je več kot je bilo razvideti dosedaj iz vseh situaeijskih poročil, Vsa ta poročila ko bila pesimistična ter so prerokovala najhujše reči, ki bodo sledile padcu Huerte. Ako je bil liuertov režim nekak pred-pekel, bi morala biti glasom teh scnzacijskih poročil njemu sledeča vlada pravcati pekel, ko bi padel eden preko drugega. Vsebina poslanice v tem oziru je, da padcu Iluertovega režima ne bo sledil splošni kaos.
O nadaljnrm stališču Združenih držav napram Mehiki ne more biti po odkritosrčnih izjavah v poslanici niti najmanjšega dvoma več. Ako se glasi v poslanici, da je mir v Ameriki ogrožen, dokler ostane Iliivrta na svojem u-surpiranem mestu, pomeni to le toliko, da Združene države ne bodo preje odnehale, dokler ne bo odpravljen ta sistem. Poslanica vsebuje tudi smisel, da hočejo Združene države napraviti kpnec diktatoričnim težnjam posameznih v srednje- in južnoameriških republikah ter pripomorejo on-dotneinu prebivalstvu do ustavno' garantiranih pravic. Raditega je tudi izključeno, da bi Združene države priznale v Mehiki vlado,) ki bi se le po imenu razlikovala i od sedanje diktatorične. Naznanilo, da bo naša politika ona "ču- ! jeeega čakanja**, je treba vsled ] tega razumeti v smislu, da hoče- . jo Združene države prepustiti po- ] •ameasnim republikam ustanovi-']
lev ustavnih vlad, da pa jim ho-
i"ejo stati s svetom in pomočjo na strani.
Dopisi.
Farrell, P». — Zopet imam nekaj novic, ki bodo gotovo marsikoga zanimale. V tukajšnji naselbini je začel neki rojak ž vso vnemo agitirati za nemško društvo, ki je po njegovem zatrdilu ''prekleti! fejst". Dragi rojaki, nc zmenite se zanj in njegovo kloba-sanje, ampak podpirajte naša društva in si tako zagotovite pomoč v slučaju nesreče. Slovenski agent za nemško društvo je premotil že kakih petnajst rojakov, da so mu šli na limance. To je tak naroden greh, da si ne morete večjega misliti. Zastopnik nemškega društva je obljuboval roja kom sledeče: Plačevali boste $1.2f na mesec, zavarovani ste za $400 v slučaju bolezni dobite na te den; če hočete, se vam po prete ku dveh let izplača nazaj ves de nar z desetodstotnimi obrestmi C'e uinrjete, vas pokopljejo z god bo, ki stane društvo $60. Vašinr dedičem izplača društvo zavaro valnino do zadnjega eenta. Take vam je obljuboval premetenec,- k dobi za vsakega novega člana, ka terega spravi v društvo, $1 nagra de. Jiojaki. nikar se ne dajte za peljati! Kje so pravila, kje je čr no na belem, da boste res tolikt dobili? Rojaki, premislite dobro kdo vam bo šel v slučaju nesreč« na roko: vaš človek ali Nemec Mislim, da le vaš človek. Neme* bo pa pljunil pred vas, če ga bo ste poprosili za mal dar. Društvo osnovano na taki podlagi kot j< to nemško, ne bo izhajalo in n< more izhajati. Nikar ne mislite gospod agitator, da smo mi tak< neumni in da ne znamo računati Saj nima vaše društvo na merni k»» denarja in tudi če bi ga imelo bi ga enkrat zmanjkalo. Fantje zahtevajte od društva potrjeni! pravil, da vam ne bo žal, ko b< že prepozno. Vse one, ki še nis< pri nobenem društvu, pozivam, di naj pristopijo k S. N. P. J. ali p« k društvu sv. Barbare. Blagajni se bode polnila, organizacija b< rasla. — ('lan društva sv. Barba re in S. N. P. J.
C cllinwc od-Cleveland, Ohio. —
Tovarne so začele bolj slabo po slovati; znana Lake Shore tovar na je pričela obratovati na vsako vrstne načine: po tri dni na tedei in zopet po osem ur na dan, tak< da človek, ko gre na delo, ne ve kidaj pride domov. — Pevskt sam. podp. društvo 'Vrh Planin je priredilo na Zahvalni dan ve selico v prid društvene blagajne Pri tej priliki je bilo izžrebani! več lepih predmetov, kakor: ura puran, gos itd., tako da je veseli ea še precej dobro uspela. Na ten mestu izrekam v društvenem ime nu cenjenemu občinstvu najlepše zahvalo, ker se je tako obilno ste vilno udeležilo. To društvo š< precej lepo napreduje, zato se pi vabijo cenjeni rojaki-pevci, ka kor tudi pomožni člani, da bi se bolj številno pristopali. -— Me&e ca novembra se je ustanovilo zo pet novo društvo "Slovenskih ve terancev*'; tukajšnji rojaki se zelo zanimajo zanj. — Društvc sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S K. J. ima r^eseca decembra volitve društvenih uradnikov. Vsi člani so vljudno prošeni. da se te seje polnoštevilno udeleže, če ne, se hode postopalo z njimi po društvenih pravilih. Seja se vrši dru-£0 nedeljo v mesecu ob eni uri pop. Obenem se opozarja člane, ila volijo v odbor najboljše moči, ne glede na zunanjost ali na prijateljstvo, ampak volite tako, da bode društvu v korist. Sobratski pozdrav! — J. M., tajnik št. 71.
Bradley, Ohio. — Tukaj sta sa-ino dve slovenske družini in par samcev. Delavske razmere so še Josti povoljne. Delamo v premo-ifokopih, kateri so last The United States Coal Co. Ta družba ima 6 rovov in iz vseh teh rovov se do-važa premog n* «n "dipple". Kompanijske koče so zelo slabe in tudi preveč drage za nas. Rasen tega nam še potrebne vode ne iajo ob vsakem času, ker se go-ipodje boje za svoje seaalke, da ji se preveč ne izrabile. Drugo--odcev je tukaj- dosti, največ je >a Madjarov,. Italijanov in Slova-tov. Rojaški pozdrav! — Frank 3una.
Molalla, Ore. — Zadnji čas so >e Slovenci začeli posebno zani-nati za farme: Tukaj it«* je šest Slovencev, vsak ima svojo farmo; la j manjša meri 80 akrov, največ-a pa 160. Jaz sem kupil svojo že »red štirimi leti, takrat je bila že-eznica še zelo oddaljena, no, se-
daj nam je pa tudi v tem oziru! pomagano. Podnebje je milo, vo-da-studenčnica izvanredno dobra. Raste vse, posebno izvrstno uspevajo češplje, češnje, hruške in jabolka. Iz Oregona pošiljajo sadje celo v Evropo. Slovenci, če si hočete na farmah zasigurati bodočnost, pridite sem. Pozdrav! — John Novak, R. R. 1.
Pri Isu Boljetincu.
"Riečki Novi List" je priobčil sledeče zanimivo poročilo svojega , skadrskega poročevalca o pogo-j voru z Isom BoJjetincem. Pismo je od}*oslano iz Skadra 30. oktobra in je torej trajalo precej dolgo, preden je prišlo na svoj naslov. Poročilo se glasi:
"Včeraj pod večer sem posetil znanega in nekdaj zelo mogočne-t ga Isa Bolietinea. Za stanovanje si je najel hišo prav pri "rdeči džamiji" v mohamedanskem mestnem predelu, takoimenova-nem Peroču. Neki prijatelj mi je pokazal vrata. Vstopil sem na prostrano dvorišče, po katerem se je motalo nekoliko Djakovča-nov, ki spremljajo in varujejo Isa Boljetinea. Obrnil sem se na enega izmed njih in ta me je odpeljal po stopnjieah in majhnem hodniku naravnost v Boljetinče-vo sobo. Tamkaj sem naletel na italijanskega vojaškega zdravnika, ki je prav tedaj preiskoval bolnega Isa, in sem imel dosti časa, da sem si ogledal njegovo sobo. Je to čisto navadna turška soba. Okna so zavarovana z železno mrežo, dva stola, majhna mizica s steklenico za vodo in dvema kozarcema. Dodajte k temu še dve zviti žimniei "v kotu in preprogo na tleh, pa imate vse "pohištvo". V kotu proti vratom leži Isa. Žim-nica leži na tleh in je pokrita z namiznim prtom, dve preprosti rjuhi in majhna vzglavna blazinica tvoix* bolniško posteljo. V tem. ko sem ogledoval to, je zdravnik dokončal svoje preiskovanje, zapisal zdravila, se poslovil in odšel. Sele tedaj sem pristopil, mu podal roko in se mu predstavil kot dopisnik "Riečkega Novega Lista". Pojasnil sem mu svoj obisk s tem, da se mnogo govorilo o njegovi bolezni in celo to, da je že umrl, in da prihajam, da povprašam za njegovo "cenjeno" zdravje.
—Kakor vidite, sem bolan. V Valoni sem dobil mrzlico. Prvikrat v življenju ležim bolan. Trideset let je, kar hodim po gorah cele mesece sem preživel v gozdu, izpostavljen dežju in snegu. Po cele tedne sem preživel v snegu po gorskih vrhovih; jahal sem, da nisem stopil s konja po celih dvajset ur; ni ga bilo napora, da bi ga ne bil mogel vzdržati, in nikdar, nikdar nisem bil bolan. Sedaj sem zelo slab, ker sem tudi izmučen vsled vojnih naporov. Dvajset dni in dvajset noči smo se bojevali brez odmora, da nismo spali skoraj nič in skoraj brez hrane.
—	Kdo je prvi začel boj na se veru? O tem se govori prav različno.
—	Poslušajte, gospod: kar vam pove Isa, je resnično; drugo more biti laž. Srbi so začeli (?! ?) spopad takole: Na Morinskem pre-voju se stikata srbska in črnogorska meja proti Albaniji. Na zahodu je naše — Gaš in Krasniči, na vzhodu pa njihovo, takoimenova-na Reka. Na Morini je majhna srbska posadka. Nekega dne sta šla dva kmeta iz Gaša, da nakupita žita v Djakovici. Medpotoma so jih Srbi zaklali. Sorodniki onih kmetov so iz maščevanja (krvna osveta, prip. ured.) ubili, nekateri pravijo, da dva, nekateri pa, da več srbskih vojakov na Morini. Tako se je začelo medsebojno streljanje.
Še isti večer so prišli tjakaj močnejši črnogorski oddelki pe-štva z mitraljezami in topovi. Tedaj se je umaknila mala srbska posadka s svojim vojaštvom in črnogorska artilerija je začela streljati proti selu Šipšanu, kjer so se utaborili naši. Začela se je resna bitka. Ljudje so padali. Nato smo se tudi mi vmešali v boj. Oh, če bi bil mogel, bi jih bil po-pognal tudi z mojega Kosovega! Toda ni bilo mogoče. Zaradi močnega bombardiranja smo morali zapustiti Šipšane in nadaljevati obrambo s hriba. Uspešno smo se upirali Črnogorcem tri dni in tri noči. Toda presenetili so nas. Z juga so nas obšli Srbi, za katere smo mislili, da ne bodo sodelovali v boju zaradi nevarnosti za Pri-zren, in so z nepričakovanim napadom zasedli selo in položaj Bu-tiče. Bili smo obkoljeni na obeh frontah in tudi z vzhodne *tr*n-
Bojevali smo se še devet dni in devet noči.
Bilo je strašno!
Človek ne ve, na katero stran naj prej pazi. Po tisoč in še več topovskih strelov so na dan sprožili proti nam.
Ali ste bili v vojni?
—	Bil sem, sem odgovoril.
—	Ej, potem pa veste, koliko municije se porabi v dvanajstih dneh boja brez prenehanja. Zmanjkalo nam je municije. Tudi v urejenih državah se dogaja, da je zmanjka, a ne samo nam, ki smo postali šele včeraj. Morali smo se umakniti. Zapustili smo Gaš, potem Krasniče in sedaj smo tu...
Ko se je nekoliko odpočil in pokadil smodko, sem ga vprašal o številu sodelujočih v boju.
—	Ne vem, je odgovoril brez premišljevanja.
—	Ali so se ga udeleževali vaši Gaši in Krasniči? sem začel jaz z druge strani.
—	So, vseh dva tisoč hiš, okoli pet tisoč bojevnikov. Poleg njih pa še približno ravno toliko beguncev s srbskega in črnogorskega ozemlja.
—	In kaj nameravate sedaj ? sem vprašal.
—	Bolan sem, kakor vidite. Ta jesenska valonska mrzlica je bila zame usodna. Ko sta bila moje delo in pozornost najbolj potrebna, ko se je odločevalo vse, me je popadla mrzlica in me vrgla. In v prihodnje, kaj bom delal? Vsi vemo, kaj je bilo, a kaj bo, ve samo veliki Bog. Toda dokler bom živ, se bom bojeval. Dokler bo i kaj Al banasev in pušk, ne bo miru na Balkanu! Borili se bomo do zadnje kaplje krvi. To sem govoril tudi na Dunaju in v Rimu ter sploh v Evropi, ko sem šel v London. Naj vedo! Kaj pa hoče Srbija na Kosovem? Na Kosovem! Na mojem Kosovem!
Tu se je silno razvnel in razjaril, toda pomiril se je takoj in začel navajati statistične podatke, da mi dokaže svoje pravice do Kosovega. Čudno se mi je zdelo, da navaja neke čudovito natančne številke, ki se jih je najbrže naučil, preden je odpotoval v Evropo, ker se ve zanj, da se ni ba-vil s statistiko, dasiravno je sodeloval pri njej leta in leta, zatirajoč Srbe pp "svojem" Kosovem.
Prinesli so nama kave in nadaljevala sva razgovor o etnografiji in statistiki prebivalstva Stare Srbije. Ko mi je ognjevito navajal dokaz za dokazom, sem ga jaz natančno opazoval.
Sodeč po njegovi zadnji fotografiji z njegovega potovanja po Evropi, ki je bila priobčena v nekaterih nemških ilustriranih listih, se je Isa Boljetinae zelo iz-premenil. Oslabel je in postaral se je. Njegovo otemnelo liee se je nagubalo in namršeno čelo kaže, da je mnogo trpel telesno in da trpi tudi duševno. Nervozen je. Vsak čas menja položaj telesa. Sedaj se naslanja s komolcem na vzglavje, potem se takoj vleže in se pokrije z odejo. Ko pripoveduje kaj, kar je v zvezi z njegovo nekdanjb močjo in slavo, tedaj popolnoma oživi. Ganljivq je opisoval svoj domači kraj Boljetin. Razume se, da ga je vedno gledal s svojega stališča in ga tudi opisuje kot divno, božanstveno liaj-duško gnezdo.
—	Kar je Taraboš za Skader. je Boljetin za Mitrovico, je končal in nehote mu je iz prs prodrl vzdih in pa pregovoi
—	Dokler je kamen na svojem prostoru, v tleh, je težek; ko ga pa izruješ, ga morejo tudi otroci valiti!
Bil je že utrujen. Poslovil sem se, se mu zahvalil in odšel. Premišljeval sem o tem nekdaj v sla-* botni Turčiji tako mogočnem ar-navtskem voditelju, najsilnejšem razbojniku svojega časa. Če se pomisli, da ga je sam sultan moral sprejeti, ko se je mudil na Kosovem, in mu dati Čast polkovnika ne more človek drugače, da ga mora obžalovati, ko ga vidi, kako leži sedaj tu bolan, zapuščen od svojih.Arnavtov in prijateljev. Človeku, ki je zapiral turški parlament in premenjaval vlado v Carigradu, strežeta sedaj v bolezni samo dva njegova sinova...
Toda, to je morda osveta krvi srbskih nedolžnih otrok, ki jih je poklal po "svojem" Kosovem tekom svojega tridesetletnega četo-vanja...
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. 2., Cleveland, O. Pošljite kaj stvarnega in pisanega s črnilom. Pesem o "Ciganski siroti*', ki jo rnenda hočete imeti v listu, ni Vaše maslo. . 1 SS ■	i Hm
Ena milijarda.
Fran Zelenit v tržaški "Edinosti" piše:
Ena milijarda ali tisoč milijonov je gotovo jako lepa svota in med nami ni nikogar, ki bi jo po-želel, saj slišimo vsakogar govoriti, da bi bil zadovoljen tudi z majhnim milijonom.
Ali pustimo šalo na stran in pomenimo se, zakaj smo začeli govoriti o eni milijardi.
Nad eno milijardo kron zahteva avstrijska vojna uprava za oboroževanje. več kot tisoč milijonov hočejo porabiti za kanone in nove bataljone, ker povišati je treba tudi število vojaštva za 90 tisoč mož.
Na kratko naj navedemo le nekatere številke, ki nam povedo, koliko se povišajo izdatki za eno ali drugo stvar.
Povišanje moštva bo zahtevalo 165 milijonov več. Za nove ladje , bo treba šteti čez 300 milijonov, za bojno upravo, kanone itd. bo treba čez 125 milijonov.
Plačati pa moramo tudi izdatke za oboroževanje našega vojaštva lansko jesen. To stane Av-stro-Ogrsko okroglih 346 milijonov kron.
Oglejmo si nekoliko to število. Zakaj pa smo to potrošili, ali je bilo to potrebno? To skromne vprašanje si dovoljujemo mi, ki i nimamo plemenite pameti našili diplomatov. Zakaj smo morali ravno mi več potrošiti kot vsi tisti skupaj, ki so se bojevali na Balkanu? Zakaj pa smo imeli toliko vojaštva na meji? To sc vprašanja, na katera ne dobim? odgovora.
Nismo vredni dobiti odgovora od naših diplomatov, mi jili tudi ne smemo vprašati, ampak moramo molčati in plačevati.
Tudi druge države imajo enak€ interese na Balkanu kot mi, tudi Italijani škilijo čez lužo tja na Balkan, in vendar jih balkanska vojna ni stala niti enega novčiča a dosegli so pa več kot mi. Nemčija ni niti mignila s prstom, ir vendar je Nemec danes na Bal kanu bolj domač kot pa mi, ki se dimo Bal kancem pred nosom. M: stojimo pri vratih Balkana, a za nas so se zaprla kot srbskim volom avstrijske meje. Začelo na.' je sovražiti vse na Balkanu, zaletavali smo se najprej v Srbijo, potem pa celo v velikansko državico Crnogoro, grozili eni kot drugi s svojimi bataljoni in ka-noni. čemur se je smejal ves svet, ker je vendar smešno, če se orjak spravlja nad pritlikavca. Potrebno ni bilo imeti pod orožjem toliko vojaštva ne proti Srbiji, Š€ manj pa proti Čmigori. Ali jc srbska in črnogorska mornarica tako velika, da smo morali mobilizirati vse tudi že zdavnajnaj v pokoj poslane vojne ladje?
Tako vprašanja nam krožijo po glavi, a odgovora ne dobimo od tistih, ki bi ga nam lahko dali. Zato se zadovoljujemo z odgovorom tistih liudomusnežev, ki pravijo, da smo imeli pred Italijo tak strah, da bi nam ne izkazala svojega iskrenega prijateljstva in odkritosrčnosti ter nam ugrabila naše preimenitne pridobitve, razbojniške Albanije, sedaj najboljšega jezu proti razširjanju Jugo-slovaiistva, ki je stoletja odbijalo turške zlodeje in varovalo nemško kožo njihovega noža.
Naši plemeniti birokratje se kregajo s eelim svetom, zato pa nam nakopujejo sitnosti, skrbi in stroške na glavo. Odganjajo pa tudi odjemalce za naše industrijske izdelke.
Ako bi naši diplomatje bili manj nemški, pa bolj avstrijski, bi upoštevali, da v Avstriji ne žive samo Nemci, temveč da jih ni niti polovica prebivalstva, da zato ne smejo voditi nemške politike in bi potem tudi ne imeli toliko neprijateljev in bi ne bili s?-vraženi od celega sveta tako kot je nemški rajh.
Nemčija nas pošilja vedno po kostanj v žrjavico. Kjer se je treba s kom skregati in prepirati, tja nas poriva Nemčija. Nemčija tudi zahteva od nas, da se moramo vedno bolj oboroževati, da moramo vedno več izdajati za vojaštvo.
Duhovniki pravijo, da vse zlo prihaja od spodaj, iz pekUt, mi pa pravimo, da vse zlo prihaja od zgoraj, iz nemškega raj ha. Prijateljstvo z nemškim raj ho m nam naklada novih izdatkov nad tisoč milijonov.
Odkod bomo pa vzeli teh 1365 milijonov, ki jih hočejo za oboroževanje ? Odgovora na to vprašanje naši vladni možje sami ne poznajo. Denar se že dobi na ta ali oni način. Treba bo novih, dav-
Slovensko katoliško
podp, druStvo	svete Barbare
B-=B
xm Z»dln]en« driavo Severne Amerika.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v driavi Pennsylvania.
ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN GERČMAN. Box 633, Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSE P PETERNEL, Box 95 WiUock, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLlN, Box 492 Forest City Pa.	, Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest city. Pa.
f
NADZORNIKI:	s
Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
I.	nadaornlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburg, Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne. Pa.
IH. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 40J, Witt, IU, I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kana. IL porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Isaler St., Cleveland, Ohio.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. SEL1SKAR, C127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Dopisi naj se pofilljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest City. Pa.
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
iz ubada GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA
Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma Članica, kateri Je zavarovan za $250.00 lahko povlfia u-smrtnino do 1. januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 46. leto.
Kdor ieli povišati usrartnno, naj se da preiskati pri zdravniku; proSnJa in spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment Je razviden iz lestvice, ki je razdeljena na $250.00 in na $500.00.
!_ ____Ivan Telban, glavni tajnik.
kov, saj srajco in spodnje hlače J še imamo, in to je še vedno pre-| velik luksus za ubogo državljansko paro. Saj ima še celo kak 1 kravji rep kmet v hlevu! Kaj zato, če propadamo gospodarsko, kaj, če vsled pomanjkanja propa-I damo telesno in duševno, samo da smo oboroženi in vredni zavezniki mogoenega nemškega rajha!
Ali so narodi s takim početjem zadovoljni, ali so avstrijski naro-',di pripravljeni nemškemu rajhu na ljubo žrtvovati nad tisoč milijonov kron, kakor so zadovoljni naši diplomatje in birokratje, za to avstrijskih narodov ne vpraša-' jo. Vlada bo odgovarjala delega-L cijam, se bo sladko nasmihala .raznim delegatom, pa bode stvar končana. Ako bi ta vlada morala ' pred ljudsko sodišče, bi se stvar končala nekoliko drugače. Toda veljava našega parlamenta je postala kaj dvomljiva, nanj se vla-da ne ozira več. Ljudstva so tako-l rekoč brez zastopstva. K>r se vla-, da ne čuti odgovorna ljudstvu, počenja pač naša zunanja politika take napake in se krega z j vsem svetom ter kaže zobe tam .kjer bi morala nastopati z dobrohotno prijaznostjo.
Šteti bomo morali tisoč milijonov ne za šole in druge potrebne naprave, ampak za popolnoma brezplodno oboroževanje, samo da odvračamo od sebe posledice nesrečne naše politike in ščitimo
hrbet dobri prijateljici Nemčiji. ' * '
1	"" UHi Illtt-; & -rn '
Stekli volkovi v Galiciji.
Iz Lvova se poroča: V galiških: karpatskih pokrajinah so se po-1 javile velike črede volkov, ki na-, pravljajo med živino veliko škodo; najhuje pa je, se zdi, da so volkovi stekli, Tamošnjemu prebivalstvu, ki je na volkove pre-1 cej navajeno, .se je čudno zdelo, da se volkovi, čeprav so bili že večkrat prepodeni, vedno izuova vračajo v bližino selišč ter napadajo ljudi in živali, dasi jim v pogorju ne manjka hrane. Ko so na-1 to pri Glinjanju ubili eno volku-njo, so jo zdravniško preiskali in dognali, da je bila stekla. Volku-nja je bila obgri/Ja 15 poved; na 7 obgrizenih volih se je pokazala' steklina ter so morali ustreliti. Kasneje se je na ta način končalo še več druge govedi. Sedaj je za-j •plenila oblast še 87 goved in jihi postavila pod živinozdravniško j nadzorstvo. Ker je opravičen ' sum, da je med volkovi še več steklih živali, je okrajno glavarstvo v Dolini odredilo obširne od-1 redbe za lov na volkove in se najbrže pritegne tudi vojaštvo.
Bojkot jajc.
Washington, D. C., 2. dec. — Tukajšnje voditeljice v bojkotu tfajc nameravajo oficijelno opozoriti kongres na to gibanje.
Predlog delavskega tajnika.
Denver, Colo., 2. dec. — Predlog delavskega tajnika Wilsona, da bi se premogarske stavka v Južnem Coloradu poravnala potom referenda, je bil soglasno odklonjen.	^
. POZDRAV.
j Pred odhodom v stari kraj šc enkrat pozdravljam vse prijate-; Ije in znance, posebno pa vse člane starega društva sv. Vida v Cleveland«, O., ter kličem vSem skupaj: Vsemogoči naj vas ohrani zdrave in krepke, da bode vsa-, kemu mogoče priti do zaželjene-sra cilja. Z Bogom!
New York, grudna 191U.
Ivan Pa j k.
Predno odpotujem v staro domovino, pozdravljam še enkrat prav iskreno vse znance in prijatelje v Herminie. Pa., in okolici. Dalje pozdravljam še enkrat mojo omoženo hči Marijo Kralj ter njenega soproga v Wick Haven. Pa. Kličem vsem skupaj: Z Botrom! Živeli!
) New York. :{. grudna 191:1.
Mihael Tori.
Predno odpotujem v staro domovino, kličem tukaj iz New Yor-ka vsem poznanim rojakom sirom Amerike iskreni: Z Bogom! Živeli! in Srečno! Osobito pa po-zdravljam vse rojake rodom iz Vranskega, ki bivajo v Whitsett, Payette Co., Pa. Imejte se dobro! Na zopetno svidenje!
New York, grudna 1913.
Pran Grabnar.
Lepa prilika
se nudi rojaku, kateri namerava začeti kako trgovi-i no ali obrt v središču slo-| venske in hrvaške naselbine j v Chicagu. Jaz imam zaod-; dati zelo dober prostor v katerem se nahaja grocerijska trgovina.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
Frank Jurjovec,
1801 W. 22nd St., Chicago, III. t
NAZNANILO.
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 29. novembra t. I. izdihnila svojo dušo naša ljubljena hčerka oziroma sestra
ROZINA ROGEL '
Pokopali smo jo dne 1. dee. Rojena je bila jan. letos.
Žalujoči ostaJi: Gregor in Ivana Rogel, starisi. Karol in Franc, brata.
Iselin, Pa.	(4-5—12)
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americ&na proge
"argentina"
odpluje dne 9. decembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $36.— Ljubljane $37.18 Zagreba	$37.08
Vožnje listke je dobiti pri frank sakser, 82 Cortlandt St., New York City,
Nož moje žene.
Zn ''lila* Naroda'' priredil G. P.
Zadnjič sem stal pred ogledalom t«irg so pogovarjal z možem moje /.ene. Poznam ga že dolgo ter ^a smatram za fino naobra-
ž»*m-ga, plemenito mislečega Človeka, ki ima le eno napako, da je namreč premehak svoji ženi nasproti ter igra vsled tega smerno ulogo v krogu svojih znancev.	+
"Ti si največji norec, kar sem jih k-daj videl v svojem življenju-' sem rnu rekel... "Postani vendar enkrat mož in ne večni suženj svoje žene. Le poglej se v oglrdalo! Tvoje oči so brez bleska, laaje so osiveli, poteze so zgu l>aiie kot osemdeset letnega starca. In kak junak si bil ne-
L-/i." i"
Nrijiufbail se je žalostno, resi-
*' In kake skrbi te tlačijo*": sem vpraš.-val. "Misliš na nepla-«ane račune, ki leže v tvoji pihalni mizi. Povej mi resnico! Ali j nosiš t i najnovejši* umotvore mode, brilante, katere tako tež-j ko plačaš TAli imaš ti vedno pri!
•bi č«-kovno knjigo. k«*r bi ti lahko padlo v glavo, da s]K>toma | nakupiš drage stvari? Ne, a' "ona hoče, tvoja žena, ki nima! ničesar drugega v glavi kot živi i in izdajati tvoj denar... In I kako ti plačuje to? Ali skrbi, daj imaš udoben dom kadar prideš domov? Ali j«* kdaj skušala ugla-j .liti <r n be, k;Tt*r** je zarezala skrb \ tvoj,- relo? Smejala bi se ti. ako hi zahteval od nje kaj take-ira!" Mož moje žene je osramo-•*eu |K>v<*Miil glavo. Ničesar ni mo^rel odgovoriti, ker je vedel, j da imam prav.
"Dobro, da vsaj ne tajiš! Ni
še vse izgubljeno. Napravi red v J
svoji hi*i in pometi z ne/nosnimi
razmerami. Odpusti služabnika.
hišnieo, ki ti- gledajo postrani in
komaj odgovarjajo na tvoja
vprašanja. Hreni skozi viata psa. - - • i . piie erja, kateremu velja vsa t
ljubezen tvoje žene in kojega udobnost je važnejša zanjo kot J pa tvoja. Ne prirejaj družb, ki i imajo h- namen ,da se dvori tvoji /.» ni in zasmehuje tebe. In ka i dar boš storil vse to, potem... boj imela tvoja žena morebiti štirinajst <Lni nervozne napade, nakar ho ozdravela."
Mož moje žene je pritrjevalno pok i tnal. Moje besede so bile napravile nanj viden utis. Mrmra je j nerazumljive liesede je pričel ho-j <liii razburjeno po sobi gorindol. -Mi pa lw> imel tudi dosti ]>ogu-1 ■ na, da izpremeni v dejanja skle-1 pe, katere je bil ravnokar sto-' ril ?
T' daj pa je bilo slišati zima; lahne korake. šumenje svilnih j kril. Vrata so *e odprla in pri ! kazalo	Nekaj, zavito v lilo, j
od k rije trn j. i/haja! u|*«ii, osva jajoč vonj Rose d'Orsav.
Kako? N«. ne gotov?" je za-1 žvrgolelo. On ni dal nobenega i odgovora.
In čeka mi tudi še nisi izpi-j Hid Ptuj. kakšen tiic' pa si?" j
Mož nanje žene j»- čutil, da je' prišla sedaj zanj usodna ura, da! je morala pasti sedaj in za večino odločitev. Obrnil se je ter po-
-—1 1.1 ____-	w _
gi4-«iHi svojo zeno.
"Ne lwm izpisal čeka."
<'nt ponosnega triumfa me jej prevzel. Moje besede so torej' vendar zalegle. Nežno Nekaj je I široko odprlo sinje oči. •
"Kaj si rekel ravnokar?"
"Da s« ni sit biti večni suženj j tvojih muh. llesno sem razmi-' šljal o naju ter prišel da zaključka, da moram misliti za naju olia. Tvoja bLa/.ua razsipnost pre->eg» \>»- m< je ter bi minirala celo milijonarja..."
"Morda se ne čutiš dobro dale*,? (»a je prekinila. "Ali naj pokličem zdravnika? Saj veš, da' ne ljubim takih prizorov."
Mogoče, a danes se ne morem o/iirati na to. Od danes naprej boš morala izhajati z denarjem, katerega imaš na razpolago ter me ne ho« smela nadlegovati z večnimi deuarnimi zahtevami, ki me delajo nervoznega."
Nežno Nekaj je brez moči, omahnilo v naslonjačo.
"Že danes zjutraj se mi jo' zdelo, da se bo pripetilo nekaj neprijetnega. Veš. da ne prenesem razburjenj; to sem podedo-! VMla po mami in ako boš govoril še nadalje v tem tonu z menoj, bom zopet dobila živčni napad. Pfuj, kako grdo, da pričenjaš z denarnimi zadevami. Ako te kaj jezi, spusti svojo jezo v svojem
uradu nad svojimi uslužbenci. Ah, svarilo se me je, naj te ne poročim. Rekli so mi, da si brutalen, brezobziren človek. Barbar, sedaj me celo siliš, da se bom jokala, ker veš, da sem potem grda. In danes popoldne sem povabljena k five o'clock..."
Potegnila je iz žepa majčken robec ter zakrila z njim lice. S strahom sem zapazil, da je postajal slab.
"Dragica, bodi vendar pametna..."
"Ne, ne, jaz nisem pametna; tudi mi ni treba, da bi bila. Za to ste možje tukaj."
"Saj sem ', je odvrnil on z novo vzbujeno energijo, "in radi-tega moram vsaj jaz skrbeti, da se naše premoženje brezsmi-selno ne razsipa." Iznova se je vzbudil v meni up. Mož moje žene je dobil zopet svojo hladnokrvnost.
"Takrat, ko si me vzel, si mi prisegel, da me boš vedno ljubil", se je joka je glasilo skozi robček.
"In moja ljubezen je ostala v dveh letih vedno enaka."
"V dveh letih? In meni se zdi, da jih je že dvesto. Ako si mora človek vsak dan izprositi svojih par centov, katere se rabi za življenje in ako mesto hvale za varčnost zanje le nehvaležnost in prizore, potem postanejo dnevi leta..."
"Ne pretiravaj in ostani pri resnici", jo je prekinil, a ona je nadaljevala:
"Seveda, saj je čisto samopo-sehi umevno. Radi večnih skrbi in neprestanega joka sem- postala stara in grda! Kako bi me mo-gel še ljubiti? Le poglej me. Kaj ne, nič več nisem ona ženska, katero si ljubil?"
Osel j! V resnici se je obrnil proti njej.
"Ali sem še tako lepa kot takrat..."
"Še tisočkrat lepša, ampak.."
"Potem pojdi sem in mi daj poljub."
Sledil je pokorno.
"Koliko rabiš danes?" je rekel konečno utrujeno.
"Ničesar. Skušala se bom omejiti."
"Govorila bova o tem med potjo. Na vsak način pa vzamem s seboj čekovno knjižico."
Možu moje žene sem vrgel v gledalo pogled, ki mu je rekek kakšen slabič brez energije da je. Nato pa sem ponudil roko nežnemu Nekaj...
Noja teta.
Spisal L. Ungermann. — Priredil J. T.
—o—
Ona ni bila taka kot so druge tetežNi imela sivih las. niti najmanjše gube na licih — bila je vitke, elegantne postave, iz okrogle glavice, katero so obkrožali gosti vranječrni lasje, sta gledala dva živa modra očesa. Z eno besedo rečeno... moja teta je bila stara osemnajst let, eno leto mlajša od mene.
Ni treba pripomniti, da sem jo že takrat vroče ljubil kot ljubijo mladeniči pri dvajsetih letih. Toda taka ljubezen ni kar tja-vendan, taka ljubezen ima ne-broj zaprek. Ce bi me tudi ona rada imela, moj Bog, kaj bi rekla moja mati, njena sestra!
I "soda je odločila drugače:
Teta Mada se sploh ni zmenila za moje poglede, bila je mrzla ženska, brez vsakega srca. Kar nenadoma je bila pilšla k nam in po preteku štirinajstih ur bi že skočil v vodo. samo če bi hotela. Na izprehode sva hodila skupaj, ('e sva bila le pol urice sama, sem hotel začeti pogovor, ki je med teto in nečakom precej nenavaden. Ona je skomignila z rameni in rekla:
—	Oprosti ljubi nečak, veliko dela imam doma, vrniti se moram.
Kaj sem hotel?
Za nekaj dni smo dobili brzojavko :
—	Stric Cezar, brat mojega očeta, pride s svojo hčerko na osemdnevni obisk.
Stric, udovec, je bil star ka-I kih osemintrideset let — moja sestrična petnajst, vitka, nerazvita... "	1
Strica sem imel rad, sestrična pa mi ni posebno dobro došla, ker je hodila z Magdo na izpre-hod.
| Takoj pri prihodu mi je rekel stric:
1 — Svojo hčerko Vam popol-
noma zaupam. Igrajta se skupaj, • otroka.
Vi ne veste, kako se mi je za- , vihal nos!... Štiri leta sem bil starejši od nje.	J1
Za stricom je prišla Magda. 1,
—	Tvoja sestrična Anica je lepo dekletce — je rekla.
—	No, je že.
—	Prosim te,' blondinka s črnimi očmi.
—	Jaz poznam brunetko, s 1 modrimi očmi, ki je še lepša. j
—	Ne veš, kaj govoriš. Anica je krasna.
Meni^je bilo za znoreti.	1
Nekega jutra sem vlekel Magdo skoraj po sili v park.
—	Pripoznaj mi, da me namenoma razburjaš in žališ — sem ji mehko očital.
Teta Magda je postala za trenutek nemirna.
—	Izrazi se jasneje — ne vem 1 kaj govoriš.
—	Brezsrčna koketa si, ne ljubiš me, in hočeš, da bi Anica za- ;1 vzemala v mojem srcu tisto mesto, ki ga sedaj ti zavzemaš.
—	Ljubi mladenič, zdi se mi, da se ti je zbledlo.	j
—	Ravno nasprotno: presneto dobro vera, kaj delam — sem ji odločno odvrnil. — Ker pa nimam s teboj več opravka, te prosom, da me pustiš samega.
Molče se je odstranila in jaz sem ji s pogledom sledil, dokler ni izginila za drevjem. Nato sem se vrgel na klop in zajokal kakor otrok. Sam ne vem, koliko časa sem ležal. Naenkrat se je nežna roka dotaknila moje rame.
—	Ona je — sem si mislil.
Nežen glas je zašepetal:
—	Kaj ti je? Povej mi. kaj ti leži na srcu? Odgovori.
Ker sem. molčal, je sestrična nadaljevala:
—	Zaupaj mi vendar.
To mi je bilo preveč. Najbrže jo je poslala Magda v park.
Osorno sem jo pahnil nazaj.
—	Meni ni nič. To je stvar, katere ne razumejo otroci. Pojdi se igrat s svojimi punčkami.
Prešla so leta. Jaz sem veliko prepotoval in sem se v marsičem precej spremenil. Ali naj povem resnico? Ce sem pomislil na teto Magdo, sem se moral nehote za-smejati.
Ko sem se zopet vrnil domov, me je sprejel na kolodvoru oče.
Magda je pri nas.
—	Tako, tako. Ali je še vedno tako možka?
—	Da. Pa tudi stric Cezar je tukaj. V kratkem se bo poročil z Magdo. — Jaz sem debelo pogledal in nisem mogel spregovoriti niti besede.
Sedela je v vrtu in Anica pri "jej-
Anica je bila stara sedemnajst let.
Kaj se hoče. V teku enega meseca sva bila že zaročena.
Teto Magdo še danes zelo re-špektiram.
Ni bilo dosti, da mi je bila dvakrat teta, postala je še celo moja tašča.
t
Njen grob.
Napisal Maksimov.
Pomlad je bila takrat. Najlepša pomlad, kar jih je pomnil Ivan v svojem življenju. Zunaj je poganjalo brstje in zadišalo je po cvetju in v Ivanovem srcu se je razcvetel cvet sreče. Bil je prve dneve poročen in z dražestno Mileno sta bila na poročnem potovanju...
Tja doli na jug sta šla, v kraje, kjer cvete pomlad tudi v ledenih mesecih, kjer vroča srca ne trpe meglenih, otožnih dni. Tam v obmorskem mestecu sta se naselila za nekaj dni. Eleganten hotel, z malo tujci, obdan na eni strani pa z nepregledno morsko ravnino, je bil njima dom 2a nekaj dni. Nepoznana in skrita radovednim očem znancev in prijateljev, sta tu v samoti uživala nekaljeno srečo uživajoče ljubezni.
Ivanu je bilo obmorsko mestece znano že iz dijaških let. Saj je tu prebil celih osem let in kakor sen so sedaj šli mimo njega oni brezskrbni časi. Prav dobro se je še spominjal vseh hiš in ulic, kjer je kdaj stanoval, eelo obrazi nekaterih ljudi so se mu dozdevali znani. Kako prijetno mu je bilo pri srcu, ko je stopal po znanih ulicah, s sladko zavestjo, . da mu ni cvetela zaman mladost, ampak, da je dosegel zaželjen cilj — dobro karijero in
z njo bogato in dražestno ženo. Koliko njegovih znancev in prijateljev je tudi hodilo po teh potih, a sreča jih ni tako bogato obdarila; mnogi hodijo ponižani po svetu in iščejo sreče, ki je naklonjena le malokomu.
Take in enake misli so rojile Ivanu po glavi, ko sta stopala z Mileno po mestnih ulieah. Ivan je Mileni vsaki hip omenil kak spomin z dijaških let, kar je njo zelo zanimalo. Za vsak še tako malo pomemben dogodek je imela pripravljenih še kopico vprašanj in Ivan je rad ustrezal njeni radovednosti.
Ob večerih sta dobila navadno čolniček in star ribič ju je peljal vselej daleč tja na morje. Milena se je v takih hipih vdala sanjam in celo njega, ki ni imel navade sanjati, se je polastila sladka omamljenost.
V teh lepih časih je Ivana moril le en temen spomin izza dijaških let. Premagoval se je, da bi ga pozabil, a ni šlo. Vsak hip ga je spomnil nanj in mu obujal v srcu grenkost...
Zadnje leto je študiral takrat. Stanoval je pri vdovi nižjega uradnika, ki je imela lepo hčer. Tudi o njem so govorili, da je najlepši fant med osmošolci in da bi bilo škoda zanj in za namenjeno mu dekle, če bi šel v semenišče. Podoba lepe Judite pa se mu je tudi tako vtisnila v srce, da bi že zaradi nje ne mogel kaj takega storiti. Tam ob morju sta ob jasnih večerih sanjala o daljni deželi sreče, ki jo jima je odpirala prva ljubezen. Judita je bila malomeščanka, brez višje izobrazb^, a vsled tega tem udanej-ša, brez spletk in skritih namenov v srcu. Ljubila je Ivana resnično in naj bi si bil tudi navaden človek. Tudi on je ljubil u-dauo deklico in upal, da bo kdaj užival ob njeni strani tiho, nekaljeno srečo.
Po dovršeni maturi je Ivan zapustil obmorsko mestece in odšel na univerzo. Prve čase ni mogel prenašati velikomestnega življenja in želel si je vedno nazaj v malomeščanski mir, tja doli k morju, kjer je vzdihovala po njem Judita. Dobival od nje dan na dan pisma, polna gorke ljubezni in občutkov. Čutil je, da ji narekuje besede srce in mnogokrat je začuden bral te izlive preproste Juditine duše. Prve čase ji je tudi on odgovarjal enako ljubeče in jo tolažil v njeni bolesti in hrepenenju. Ob počitnicah pa se je odpeljal k njej. Presrčno sta ga sprejeli Judita in njena mati. Ves strah, da bi pozabil na nju, je minil in v sreči so prebili skupaj par tednov.
Tu pa je Ivana srečalo grenko spoznanje. Videl je, kako se je Judita oddaljila v tem kratkem času od njegovega* srco. V velikem mestu je spoznal tudi mnogo mladenk in vsaka se mu je zdela, cla ima mnogo* več privlačnosti kot Judita. Mnoge izmed njih so bile lepe in duhovite — Judita pa samo lepa. Druge so ga znale pričarati nase s pogledi, parfumi in kretnjami, pri Juditi je bilo vse naravno, nič narejenega. Ivanu je bilo to mučno in srce mu je navdala grenkost. Judita se mu je zdela samo kOst. Judita se mu je zdela samo še — lepa enoličnost...
In ko je odhajal je bil žalosten v dno srca. Mati in hči sta videli to v njegovih očeh, a kaj se mu godi v srcu nista vedeli. Prepričani sta bili, da je to vpliv težkega slovesa...
Minila so leta in Ivan se je ločil po dovršenih študijah iz velikega mesta. Takrat je bil zadnjič pri Juditi. Njo in mater je prevladalo nepopisno veselje ob tem svidenju, kajti zdelo se jima je, da zorijo njune nade. Tudi Ivan se je delal veselega, a v srcu ga je nekaj bodlo in peklo ter tlačilo k tlom. Ni vedel kaj mu je storiti. Obeta se mu si-sjajna bodočnost, na univerzi je dobil kot domač učitelj vplivnega aristokrata ključ do protek-pa tudi najboljše dovršene študije mu bodo pomagale do sreče in blagostanja.
Zdelo se mu je, da Judita vsega tega ne razume... da je predaleč od njega...
In šel je v življenje, na delo, uživat sadove, priborjene v mla-dosti.dosti. Zakopan v vsakdanjost in boreč se^ za karijero, je vedno bolj pozabljal na idealno ljubezen svoje mladosti, slika Juditina je otemnela. Ko je Judita začela dobivati hladna pisma od njega in slednjič tudi teh ni bilo več, je vedela, kaj se je zgodilo... X svoje zadnje pismo je izlila
Judita vso bolest uničenega živ-1 Ijenja. In ko je ugledala svet ma-' la Juditka, ni mati opomnila niti njenega očeta na dolžnosti. On' pa je na svojih potih navzgor pokopal vse te spomine...
Pač pa je sklenil v svojem sr-ou, da poplača njeno ljubezen, kadar mu bodo službene razmere dovoljevale pritrgati si večji znesek, da opere svoj madež pred njo in pred ljudmi.
Toda tudi tega mu ni bilo treba. Cvetoča Judita je postala bleda prikazen, v njenih licih je bila že zapisan^ smrt. In smrtne kali je sesalo tudi dete iz matere. V kratki razdalji časa je pobrala obe sušica.
To je Juditina mati hladno sporočila Ivanu. Toda v tem hladnem pismu je "bilo toliko bridkih očitanj, sicer ne izrečenih. a Ivan jih je čutil. Cele tedne ni bil v uradu na pravem mestu. Čas pa je pobelil tudi ta spe-min.
Ivanu se je sreča smehljala in dosegel je česar je želel: visoko službo in bogato, lepo Mileno z njo.
Poročno potovanje si je izbra-'a Milena sama. Hotela je videti vse kraje, kjer je on prebil svojo mladost in tako sta prišla tudi v to mestece, ki Tvanu ni vzbujalo prijetnih spominov.
Vedno bolj živo so Ivanu stopali dogodki njegovih mladih let v spomin. Tn neko jutro, ko Milena ni hotela vstati, se je od-Dravil sam na kratek izprehod. Izgovoril se je. da pogleda pred gimnazijo, če bi spoznal še kakega bivših profesorjev in da bi videl še enkrat veselo vrvenje tli-iakov na mestu, ki je tudi njemu drag in mil.
Odšel j£ hitro iz hotela in po najbližjih ulicah iz mesta. -Nej-gova ot je vodila med vitke, visoke ciprese, ki so se žalobno "klanjale nad grobovi. Tja med grobove je zavil. Neznana, sila, neka srčna potreba ga je vlekla
tja---- Nemirno je stopal med
spomeniki in v naglici prebiral napise na njih.
Pred enim je obstal. Vsa kri mu je šinila v glavo... Bral je ^e enkrat... Da. isto ime in priimek, čas rojstva in smrti pravilen ... - *
"Njen grob!"
Srce ga je zalmlelo od bolesti. Pogledal je okrog sebe. Nikogar ni bilo v bližini. Nepremično je zrl v mrzli kamen in v črke vsekane vanj... O*te mrtve, a grozo govore te črke... Da bi vsaj +eh ne bilo. Tn marsikdo se ustavi tu, prebere... in pripoveduje se o življenju in smrti te, ki počiva tu... In omenja se morda njegovo ime, če si ga je kdo za-Domnil.. .
Čudovito j bilo Ivanu v tem hipu pri srcu. Bilo je kot kosanje in strah, da bi ne izvedela o tem — Milena. Da bi mogel vse to popraviti, lepo bi bilo njegovo življenje... Brez madeža... tako pa leži na njim črna pega — njen grob!
Vsa nrav rahločutnega človeka se je vzbudila v tem hipu v Ivanu. Skoro bi bil zajokal kbt otrok.
V	tem je prišla stara ženica na pokopališče. Ivan je odšel proti izhodu.
Vrnil se je naravnost v hotel. Mileni je rekel, da si je gotovo pokvaril zdravje, ker mu je tako čudno...
Zaradi tega sta se vrnila nazaj v mesto.
V	mestnem šumu je Ivana minila čudna bolest. Vendar je postal včasih molčeč in zamišljen.. Zdelo se mu je, da leži med njim in Mileno grob, ki greni njemu veselje....
&e bolj čuden pa je postal, ko se jima ni izpolnila najiskrenej-ša želja, da bi uživala srečo očetovstva in materinstva...
Prepad med njima je bil vsled tega še večji in Tvanu je hodil vedno v spomin njen grob, ki je ležal kakor težek greh nad njegovim življenjem....
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škiin Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno, kegljišče.
— Svoji k svojim! — '	(Adv.)
j^P^Ri Slov. samostojno podp. društvo Igiljjhp/	"EDINOST"
v L,A. SALLE, ILL.
^HB^)	U«UmtQ«m 9. a«ji 1909.	Iaksrpwirum die 18. avfMta 1911
▼ državi IUinoU.
Glavni odbor:
Predsednik: Iran Novak, Box 178, La Salle, UL
Podpredsednik: Lavoaiav Zevnik, 1037 2nd Bt-, L* Bali«, DL
Tajnik: Fran Leplch, 11E6 3rd St., La Salle, I1L
Blagajnik : Jom. Bar boric h. 1202 1st St.. La Salle. III.
Zapisnikar: Maj k Fr. Kobal, 1026 — l»t St.. La Salle. 111.
Zastopnik za Galea by: Fran Jerina at.. Box U. Otfeeby, I1L
NAOZORNIKIt
Franc Petek. 147 Union St., La Salle, 111.
Tom Golobie. 2UJ Union St.. La Salle. 111.
Matovi Urban ija. 1526 - 3rd St., La Salle, III.
IBolntiki odbor?	•
Jom Nuk
Joe Fr. Brgles, 1227—3rd St., La Salle, 111.
Viae. Klaasek
Poslanec: Janez Golobič. 203 Union St.. La Salle. III.
Zastavonoša: Anten Štrukelj. 202 —1st. St.. La Salle. IU.
Redne mesečne seje se vrSIJo vsako drugo nedeljo T mesecu ob aat art Popoldan v dvorani sobrata Mat. Kompa.
Rojaki v La Salle ln okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopa.
*—*—*—t--«—*-«—«—*——ft—ft—*__ft_» ♦ f ♦ ■
Važni nasvet.
V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim boleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobol j, slab tek do jedi, neredni odeistek, zobobolj, nahod, bolezni ledvic, sr-nenju kože itd. — je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za poinoi- da ne troši zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? — Edino le Ija. kjer je že stotine bolujoeih dobilo uspešna zdravi-'a za jednake in slične bolezni in to je:
THE PARTOS PHARMACY v New Yorku.
Vsaki, kateri naroči najmanje za $1.00 od zdolaj označenih pravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. — Izrc-/ite dolnji Cupon za brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem uaznaeite točno za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na:
THE PARTOS PHARMACY,
160—2nd Ave.	New York, N. Y.
Imenik in cenik najglavnejih zdravil:
Za čistenje krvi, želodca in redno stolieo	Partola $1.00
Proti glavobolu	Partocura $.100
Proti slabem spanju in za živčne bolezni Part one Elixir $1.00 Za bolezni želodca	Partowill $1.00
Zoper izpadanje las	Partoliu 1. $1.00
Za porastenjc las, brk in brade	Partolin II. $1.00
Z t\ p riše e (muzulje) po koži in za gladko kožo Partoeream $1.00 Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo	Partobrace $1.00
Za kašelj, prsne in plučne bolezni	Partoeough $1.00
Za reumatizem in kostoboljc	Rlieuinabalsam & Powder $2.00
Za sittlis	Partobisquits $4.00
Za akutni triper	Triplets št. 1. $2.00
Za kronični triper	Triplets št. 2. $2.00
Za poluciio in gubitek	Triplets št. $2.00
Za beli tok žen	.	Triplets št. 4. $2.00
Za zlato žilo (Herniolioide)	Partopile $1.00
Za bolezni očij (vnetje)	Erlauer Water & Salve $2.00
Za osivele lase	Elsavvater $1.00
Za bolezen ledic	Partoherb $1.00
Proti kostobolu (Gicbt)	Partopaiu $1.00
Za srbenje kože	Partocyl Salve $1.00
Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa* zdravila poštnine prosto.
CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR.
Prigibno pošiljam $......za......................
ter brezplačni koledar za leto 1914.
Ime in priimek: .........................................
No. cr >ax ............ City ............ Staate ............
oflfib	rrfia» ^ ofab ^A) ^ r^a,
I	?
| Po znižani ceni! i
^ Amerika in Amerikanci ^
^	Spisal Rev. J. IVI. Trunk:	O
- je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve- P ^ zana v platno in za spomin jako priiična. ^
a Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni	^
izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-	«51,
jejo veliki stroški.	C"
^	Dobiti je pri:	^
g Slovenic Publishing Company, '
* 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. %
cf^t,
j	111	—V« " Ifli n ii
Phon* 346.
"	FRANK PETKOVSEK, 1
; JB^^l^k' I'™1 notaf ~ Manr MIH,
jHMfr^lUkvB, 718-721 Market St., WAUKBQAN, ILL
H^HEkiiy^K WDAJA fin* Tina, najbolje Iguje te-I l	ixrrstne amotke— patentov aamsdrm
^Hw^H vlla
PKODAJA volne liiuce rseh prckoa«v
^M^lQgMr sklk Crt.
I ^UStMHSP POŠILJA denar v it« kraj iinetljtT« <	P°*teno	■
UPRAVLJA to v BoUrtkl posti »pada-
j« Cm del*.
J I	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York*	«
Jfc—■MU—■ i nttm » mUmmmmrnt^rm
"glas naroda" stane za celo leto samo tri
dolabje. naroČite se nanjj
Prababica s tremi rokami.
Spiaal I. Kalnok. Priredil J. T.
Pred nekaj leti se je pri nas precej govorilo o prababici s tremi rokami. To pa seveda samo zategadelj, ker je bil slučaj precej zagoneten in se ljudje na .svetu za nič bolj ne zanimajo kot za uganke.
Ko so prezidavali več sto let staro grobnico rodbine Itadnav, ao pri tem odprli najstarejšo krsto in našli v njej ženski okost-■ njak. Okostnjak sam na sebi ni aeveda nie čudnega, čudno je bilo le to, da so počivale v krsti tri roke.
Od kod ta tretja roka?
Nikdo ni vedel odgovora, dokler se ni našel v arhivu star pergaineiit, ki je pričal sledeče:
—	Xas guhpod in za povedni k Deiueirij Kadnay je pripeljal v grad svojo mlado nevesto. Nikdo ni vedel odkod jc doma, nikomur iii bilo /uaiio. kai to njeni stariši. Samo nekaj je bilo gotovo: mlada soproga je najlepša in najboljša ženska, kar jili je na svetu. Njeni dolgi lasje so se svetili, o«"-i kakor dve temni jezeri. Možu j<* dala svoje srce iti žnjiin ljubezen in zvestobo.
Zakonska sta živela kakor dvoje golobov. Iz poročne sobe se ni čula nikdar glasna beseda, ampak samo šepetanje. Vsak večer je zaprosila mlada gospa:
—	Položi mi svojo desnico pod glavo, da Lj4ii mirno zaspala.
Nekega dne so pa zatrobili po deželi bojni rogovi in naš junaški vojskovodja tfemetrij Radnav je moral na vojno. Težka je bila ločitev, toda najprej je domovina, potem je šele žena.
S *t dolgih mesecev je prejokala mlada gospa. še*t dolgih mesecev ni zatismla oči. Lica so ji obledela, ustnice nabrekle od joka. V*.* «" ara nje, vsa zdravila »o bila zastonj — niti za trenutek ni mogla zaspati.
In slednjič, slednjič po dolgem Času s-- je vrnil soprog. Na licih mlad * gospe so se pokazale rože, ko je počivala trudna gla-vicn na junaški desnici mladega moža.
Ko je pa za nekaj Lueteci podarila mlademu princu življenje, je zaplopotal nad grobom an gel j smrti. Ker je sprevidela mlada gospa, da se ji bliža smrtna ura je rekla;
—	Moj ljubi gospod, ločiti se moram. Samo teb« sem ljubila vedno, samo tebe ljubim v smrti. Samo nekaj ti povem: težko mi bo, in moje spanje ne Ik> sladko, ker ne bo v bližini tvoje desnice.
Jako je rekla in je umrla.
Grad si je nadel žalovalno obleko, stari v ognju preiskuše-II! vojščaki so jokali kakor otroci.
Ko je ležala mlada, I ><loo Mecena gospa na mrtvaškem odru, jv pristopil soprog in jo dolgo, dolgo gledal.	1
Nato je položil svojo desnico pod njeno glavo. Zazdelo se mu je, tla m- je mrtva gospa v smrti nasmehnila.
—	Na moji delnici boš ]>oči-
— J*' vzkliknil, potegnil meč in si s silnim udarcem odsekal roko.
Nekaj dni za tem je umrl tudi naš dobri, junaški gospod. Mo-goče ga je spravila v grob rana na rami, mogoče rana na srcu. kdo ve?
Tako so zvedeli ljudje, zakaj so se nahajale v krsti prababice tri roke.
_ j Sanje o puranu.
"Počasi pa gvišno!" modruje ob treh zjutraj kranjski krokar K veder tisti dan po puranovi pojedini pred leseno židovsko barako na široki bruklinski cesti Jamaica misleč, da je doma v svojem stanovanju. 4'Veš, malo kasno je, moja zlata jerebičiea. nedolžna devičica!" nadaljuje svoje nadvse zanimivo modrovanje ter se zvrne — na cesto. 'Sta-ra, potegni, no!* Potegni mi vendar čevlje z nog! Kaj ne boš, ti tempelj vse človeške lenobe?! Kje pa si?.,.. Ifudiea, je... danes. .. postelja trda... in... he ... in Široka! Ti... Ančka... ti... anfelj... ti... boginja zlata moja... Pridi aemkaj... Ne-Hudiča... kje... po si.. »Uf... ti... sod... brez cvička.. kako si... ha... iiroks .. Vraga Izgubil..." I HQ1
In gospod Kveder so .se pre-oBrnili na levo stran svojega re-jenega in okroglega života.
In nastalo je burno bučanje, j Od morja sem je pihal oster veter, od nasprotne strani pa je ' hresčaje odmevalo zanesljivo ! smrčanje velikega in slavnega krokarja Kvedra.
Mr. Kveder se namreč za-' čeli vživati nebeški slaj pocestnega spanja.	< 1 in mojjočni bogovi so mu na-] klonili svojo visoko milost ter | mu vdahnili božanstvene sanje o pozemeljski ambroziji in nektarju — o puranu in cvičku, kakor se spodobi za zavednega in navdušenega Kranjca.
Njegova boljša polovica, petdesetletna zakonska devica, pa ga je tedaj željno pričakovala ter čepe na zakonski postelji že nekaj očenašov zmolila za srečno moževo vrnitev.
Ali mož se je že tretjič obrnil na široki cesti pod milo nebeško streho ter sanjal svoje krasne sanje nemoteno dalje.
Sedel je med samimi znanci in prijatelji v Hrvatovem raju tam na brodveju. Strastni pivec in veliki narodnjak Pepe Cviček mu je sedel nasproti ter pel o dolenjskem "starčku" mogočno mahaje z rokami. Na njegovi desnici mu je gospod Sodček dekla-miral pesem o krščanski ljubezni, na levi pa mu je govorila gospa Fini Steklenica o zakonolom-ni nezvestobi svoj _a moža žareče in zaljubljeno pogledovaje v Kvedra. In gospod Jaka Cep si je za njegovim hrbtom prav pridno namakal vedno in vedno suho grlo.
Ko so tako ž - dokaj vina popili ter obrali vse Kranjce, kar jih ni bilo navzočih, prinese krč mar tolstega purana na mizo.
Za trenotek je vse obstrmelo. Le cmokanje njihovih jezikov jt motilo to trenotno navdušenje za molk.
Tu spozna krokar Kveder tisti trenotek za čas, da spregovori tudi on. Zato dene levo roko Pred usta, zamiži z levim očesom, mogočno zamahne z desnico ter začne: "Slavna gospoda! Preblagorodna gospa Steklenica, predragi naš Cviček, preljubi moj Sodček, premili naš prijatelj Jaka Čep in Vi vsi drugi, ki imate dobre želodce za puranino in trdne posode za cviček! Torej vsi, vsi, ki smo se tu zbrali, pričnimo pri puranu in končajmo pri zadnji steklenici cvička, ki jo ima gostilničar v kleti!"
"Živio! gospod govornik, ži-viol" je zaorilo po dvorani.
Teda^j pa se je začelo daniti po široki Kvedrovi postelji, velika gruča ljudi j *e je nabrala okrog krokarjevega trupla. In vsakdc se je hotel prepričati o temperaturi Kvedrove vroče krvi.
lil zamahnil je naš junak mogočno z desnico hoteč zagrabiti viliec, da si vzame prežlahtno be-dro dehtečega purana. Pa o smola!
Prijel je mesto vilic "lialbci-lindcr", ki je ležal poleg njegove glave.
In bilo ji- konec prekrasnih sanj in konec neprevee udobnega spanja!
In vstal je gospod Kveder obdan od nadležnih radovednežev in jutranje zarje ter odšel s težko glavo in skesanega srca proti domu, kjer ga je sprejela n^pre-malo zagovorila ženica Ksantipa s ploho nepreveč čednih psovk in priimkov.
Gobezdalo.
Razne zanimivosti.
Akademija kaznjencev.
Najbolj čudna akademija na svetu je gotovo v severni Sibiriji in sicer "Akademija kaznjencev". 1'stanovili so jo tam dijaki ki so bili izgnani v Sibirijo, ker so se udeležili ruske revolucije 1. 1905-1906. Je to nekak znanstveni raziskovalni zavod, na katerem se je izvršilo že marsikatero znanstveno delo. Namen t-- akademije, ki je ustanovljena na vseskozi znanstvenem tetne-lju je raziskovanje severnih otokov. V to svrho izvršuje zavod priravljalna dela in z dovoljenjem generalnega konzula tudi | ekspedieije. Za svoje izborno delo so dijaki oproščeni vsega prisilnega dela in razen tega se jim se marsikaj drugega dovoli. O vrednosti tega dela za znanost si moremo napraviti pojem, če vpoštevamo, da so bile one tri slavne eks|>edicije, ki so bile na ukaz ruske vlade poslane na No-i vo Zemljo v svrho raziskovanja
ondotnih krajev in ki so se s tako znamenitim rezultatom vrnile, omogočene le s tem, da so kaznjenci — dijaki — zbrali in pripravili že prej ves potrebni in f neizogibni materija!. Dijaki se' vzljubili svoj, od njih ustanovljeni zavod tako, da se mnogi celo po prestani kazni ne vračajo domov, marveč ostajajo raje v Sibiriji, da še nadalje služijo za-t vodu. Eden izmed njih — za re-i voluciouarce na Ruskem brez-dvomno nenavadno odlikovanje !— je dobil eelQ državno ustano-! vo, da izda knjigo, v kateri raz-jpravlja o štetju severnih plemen 'za vladanja Katarine II. Tudi na polju tehnike deluje zavod. Nekateri Člani tega zavoda so izvršili stavbo* cestne železnice v Ar-hangelsku.
Vesela povest o "Nemcu".
Znani argentinski športnik Peter Ix)pez, je pripeljal s seboj iz Hamburga dva jelena, ki ju'je izpustil v svoj ograjeni gozd. Lovski personal Lopezov je nazval jelena "Nemca", ker sta bila pripeljana iz Nemčije. Pri gonji, ki so jo priredili jeseni, je bil eden izmed jelenov ustreljen. Lopez je to sporočil svojemu sinu v Buenos Airesu brzojavno in sieer z besedami: Eden Nemec ustreljen! S slastjo smo ga snedli. Čuden slu-| čaj pa je bil, da je bil brzojavni uradnik v Buenos Airesu Nemec. Skrajno vznemirjen in ozlovoljen vsled te krvave brzojavke, je brzojavke, je brzojavko konfisciral ter jo poslal nemškemu konzulu. Konzul je poslal brzojavko o 'lju-dožreih' poslaniku in ta zunanjemu ministru. Grozil je mednaroden koflikt. Začeli so preiskovati, kdo je bil oni snedeni.Nemec, kdo ga je snedel itd. In končno se je zadeva rešila, seveda v splošno za-lovoljnost. Ljudje so se smejali, le nemški brzojavni- uradnik je žalostno ogledoval svoj — dolgi nos.
Plečnikova afera.
Z Dunaja poročajo: Na akade miji vpodabljajočih umetnosti so se vršila posvetovanja delegatov vseh specialnih in splošnih šol akademije, v katerih so se bavili < imenovanjem arhitekta Bauerja za Wagner jeva naslednika. V di-. jaških krogili izjavljajo, da se mora stavka nadaljevati, dokler se ne zasede tudi prazno učno mesto L'Allemanda. — iz Pribrama poročajo, da so slušatelji ondotne rudarske akademije začeli stakati v znak simpatij z dunajskimi akademiki. Praški stavkin odbor bc stopil v stik z vsemi visokošolskimi društvi, da se vprizori stavka vseh praških visokošoleev brez »•azlike narodnosti.
NAŠ GOSPODAR,
edini slovenski • magazin v Ame •iki. Izhaja na 32 straneh vsal-aesec in velja za vse leto sam« fcl.OO. Prinaša podučne članke z? ;ospodarstvo, gospodinjstvo, le ie povesti, razprave o naših gi lan.jih in zanimivosti iz celegi <veta. Pošlji denar na: Naš Gospodar,
2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, 111
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je
- x
Mr. LOUIS VZS6KL
naš zastopnik, kateri je poobla ščen pobirati naročnino za "Glac Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On naa zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914. S spoštovanjem
Upravn. "Glasa Naroda?'.
H fl
'rodaja nove in obrabljene glasovirje na mesečne obroke
j Naprodaj nova Lubasova harmonike!	i
j Model "H" tri vrstna, dvoglasna,............. K 100.00 ali $45.00	1
g Model "K;' tovrstna, tritfasna...............K 190.00 ali »55.00	- X
P Model * 'L" Stirivrstna, dvoglasna,............ K 200.00 ali $80.00	5
i Model "M itinvmtn«, triglasna, . - ......... K 250.00 ali $65.00	f
| "KRANJSKI MODEL" tnvrstna, dvoglasna, K 150.00 ali $45.00	y
I „ , „ tri vratna, trigiaana, K 200.00 ali $60.00	•
1 ,, Stirivrstna, dvoglasna K 200.00 ali $60.00	i
t ,» , t9 itirivratna, triglasna, K 260.00 ali $T0.00	S
t Harmonika s kovčekom v-red $5.00 več!	V
I Kjer je označena cena v kronah je priiteti ie carinsko priatoj-	f
I bino m prevozne stroike!	2
f Za natantnejif pdpis harmonik pšute na:	J
f ALOIS SKUU,	I
I P. O. Box 1402 New York City, N. Y.	J
i -tM^f rll- t- ri^Wr> fHi TH>t <JS> ><Jt> S CW.> j <JC> |
** * y+ff"	■	.........
! Jttgislonnska ^^^ Katol. Jedneta
Inhorpcrirana dne 24. janoaija 1901 v državi Hinnisnf
Sedež t ELY, MINNESOTA.	j
URADNI KI t
Predsednik IVAN GERM 507 Cherry Way or Box S7, Br&ddock, %
Podpredeednk: IVAN PRIMOŽIČ. ^ veleth. Minn.. Box «41.
Glavni tajnik: CEO. L BROZICH. Ely Minn.. Box 424
Pomoini tajnik: MTHAFJ. MRAVTNEC. Omaha. Neb., 1224 So. Uth St.
BlasaJnUc: IVAN GOUZE. Ely, Minn.. Box 105.
Zaupnik; ALOJS VTRANT Lorain. Ohio. 1700 B. 12th St.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, Jollst	920 No. Chlcaao St.
NADZORNIKI:
ALOJS KOSTELIC, Salldo. Colo. Box 623. MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet,' Mich.. 116 — 7th St. PETER fiPEHAR, Kanaae City Kan 8., 422 No. 4th St.
POROTNIKI:
IVAN KERZIfiNIK, Bordlse,' M^ Box 12«. FRANK GOU2E. Chleholm Minn.. Box 716. MARTIN KOCIIEVAR, Pueblo, Colo.. 1219Eller An.
V«1 doplal naj ae poiUJaJo na slavnega tajnika, vw denarne po«lUatve oa na flavnesa blagajnika Jednote.
DruStveno flaallo: "GLAS NARODA".
NATIONAL FRATERNA L CONGRESS LESTVICA
za smrtnino samo.
Za $500.00 zavarovalnine: Za $1000.00 zavarovalnine:
Med leti:	Svota:	Med leti:	Svota:
16—17	$0.41	16—17	$0.82
17—18	$0.42	17—18	$0.84
38—19	$0.43	18—19	$0.86 •
39—20	- • $0.44	39—20	$0.88
20—21	.	$0.45	20—21	$0.90
21—22	$0.47	21—22	$0.93
22—23	$0.48	22—23	$0.96
23—24	$0.49	23—24	$0.98
24—25	$0.51	24—25	• $1.01
25—26	$0.52	25—26	$1.04
26—27	$0.54	2G—27	$L07
27—28	$0.56	27—28	$1.11 -
28—29	' $0.57	28—29	$1 14
29—30	$0.59	29—30	$1.18
30—31	$0.61	30—31	$1.22
31—32	$0.63	31—32	$1.26
32—33	$0.66	32—33	$1.31
33—34	$0.68	33—34	$1.35
34—35	$0.70	34—35	$1.40
35—36	$0.73	, 35—36	$1.45
36—37	$0.76	36—37	$1.51
38—38	$0.79	37—38	$1.57
38—39	$0.82	38—39 ~	$1.63
39—40	$085	39—40	$1.69 * 40—41 $0.88 40—41 $1.76
41—42	$0.92	41—42	$1.85
42—43	$0.96	42—43	$].91 ' 43—44 $1.00 43—44 $1.99
44—45	$1.04	44—45	$2.07
Ta lestvica kaže prispevke same za smrtnino, po novem sistemi nase Jednote, katerega smo sprejeli na zadnjem zborovanju, noramo k tej lestvici še dodati 75 centov za bolniško podporo in »oškodbe ter 10 centov za redne stroške Jednote.
Tiskovine in druge informacije za novi sistem bodejo razpo-■lane na društva meseca decembra.
Ofc-oški oddelek ni v veljavi do novega leta, tiskovine in po-rebna navodila za ta oddelek pridejo v decembru.
Glede članic naj še pojasnim, da vse one, katere žele ostati zavarovane po starem, lahko ostanejo pri moških društvih, ravno taco tudi tiste, katere hočejo biti enakopravne, toda samo če so vse •laniee dotienega društva pri volji. Pri moških društvih ni dovo-ieno niti ni praktično imeti dvojne vrste zavarovalnine za ženske, -e je pri moškem društvu samo nekaj članic, ki žele enakoprav-lost z moškim in nekaj pa ki žele ostati po starem, morajo vse ti-.t-\ ki žele bolniško podporo vstanoviti svoj«! lastno društvo.
Meseca decenibra plača vsako društvo po $1.00 v centralfio bla-?ajno za vsakega člana in članico, ki hoče biti zavarovan z bolno i od poro in ta podpora se bode plačevala iz centralne blagajne začenši z dne 1. januarjem 1914. Vsi bolniki, ki so tačas bolni pri »ruštvu bodejo prišli na Jednoto za podporo do določene svote. Je ima katero društvo sedaj kaj članov, ki so pri njih samo za bol-•iško podporo, imajo ti pristopiti k Jednoti tudi za smrtnino, pla-■ati pa imajo samo $1.00 če takoj ob novem letu pristopijo. Druga-:-e se smatrajo kot novi člani.
• '__'_GEO. L. BROZICH, tajnik.
S Prijetna vest [I
llž	II ll ZA VSAK0 SLOVENSKO DRU- I. ■,'
ŠTVO V ZJED1NJENIH DRŽA-
•	t|	V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE H DRAGINJE JE DA NAŠA
lil
slovenska unijska tiskarna računa še jri!	. vedno najnižje cene za vse najboljše
K	društvene in trgovske TISKOVINE.	Pj
■JI	Tisoče zahval slovenskih društev po
Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-H	tovili, nam je velik dokaz, da suo ust-
regli že tisočim društvom.	r ^
•	Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje z* vspre-
i	jem* plačilne knjižice, vse tiskovine za veseli.
ce. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite
jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko	A
stane, delo je narejeno v najkrajšem času v '
vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene.	F |
Prva slovenska unijska tiskarna
■ II	A
r7	' i r
CLEVELANDSKA S
AMERIKA, H
^ 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	^
^^ edina m^^i^mk.
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE ffipH	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
Prp^	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Oelo prve vr«t».	Cen«
Ji T .i,	F. RERŽE CO.
27118. MILLARD AVB.P	CHICAOO, ILL
8LOVEN8FE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
I. Caunal 1 ©."*1	,	_	v .	v. ,,- ,, rg
"I'iiimm sir Denar mecete proč! ^sjSS
Sm^ J izvrstno domače vino l
T&jsj^z	Pri otljemu več kot 10 galon dajem pc-	&
pust, ter se posebno priporočam pla ^nim	V*
aj&MLg.^ ^ ^^^ uiovenskim drugtvam ob priliki kake ve^e-	o
Aa^S-v^^^^^ lice, tudi onim za svatbe.	Ej
H^^mŽi	^^aii V zalogi imam irvratne domače klobase	OT
m^^Su	in vsakovrstno grocerij^ko blugo, Kutereira
ljubi na$ narod. Pošiljam denar na rse	» fl^^ra^^K^'^^ strani sveta in parobrodue listke za vee
proge. Zaetopara "Glas Naroila", prodajam	Qt
BEffiH	in kupujem avstrijski denar. S tvrako Frank	f^
■P^f^^^ ^^^^^ Sakser sem v trtiovakl zvezi. Upravljani vse	fj
m&^^mmmM v	posel epadfjoče dela, ker sem	fc
j a ve i notar. (Notary Public.)	m
NAZNANILO.
Csnjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domaČega vina. Cena belemu vinu je '15 in 50e gajon; črnemu vinu pa 35 in 40c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom po šljite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda
FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed lijakov iz okolice Triniaad, Colo, želi moje vino, naj se obrne na:
Mr, FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Colo, ker on ga naroča po cele kare.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Uboj. Dne 0, nov. zvečer so napadli trije fantje 521c t nega bajtarja Martina k ne/a iz ftmarčnfr, okraj Kadeče. Pretepli ho ^h n palic* j in * kamni in končno so k« vr^li v cestni jarek. Knez je prihodnji dan umrl. Kante so izrodili okrajnemu sodiiiču v Kadeča h
Aretirana žepna tatica. Dne 12.
nov. dopoldne je prišla v proda* jalrio "p* Kolncu" na Poifacarje-vem tu(fu v Ljubljani 561etna vdova Marija Xeuholdova iz Ve-, liketfa vrha, okraj Litija. V trgovini s.' je pririnila do neke kupo-1 valke iu jej izmaknila iz žepa v krilu denarnico z 16 K 6C vin. in voznim listkom do Dobrepolj. Ko jo je stražnik aretiral, je hotela zagnati Xeuholdova denarnico za neki jittboj. Xeuholdova je zelo nevarna tatica in j<* že mnogo presedala po zaporih, nekoč celo šest l«-t skupaj. Izročili so jo deželne-; uiu soJisču.
Hud vihar je bil 13. noV. okrog' osmih zvečer v Ljubljani. Že vse zadnje dni je bil ovreme povsem1 nenormalno. Jug je pripihal zopr-1 no toplo temperaturo, vse nebo j je bilo zatlačeno z gostimi sivimi in črnimi oblaki, izdatnega dežja i pa le ni bilo. Xenadoma se je o-1 meiijcnega dne zvečer začelo bli-i *kati in hipoma je zdivjal vihar,: da je padala na vseh koncih in! krajih opeka « streh, lomilo veje,| pobijalo šipe in tulilo kakor za srnini dan. l*o mestu je napravil, vihar izredno veliko škode. Xe-katere ulice so bile kar posute z, opeko, na frančiškanski cerkvi jej angel na zvoniku upognjen, mno-l j/o drevja je polomljenega, sko-j raj vse velike plakatne deske soj porušeno, v Dalmatinovi ulici pri' Verovšku se je podrl celo zid. Na ljubljanskem polju, proti Toma-eevemu, je podrl vihar 13 kozol , eev in en dvojni kozolec. Mnogim' hišam je odnesel vihar strehe. Po-) t resno opazovališče v Ljubljani poroča, da je preletel vihar IX) kilometrov na uro in da že dva-j oajst let ni bilo v Ljubljani tako, silin-ga viharja. Škoda je velikanska.
Silen požar. V čet rt ure od Novega mesta oddaljeni vasi H rod je dne 13. nov. malo pred poldne-votn izbruhnil, ogenj, ki se je vsled Hiliti-ga vetra kmalu razširil in je oškodoval »edem posestnikov, in sieer razen enega, katere-1 mu je pogorel samo kozolec, vse jako občutno. Ogenj je izbruhnil pri skednju posestnika Kirna. prav sredi vasi. Po izpovedbi domačinov so ogenj zanetili otroci, l in sicer baj»* filet ni Kirnov deček,! ki se j.* /. vžigalicami igral pri po-( du, <>b katerem je bilo nastavlje-. no fižolovje. To se je tako hitro vnelo in je ogenj k tako naglico švignil v streho, da ho se komaj otroci rešili. Kavno ob tem času je k nesreči pihal silen jugoza- j padnik, ki je v nekoliko minutah ogenj raz ne sel na sosednja poslopja. Nastala je taka vročina, da je bilo po ce«ti komaj mogoče priti naprej. Vsled silnega vetra razdivjani požar je povzročil pravo i aniko. Namesto, da bi bili ljudje vsak pri svojem domu skuhali omejiti ogenj, so bežali v bližnji- vasi in klicali na pomoč. Ije j nekaj jih je ostalo pri zavesti ter so svoja poslopja tudi res obranili požara. Tako je nasproti središču požara bivajoči posestnik Ža^ar. j ki ima vse' s slamo krito, s svojo hladnokrvnostjo obvaroval najbr-že ves del vasi proti Krki. Drugi njegovi sosedi, ki so v veliki zmedenosti nosili malenkostne stvari i/, hiš«', ho postali večinoma vsi žrtev požara. Pogorelo je: Kirnu stara in nova hiša, pod. kozolec in sploh vse poslopje in kar je bilo v njem; Zajcu hiša iu kar je bilo zraven; Mihtdiču ravnotako vse. lUatniku je ostat le del strehe nad hišo. Jermanu (Liištku) in Pirnerju je s hišo vred tudi vse drugo poslopje pogorelo. Pipanu (Bajtarju i je pogorela hižica. ŠtiavKu so komaj oteli hišo. Ravnotako Koširju (gostilničarju), kateremu je pogorel samo kozolec. Zgorela sta tudi dva prašiča, in sieer pri Jermanu in Kirnu. Nekaj druge živine se je pri požaru p^kodovalo. Večini teb po-gorelcev je zgorelo krat koma lo vse, tudi živci, pohištvo in obleka. Nekateri med njimi so bili že itak v veliki stiski. Zdaj na pragu zime so siromaki brez strehe, obleke in živeža. Škoda se ceni približno na 40.000 K. Xa lice mesta je prva prihitela na pomoč šele pred kratkim ustanovljena požarna. hramba v Kandiji. Zaprosili so na pomoč tudi novomeško
požarno hrambo. Tudi Vavtičanji ' in Stražani so prihiteli v kratkem času na pomoč. Šele z združenimi močmi se je okoli 2. popoldne posrečilo omejiti ogenj. K sreči je Krka precej blizo in tudi kan-dijska parna brizgalna je dobro prestala svoj krst, sieer bi se bil požar razširil tudi na sosednje vasi. Iirod je enak požar doživel 1 pred kakimi 25 leti. Pri požaru si* je ponesrečil gostilničar Saga-din (hotel Jacaz). Vsled silne šopa ricp med gorečimi poslopji je dobil napad božjasti. Pri padcu je zadobil take notranje poškodbe. da so ga morali prepeljati domov. Še tisto noč je umrl.
Nesreča, Hletna pestunja Josi-pina Kuharjeva, uslužbena pri posestniku Florjanu Klemencu v Smart nem pri Cerkljah, je položila šest mesecev staro dete nn ( zid kotla kjer se je kuhalo za prašiče. Otrok je padel v kotel in se tako močno opekel, da je prihodnji dan umrl.
Ncve vrste dvigalo za dviganje jedil i/, kuhinje v gostilniške prostore je izumil in postavil v ho-, telu Didič ključavničarski moj-jster Ivan Praprotnik v Idriji. Se-'stav dvigala je sicer enostaven, a vendar jako praktično urejen in lično izdelan. V gostilniških prostorih naročena jedila naznani zvonec in kazalec na tozadevni., tabeli v kuhinji ter tudi pokaže, koliko porcij je treba pripraviti j gostom. Cena dvigalu je nizka. , Praprotnik bo dal svoj izum patentirati.
Obesil se je 631etni posestnik Jože G oriše k iz Mačjega dola, občina Velika Loka. Našli so ga obešenega na podu. Najbrže je storil dejanje v hipni blaznosti.
Umrl je po daljši in mučni bolezni na Jesenicah sodrug Mrakič. Bil je dolgoleten član železničar, ske organizacije.
j Umrli so v Ljubljani: Angela iKoler, delavka tobačne tovarne, 28 let. — Ciril Zupan, sin trgovskega slug«*, -i mesece. — Helena i Frelih, kramarica, 6:1 let. — Ma-Itija Mramor, sin posestnika, 12 let. — Josip Konic, tovarniški delavec, 41 let. —.Marija Jerič, žena delavca, 44 let. — Ela Srakar. hči gostilničarja, 5 let.
ŠTAJERSKO.
Sle venska Bistrica. Dne 3. nov. je pogorela hiša Andreju Spesu. ! Škoda znaša 4<H)(J K. Zažgal je 'slaboumni Jernej Godec. Orožnikom je izjavil, da je zažgal zato. 'da ho zaprt in da ne bo stradal. Orožništvo je aretiralo GOletnega i Valentina Ozimiča, ki je vspričo J orožnikov dejal, tla bode zažgal Zgornjo Bistrico na štirih krajih, ker ne dobiva nobene podpore oil občine. Za slaboumne in starčke nima avstrijska vlada ne vinarja in jih tako goni v zločine, za topove pa je vedno denarja dovolj.
Sv. Benedikt v Slov. gor. V Iie-nediškem vrhu je umrla, od kapi zadeta, v 43. letu svoje starosti Elizabeti* Zaveruik. — Dne 8. novembra smo pokopali ob prisotnosti 4 duhovnikov in velikanski u-deležbi ljudstva Janeza Žel, posestnika v Obratu in očtHa I. Zel, kanonika v Velikovcu na Koroškem. Kajni je že dalje časa hi-(ral in mirno je izdihnil v rokah svojega sina-duhovnika. ki so ga domači poklicali k bolnemu očetu. pa je le prišel ga spremit v večnost. Kajni je bil velik inuzi-kaličen talent od 15. leta naprej pri godcih. Zato so ga godci tudi spremljali ua njegovi zadnji poti. Kad je pravil, pri kolikih premi-eijah je sodeloval. Rekel je, da jih je "seboj napravil" nekaj blizu 200. Svoj klarinet, ki ga je sporočil sinu-duhovniku, je kupil od godca neke potujoče družbe, ki je svirala celo v Jeruzalemu, Carigradu in drugod. Klarinet ! nosi letnico 1830.
Fram. Poročil se je Janez Hoj-nik, veliki kmet na Planici, z Antonijo Majal, hčerko ugledne Ma-' jalove, po domače Potnikove hiše na Planici. — Umrl je vrli, 30 let 'stari mladenič Janez Vauhnik, sin župana Janeza Vauhnik izJe-šence.
Gcdenince. Poročil se je v cerkvi sv. Duha pri Središču odbornik pododbora Slovenske Kmečke Zveze, večletni občinski odbornik j in posestnik Ernest Novak s pridno mladenko Marijo Verzela v Godonincu.
Trbcvlja. Ivan Kersen, zaposlen i v trboveljskem rudniku, je hotel .'naložiti težko železno cev na ' hunt. Cev mu je pa padla iz rok na desno nogo in mu je popolnoma zmečkala. Težko ranjenega so /prepeljali v rudniško bolnišnico.
Kebelj. Neznan uzmovič je vlomil s silo v nabiralnik v župnijski cerkvi pri velikem oltarju in pobral iz njega ves denar. Zgodilo se je to najbrž po dnevu, in sicer ob času, ko župnika ni bilo doma. Čudno je. da je vedel za župniko-vo odsotnost.
Vrbje pri Žalcu. Ponesrečil se je tukajšnji ugledni posestnik Št. Hoiobar. Peljal je steljo in spla-šili so se mu konji; hoteč jih zadržati , je padel in konj čez njega ; pri tem ga je zadel konj in mu zlomil rebro na levi strani, drugo rebro je poškodovano, celo pljuča so nekaj poškodovana.
Brežice. Kovaški učenec Zupančič je bil zasačen, ko je vlomil in kradel, kakor že večkrat poprej, pri hlapcu v Narodnem Domu. Koliko fantov.učencev se tu pogubi; obrtna šola je nemška, ponekod pa se tudi mojstri nič ne brigajo za njihovo vzgojo.
Kczje. Jabolčni cvet se je videl te dni na jablanu gospe Dvorni-kove. Redka jesenska pomladna , prikazen.
Rajhenburg. Dne 7. nov. smo ; nesli k zadnjemu počitku mlado gospodinjo in mater Ano Novak « i/. Klance. Dne 10. nov. pa se je vršil pogreb Xeže Mirt, žene železniškega čuvaja. V noči med 6.1. in 7. nov. je neznani lopov vlomil j; v cfrkev in ukradel iz puščice v roženvenški kapeli okoli 15 kron. . To je že drugi slučaj v zadnjih . letih. Po vseh okoliščinah soditi. ] je ylomilee blizu doma, ker je ve- . del za posameznosti, ki jih tujec ; ne more poznati. Zadevo preiskujejo orožniki.
Artiče. S 1. novembrom se je ustanovila tnka;j c. kr. pošta.
PRIMORSKO.
100 let stara. V Puštalah blizu Čepovana je umrla starka Marija Plesničar, rojena v februarju leta 1814, manjkalo jej je torej le še par mesecev do 100 let. Xjena hči ima v Kapucinski ulici v Gorici tobakarno. Starka je zmerom delala in pletla nogavice brez očal. Dne 11. nov. so jo pokopali.
Smrtna kosa. Pred kratkim je v Gorici umrl za jetiki 211etni knjigovez Josip Pavlin. Dne 10. nov. pa je bil pokopan njegov brat Fran, čevljar po poklicu. E-den pa je umrl pred meseci, tudi za jetiko, tako da so bili v Pavli-novi družini tekom 9 mesecev trije pogrebi. Oče in mati sta čila in zdrava, živijo še očetovi stariši, 3 otroci tega pa so podlegli jeti-ki, katere je v Gorici še obilo, nemalo po krivdi slabih stanovanj in delavnice v zdravstvenem oziru navadno niso baš vzorne.
Nevaren pes. Pes, ki je last Jo- ' sipa Peršolje iz Šmartna, se je zaganjal v km<*ta Josipa Figarja s tako silo, da se ga je le z največjo težavo ubranil potem, ko ga je pes že popadel za desno nogo. Peršolja je povedal, da on ne prebiva v Šmartnu, marveč da oskrbuje posestvo Josipa Bezjak. Sod-nia je tega obsodila na 24 ur zapora.
Pretep. Fantje iz Št. Petra trije po številu so se opili in potem pošteno pretepli. Ali to še ni bilo dosti, morali so še pred sodnijo, kjer se je dognalo, da sta bila prva dva opita do dobrega; bila sta oproščena, tretji pa je moral plačati globo.10 kron. Naj bi bil rajši zadovoljen "sa bat mama, koje je dobio''.
Neverjetna, koliko orožja, koliko revolverjev se nahaja med našim ljudstvom. Dan za dnem se sliši o strelih iz -revolverja. Sedaj strelja eden na drugega, seda,] u-streli kdo v zrak, da bi koga o-plašil, streljajo pa tudi v gostilnah. Tako je neki Avgust Bremec v Čepovanu v neki gostilni ustrelil v strop; škode sicer ni napravil. ali ker ni imel pravice nositi orožje, je moral plačati globo 10 kron.
Radi, tatvine. Antonija Koklič iz-Gorice je služila v hiši trgovca Canella; Koklič je poročena. Zmanjkovalo je iz hiše sedaj denar, sedaj perilo, prstan itd. Tatu so iskali, pa zaman. Petem je izginil iz blagajne bankovec 100 K. Slednjič pa je sin Ruggero prišel na sled tatici. LTjel je Kokličevo ko je držala v roki bankovce za 1100 kron in ko je hotela baš oditi od blagajne, iz katere jih je vzela. Razkrita je bila. Pri njej doma so našli razne ukradene r^-či. Obsojena je na sedem mesecev težke ječe s posti.
Kje moj stric ANTON J ERAS ? Doma je iz Srednjih Gamelj-nov. Pred 10, leti je dospel v Združene države. Za njegov naslov prosi njegov sorodnik: Frank Resetf, 6219 Glasa Ave., Cleveland, O.	(4-6—12)
Ne nosite pasu za kilo!
Po tridmlktni akuiafi um yramkl ■parat naiia. in« ali «tr«k«, kteri idrati kilo.
Poilj*m |« za poskuin o.
Ce ste že skoro vse poskusili, pridite k meni, V čem drugi niso d »segli uspehov, jaz imam potem največje. Pošlji e spodnji kupon še danss in jaz vam peš-Ijem
Zganja stika F razstavlja g. C. E. Braakac is M ar skali, Mick., ki zdravi za kila Ulac it vac kat trideset 1st. Če i nate kil« pišite ho it laaes.
zastonj svojo ilustrovano knjižico o kil, in nje zdravljenju v 1< ateri najdete moj aparat, cene in imena — mnogo ljudi, kteri so ga skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mogli. Zapomnit?, da ne rabim mazila, pripovedke in ne laži.
Pošljem na poskušnjo kot dokaz, da je resnica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor bitro preberete mojo ilustrovano knjižico, prepričali se bodete, kakor so se stotine bolnikov, kterih dopise morete čitati. Izpolnite spodnji kupon in ga pošljite še danes. To pa radi tega, ker je potrebno, da žrtvujete malo časa, ako hočete poskusiti moj aparat.
ZASTONJ INFORMACIJSKI KUPON
C. E. Brooks 2434 State St. Marshall, Mich.
Prosim pošljite mi potom pošte v običajnem zavitku vašo illustrovano knjižico in natančna pojasnila o vašem aparatu za zdravljenje kile.
Ime................................
naslov..............................
mesto . ...........država..........
ZAHVALA.
Povodom nenadne smrti mojega so]»roga Ivana Rambiča sem dobila toliko izrazov sožalja in tolažbe, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zatorej se zahvaljujem tem potoni vsem, ki so mi stali na strani v težki in brit ki uri. Posebno pa se zahvaljujem vsem, ki so v tako obilnem številu spremili dragega pokojnika na zadnjem potu. Hvala tudi diuštvam. katerih člani so se udeležili pogreba z zastavami, ter darovateljem krasnih vencev.
Poko nik je bil 38 let star, doma'iz Malega bočnika pri Turjaku, kjer zapušča enega brata, tu pa ženo in tri otročiče, katerih najstareji je 10 let star.
Aurora, Minn. Terezija ttaiubič, žalujoča soproga. Jožef, Božo in Ivan Bambič. otroci.
PONIŽNA PROŠNJA.
Božični prazniki se bližajo. Kaj bomo dali temu ali onemu svojemu dragemu za božični dar? S to mislijo se p p čaj o milijoni glav. Tudi ti, dragi rojak, imaš te skrbi. P rav! Toda ko sestavljaš svodih dragih in jim določaš darove, prosim te, tu stoji še en brat, kri tvoje krvi, eden s teboj po veri in jeziku, ubogi slovenski pregnanec iz rodne grude — slovenski izseljenec. Prišel je sem, dela še nima, hiti od tovarne do tovarne, dela nikjer, nobenega centa v žepu in strašen glad v želodcu. S solznim očesom steza proti tebi od gladu oslabljeno roko, proseč: Brat moj, usmili se me!
Da, pripiši v zapisnik med svoje drage tudi "Družbi sv. Rafaela", 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y., toliko...
Stori to iz ljubezni do svojega naroda, iz usmiljenja do potrebnega brata in Bog ti bo plačnik. Vsak, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze, ki glad, gorje mu jih iztiska. Le majhen dar
če vsakdo dal na bratski bi oltar, minila skoro bi vsa stiska. Družba sv. Rafaela,
21 Nassau Ave., Brooklvn, N: Y.
(4-5—12)_
ZAHVALA.
Tem potom ae najiskreneje zahvaljujeva vsem onim, ki so naju očeta Karola Karlinger obiskali v času njegove bolezni, kakor tudi vsem, ki so ga spremili k večnemu "počitku.
Žalujoča sinova:	|
Charles in Albin Karlinger. Cleveland, O., 1. dec. 1913.
ZA SAMO X DOLAR DOBI VATE "GLAS NABODA" 8KO-IZI 4 MS8ECB VSAK DAN.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Frančiška št. 54 J. S. K. J. v Hibbing, Minn., da se vsak član gotovo udeleži gl. letne seje, katera se vrši dne 14. dec. oh 10. uri dopoldne v navadni dvorani. Xa dnevnem redu je več važnih točk in volitev novih uradnikov za bodoče leto, da potem ne hode nepotrebnih sitnosti in besedi. Blagovolite torej vsi upoštevati.
Z bratskim pozdravom
Matija Deržaj, tajnik. (4.6—12)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da se vrši glavna seja v nedeljo dne 21. dec. točno ob 10. uri dopoldne. Rešiti imamo več važnih točk in volitev novega odbora za bodoče leto. Zato poživljam tudi vse oddaljene člane, da se seje gotovo udeležiti blagovolijo.	iitf Z bratskim pozdravom
Anton Eržen, predsednik. _(4-5—12)__
METANJE PARNIK0Y
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YJDRKA
PARKI K | odplujs |	▼
Pres. Lincoln.. [	v .	"Hamburg
Columbia............, „	ciGlasgow
Argentina..........,,	o Trst-Fiume
Fr. a o i umc. .	,,	1) Bremen
NeuAmsterdaai	'.'Rotterdam
Carpathia..........,,	i) Trat - Fiums
Niagara........j	,,	10 Havr«.	*
La Savoie.....:	10 Havre
Zceland................,,	10 Antwarpsa
Kaia. Aug. Vit*.	llHambane
Mvtk« WuUagtoa	„	11 Trst - Fiume.
Celtic .............•„	11 iavarpool
New York..........,,	l* Southampton
Rochambeaa....	,,	13 j Havre
Prim Fr. Wilh.	,,	i:< Bremen
Caronia..............,,	1:$ Liverpool
Lapland ............,,	i:t Antwerpen
Olympic (novi)	„	1 ^ Southampton
Kaiser Wilh. II	„	I« Bremen.
Patricia........'	,,	1' Hamburg
Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite
se na:
Frank Sakser,
82 Cortlandt St., New York City.
KOLEDAR
"GLAS NARODA" za leto 1914
je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., S2 Cortlandt St., New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, *>104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
^MOHORdEV^KNjiGEn
Mohorjeve knjige so došle ter ;mo jih pričeli danes razpošiljati
Knjige so sledeče:
1.	Koledar za leto 1914.
2.	Pravljice.
3.	Zgodovina slovenskega naroda.
4.	V tem znamenju bos zmagal.
5.	Mlada Breda.
6.	Z orisi a va. Povest iz davnih Ini.
Vseh šest knjig pošiljamo »oštnine prosto za 1.30.
SLOVENIC PUBLISHING CO., ^ Cortlandt St.. New York. N. Y.
A -A1 "3t— ■ 'St	—A 'Jfr J*-A
IOU r,	-ji	■	-tj —	-- ---— r«. |_	--.	iicuj ^
ZA BOŽIČ IN == ==|N0V0 LETO
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jezika na podpisanega, kateri ; : : : : vse Hitro in točno odredi. : : : : :
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
!
E&B2 ■ ' - \	j"-: š.	v-;-
id ržfa>	^	^
^	Naznanilo in priporočilo,	^
*	Helo Joe, kam pa Georg?	'
" No saj veš kam, k našemu rojaku Marintzelu, kateri	i
£ je izurjen krojač in nas rojake najbolje postreže. I)a pri-	P
^ merne cene, dobro blago in lepo naredi obleko. Zakaj bi	^
hodili k tujcu, ko imamo domačina. Pojdi, premo k Ma-	g-
S rinzelu. da naročimo obleke in suknje. Saj veš za nje-	®
5 gov naslov 5163A Butler St-, v sredi slovenske naselbine	0
v Pittsburg, P a.	S
^	F. MARINTZEL.	J
/ c^E/ Cf^o cppj cf^L. c^ CfC^Zj C^J CQ><ZJ c^
Kje je ALOJZIJ ŠKOflO? Doma' je iz Krtine, fara Št. Lovrenc na Dolenjskem. On se nahaja nekje v šumi v Pennsvlvaniji. I Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sorodnik: Fran Oven. 15525 Saranac Road. Collin-wood Sta., Cleveland, Ohio. (4-6—12)
Iščem svojo sestro VIKTORIJO GIjAŽAR. Doma je iz Postenj pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njen naslov, naj ga mi blagovoli pn-! ročati. — Frank Kiren, Box 224, Norwich, Pa. <4-8—12) j
Kje ste JOŽEFA in TEREZIJA BELE ? Doma ste iz Hrvaškega Broda št. 8. pošta Raka, okraj Krško na Dolenjskem. V Združenih državah bivate h' kakih 10 let. Če kedo ve za nju naslove, naj javi uredništvu "Glasj Naroda*'. 82 Cortlandt Street.! New'York, N. Y. (2-4—12)!
. ~ . — — . 'I
;Kjp jc moj brat ANTON TOM-f SIČ.' Doma je iz Baca pri Št. j Petru na Notranjskem. Pred} tremi meseci sva skupaj poto-j vala v Ameriko. V New Yorku sva se razšla, on je potoval v j Pueblo. Colg., jaz pa v Cleveland, O. Ker mi nič*ne .piše,i prosim ga. da se mi javi, ali pa I ee koji izmed rojakov ve za -njega, liaj mi poroča. — Joha-na Tomšič. 5812 St. Clair-Ave., I Cleveland, O._(2-4—12) |
, Kje je najun brat JOSIP ZALAR! iz Št. Vida nad Ljubljano, star J 28 let? V Ameriko je prišel le-!
| ta lf)06 ter je bival zadnji čas
I v državi California. Za naslov; bi rada zvedela njegov brat in. sestra: Alois in Fanny Zalar j 124 E. HGth St., Now York.' N. Y._(2-4—12) j
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare postaja št. v Pittsburgh, Pa.,i se naznanja, da se vrši dne 7. decembra redna mesečna seja. Na tej seji imamo rešiti več važnih točk ter voliti zastopnika. Zato prosim vse člane, da se te seje tudi gotovo udeleže.
Z bratskim pozdravom
Frank K r esse, tajnik, i (3-5—12)	i
' ■ Največja in najstarejša notarska V1 H . in odvetniška pisarna. ■
1 KONZUL MAX SHAMBERG 1
m ustanovljena leta 1866. JE H	Lastniki:	H
M Dr. L. Friedfeld, avstrijski M
■	odvetnik in W. Haberfeld« fl 416 Sixth Ave., Pittsburg, J
H Obrnite se na nas v vsih notarskih, M V i tožbenih, dedinskih in konzular- w
■	nih poslih.	M
Iščem svojo sestro CECILIJO TERAN, katera je baje dospela* v New York. Prosim jo, da se mi javi, če pa kdo izmed rojakov ve za njen naslov, ga prosim, da mi ga naznani. — Anna Teran, 1425 North Ilal-
sted, Chicago, .111. (2-5—12) - -
K e je JOHN Ml'BI? Doma je iz Šenčurja pri Kranju. Pred 10. leti jt* dospe! v Združene države in kje se sedaj nahaja, ne vem. Zato prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi javi. — Frank Dolina r. !>!>4 E. (list St.. Cleveland. O.	(4-6—12)
If Trgovec s zlatnino ^VB M. POGORELO,
29 E. Madison St. — Eoom 1113, Chicago, 111.
Opomba: Pazite na oglas T »o-botnih številkah.
Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi:
UPRAVN1STVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York
!ali pa:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
•—*—*—m .m_t. m_m_•_*
ar	p
4 Josip Scharaboa k
blizu Union postaje p
J 415 West Michigan St., L
Duluth, Minn.
•	Pošiljam denar ? staro do- P movino in prodajam paro- r
«| brodne in železniške listke. L
$	Krasne stroje prav poceni.
•	PoSiljam > naravnost iz tovarne. iC J	Novi slovenski rekordi. ' t »	12 pesem zastonj. *
•	Pilite po krasen cenik.
J Transatlantic Co., S
«72 Cortlandt St.. New York. N. Y.J
fl A A A ^ A A oMp A *aM» A
J Skrivnosti Pariza. *
Slika iz nižin življenja.	v
*	.	m
Vpisal Eagfne So«. — Z* "GIm Narod«" priredil J. T.	v
(Nadaljevanje.)
—	"Vit! gospod!"
—	"Vs«* sliSal, vse, Vi pošteni mož!"
—	"Moj Bog' Zakaj ste to storili?"
—	*4 Ni kdo bi mi ne mogel podati bolših podatkov, kakor sem jih slišal od Vas samih. IEšnik mi je povedal za to skrivališče, ker mi ga je ponudil za drvarnico. No, in danes zjutraj sem jo »el po-gl^dat. Onta! sem tam eno uro ter se prepričal v tem easu, da ste po&tenjak, kateremu ni para na svetu."
—	"Ti ljubi Bog! To vendar ni nikaka moja zasluga. Tako sera rojen in bi ne mogel ravnati drugače."
—	"To jaz vera dobro. Tudi Vas ne h vati m, pae pa čislam neizrekljivo visoko. Ze sem hotel stopiti iz svojega skrivališča, da Vas reiim iz rok onih dveh sirovežev. Tedaj pa zaslišim glas Vaše hčere. Ostal H'-m *e dalje na svojem mestu. Mislil sem, da Yas reši hči. Ali premalo ie imela revica denarja. Jn sedaj sem še-lc vstopil v ospredje. Včeraj s**m izterjal nekaj denarja, ki sera ga bil razpo-sodiL In danes sem ga posodil Vaši dobrotniei ter tako poplačal V a* nesrečni dolg. K»-r je pa !<ila Vaša nesreča tako neizmerna in «*e jo Vi prenašali tako potrpežljivo, »te zaslužili, da ne ostane ga-luo pri tem. V imenu Vašega angelja rešitelja Vam zagotavljam mirno in srečno bodočnost —"
—	"Ali jt- mogoče?" Imenujte mi vendar tega angelja, dobri gospo« 1! Reeite mi ime te milosrčne gospe!"
—	"Da, nebeški angelj ona — in Vi ste imeli čisto prav reko«', da ima vsakdo svoje križe in težave, reveži in bogataši, visoki in nizki."
—	"Ta gospa je tudi nesrečna?""
—	"Kdo pa nima križev in težav?! — Pa saj nimam povoda skrivati njenega imena. Gospa se imenuje —"
Tedaj se spomni Rudolf, da ve Pipeletovka prav dobro za prihod gospe Harvilove v hišo.
—	"Povem Vam ime one gospe", de Rudolf po kratkem presledku v strahu pred klepetavostjo vratarjeve žene. "Ali samo pod »nim pogojem."
—	"Govorite, dobri gospod! Govorite!"
—	"Pod pogojeni, da ne poveste njenega imena nikomur, sli-Jite, nikomur!"
—	"Prisegam Vam. Ali se ji morem primerno zahvaliti?"
—	"Vprašati jo hočem. In ne dvomim, da Vam privoli to."
—	"Gospa se zove?"
—	"Grofica Harvilova."
—	"Tega imena ne pozabim nikdar. Svetnica mi bo, in oboževati jo hočem. Ah, če pomislim, da mi je rešila ženo in otroke! Rešena je cela moja družina! Rešena! Ne, ne, cela! Uboge male Adele nimamo več! Pa za njo ni bilo več rešitve —"
In brusilee dragih kamnov si obriše solzne oči.
—	"Kar se ti'*e pogrela, me poslušajte! Jaz se še nisem preselil v se bo, ki sem jo najel. Velika je in zračna. Samo ena postelja j« v njej. Dalo bi se vanjo postaviti vse. kar je potrebno za Vas in Vašo družino, da morete stanovati v njej. In tu ostanete toliko oa-M, dokler se ne posreči gospej Harvilovi dobiti za Vas primernega stanovanja. Trnpbce Vašega otroka naj ostane tukaj v tej sobi. Ponoči
naj pride semkaj duhoven, ki naj bdi in moli, kakor se spodo-! bi. Gospoda Pipeleta pa poprosim, da prevzame izvršitev te žalostne zadeve."
—	ne! Tega pa ne! To ni mogoče! Vam vzeti streho! Sedaj, ko sem brez strahu pred zgporom, bomo imeli naše dosedanje stanovanje za pravo palačo, zlasti, če ostane Lojzika pri nas."
—	"Vaša Lojzika Vas ne zapusti več. Saj ste rekli, da bi bilo Vaše največje veselje, če bi jo imeli vedno v svoji bližini."
—	"O, gospod! Ali je to mogoče?! Zdi se mi, da le sanjam. Nikdar nisem bil posebno pobožen. Ali tak le dogodek, ta nepričakovana pomoč, to vse bi skoraj vJbudilo v elovekn vero. . .,f
—	"Verujte vedno! Kaj pa tvegate s tem?!"
—	"Imate prav", de Morel. "Kaj se tvega stem?!"
—	"Ce more neizmerna očetova bolest v očetovem srcu priznati kak nadomestek, bi Vam rekel, da ste sicer izgubili ono hčer,
a drugo spet našli."
—	"Zelo dobro, dobri gospod. Saj imamo spet. Lojziko."
—	"Mojo sobo sprejmete, kaj ne?! Seveda. Saj je sicer siraža ob mrtvem truplu nemogoča! Pomislite, da je um Vaši ženi že strašno opešal. Ali jo hočete še štiriindvajset ur mučiti s tako žalost- ■ nim prizorom?!"
—	"Vi mislite na vse, pa prav na vse! Kako ste dobrosrčni!"
—	Vse to je delo dobrotljivega angelja. Jaz delam le to, kar bi ona sama storila. Tudi vem prav natanko, da ji bo vse to moje početje po všeč i. Vi sprejmete, in stvar je končana. Sedaj mi pa pojejte, ta Jakob Ferrand —?"
Ob teh zadnjih Rudolfovih besedah zatemni Morelu celo.
—	"Ta Jakob Ferrand", nadaljuje Rudolf, "ta Ferrand je notar Jakob Ferrand, ki stanuje na. Rue de Senfier??
—	"Da, gospod. Ga-li poznate?" vpraša Morel Rudolfa ter ga /riova zaskrbi še nepojasnjena usoda njegove heere Lojzike v Fer-randovi hiši. "Ke - ste slišali vse moje besede, recite, dobri gospod, aH imam prav, da sem razjarjen na tega človeka, sli ne? In kdo ve, ako je moja hči. moja Lojzika —"	"
Prekinil
je svoje besede. Radi razburjenja ni mogel skončati' stavka. Pokril si je z rokami obraz, in solze so se mu vsule iz oči.
Rudolf je vganil njegove slutnje.	j
—	"Ravno ta skrajni notarjev korak Vas mora pomiriti", de' potem Morelu. "Brezdvomno Vas je ukazal odvesti v zapor, ker mil je spodletelo pri Vaši hčeri. Sploh pa imam dovolj ^povoda misliti najslabše o tem človeku. In če bi bila Vaša slutnja tudi resnična", nadaljuje Rudolf po kratkem prenehanju, "če bi bila gotova stvar, zanesite se na Previdnost, ki ga gotovo kaznuje —"
—	"On je zelo bogat in velik hinavec!"
—	"Vi ste bih v velikem uboštvu in obupu. —- Ali Vas je Previdnost pustila na eedilut!"
—	O
ne, gotfpod. Ne mislite, da hoeem biti nehvaležen." i
—	"Angelj-re^itelj je prišel Vam na pomoč, in neizprosljiv maščevalec aagrafci notarja, če je resnica Vaša slutnja."
Tedaj je priAia gospodična Grlica iz sobe otiraje si z robcem solzne ocir* " ; • . - ;.	. ..	'•*„
—	"Kaj ne, lepa sosedinja! Gospod Morel stori prav, če gre s svojo družino v mojo sobo za toliko časa, dokler ne dobi njegov dobrotnik, v eegar imenu jaz delam vse to, dostojnega stanovanja?"
—	"Vi bi bili tako plemeniti, gospod?" odgovori deklica ia-č-ndeno. •	'" / - *
—	Da. Toda to pa pod pogojem, ki je samo od Vas odvisen, prelepa sosedinja —"
—	"V** storim, kar zahtevate... "
—	"Vrediti moram nekaj zelo nujnih računov za svojega, prln-eipala. Bi mi-li dovolili iz vršiti" fo delo v Vaši sobi na mizi, pr$ka-' teri Vi šivate? Nič Vas ne bi inotil, in Morelovi bi se mogli takoj preseliti v mojo sobo s pomočjo Pipelteta in njegove lene— "
—	"Ce ni nič drugega, prav iz srca rada. Sescd-wora bmih,
gati sosedu. Vaše ravnanje je najlepši vzgled k temu. Na Vaša povelja, dragi gospod!''
—	"Recite mi "sosed"! Sicer bi bil hud ter bi zavrnil Vašo vljudnost in dobrosrčnost", odgovori smehljaje Rudolf.
—	"Radi tega se ne maram spreti z Vami. In za soseda Vas tudi morem nazivati, ker ste to tudi v resnici.'*
—	"Oče, mati Te kliče! Pridi! Takoj pridi!" poklice Morela deček, ki je prišel iz čumnate.
—	"Le pojdite, gospod Morel! Ko bo spodaj vse pripravljeno, se Vam to naznani."
Rokodelec odide v sobo.
—	"No, lepa sosedinja", de Rudolf Grlici, "še nekaj bi Vas prosil." . \
—	"Vse Vam storim, kar je v moji. moči, gospod sosed."
—	"Kakor mi je znano, ste Vi izborna gospodinja. Za More' love je treba sedaj kopiti vse. kar se potrebuje, da se opremi moja sobica, v kateri so sedaj š samo prav skromne potrel)ščin mladega samca. To so moja šila in kopita. K^ko naj zaeneva?"
Deklica pomisli nekoliko, potem pa reče:
—	"Tekom dveh ur imate lahko vse. Dve gorki obleki, dobro belo perilo za celo družino, dve posteljici za. otroke in eno za babico. Z eno besedo vse, kar He potreba. Ali samo to bi veljalo strašno dosti denarja."
(Dalje prihodnjič.)
Za smeh in kratek čas.
DOBRA GOSPODINJA.
- Gospodična doktorica: "Kaj praviš k teriiii, Lojza? Gram radija \yeTja še vedno več sto tisoč mark. ..
*IJišna gospodinja (z globokim vzdihom): "Da,' da! Vsepovsod ta strašna draginja!"
Dokaz resnice.	'
■Jill
Žena: "Ti, kaj meniš? Ali ve, papiga kaj za to, kar izgovarja?"
Mož: " Prav gotovo ne. Kajti1 kako bi Ti mogla kričati, 'pre-! sladki moj angelj*.**
Zavrnitev.
'Nikar se vendar ne držite ta-! ko neumno in vzemite roko iz žepa! — Ste-li Vi gospod, ali jaz?",
'	Spremi je van je.
j Cesta je počivala v velikone-deljskem miru, ko je hodilo po »njej strogo oko natančne posta-t ve, da bi koga zasačilo ob proti-j j zakonitem dejanju ali tudi rav-| notakem nehanju. Nakrat se zaslišijo milohreščeči zvoki obče in preveč znane lajne."
In vestni mož postave kakor iz ' tal vzraste pred preprijaznim I godcem.
i "Je-li Vam dovoljeno tu igrati?" ga vpraša polieaj v najres-I nejšeni naglasn svoje težke službe.
"Ne, gospod! Igram pa z namenom, da naredim veselje ženam in njihovim otrokom."
"Potem pa Vas prosim, da me spremljate.
"O, prav rad, visoki gospod, katero pa hočete zapeti?"
Vzvišeno.
Mladi mož: "Zakaj se ne potrudiš tupatam v kuhinjo; to delajo vendar vse mlade žene:""
Žena: "Druge mlade žene se ravno zato imenitno blamirajo pred svojimi kuharicami, česar pa jaz ne maram."
Časi se spreminjajo..
Mož: Že zopet je v juhi las...
Žena: Ti si pa tudi nad vse siten. Pred petindvajsetimi leti si vedno poljuboval moje lase in {prisegal, kako so krasni — zdaj pa razsajaš, ec najdeš le en sam
la3.	*
NEPRAKTIČNA.
Gospa A: "Grozno, kako mi izpadajo lasje! Že več kakor trideset dolarjev sem dala za različna mazila, a vse nič ne po-magrf."	r
Gospa B: "Jezes, ste nepraktična! Za fa denar bi si lahko kupili krasno kito."	, _- ______'
! Phdpt Broi S Ca» Gen, Agents, 2[iWaahin«to» street, new yo^
Nov! parnik na dv<vijaka "Martha. Washington". Regularnafvožnja med New York Dm, Trstom In Reko.*
Caaa Tožaft^istkoffiz New Torka za 1H raired sojdo:—
Vsi spodaj navedeni* novi paro-	>	- - ^^ ^
• brodi na dva vijaka imajo	TRSTA .........................m-.-..-.35tv>-,v.t.xii $36.00
brezžični brzojav	LJUBLJANE ...............................$37.18
ALICE,	LAURA,	»fnoi^*----*--------...^..v^x«.$36.—
MARTHA. WASHINGTONr	ZAGK1.BA ................... ..$37.08
ARGENTINA,	KARLOVCA .............................v........ $37.25
OCEANIA,	Martha Washington in Kaiser Franz Josef I. stane $3.00 ve«.
J1AISER FRANZ JOSEF L	II. RAZRED do:
TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L, -	• $65.00, drugi $50.00 do $65.00.
Avstro-Amerikanska črta
(preje branje Cosulich)
Najpripravnejši in najcenejša parobredna Cita zžJSIovenoe jn Hmte.
HARMONIKE
bodisi kakortnekoll vrste isdelajsm in popravljam po najmijih cenah, a delo trpeioo in xanesljivo. V popravo zane. ■ljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let (ukaj vtem posla in sedaj v svojeir lastnem dimu. V popravek vtamean kranjske icmkor vse druge harmonike ter raSana« po dela kakorino kdo sakteva brci nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St., Oeveland. O.
431 parnikov	1,306.819 ton.
Hamborg-Americaii Line.
Največja parobrodna druiba na sveta.
Eegalarna, direktna, potniška in ek£-presna proga med:
NEW TORKOM n HAMBURGOM,
BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO m HAMBURGOM. BALTIMOREM in HAMBURGOM
oskrbljena z naj?eCjim parni kom na »vetn
"IMPERATOR",
919 čevljev dolg, 50,000 ton, in s velikimi poznanimi parniki: Ktiitna A«(. Videru, Aniti, PmUnt Lis-ceh, Prcridol Grut, CIcTclaai, Gaeiauti. ?■-trida, Pr«t«ri>, PourlfuU, Gnl ViUtirt«, PHaz Adalbert, Priai 04ar, B«nu, StlaMuci,
Arcadia ia Bwcdoaa.	,
Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem ratreda. NIZKE CENE. IrrrBtna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite se o*:
Hamborg-Americu Lite,
41 Broadway,Nev Tork Gtj
ali lokalne a <enie. ■r vatfo za VIAOCA
slovihoai ^m
Vsak potnik, kteri potuje akod New York bodisi v atari kraj al| pa iz starega, kraja maj obiič« prvi SLOVSNaKOMETATna
H OTEL
auqust back, Washington St,, MiwT«^ Oornar (Mar It Na razpolago a» vadM Ma ■ob# in dobra iomaia krama po uixkik eemak.
Pozor, roja lei!
*** »»«>
AJhMatlnkt* Mjta Pomade
'aa. hkRtne M	.7« ta nMlOo.
'» '***»'* -	««ru u . l.i Mia r>niL
f —b » imw, Tif WiiaS.
klLff 2S* Uk* ""fcfci vs. trifaa
■naal Mi rattotaa umUh. iwIUm i
ga.« &2E3M. izrzrrz. ^■srwts^sAiaa:
JAKOB VAMCae r. o. ta m	m.ftii a
"glas naroda" jb edini slovenski dnevnik v zdb r»Rž. naroČite se nanj.
RED STAR LINE.
fPIovitba mecUNew Yorkom in Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzopamiki na dva vijaka.
™?'Am m ■ - ■--i -faoomLAW SU0A tal	- j'*	11.719 Um
rmiiD f	TtpnTiw
Ut7M toa	18,917 los
ULPUL3TD 1S.U< tum.
Kratka !n aiohaa pot aa potniki t Avstrija, CS DfnKe, Ha vaaako, Hrvatsko, ia Galieijo, kajti me4 Amtwerpa» in im«m» ' enimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Poaebno ae ie akrbi za ndobmoat potnikov msdkrovja. TreQI
azred obstoji od malih kabin za 3, 4, • in 8 potnikov.
Es aadaljne informacije, eene in vožne listke obrniti a« 3a W RED STAR LINE
wl^rir1	s- E.tw.US.IW S lUim SU..	s» W
MW TOtJL	CHICAGO. ILL	ITOWfK:. SAJ?
M Stel. SM	SOJZSS^i %	31« C-™
BOStOa, MASS.	washwgtows. D.C.	saS ^5SCOCALJ
131» Vikri Sani.	21» St CkHM SM.	"Ul s. tJ «r..... n
PHILADELfHIA. PA	MEWOMJSSSTLU	l&J^US MD«.
silngV/Sa.	'tf.Loois.iar- , ■oftlgfŽlf&A.
ROJAKI. NAROČAJTE 81 NA "GLAg. NARODA", NAJT-▼BOJI IN NAJCENEJŠI DNMVNUL_
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba«
direktna trta
4« HAVES, PARIZA, iVIOJK, DfOMOSTA In UUXU1K1,
Poštni Qksprea parnlkl sor tA PROVENCE" XASAVOIE" (4A LORRAINE" "FRANCE"
aa «n «M*	asC*sslkk»	MlnftUi	a« MH vijaka
Poitnl parnlkl joi "CHICAGO" *tLA TOUXARE" "10CHAHBEAD" "IDAGAIA"
QIavaa agcncija; 19 STATE STREET, NEW YORK,
oroer Pearl st., Chesebreacb Bulldlsf. Paniki eJpbrieio ed sedaj uprej vedae eb četrtkih u pristariKa Her. 57 ffiartb River in ob sebotih pa n pristaaifiEa 84 North River, H, I.
#LA SAVOIE 10. dec. 1913. *LA SAVOIE 31. dec. 1913. t FRANCE	17. dec. 1913. f FRANCE dne 7. januarja 1914.
*LA LORRAINE 24. dec. 1913. *LA LORRAINE 14. jan. 1914.
pecuka plotztb a ▼ KATES:
rROCHAMBEAU odpl. s pom. §tv. 57. dne 13. dec. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dec. 1913. ob 3 popoldne. •CAROLINE odpl. s pom. št. 57. dne 14. jan. 1914. ob 3 popol. •NIAGARA odpl. g pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. Psndkl t iTexd* issssasrssi Ism]* ptj«vt rttski. FanAiabtaiatispe ttari njiks.