prikanci so udarili na osišče v Egiptu štiri nemške divizije, katerih vsaka ima po 200 tankov so udarile na angleško obrambno linijo južno od Alameina. Nemcem pomagata dve italijanski diviziji, katerih vsaka ima po 150 tankov. Angleži niso še pričakovali te ofenzive generala Rommela, toda sodi se, da je Rommel zvedel, da dobiva angleška armada v Egiptu hitrejša ojačenja in ni hotel čakati predolgo. Nevtralni opazovalci sodijo, da bo novi poveljnik angleških čet v severni Afriki, general Alexander, ne samo ilbranil Aleksandrijo in Egipt, ampak da bo armado generala Rommela tudi porazil. Nedržavljani lahko popravijo registracijo Vernon Tomlinson, načelnik naselniškega in državljanskega urada v Federal Bldg. Cleveland, O. naznanja, da oni nedržavljani, ki so se pomotoma in ne iz svoje volje registrirali kot Nemci, Italijani ali Japonci, lahko popravijo svojo registracijo kot "so-1 vražni tujci," ako se zglasijo v gornjem uradu. V času registracije nedržavljanov pred dvema letoma in pozneje, ko se je vršila registracija sovražnih tujcev, je mnogo Avstrijcev, Koreancev in Slovencev izjavilo svojo narodnost kot Nemci, Japonci ali Italijani, pod napačnim mnenjem, da je okupacija njih ozemlja po osišču spremenila njih narodno stanje. Ta vest je bila včeraj priobčena v lokalnem ameriškem časopisju. Ker je stvar zelo važna in da ne bo kakih nesporazumov, prosimo naše ljudi, ki jih to zadene, naj počakajo toliko časa, da se bo naše uredništvo o tem pri gori omenjenem naselniškem uradu prepričalo ravno kako je. Kar bomo zvedeli, bomo morda že jutri poročali v našem listu. Težavni položaj prehrane v Jugoslaviji Carigrad. (ICN) — Na stoti-soče Jugoslovanov je ostalo brez strehe, brez kruha in dela, ko so bili prisiljeni, da zapuste svoje domove in svoje rojstne kraje. Nezaslišano je njihovo trpljenje, na milost in nemilost so prepuščeni svoji usodi brez sredstev za življenje in umirajo na tisoče. V begunskih taborih pod milim nebom besne ponekod različne bolezni. Nedičev list "Novo Vreme" priznava, da v Negotinu živi na tisoče beguncev po ulicah. Na tisoče otrok je ostalo brez staršev; iščejo si hrane br-skaje po smetiščih in prosjačijo. Vse kar so Nedičeve oblasti sedaj storile, da pomagajo beguncem v njihovem strašnem položaju, je bilo nasilno pobiranje prispevkov. Na žalost pa ni niti en dinar nabranega denarja bil uporabljen za potrebe beguncev. Nasprotno, oblasti so pahnile begunce v še večjo bedo. V Kragujevcu, Kruševcu in drugih okrajih so oblasti pred kratkim zaprle vse javne kuhinje, v katerih so begunci dobivali nekaj hrane. Do polovice meseca avgusta so dobivali le po 200 gramov kruha na osebo. 6. avgusta je izvršila v Beogradu rodbina Kraljevič, oče, mati in šestero dece, skupen samomor. Za skorjo kruha in malo vode, ki jo krste za juho, delajo begunski otroci po cele dneve. Resignacijo japonskega zunanjega ministra Togo smatrajo nekateri kot mogoč vpad v Sibirijo Washington. — Japonski zunanji minister Togo je odložil mandat in njegov urad je pre- Slovenci ne klonejo "Popolo d'ltalia prinaša članek z naslovom "Odgovornosti Slovencev." Med drugim izjavlja: "Slovensko ljudstvo iz ljubljanske province je s svojim vedenjem dokazalo, da nima svojstev potrebnih narodom, ki si hočejo zaslužiti pravico do avtonomije. Vsled tega si je to prebivalstvo zaigralo velikodušno obnašanje Italije. Niti enega samega Slovenca ni bilo mogoče najti, ki bi bil sprejel velikodušno ponudbo Italije s hvaležnostjo, dostojnost jo ali politično dalekovidnost jo. | -o- Registracijske karte za vojake so pripravljene Volivni odbor v okraju Cuyahoga je včeraj razdelil po okraju 50,000 registracijskih kart, ki so namenjene za odsotne vojake. Te karte se lahko dobi pri vardnih voditeljih. Ako hočete, da bo vaš sin-vo-jak glasoval pri jesenskih volitvah, mu morate poslati to registracijsko karto. Vojak naj jo izpolni, da potrditi svojemu vojaškemu poveljniku in .jo poslati na volivni odbor do 15. oktobra. Volivni odbor mu bo nato poslal glasovnico. Te glasovnice Irski zarotniki so nameravali napasti Amerikance in Angleže Policija je našla skrivno zalogo orožja in municije. Ameriškim četam je prepovedano iti na ulice v mestu Belfast, v Severni Irski. Belfast, 1. sept. — Ameriške čete v tem mestu so dobile ukaz, da jutri ne smejo na ulice, dokler se ne poleže napetost proti ameriškim in angleškim četam od strani irskih revolucionarnih čet, imenovanih "irska republikanska armada." Oblasti hočejo preprečiti vsak/-"---- vzel premier Tojo. Kot zuna-nij minister je Togo opetovano zatrjeval prijateljstvo z Rusijo. Zato nekateri sodijo, da je Togo odstopil, da je dal tako vladi prosto pot napasti Sibirijo. Togo je bil namreč, ki je napravil z Rusijo nenapadalno pogodbo. Iz Kitajske se je opetovano zatrjevalo, da bo Japonska napadla Sibirijo, ko bo boj na ru$-ki fronti na svojem višku. Japonska je zbrala v Mančukuo ob j sibirski meji 500,000 vojakov, i Nekateri trdijo, da Japonska j nekaj namerava, ker je začela, umikati vojaštvo iz vzhodne Kitajske in da namerava udariti nekje drugje, najbrže v Sibiriji. so bili zbrani. Ženinovi starši so rešili problem s tem, da so naprosili ženinovega prijatelja, kadeta Lawa, ki je bil ravno na dopustu, naj pri poroki nadomesti ženina. Vse je srečno poteklo in od poročnih ceremonij so vzeli filmsko sliko, da jo bodo poslali mlademu možu, da bo vsaj na platnu videl, kako se je poročil. Teror v Dalmaciji in ; Sloveniji > Privatni viri javljajo, jda je bilo 14 slovenskih in dalmatinskih vasi od laškega topništva popolnoma porušenih in zravna-nih z zemljo in da je pri tem poginilo na stotine oseb, še več pa bilo ranjenih ali odgnanih v koncentracijska taborišča. Ta novi naval nasilstva je sledil "opominu" Virginia Gayde, laškega časnikarja, ki je pred kratkim pisal, da so imeli Slovenci zadosti časa, da se odločijo za sodelovanje z Italijo in da je zdaj konec laškega potrpljenja. število vasi, ki so jih zavojevalci porušili do zdaj v Jugoslaviji, je s temi novimi 14 kraji naraslo na 86, glasom uradnih izjav osišča samega. Jugoslovanska vlada pa trdi, da je osišče v resnici uničilo s topovi ali letali na stotine krajev v Jugoslaviji. Isti viri poročajo, da je bilo 20,000 Slovencev, ki niso hoteli postati podaniki, iztiranih v Italijo. Tudi 7,000 Dalmatincev je bilo izgnanih v Italijo. Glasom vesti, ki prihajajo v London iz Italije, je veliko število izgnanih žen in otrok, ki so prehajali skozi Florenco, nosilo železne okove na rokah. Oženjene moške z družina- ^H-Wiodod^ii vičiAicu A-l za enkrat General Hershey, načelnik urada za obvezno vojaško službo, je naročil vsem nabornim komisijam, naj ne kličejo oženjenih moških z družinami v armado, dokler imajo kake naborne komisije na razpolago še samske moške. Naborne komisije so dobile nalogo, naj do 16. oktobra klasificirajo vse registrirance. Nekatere naborne komisije še niso klasificirale one, ki so se registrirali v mesecu februarju. General Hershey je dalje zagotovil, da oni moški, ki imajo ženo in otroke, ali samo otroke, s katerimi skupno žive in ki so se poročili pred 8. decembrom 1941, ne bodo postavljeni v razred A-l. Nov koncilman 3. varde Z 17 proti 15 glasovom je mestna zbornica izvolila Thad Fusco za koncilmana iz 3. varde. Vzel je mesto McElroya, ki je odšel v armado. Za Fusco so glasovali vsi demokrati in štirje republikanci. Fusco je star 34 let in je prišel pred 29 leti iz Italije. 1*a Naši vojaki S» I* I* Počasi se naši fantje oglašajo domov z raznih svetovnih front in garnizij. V soboto je poslal iz Anglije kabelsko poročilo Robert L. Bruno, sin Mr. in Mrs. Joseph Turk iz 20440 Fuller Ave., Euclid, O. Robert naznanja svoji dobri mamici in očimu, da je zdrav in dobre volje. Robert je graduiral iz East High šole in je že leta 1938 odšel prostovoljno k vojakom. Ma- ti pravi, da je zelo ponosna na svojega sina in vesela, da more njen sin kaj storiti za varstvo domovine. i® ms to . Korporal John Blatnik je avanziral za sarženta. John je sin Mr. in Mrs. George Blatnik iz 3622 E. 78. St., Cleveland, O. Nahaja se pri letalcih v Sel-fridge Field, Mich, čestitke! mofajo potem dospeti nazaj na volivni odbor najkasneje do 28. oktobra, da bo glas štel za no-"'vi-5 :\\Kc .'volitve. , \ J--o- j Mesto išče denar Zvišanje plač policijskem in ognjegasnem oddelku v Cleve-landu, kot je to odobrila mestna zbornica v pondeljek, pomeni okrog $500,000 več denarja, ki ga mora dobiti administracija, kjerkoli že. Zvišanje pomeni za stražnike in ognjegasce $4.50 več na teden, za kapetane pa do $9.25, ali za 2,380 mož v obeh oddelkih za nekako $500,000 več plače na leto. župan Lausche je bil pri volji za nekoliko zvišanja, toda ne toliko, ker mestna blagajna tega ne zmore, ako ne bo višjih davkov, je rekel župan. Od 33 mestnih odbornikov so stali pri županu samo štirje: demokrat Crown, ter republikanci Colonel, Walker in Ziegler, vsi drugi so glasovali proti županovem priporočilu. -o- Slike nocoj Mr. Anton Grdina naznanja, da bo kazal slike nocoj in v nedeljo. Nocoj bo slikovna predstava na domačem vrtu na 62. cesti. Če bi nocoj deževalo, bo predstava jutri večer. V nedeljo bo pa slikovna predstava pri fari sv. Lovrenca. Program slik bo: Prekmurski dan; Mer-varjevi na potovanju; slike iz Barbertona; slike iz Warrens-ville, v kulturnem vrtu 16. avgusta; cvetlični vrtovi; gremo na Gorenjsko in Dolenjsko, in druge zanimive slike. Obisk Včeraj sta obiskali naše uredništvo Mrs. Ann Saari, ki je načelnica krožka podružnice št. 23 SŽZ v Ely, Minn. Ž njo je prišla njena hčerka Mrs. Mark Slogar. Druga obletnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušni-ca za pokojno Johano Vidergar! v spomin 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so1 vabljeni. incident med ameriškimi četami in irskimi revolucijonarji, zato je ameriško vrhovno poveljstvo izdalo ukaz, naj se vojaki ne pokažejo na ulicah. Koliko časa bo ta ukaz v veljavi, ni znano. Policija je v nedeljo našla na neki farmi, pet milj od Belfasta, veliko zalogo orožja in municije, kar so hoteli irski zarotniki rabiti proti ameriškim in angleškim vojakom. Da so zarotniki nameravali izvesti napad, kaže manifest, ki so ga izdali irski zarotniki, v kate- rem obsojajo navzočnost ameriških in angleških čet na Irskem kot invazijo. Policija je odkrila toliko raz-streljevih snovi pri zarotnikih, da bi ž njimi lahko razdejali polovico mesta Belfast. 17 oseb so prijeli. Vsem policistom je bil dopust odpovedan. Oblasti so odredile vse potrebno za jutri, ko bodo obesili 19 letnega Thorn Williams^, člana irske republikanske armade ki je na veliko nedeljo ubil nekega policaja. Nemški tanki so prodrli bližje Stalingradu; tudi v Kavkazu so se Rusi umaknili Moskva, 2. sept. — Ogromno število nemških bojnih tankov se je zadrevilo bližje Stalingradu južnozahodno od mesta. Tako se poroča danes zjutraj iz Moskve. Severno od Stalin-grada so s«? umaknili Rusi v nove pozicije. Rusko poročilo, ki ni nič kaj razveseljivo se glasi: "Potem, ko je sovražnik zbral veliko tankov, je pričel z napadom in zabil zagozdo v našo linijo. Naše čete se-hrabro bore z sovražnikom, ki je načel naše pozicije. Na drugem kraju so se naše čete vsled ukaza umaknile v nove pozicije." Tudi s fronte v Kavkazu se poroča, da so se umaknili Rusi južno od Krasnodara v nove pozicije. Rusko poročilo ničesar ne omenja o kakem napre-iln^ui./u ruS&IK čef. Da je Stalingrad res v nevarnosti, dokazujejo poročila, ki pravijo, da so se ruski mornarji z Volge in delavci iz Stalin-grada pridružili rednim četam, da preprečijo Nemcem doseči Volgo, ker ako pridejo naciji do reke, bosta presekani južna in centralna armada. Trije nemški vohuni ob sojeni v zapor New York. — Federalni sodnik Abruzzo je obsodil na 15 let ječe sledeče: Richard Webra, star 56 let, ki je nekoč služil v nemški armadi, Richard Freundta, star 54 let, ki je tudi služil nekdaj v nemški armadi in Petra Donaya, star 33 let, ki je nekoč služil v ameriški armadi. Spoznani so bili krivim, da so vohu,nili v prid Nemčije. \ -o- 12. obletnica V petek ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Johnom Skufca ob priliki 12. obletnice njegove smi'ti. 10. obletnica V petek ob 5:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Johnom Orehek v j spomin 10. obletnice njegove smrti. VAŠ AVTO SE CENI PO KOLESIH Naj bo že vaš avto novega ali starega modela, vreden je danes toliko, kakor dobra ali slaba kolesa ima. Avto s slabimi kolesi ne mara nihče, ker, kot veste, novih koles ni mogoče dobiti. Zato priporoča načelnik cleve-landske policije, Geo. J. Mato-witz, naj avto kolikor mogoče varjemo. Ako le mogoče, se dogovorite se prijateljem, sosede m, ali znancem, da se skupno vozita na delo. Tako se dosti prihrani na pnevmatiki in na ga-zolinu. Drug način, kako se varje kolesa je pa brzina, s katero avto vozimo. Ne samo, da velika brzina povzroča prometne nezgode, ampak tudi obrablja kolesa. Torej vozimo previdno in manj kot 40 milj na uro. S tem si bomo hranili avtna kolesa in pomagali bomo domovini v nje-nem vojnem naporu. PILOTA SO DRŽALI ZA NOGE, DA JE POPRAVIL POKVARJENO LETALO Zavezniški glavni stan, Avstralija. — Saržent Billy Grib-ble, ki je prideljen ameriškemu letalskemu koru v Avstraliji, je bil te dni odlikovan za svoj izvanredno pogumen čin. Letalci so tekom poleta namreč opazili, da se je pokvarila os pri kolesih, s katerimi bombnik pristane na tleh. Saržent se je spravil na delo, da nedo-statek popravi. Dva tovariša sta ga prijela za noge in ga spustila skozi odprtino pod bombnik. Tam je skoro celo uro visel z glavo nizdol in popravljal letalo. Posrečilo se mu je in tako je mogel bombnik pristati na tleh, saržent je pa s tem rfc-šil življenje sedmim osebam, ki so bile v bombniku. Doma je iz Alverton, Pa. ■ ■ ■•:, • ..... n;'il 'iii -liltSifil »K 'fiiiiiti B AMERIŠKA®" DOMOVINA NSlf ""T^ETcS^ A MCDI^A^T LJ^H/ir- »SSS&Mi LT „ AMERICAN HOME DA1K iit*"- — —i—..... CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. O —-------------------------L.--—________ i Am Pr*čel z ofenzivo proti Suezu. K ^ eriška zračna sila in pehota je priskočila 1 t^?111^ Angležem. Izgleda da se bo razvil velik boj za posest Sueza. i l*(l0R 1 - 1 ^al 'r 8 " ~~ Kairo so dospela poročila, da je nem-j k v °mmel pričel z ofenzivo na 8 milj široki fronti v 1 No j01"®0530 topili ameriški avijatičarji in pehota. Stra-l ^Vki 'U-Se zdai razvila glavna bitka za posest Egipta. Ifl žet;6 skoz* roke vojaškega cenzorja, ne pove število lljj v ' ki So stopile V akc'1" ot*>oni AnfflpTOv ^ki 6 S° prodr,e skoz> ^ 80 Posejani z minama iSa lne ir»ajok namen soli mo ovirati, ne pa za- L. , | 'kan • lika 2 C1 so poleteli na so- ^"'tiii tipa B-25' *a]iTokSo spomladi bom- %aHi°' Ameriški bomb- S dUll.osiško transport-: i le4la°eim so ameriška Mj0 no razPršila močno • 6mskih stuka-bomb- Sit) kjen,d°n uradno ne pri-% nk nemška ofenziva f % Pa se zatr- le yj1 "formiranih vi-S v p 6neral Rommel Nel z 8iPtu istočasno, K bVežjo ofenzivo Hit- N^siji. Jurije bodo IvCT~B2 vladnih ka- Kob ne bo en dan v h niti sredah, serviralo >ž ;-1b. S to odredbo :C ?nes- Poljedelski KTral tudi na Pri" & *ačn kjer ovirajo Xje 110 Podobno akcije J6' da bodo vse t- r°m dežele to po- M^ik p tSdn 6Velt je pri' Pu kosi'i nuaj vpelJ'e en i H ?Q, brez mesa, da V oga mesavkla-lh 4 mesecih bo Po 2l/m?nimi Porcija-- fu»ta na osebo Ni'*?Jtembra ob sed-4*' «v.\b°sta Poročila v Ja»eza v Cleve-'1>AT* Krasovec iz t, Sna ? FrankAlich V '- Poročne k ' »o Father Mc-^°< °aki S« odPelie-lv;vWvna Poučno XTf °rk- Mnogo E« ,1L i V Sevnica V 1 bo darova-ivN v'oi I sv- ™ša Johnom Ji in sorod- \> ski otroci po cele dneve. V U B0 VIDEL SVOJO POROKO V U&0 VIDE |%|Mis - 6v>wornariškika- lVS 'a seje poročil SjfW^ Todane-K l* e o v pred Oltar, k $C°Sei i fainestnik in iS7 sv0 ele iz filmske ^itSn°/°r0k0- lV1' z 1 Je namera-Jh alom domov {KSZ 3** trenutku % j" J« dobi dopu-cakala, svatje r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _________Posamezna številka 3c___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 mdnths. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ______Single copies 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,___ «S3 No. 206 Wed., Sept. 2, 1942 Poljska bo zopet vstala Dve leti in pol se bratski poljski narod bori z največjim junaštvom, ki ga je kdajkoli zaznamovala svetovna zgodovina, proti svojemu dednemu sovražniku. Naši bratje Poljaki dobro vedo, da bi bilo trpljenje naroda znatno manjše, če bi njihovi rojaki v poljski zemlji klonili glavo, vsaj za tre-notek in posvetili svoje sile dnevnemu delu. Ali junaška zgodovina poljskega naroda, ki je vsa napolnjena s krvjo in solzami, ne pozna takih epizod. Poljski narod se ne bori samo zase in v obrambo svojih narodnih interesov. Junaški poljski polki se bijejo na vseh bojiščih za dobro človeštva, in septembra meseca 1939. so Poljaki napisali na prapor svoje borbe: "Za našo in vašo svobodo!" Temu geslu se Poljaki do danes niso izneverili. Druga svetovna vojna se je ponovno odigrala na trpeči poljski zemlji. Poljski narod je bil prvi, ki je prijel za orožje, da se upre krvavi nadoblasti razbojniškega Hitlerja. Glavno silo nemške vojske je sprejel na svoja ramena poljski narod in je polno zaposlil prusjaško vojno mašinerijo dc prvih dni meseca oktobra 1939. Poljska republika je s tem žrtvovala zapadni Evropi nekaj dragocenih tednov, posebne pa njeni zaveznici Veliki Britaniji, ki je na ta način mogla mobilizirati svoje sile za odpor proti germanskemu zlu. Poljski narod ni klonil v mesecu septembru 1939 niti v mesecu juniju 1. 1940 ,ko je bila Francija izločena iz zavezniške borbe. — Po drugi nemški zmagi, poljski narod ni prenehal z borbo, pač pa je vse svoje vojaške sile zbral, organiziral nove divizije, nove eskadrilje letalcev in upostavil sicer majhno, vendar udarno vojno mornarico. Danes so Poljaki edini zavezniki poleg Angležev, ki se borijo na vseh frontah in v vseh vrstah zavezniškega orožja. Svet je občudoval poljske junake v Franciji, na Norveškem, v Narviku, v zračnih obrambah angleškega otočja, v Egiptu, v Tobruku, v Bar-diji in Gazali. —Poljske Vojaške edinice se organizirajo \ Kanadi in prav v sedanjih dneh se vežbajo nove, sveže polj ske divizije, ki so se preobrazile iz vojnih ujetnikov v aktivne borbene sile. Poljska vojska na Srednjem vzhodu 'formira novo divizijo, ki naj tvori ekspedicijski zbor za udar v Evropo. Poljska letala bombardirajo Nemčijo, poljske vojne ladje potapljajo sovražne plovne edinice v Baltiku, v Severnem morju, v Sredozemlju in Atlantiku. Poljske junake najdemo celo na Kitajskem, na Filipinih in v Birmaniji. Če so vojni napori, požrtvovanja in nepretrgana borba merila za veličino nekega naroda, potem lahko mirne duše trdimo, da je Poljska ena največjih svetovnih velesil. Na drugi strani se bratski narod ne bori samo v odprtem boju. Na samem poljskem ozemlju, ki ga v svoji oblasti drži sovražnik, so Poljaki organizirali učinkovite četniške akcije, ki iz dneva v dan nadlegujejo in vznemirjajo besti-jalnega sovražnika. Poljski narod je v tej borbi solidaren s srbskim in slovenskim narodom, ki v tem trenotku pišeta krvave strani svoje narodne zgodovine. Prusjaki so notorični barbari in to v vseh zasedenih ozemljih zasužnjene JEvrope, ali njihovo sadistčino divjanje je prav posebno zverinsko na Poljskem, v) Sloveniji in Srbiji. Na teh ozemljih prusjaski kanibali vršijo najogabnej-se sadistične orgije svojih najpodlejših živalskih nagonov. Na teh ozemljih se ubijajo in morijo mirni prebivalci, otroci, žene in starčki v množicah, tu se prebivalcem ropa njihova lastna zemlja, tu prusjaška soldateska krade in ubija po vzorcih poklicnih gangsterjev, na teh ozemljih umirajo iz-ropani ljudje od lakote, iz teh ozemelj se slovenska dekleta odvajajo v naročje prusjaške pohotnosti. Po zanesljivih vesteh je vsemu svetu danes znano, da so prusjaški krvniki pomorili samo na poljskem ozemlju preko 100,000 poljskih junakov. — Vse to strašno trpljenje prenašajo vsi trije slovanski narodi Poljaki, Slovenci in Srbi z legendarnim junaštvom in prenašali bodo te muke tudi v bodoče kot krvav vzgled vsem ostalim zasužnjenim evropskim narodom, ki se še ohranili zavest svobode in časti. — Vsi trije slovanski narodi so s tem svojim junaškim zadržanjem izvojevali v sedanjih strašnih dneh največjo moralno zmago, ki jo more iz-vojevati narod. — Nobenega dvoma ne more biti, da bi se stvari v Evropi popolnoma drugače razvijale, če bi v septembru 1939. zavzel poljski narod drugačno stališče in se ne bi uprl Hitlerjevemu terorju. V tem slučaju bi se verjetno vsa nemška vojna sila vrgla z vso silovitostjo proti zahodu, ki je bil za učinkovit odpor popolnoma nepripravljen. Gotovo je, da bi danes ne bilo nikjer tistih 26 svobodnih narodov, ki so rrdno povezani med seboj kot graniten blok odpora proti OEOvinskim razbojnikom, č'e bi takrat Poljska smatrala, da je vsaka borba zaman. Poljaki se zavedajo, da je njihovo sodelovanje v tej borbi utemeljeno na ustavi z dne 3. maja 1791. 1., ki je postavila Poljsko v vrsto velikih demokratičnih in naprednih narodov. Ustava z dne 3. maja je prvi udar poljske volje proti takratnemu evropskemu absolutizmu. Že v tej klasični dobi se je junaška poljska država organizirala na demokratskih temeljih in to na ozemlju med avtokratsko Prusijo Friderika Velikega in caristično Rusijo Katerine II. Danes sledi Poljska osnovnim načelom, ki jih je upostavila pred poldrugim stoletjem in ponovno brani ffr ffr 'A*'A* 'A' 'M' 'A1 'A' 'A' 'J.1 'Jt'^Ji' 'A1 JflL'j BESEDA IZ NARODA Godba se zahvaljuje lo. Ponoči je bilo neprestano čuti pokanje pušk in ropotanje strojnic. Poizneje so poročali celo, da uporniki oblegajo Rotor. Tudi policija se jfe zelo trudila, da zaduši upor in je internirala dijake, ki so bili duševni pogon te narodne vstaje. Intelektualce, katere je zadela najmanjša sumnja, so zaprli, a kljub vsemu temu se število napadov ni zmanjšalo. Nasprotno, guerilsko vojskovanje je postalo še ostrejše. Laški ranjenci so pripovedovali, da je črnogorska taktika vedno ista. S pomočjo žebljev in ostrega kamenja pokvarijo pnevmatike italijanskih vojaških tovornih avtomobilov, prisilijo na ozkih potih celo kolono, da se ustavi. Črnogorci skriti v pečinah v bližini takrat naskočijo sovražnike in jih pobijejo kolikor le mogoče. Pred-no morejo Italijani zgrabiti za orožje in organizirati obrambo, so napadalci že zopet izginili. Umaknejo se v gorske stene in na ta krvavi način nadaljujejo svoj upor proti četam osvoje-valcev. Italijani so tudi poskušali s terorjem in različnimi represa-lijami. Toda Črnogorcu so sirene in pečine dom in streha. Celo žene sodelujejo v tem boju in so svojim možem tovarišice, bodisi, da jim prinašajo hrano. Lahi so tudi poskusili z bombardiranjem mest Budva, TJl-čin in Sv. Stevan, ter jih popolnoma porušili. Črnogorski prostovoljec je izjavil: "Naj le bombardirajo naša mesta: Planina Lovčen bo vseeno ostala!" Po težkem bombardiranju Budve, so pripeljali v bolnico ne morda uporne meščane iz Budve, temveč 200 ranjenih la-siih vofjakcJV, Icltere W lašju le? talci v neki bolnici pomotoma obsuli z bombami. 'Sveta vojna za svobodo je ! star a črnogorska tradicija. Uporniki nimajo niti vodje, niti generala. Vsakdo se bojuje na lastno pest. Duhovniki pa so z navdušenjem na strani upornikov. Strahovlada v "Nezavisni" "Neue Zuericher Zeiting" javlja lz Budimpešte: Newburgh.—Že je skoro potekel mesec, odkar je imela godba fare sv. Lovrenca svoj piknik. Ni pa bilo časa, da bi se bili javno zahvalili delavcem kakor tudi posetnikom. Zato naj bo izrečena naša iskrena zahvala na tem mestu vsem, ki ste kaj pripomogli do boljšega uspeha. Posebna zahvala pa naj bo izrečena našim dobrotnikom, ki so prispevali kakor sledi: v gotovini so darovali Anton Grdi-na $10, Dr. Anthony Perko $5, v blagu pa so darovali: Louis Tratar — cigarete, Siegelman Furnfiture Co; — Electric Smoking Stand, ki ga je dobil Martin Hren; South End Hardware Co. — Brunson Casting Reel, ki ga je dobil C. Zbasnik; Norwood Appliance & Furniture Co. — električno uro, ki jo je dobil A. Fortuna; Jerich Hardware Store — Silex Glass Coffee Maker, ki ga je dobila Mrs. Kj'arolina Bobnar, Louis Perko—10 funtov težko šunko, ki jo je dobil V. Lindič, Anton Ponikvar—10 funtov težko šunko, ki jo je dobila Miss Mary Perko; Ferfolia Furniture Co. — End Table, ki jo je dobil Mr. Zigonti; Stern Furniture Co.— Lemonade Set, dobil ga je A. Kristančič; Pawlawski Grocery — košaro grocerije, dobil jo je E. Volčanšek; Wanda Furniture Co. — Magazine Rack, dobil Mr. F. Stepic. Najlepša hvala vsem tem trgovcem, ki so nam na ta način pomagali, da si je naša blagajna malo opomogla. Zato pa jih tudi toplo priporočamo vsem, ki potrebujete raznih predmetov, da se zglasite pri njih, kjer boste točrio in pašteto ^postrežem. Matt Zupančič, preds. -o- Položaj v Črni gori Švicarski list "Weltwoche" prinaša v svoji številki od 31. julija zanimivo poročilo iz Črne gore, iz katerega prinašamo iledeči izvleček: Dognano je, da je okupacija Dalmacije in Črne gore Italija- nom veliko breme, ki jim ne prinaša nobene koristi. Takoj po okupaciji Primorja in Črne afore so Italijani izdali oklic, da je trebk orožje pod smrtno kaznijo takoj oddati. Za oddajo orožja, določeni rok je bil dcer večkrat podaljšan, a oro-'■ja ni bilo od nikoder. Ko je bilo redno vojskovanje zaključeno, so se začeli gu-erilski boji. Kretanje motoriziranih italijanskih čet po črnogorskih planinah ni lahko. Že mesec dni po premirju je prišla v Kotor vest, da je .bil izvršen napad na laške vojake, ki so se vračali iz Albanije. V vojaški bolnici, ki je štela preko 1,000 postelj in bila torej opremljena za veliko število ranjencev, se je hitro napolnila. Od takrat naprej so vsak dan prihajali novi ranjenci, tako da. so morali kmalu postaviti postelje v kleteh in celo v lekarni. Vrste črnih križev na bližnjem pokopališču so se množile iz dneva v dan. Napadi so tako številni, da 1 so razmere podobne splošni ljudski vstaji; še do danes la-1 ške čete niso uspele, da obvla-' iajo položaj. Nemci so poslali v pomoč svojim zaveznikom eno divizi-1 jo pešcev iz Hrvaške v Črno go-1 ro, toda tudi to ni nič pomaga- j "Hrvaški minister pravde je izdal zakon o borbi proti terorizmu naprejenem proti državi ali posameznikom. Osebe, ki bi zakrivile prestopke proti javnemu redu in miru, bodisi posamezno, bodisi v oboroženih četah in zakrivili nasilja proti državi ali posameznikom, bodo mogle biti internirane. Izgubili bodo hrvaško državljanstvo obenem z vso svojo rodbino. Za člane rodbine veljajo: žena, otroci, starši, bratje in sestre. "Zagrebško ravnateljstvo javne varnosti, ki je dobilo povelje, da uredi tabore za inter-nirance, bo odločalo v pogledu interniranja posameznikov in dobe njihove internacije. Internacija bo.trajala od šest mesecev do treh let. Pod to ured-\ bo spadajo tudi rodbine četni-kov, ki se ne bi vrnili v svoje domove v roku 14 dni." V bosanski krajini "Neue Zuericher Zeitung"po-roča, da je hrvaški minister za narodno zdravje v spremstvu ministra zunanjih zadev Lor-koviča in raznih strokovnjakov posetil begunske tabore v oblasti Kozare planine. Hrvaška informacijska služba objavlja obširen opis vtisov ministra na narodno zdravje dr. Petriča. V tem opisu poroča, da je po porazu partizan- - nevaren, v upanju, da se jih bo-i do na ta način najlažje znebili. Muslimani imajo na poglavni- ■ ka kar največji vpliv. Nikdo ■ jim ne more ničesar. Tudi ako mohamedanec težko greši proti zakonu, ga ne motijo. Vendar pa so mohamedanci v zadnjem času in v gotovih krajih začeli . prehajati k partizanom. V šolah vlada nesramna pro-tekcija. Na povelje Paveličeve vlade, dobivajo izpričevala o dovršenih šolah ljudje, ki šol sploh nikdar videli niso. Najbolj se je odlikovala gimnazija v Gospiču, dokler je bil Budak minister. ' Drugod zopet prihajajo učenci na izpite oblečeni v ustaško uniformo in gorje profesorju, ki bi jih nepovoljno ocenil. Podkupovanje cvete tudi pri najvišjih. Največ denarja zasluži Tortič z intervencijami. Ljudje, ki so obsojeni na 20 let ječe, si kupijo svobodo pri Tor-I tiču za podkupnino v višini do '' 500,000 kun. Birokratizem je ojačen. Uradnikov je trikrat več, kakor prej. 1 Povečini so nešolani in nesposobni, a vendar prejemajo visoke plače. Vozniki in sluge postanejo često uradniki osmega, sedmega ali celo višjih razredov — I ljudje, ki so v najboljšem slučaju dovršili ljudsko šolo! Uradniški aparat je ogromen in ne-j okreten, obenem pa — tudi v ustaških predelih — popolnoma j korupten. i Zelo velika je nezadovoljnost med narodom tudi zaradi usta-j škega postopanja napram domo-. brancem. Povsod jih porivajo v ( stran in celo med ranjenci, ki ) leže v isti bolnici, postelja ob po-! stelji,; dobivajo ustaši mnogo . boljšo hrano in oskrbo kakor do-. mobranci. r Celo med starimi frankovci se . širi nezadovoljnost, tako da no-i čejo imeti nikakih zvez z ustaši. i Minta, dr. Lončarič, Milobar in t drugi se pritožujejo, da so ustaši oskrunili stranko prava, i ! Največja nesreča za Hrvaško . sta oba Kvaternika. Oba sta . | nenormalna. Sin je manijak, . cče pa fantast. Zanimivo je, da ) sta maršalova mati in žena židi--! nje. . i j Poglavnik in Kvaternik sta -! slepa hlapca Nemcev in Italija-) | nov, ker upata na ta način obdr-; žati svojo oblast. Najlepše ulice ■ j nosijo nemška in laška imena. ' j Gospodarstvo so popolnoma pod- I ! redili tujcem, ki so zdaj posest-• i niki vseh velikih hrvaških pod- II jetij (Našice, Rabus, različni ; | rudniki itd.) ! ^ -O—- j Eritrejsko visokpgorje Boji v Eritreji, o katerih smo čitaii angleška in italijanska voj- ■ na poročila vsak dan, so se vršili ■ v zapadnih odrastkih tamkaj - ■ šnjega visokogorja. Te gore se dvigajo do višine 2500 m in več. Večja kraja Keren in Barentu v tem predelu sta pogostoma imenovana. Eritrejsko ozemlje se od egiptske meje proti notranjosti močno dviga, za Kerenom pa postaja visokogorsko. To visoko poteka nekako v severnojužni smeri. Med tem ko leži Kasala, ki so jo imeli Italijani dolgo zasedeno, v višini 529 m. in je tu-( di Agordat le sto metrov višji stopita cesta in železniška proga kmalu za Agordatom v gorsko j ozemlje, ki presega okrog Ke-rena višino 2000 m. Keren sam leži v višini 1425 m. železniška proga, ki veže Keren s pristaniščem Masavo, si mora utirati skozi gorovje svojo pot daleč proti jugu in preko As-mare. S številnimi zavoji se mora vzpeti do višine 2347 m. Zavoljo te svoje višine predstavlja Asmara na tej točki Eritre-1 je gotovo najvažnejše prometno središče. Od tu gredo ceste do Sude in dalje v Abesinijo. Od Asmare proti Rdečemu morju ozemlje skoraj še bolj strmo pada, nego se od zapada dviga. Cesta iz Asmare v Masavo mora na zračno daljavo samo : ske vstaje naraslo število beguncev na preko 10,000 in da je njihov položaj strašen. Prijedor, ki je najpomembnejše mesto na ozemlju, na katerem se je razširila vstaja, je popolnoma porušen in nudi grozno sliko. -o- Izjava jugoslovanske vlade v Londonu New York, 27. avg.—(JIC). —Zaradi sumljivih vesti, ki jih je tiskal del časopisja o generalu Draže Mihajloviču, je izjavila jugoslovanska kraljevska vlada v Londonu sledeče: V zvezi z poročili, objavljenimi v nekaterih krogih in v inozemstvu glede narodnega odpora pod generalom Dražem Mihajlovičem, je bila danes v Londonu objavljena sledeča izjava : "Jugoslovanska vlada v Londonu popolnoma zaupa vodstvu in lojalnosti generala Draže Mihajloviča in njegovih hrabrih vojakov. V znak svojega zaupanja ga je imenovala glavnim poveljnikom vseh oboroženih sil, ki se na ozemlju Jugoslavije bore proti sovražniku. Ona je stalno v zvezi z njim. Znano je tudi, da so komaj pred par dnevi general Auchin-leck, admiral Harwood in le-tgalski maršal Tedder čestitali generalu Mihajloviču. "General Mihajlovič, ki je pri srbskem narodu in v vsej Jugoslaviji zelo priljubljen, načeljuje dobro organizirani vojski—urejeni na način, primeren četniškemu vojskovanju —ki šteje od 80,000 do 150,000 četnikov pod vodstvojn rednih častnikov jugoslovanske vojske. Veliko število teh častnikov je padlo ali bilo ranjenih v boju: na predlog generala Mihajloviča so jim bila podeljena odlikovanja za hrabrost v boju in njih imena so bila javljena ■ potrat radia. "Dejstvo je tudi, da na vseh ozeniljih zasedene Evrope edino le general Mihajlovič poveljuje organizirani redni vojski. Ni torej čudno, da poskušajo sovražniki Jugoslavije-—Nemci, Italijani in njihovi pajdaši —vse mogoče, da bi uničil generala Mihajloviča in njegovo vojsko. Nemci so vzeli za talce ženo in otroke generala Mihajloviča, obsodili ga na smrt in razpisali veliko nagrado za njegovo glavo. S svojo močno in dobro organizirano vojsko prizadeva general Mihajlovič splošnemu sovražniku velike izgube. Že več kot eno leto drži prikovane na tla v zasedeni Jugoslaviji: 36 divizij osišča (17 laških, sedem bolgarskih, štiri nemške, štiri mažarske, štiri divizije rednih Paveliče-vih čet in 15 bataljonov usta-šev). "General Mihajlovič si tako pridobiva ogromne zasluge ne samo za svojo domovino Jugoslavijo, temveč tudi za vse zaveznike in—v tem trenotku prav posebno—za svoje ruske brate." --o*- Iz zasužnjene domovine Položaj na Hrvaškem London, 18. avgusta (JIC) — Direkcija za informativno službo objavlja v svojem vestniku od 18. avgusta sledeče: Izvleček iz nekega pisma podpredsedniku kraljeve vlade dr. J. Krnjeviču Videti je, da se ustaši boje izida vojne. Mnogi izmed njih se čimdalje bolj redko kažejo v' svojih ustaških uniformah. Poglavnik nima na ustaše nobenega vpliva. V ustaštvo so se javili samo najbolj zločinski značaji. j V Bosni so organizirali neke ' ustaške "črne srajce," ki štejejo baje okoli 1,500 in so prave zve- j rine, izučene za pokolje. Pred njimi se zdaj tresejo celo njihovi gospodarji in jih pošiljajo v kraje, kjer je položaj posebno načela svobode, demokracije in napredka s polno zavestjo, da je njena pot, pot božjega blagoslova. Vsaka zavezniška zmaga bi bila zaman, vsak triumf pravičnosti zastonj, če bi po končani zmagi Poljska ne dobila popolnega zadoščenja. Po veličini in zmogljivosti obnovljene Poljske. Češke in Jugoslavije, se bo merila zmaga v tej vojni. NAJ ŽIVI HRABRA POLJSKA VOJSKA! NAJ ŽIVI VELIKA POLJSKA! ■ kakšnih 60 k® j ogromno višinsko rH ■ raj dveh in pol ti5 j i Po tej cesti je šel V '1 • abesinski vojni vecJ1 ^ i za za italijanske čete- • razlike med Ankftf0'* so zavoljo teh velik1" razlik seveda izred"^ ko mora v Asmarib ( ■ voljo redkega z^L : prebiti, ga spodaj \rJ\ vročo letno dobo strS či neznosna vroČ"1^ spada med najbolj1 na svetu. Tako za napadaj : branilca ima to oae " mnogo težav. _-o—J Vsaka druga kro^ je v izgTialU """""Ti Prvih 40 let ■ niso bila srečna le"... i rje po vsem svetu. ,, se veča število vlad . šli v izgnanstvo. ( . leta 1914. in sicer * . hišo Braganza. J . kralj Manuel se je f . odpotoval v Lond«^ . prišla na vrsto s% . dinastija Mandeb0 i morala odstopi^ 4 . la republika ** A Vojna v letih l^p j pogubonosna za v,^ , Ruski car NikoWfitj cesar Viljem U''. ljemina, velik3 % ^ J semburška, " kon, romunski_ ^ / vsi ti so moral1 ' s prestolov. ^ • S pičijo i" strah«; V neki velik1 ^J stanovalci dolg0 ^ ru. Vsako noč .'L ^ hiši, trkalo je ta, v poznih noC ct>f' calo na pom°c'vZ/. se nekaj časa ^" i J . ,,pki JI tuhtali, kaj n j pomeniti, P0^,, H*-'; nili na policij" ž j« | pomoč. Ta P01^;)^ šla. Več noči s o jfi, čakali, kdaj W v f na delo. Naz^ ujeli v osebi .jf stanovala v ist'11^^ ganjala dolf # v/( ponoči strašil8 ^ novanju, nato P ^ la skozMieka p ^ / Bila je liede'5^ J žejen možak salunu. Bil» le razbija p° V okno v prve«1 ^r/ oglasi se gostij f , "Kaj -bi pa m "Kaj bi žolna? Odprite j pijače." „ J a\ "Danes P» ^ [ Kaj ne veste,_ ^o// veduje točenje ^J nedeljo? In drži postav, v> /i to imamo gost1« ;{j M če, ako hočete o^/ jačo v nedelj0;, zadnjih vratih- | ttXXXXXXXXITTTTTTTTTTTTTTTl«1 T tTTTTTTTTTD ■»ur. naklad v srebrnem jezeru skozi goščavo in ven na vzhod." "Na farmo je šel, mene zasleduje. Pa ga res ni več blizu —?" je pridjal spet boječe. "Ne. Moj beli brat in jaz sva edina človeka na preriji tukaj. Naj zleze iz grmovja in naj mi pripoveduje, kaj se je zgodilo!" Gladko je govoril angleški in zelo pravilno. Hartley so je pomiril. Rdeči neznanec ni bil hudoben človek, ni se mu ga bilo treba bati, zaupal mu je in zlezel za njim. Zunaj na preriji sta bila privezana njegova konja. Rdeči ga je gledal, kot da mu misli prodreti na dno duše, in rekel: "Od juga sem sta prišla dva bela peš, eden se je skril v goščavi, tisti si bil ti, drugi pa je šel dalje ven po preriji. Trije jezdeci so prišli in ga zasledovali, s pištolo ga je eden ustrelil v glavo. Dva sta jezdila.dalje, tretji pa je vzel- truplo na konja, jezdil v goščavo, vrgel truplo v grmovje in v skok odjezdil na vzhod. Ali je bilo tako — ?" "Da, čisto taka je bilo!" je pokimal Hartley in se čudil Indij ančevi bistroumnosti. Takega človeka še ni srečal —. "Pa mi povej, zakaj so ustrelili tvojega belega tovariša? Kdo si in kaj počenjaš tod? Kdo te je ranil v roko? Tudi kateri izmed tistih treh?" Vrh Deli Senica Zategli krik divjih gosi je preletel kotlino. Ko da bi mi bil kdo nož zabodel v srce, mi je bilo, ko mi je udaril na ušesa. Poiskal sem s pogledom rahlo vijoči se klin, v katerega obliki so letele sivkaste ptice pro ti jugu. Zavidal sem jim. Nagon jih vleče na pot in nihče jih ne sili, da bi se mu uprle. Nihče jih ne zaustavlja, razen vremena. Jaz pa sem vezan s tisočerimi vezmi. Žival ima nagon in nagona je njeno vse. Temu naj zadosti, ne več ne manj. Preko tega ne občuti želje. Jaz pa imam tisočero želja, v meni je.brezmejno morje hrepenenja. Bo li kdaj le kaplja tega utešena, bo morda vsaj najmanjša teh tisočerih želja izpolnjena? Gosi so izginile v smeri proti Ohridskemu jezeru. Polotila se me je silna želja, da se še jaz odtrgam in poletim nekam daleč, daleč. Gore, ki se je mednje spustila kotlina, so žarele v popoldanskem soncu. Vrhovi so bili že pokriti s snegom. Pogledal sem na uro. Dve je bila. Dovolj je bilo še časa, da pridem na vrh Pašinih livad. V trenutku sem se odločil. Dovoljenje poveljnika čete za izhod iz vojašnice sem že imel. Vzel sem plašč in nož, ker sem moral biti oblečen po predpisu, in se javi! službujočemu častniku, da je vpisal moj odhod. V dvajsetih minutah sem bil nad mestom, ki so se iz njega slišali klici otrok, igrajočih se po ulicah. Nekje je zatulila avtomobilska hupa. Minareti so kazali proti nebu, črnkastordeče strehe so žarele v soncu. Umazanije napol razpadlega mesta, ki se ž njim ponašajo oddaleč vsa vzhodnjaška mesta. Na zahodnem robu kotline se je pod Dvema bratoma svetil Črni Drim, a na jugu reka Radika. Vroče je bilo. Nikogar ni bilo več, da.bi me spominjal predpisov. Odpasal sem se in sle-kel plašč, potem bluzo in čez nekaj časa še srajco ter se hi-cro poganjal po strmini. Kmalu sem bil na grebenu. Obzorje se je raztegnilo. Bistra planina, Stogovi in Jablanica, planinski masivi so bili tako blizu, da bi mogel skoraj kamne vreči nanje. Na jugu se je zasvetilo Ohridsko jezero. Planinsko mesto Galičnik je čepelo na skalah, kakor sokolje gnezdo. Tu pa tam je pod mano bila stisnjena med skale vasica — nizke zidane hiše, s strehami iz težkih kamenitih plošč so se čudno zlagale s tem divjim svetom. Ob drugi priliki bi užival krasni razgled, ki se je prožil daleč po Makedoniji. Tedaj pa nisem niti obstal. Nekaj je bilo v meni, kar me je gnalo dalje, skalnat brezimen vrh. Levo od njega pa se je vzpel pod nebo ostri, zobcu iz arabskih stavbnih okrasov podobni vrh Deli Senica. Pašine livade so bile že pod mano. Namero, da se po-vzpnem na brezimeni vrh, sem opustil. Naprej, na Deli Senico! Postajalo je hladneje. Postopoma sem se oblekel. Noge so se mi vdirale globoko v sneg. Z naporom sem šel dalje. Strme skale brezimenega vrha so se vzpenjale nad mano, pod mano pa je bil prepad, gel sem po ozki stezi, po kateri poleti Ar-navti na oslih tovorijo kameni-te plošče. Sonce je baš zašlo, ko sem se začel vzpenjati na Deli Senico, ki ima z jugozahodne strani,, odkoder sem jo naskočil, kakih 70 do 80 sto- j pinj nagiba. Sneg je bil do dva metra visok. Na površju je že' zmrznil. Začelo me je zebsti v roke. Rokavic nisem imel s sabo. K sreči so rokavi vojaških plaščev za ped daljši kakor roka, zavihnjeni nazaj ter na kraju prišiti. Odtrgal sem prišite konce, rokave odvihnil ter konce stisnil v pesti. Ledena skorja je bila še toliko slaba, da sem mogel z rokami delati skoznjo luknje v sneg. V te luknje. sem potem vtikal noge in se vzpenjal kakor po stojnicah. Imel sem v tistem času le še eno samo željo: da zmagam ta vrh. Druge so se umaknile. Noč je bila že temna, ko sem stal na njem. Nebo je bilo popolnoma črno in na njem je bilo zvezd kakor še nikoli ne. Bile so zelo drobne in zelo svetle Njihova svetloba je bila mirna, ne trepetajoča. Dolgo se nisem smel zadrževati. Premraz mi je bilo, jaz pa sem bil prevroč. Kakih sedem sto metrov daleč je spodaj stala na meji naša dbmejna stražnica. Nisem vedel, da se med njo in menoj nahaja prepad in da v tem času v stražnici ni več vojakov, ker se umak nejo pred snegom. Spustil sen se po ozkem, strmem skalna tem žlebu. Zmrzli sneg se je pod mano sesipal in sem ime oporo, ki pa je bila le domne vo varna. Morda sem se spu stil kakih trideset metrov glo boko, ko se je globoko doli poč menoj zasvetil sneg. Še za er sam meter globlje bi se bil moral spustiti in sneg, ki sem g« tlačil pod sabo, bi se bil odtrgal in zletel v globino z menoj Da bi mogel splezati nazaj na vrh, sem odvihnil rokave, Prsti so mi otrpnili od mraza, Pritisnil sem se k skali, da bi trenje bilo večje, in začel plezati. S težavo je šlo. Ko sem se spuščal, je b(il 'pod mano sneg. Zdaj pa sem se moral vzpenjati po spolzkem, lede- Resno, pa prijazno je govo- j ril. Ni mu bil sovražen, niti sumljiv ne. Odkritosrčno, ko- J likor si je pač upal govoriti od-; kritosrčno, mu je odgovarjal. : Indijanec ga je poslušal in j zrl medtem nekam v daljavo.! In ko je Hartley skončal, ga je ; vprašal s. presunljivim pogle-' dom: "Tvoj tovariš je žrtvoval"živ-; ljenje za tebe —? Rešil te je?" ; Yankee je povesil oči in dejal z negotovim glasom: "Svetoval sem mu, da bi se skrila oba, pa ni maral." "Si mu povedal, da vaju za-j dedujejo?" "Da," je dejal počasi in ne- j gotovo. "Si mu tudi povedal, da se j boš skril?" "Da." "Zakaj pa je poslal morilca i na vzhod?" "Da bi ga premotil." -"Si mu tako naročil?" "Da." Spet ga je Indijanec pogledal tako presunljivo s svojimi temnimi, žametnimi očmi, kot da mu hoče brati na dnu duše in da je Hartley spet povesil oči. "Rešil ti je življenje, žrtvoval se je za tebe! Si bil vreden takega prijatelja —? Le veliki Manitou ve vse, moje oči pa ne proderejo v tvoje j srce. Ce bi prodrle, bi se more-' biti moral sramovati. Pa mol-! čal bom, tvoj Bog te naj sodi! j Me poznaš?" "Ne," je odgovoril Hartley1 boječe. "Jaz sem Winnetou, pogla-1 var Apačev. Moja roka kaznuje hudobneže in ščiti tiste, ki j imajo čisto vest. Pogledal si bom tvojo rano. | Prej pa mi povej, zakaj so se j morilci vrnili in vaju zasledo-j vali?" Hartley je že mnogo slišal o Winnetouu. Zelo vljudno je odgovoril : "Povedal sem ti že. V stran so naju mislili spraviti, ne i smela bi izdati, da so naju iz-i ropali." Winnetou . je počasi odkima-j val. "Ne, ni bilo tisto! Saj bi vaju bili lahko koj ubili, ko so vaju izropali! Vzrok je bil drug. In šele tedaj jim je prišel na misel, ko ste bili že daleč narazen. v : T" sx.sf.Kis iOSi!'-;: nem žlebu. Ne vem, koliko časa sem rabil, da sem priplezal nazaj. Na vrhu sem se izčrpan zgrudil. Kaj naj storim? Smeri, v kateri sem prišel, nisem smel ponoči uporabiti. Na zmr-zlem snegu bi mi brez derez spodrsnilo in omahnil bi bil v prepad. Imel sem sicer električno žepno svetilko s seboj, toda bila je skoraj popolnoma izrabljena. Ne bi zadostovala niti da bi prešel najnevarnejša mesta. Začel sem dajati znake z njo: na pomoč! V smeri proti obmejni stražnici. Nobenega odgovora. Iz žepa sem potegnil piščalko in ne vem kolikokrat zažvižgal na pomoč. Nič. Le od neke obmejne stražnice globoko doli se je slišalo lajanje psov. Pred 21. leti je narednik Edward F. Younger vsopil v cerkvico v neki francoski vasici, kjer so ležale štiri krste. Položil je venec izmed teh, ki je vsebovala zemeljske ostanke nepoznanega vojaka. Pred kratkim pa so pokopali narednika Younger na Arlington pokopališčikjer mu je vojaška četa izkazala zadnji pozdrav. Z bojev na rusko-nemški fronti. — Slika nam predstavlja slavne ruske kozake v akciji. Ta od nekdaj slavna, ruska konjenica je bila vselej največja ovira nemškim napredovanjem, kajti Nemci so zelo drago plačali vsako ped ruske zemlje, katero je branih ta hrabra ruska konjenica. Še preden sem se bil spusti po žlebu, sem opazil pol metra široko in par metrov dolgo razpoko med dvema skalama skoraj popolnoma pokrito snegom. Morda se bo pa v njej dala prebiti noč! Spustil sem se vanjo ter se naslonil Vv kot Šest, sedem ur sem bil že na nogah in v tem času se nisem niti oddahnil. Prevzemala me je nekakšna omotica, nekaj sredi med nezavestjo in spa njem. V mislih sem prešel ves dan. Spomnil sem se razgleda ti ga nisem imel časa uživati Vstalo mi je pred očmi vse, kar sem videl ta dan. Vsako podrobnost sem opazil. Mesto je žarelo v popoldanskem soncu vitki minareti so štrleli v nebo Zazdelo se mi je, da vidim mu-ezina, ki devlje baš roko k ustom. Zaslišal sem njegov poziv k molitvi. Slišal sem govo rjenje množice, ki ga je oddaljenost pretvorila v nerazloč no mrmranje. Nekje v daljavi je zatulila avtomobilska hupa. V dalji je blestelo Ohridsko jezero in iz njega so se dvigale meglice. S snegom pokriti vr-lovi so žareli v nepopisni devi ki lepoti. Rjavkastordeča bar-a kotline, s tu pa tam ležečimi živordečimi lisami, Rdeča zemlja v smeri proti Piškopaji, črni, ponekod srebrno svetlikajo či se Črni Drim, motnozelena reka Radika — vse je izžarevalo nekaj čudovitega. Nad vsem tem se je bočilo čudovito jasno nebo in je bilo razsuto zlato poznojesenskega sonca. Tedaj je utonilo vse. Padel sem po tleh in se prebudil. Spreletelo me je. Skoraj bi bil za vedno zaspal. Začudil sem v sebi novo moč. Zlezel sem iz razpoke in spet dajal zvočne in svetlobne znake na pomoč. Tudi zdaj ni bilo od nikodei znamenja, da me je kdo videl ali slišal. Na slepo srečo sem se spustil po strmem pobočju naravnost navzdol. Sneg je bil že močno zamrzel. Moral sem stopati trdo na pete, da mi ni spodrsnilo. Na mnogih mestih sem se moral plaziti, zabadajoč vojaški nož v sneg, da mi je nudil oporo. Prišel sem do mladega bukovja. Šel sem kar skozenj, ves čas stremeč za tem, da pridem čim niže v dolino. Raz-praskal sem si obraz in si raztrgal obleko. Ko sem prišel do potoka, sem šel kar po njem. Parkrat sem padel preko skale, da sem se premočil in pobil. Stopil sem na pot. Bil sem v dolini. Imel sem samo še poldrugo uro do vojašnice. Opotekal sem se po cesti kakor pijan. Bil sem napol v nezavesti. Cas, ki sem ga porabil za j pot do vojašnice, se mi je zdel I brezkončen. Tam sem se zru-' šil na tla. Kaj je bilo potem z mano, ne vem. Drugi dan sem se prebudil v ambulanci in minilo je petnajst dni, da sem jo smel zapustiti. Z Deli Senico me je pa odslej vezalo neko čudno razmerje. Še zdaj čutim, kadar koli se je spomnim, nekaj čudnega v srcu. Ne vem, ali je to groza ali ljubezen. (F. L.) -o-- Najvarnejše industrije v Zed. državah so: tobačna, cementna in železna industrija. Kosilo iz 110 let starih konzerv Angleški učenjaki so pred kratkim priredili posebne vrste kosilo. Jedli so konzerve, ki so bile stare 110 let. Hranili so jih v vojaškem muzeju v White hallu in so to verjetno najstarejše konzerve na svetu. Še od daleč ni glad, ki bi prisilil zdravnike, ki so konzerve preizkusili, temveč bi radi vedeli, kako dolgo ohranijo konzervirana živila redil ho moč. V prvi škatlji je bilo konzervirano meso s kostmi. Ta konzerva je ohranjena iz tistih konzerv, ki si jih je pripravil kapitan Cook, ko se je odpravljal na potovanje okoli sveta. Čeprav ni bila na zunaj nič kaj prikupna, popolnoma je namreč osivela, je imela vendar odličen okus. Preiskava je dognala, da je imela še dovolj življenjskih snovi v sebi. Dve drugi škatlji so našli na neki ladji. Narejeni sta bili leta 1824. V eni je bila pečena teletina, v drugi pa zelenjava. V masti telečje pečenke je bil še prav tako vitamin D, kakor se nahaja v sveži telečji pečenki. Vhod skozi okno .. . Konec XVII. stoletja je bila v francoskem mestecu Choisir le roi ne daleč od Pariza zelo znana in obiskana gostilna, ki pa ni imela vrat, ampak samo okna. Če je hotel gost v gostilno, je moral potegniti za vrvico, ki je bila napeljana k zvoncu. Gospodar mu je nato spustil skozi okno lestvo na tla. Po tej lestvi in nato skozi okno je gost prišel v gostilno. Na ta način so gostje tudi odhajali iz gostilne. Zanimivo bi bilo videti, kako je lezel po lestvi gost, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Pred smrtjo je preizkusil svojo krsto V Malgertshamu na Bavarskem je umrl po kratki bolezni neki znani čudak. Malo pred ^'ojo smrtjo si je .naročil krito, ki jo je hranil doma. Krsto je hotel tudi preizkusiti, le-?el je vanjo in izjavil, da je ž :ijo zadovoljen. Sedaj počiva a stalno v njej. -o- MALI OGLASI ženska za čiščenje Delo dobi ženska za čiščenje v pekariji; stalno delo, dobra ilača. Zglasite se pri Smay-la's Bakery, 14325 Euclid Ave. ned 9 zjutraj in opoldne. (206) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini. Vsako stanovanje G sob, kopalnica, garaža, in za vsako družino še posebej kopališče v kleti. Klet pod vso hišo, 2 furneza, lot 10x140. Hiša je vseskozi v najboljšem stanju. Kogar zanima, "laj se zglasi na 638 E. 101. St. (213) Kupim šivalni stroj Rad bi kupil dobro ohranjen šivalni stroj na nogo. Kdor rna kaj pripravnega, naj pokliče HEnderson 7591. (207) Stanovanje iščem Želi se dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe s kopalnico; naj bo tudi furnez, če mogoče. Pokličite po 5 zvečer EXpress 1794. yiCTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS ^•Jjen' ,Petdeset korakov od-ar0 lak £°ščave je obstal, po- in nekaj rekel. menda VeIjale konju' " "k „ S<; Je v polkrogu gr- 1 il'C'i h dvaJ'set kora" v\b S' glavoin vlekel zrak F Ki Vi °dprte n0zdrvi-^jlda ,a ?emiren, je jezdec ^ I tod; = ' da ni nevarno- jNia,!am je prišel bliže. fe hlače - je nosil, fo]OVsK resnicami, in prav ^V tičal SUkllJ'°- Droblle n°-iogije .e v mokasinih. Dolgi mKhi ? lasj'e so bili vrh rtf p^adast T- par m re Ča»f ~~ znaka P°gla" ■ J1? vrl - ni bilo v njih. • 1Wisl, U mu J'e visel trojni '•Mi*J?eVlh krempljev, mi- v m medicinski moš-J rokah je držal dvo-'tfW.k0pito J'e bilo ob-l^hn mi žreblji- Njegov o"' file ni aih- skoraj rimske Ki Sta??® poteze in le rah" " jI?^nice so priča-i 6m P°k°lenju. iSai upl'av bi se bil yan-\fh J' bati rdečkarja, ni bil a f'^boC!mdaIje ^ je gle-4% Se mu -ie želelo, a^l & ni treba bati. Pri-dvajset k0" rC'W °nj je PrIŠel Še ,C3Hrti pl'0sti- je stopal za »t pm krotko ko jagnje. l2m ^ sPet dvignil drobno IS*! Pa Se Je iznenaden i!l;Jl!> s^.^nje noge, glas-3,lfil. mljlvo zaprhal in od- M^ I 4Hjnt!ljanGc Je odskočil \IJstaj,m iz£inil in z njim ' K Snila oba konja. «■'8e je sedel Hartley f llndi ^nil. Ugibal je> kd0 W^r* hl odkod je pri- • \ n'.misll so ga obhaja-i j &8set Jega je bilo vse ti-J I?! v .nminut je minilo, ko »: goščavi polglasen vz- ' 0krenil se je. t |Sa hJu !deČal poleg St *Ja in ga Pre" ^o j *.0 je spet zlezal v ' NŽnnedel Hartley tih0 • J. h cn? m v plašnem ču-| 0 k0 . We četrt ure je že , Je Ve« Prestrašen ši- ' ^ blizu , « 2sfbeje:čulglas: * skl'iva belokožec? Pokaže rdečemu bo- S?1 Povedal, kam so šli V>eoVega belega t0_ i 4 m^l Je čepal Indija-> m bowieknifom v roll • «n . ČS J* Vzel -? In ka-do ,°g0Če> da se je pri- |SC?a' da ni slišal S sf erna-? V^ ltid'8a Je sicer Prestra-V^ile ančev"e besede so W>10 ' Našel je Hallerje-f,a 11 jega ni dolžil Vtdačwdno Prav za ^ie i a'3 UTnor belega briga in vendar ')i> J da bi njdga k!" S7H nepremag- PtN i^iv je bil vpliv to Ce^a človeka — ;<> be L8"Šal Hartley iz Vi al in je sled pra" L, Poui ,Zredno duhovito i Pomirjen, pa še ve- Č0dgovoril: ^ Clit OdSi Se Pred njimi- S tre V Parijo, ne H k°«i» pa je vzel tru- v gv. • ter ga odložil W '^ovju. Ostal sem : oK^ii? vedel> ali je : ^uNltJ^U sebi se je čudil. ' i% ^k*1, Se sicer ni zme- 1 r^Se*1'13' preziral je 1 'tisiT^ pa je P°korno • lntl.Vse v,^.1 Ostljivo odgovar- . "nai - u odgovoril: i ' Vegova sled drži 5 rahločutje napram tujerodcem v škodo državnim interesom, rahločutje pa ni naš značaj. Pametna dobrodelnost se začne pri samem sebi, to je morda resnica, draga. No, tebi na ljubo bom govoril te dni s pastor-jam in ga bom skušal prepričati, naj vpliva na učitelja in ga odvrača od nepotrebnih krutosti. Zdaj pa pustiva to stvar. Imam dve novosti zate, izmed katerih ti bo ena brez dvoma prijetna . . . — Si li premeščen v Berlin? — ga je radostno prekinila Milica. — Tudi to pride o svojem času, za zdaj pa ti sporočam, da gre Vizenbruk iz polka. sojanja vredna, ker je brezus-va, da se zlijejo z nami, in to pešna. Politična varnost zahte-zlitje se prej ali slej, hočeš ali nočeš, izvrši. Državni jezik je najuspešnejše sredstvo za vsi-ljenje narodnih idealov; to je element, ki strnja v eno vso deželo. On postopno vsesuje tuje elemente in istočasno vzdržuje celo v izseljencih duh narodnega edinstva. S tem prepričanjem je vsak Nemec tako globoko prežet, da naši kolonisti, na vseh koncih sveta, ne glede na to, da so že stoletja obdani od tujih narodov, kakor recimo v naših baltskih deželah, krepko branijo svoj jezik, ki ostane za večno živa vez z materjo domovino. A nasprotno je ravnodušne napram državnemu jeziku pogubno, zato se mora to ravnodušje pobijati, ako je dežela zdrava in ni vlada izgubila zdravega zmisla. V Milici je kipelo in z razburjenim glasom je izjavila svojo nevoljo proti temu krivičnemu in krutemu načrtu, ki stremi za tem, da se ubije duhovno življenje v drugem narodu, preprečajoč njegov samo-bitni razvoj. Grof jo je hladnokrvno poslušal, in ko je zaključila svojo filipiko, se je nasmehnil in rekel: — Ker sem tvoj edini poslušalec, se ne jezim nate. Ti nisi še postala Nemka in nisi prežeta s prepričanjem, da mi ne trpimo zavestnih sovražnikov v svojih mejah, in da je sploh A! To je zares prijetna novost. Kam prenese čednostna Alma svoje prosvetno delovanje in zakaj se je to tako hitro zgodilo? — Ukaza o premeščenju ni še; toda Vizenbruk je danes po povratku iz potovanja v Berlin izjavil, da ostavi polk, a meni se zdi, da je zadeva s tvojo mantiljo zelo vplivala na njegovo odločitev. Po tistem nesrečnem dogodku so nastale neskončne govorice, razprave in prepiri; vse to .le s prijetno in daj B<>& ta zadeva končno Pole da nastopi mir po 0 spletkarke. — In druga novost — Prejel sem P'sr te, baronese pl. katerem me obvešča, vrnila z otrokoma v * hof. Jutri bi morala« Ko je videl, da se nevoljno namrdnila jel okrog pasu in P^ —Da, ker r ubij i ne morejo škoditi, — je z lokavim nasmeškom nadaljeval pl. Kersten.— Z njihovo pomočjo se je mogoče obdati s takšno udobnostjo in razkošjem, kakršnega ne more dati svoji družini nobena, niti najpopolnejša družinska mati, če je brez rubljev. Da ima grofica sijajno urejeno gospodinjstvo, sem se osebno uve-ril, ker sem večkrat zajutreko-val in obedoval pri Berenkla-vu; vse,, kar so prinesli na mizo, je bilo izvrstno pripravljeno, red v hiši vzoren, in prav nič nisem pogrešal, ker se grofica ni zganila iz sprejemnice. Ali je tako neobhodno potrebno za družinsko srečo, da teka žena v klet in shrambe, ali da ima takšne roke kakor pomiva lka? — Čujte, baron, vi postajate nesramni, — je zavpil, rdeč od jeze, major. — Evo, gospoda, posledice tega, da se je v naši družbi pojavila lenuhinja, ki s svojim slabim vzgledom izpod-kopuje spoštovanje do nemške žene, ki se ne sramuje svojih delavnih rok. — O ne, ne! Nikoli mi ni prišlo na misel žaliti naših rojakinj, ki so čednostne in vredne vsega spoštovanja, — je smeje se ugovarjal baron. — Ne razburjajte se, gospod major. Jaz sem se kajpak samo šalil, no, ponavljam še enkrat, da je grof Berenklau srečen človek, ki je vreden zavidanja. Razburjenje mestne družbe, katero je povzročila zagonetna zadeva s mantiljo, se ni hitro poleglo. Dasi ni preiskava do- OBLAIC MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano m hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1120 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. ............ ................""".......... . i,ili} Mladeniška roparska ban da v Neiv Yorku dobro oborožena. Policija je fantičke poloviUt ^ji dobila orožje, lci nam ga kaže gornja slika. V W mladih roparjev sia bili tudi dve deklici. ___ HERE'S A PINCER MOVEMENT WE CAN ALL USE ON THE AXIS! Gornja slika nam predstavlja dva Avro Lancaster težka bombnika. Enega, ki je na. tleh, bas zalagajo z bombami. Te vrste bombniki so priznani kot eni najboljših ameriških bombnikov, ki lahko nosijo do osem Um bomb. Slika je bila posneta nekje v Angliji. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Johana Vidergar ki je za vedno zatitmila svoje mile oči dne 10. avgusta, 1940 Dve leti hladni prrob Te krije, ln spomin nam žalosti srce; počivaj v miru blaga duša ln prosi ljubega Boga za nas! Žalujoči: SOPROG. HČERE, SIN, VNUK ln VNUKINJA Cleveland, O., 2. septembra, 1942. Enjoy IIot«-l Breaker« with 1000 comfortable room«. . moderate rntea. W'orW'l Finest* Rat hing Beach, free Attraction« Dally AMD HIS ORCHESTRA IN ORANO BALLROOM Sunday Matinee..............30o) ««* . COMING J:: al vino unr * Ma Orchxtra and the _KINO SISTERS_ Hull or bua to Sandusky. Lake ■team*« to Cedar Point. Alao on Ohio Homo 2, V. 9. 6. A«k Trava) A (t. or An to Club fo» folder. Gornja■ slika nam predstavlja turškega poslanika za Zed. države Shevki Ali Alhan, ki je pred kratkim nastopil svoje mesto. Gornja slika nam nudi prizoro na\ neki rtiski ladji, ko je obstreljevala nimunske in nemške postojanke ob črnem morju. f' foil- i v. I §r I I II 01000101010102010200000100000200000101020101010100000101020001 V. J. KKIŽANOVSKA: PAJČEVINA s IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK vedla do nikakega odkritja, vendar je večina v svojem srcu sumničila Almo. Samo polkovnik in njegova žena sta bila o stvari bolje poučena po zaslugi njih hčerke Elze, ki je s solznimi očmi povedala materi, da je na hodniku zraven damske sobe slučajno videla Almo Vizenbrukovo, kako je srdito mečkala in teptala ter nato vrgla v kot neko belo reč, potem pa zbežala, ne sluteč, da jo je nekdo opazoval. Zaradi dobrega slovesa polkovnih dam je polkovnica prepovedala hčeri govoriti ko-mursibodi o stvari. Sama pa je hladno občevala z Almo in se ni udeleževala strastnih razprav damskega sveta na kavnih krožkih. Milica ni niti najmanje dvomila, kdo je izvršil ono podlost, ter je povedala možu svoje mnenje, toda grof ni hotel še bolj poostriti napetosti od-nošajev med ženo in Almo, zato jo je skušal pregovoriti. Toda vsa zadeva je Milico tako ogorčila, da je hotela takoj v Krenico, samo da i je kolikor mogoče daleč od zoprne Alme, s katero se je morala v mestu vsak dan srečati. JJo Valneku je grof zvedel, kakšno razburjenje vlada v polku, in ker se je bal novih spopadov, se je s težkim srcem odločil za preselitev. Tistega leta je bila pomlad zgodnja, topla, in dva tedna po onem nesrečnem plesu sta se mlada zakonca zopet preselila na posestvo. Vkljub dežel-ski samoti se je Milica izvrstno počutila. O lepem vremenu je večkrat spremila moža v službo na konju ali s kolesljem, v katerem sta bila vprežena dva ponija; za grofove odsotnosti je često sama jezdila, ker ni hotela imeti za petami gruma, in grof, ki se ni maral prepirati z ženo, je moral v to privoliti, zlasti, ker je vedel, da Milica izvrstno jaše. Večkrat se je zatekla v goz-dai"sko hišo poklepetat s staro Gurecko, kjer je izpila časo čaja ali kave. V hišici sta bila zdaj' nova družinska .člana — otjioka gozdarjeve sestre, vdove po nizkem uradniku, ki je pred kratkim umrl. Starejšemu, Boleslavu, je bilo enajst let, a Jadvigi devet; bila sta molčeča, skromna otroka, veliko preresna za svoja leta, kakršni so pač otroci, ki so zgodaj izkusili življensko borbo in trpljenje. Milica se je zanimala za siroti, prinašala jima je sladčice in razne igračke in polagoma si je pridobila zaupanje vse družine. Ko je prišla nekoč z raznimi darovi v gozdarsko hišico, je Milica opazila, da je starka žalostna, a na licu so se ji poznali sledovi solz, in ko je vprašala po otrocih, ki sta bila tedaj v šoli, so se Gurecki ustne tresle, da je komaj govorila. Misleč, da je vzrok starkine žalosti morda gmotno stanje, in hoteč pomagati, je Milica začela izpraševati starko. Gurecko je ganila dobrota in sočutje, ki sta zveneli v Miličinem glasu, toda očitno se je še borila s strahom in si ni upala govoriti. Tedaj pa so se ji solze po-cedile iz oči in je rekla: — Ne, grofica, nisem žalostna denarja, ampak ker morata moja vnuka po nezasluženju trpeti ponižanje. Kri mi srce zaliva, ko vidim, kako ravnajo z njima v šoli. — Kaj pravite? Kdo je to napravil? — Šolski učitelj. On preganja Boleslava samo zato, ker slabo govori nemški ter govori po poljsko s tovariši. Otrok ne more pozabiti rodnega jezika, ali pa je morda zločin govoriti v njem? Učitelj pa je drugega mnenja. Še doma nam ne pusti govoriti poljski. To je krvnik, ne pa vzgojitelj. Na ubogega Boleslava ima posebno piko. Niti ne omenim klofut in šibe, s katero ga pogosto nagraja; toda včeraj je dečka tako močno udaril z ravnilom po glavi, da se mu je vlila kri iz nosa in mu je oko zateklo. Učiteljica pa tudi strahuje uboge poljske učence na neverjetne načine. Pred dvema tednoma je zaradi neke malenkosti tako nabila Jadvigo, da je deklica komaj hodila, ni mogla sedeti in je delala ter jedla na kolenih. Kakšno barbarstvo moramo prenašati in molčati, — je ihteč zaključila Gurecka. — To je strašno; o takih rečeh ni mogoče molčati, — je rekla nevoljno Milica. — Zakaj se vaš sin ne pritoži pri nadzorniku? — To bi nič ne pomagalo. Nedavno je mali Martin Gra-beja preležal teden dni v postelji po neki takšni kazni, a njegov oče je šel k nadzorniku; ta se je strašno razjezil, obdolžil ga je skoraj punta proti ob-lastvom, zmerjal Martina s paglavcem, a na koncu je pohvalil učitelja zaradi njegove vneme. Ne, ni vredno pritoževati se, in Bog varuj, da bi se Stanislav mešal v to zadevo; prenagel je, utegnil bi se spozabiti; mi bi prišli ob kruh, njega pa bi doletelo še kaj hujšega. Ce ne bi bila uverjena v vašo dobroto in usmiljenje, grofica, ter da me ne izdaste, ne bi vam bila povedala. Milica ji je obljubila, da bo molčala, toda ko je prišla domov vsa jezna in razburjena, je sklenila, da pove vSe možu, in obvaruje otroke pred takim ravnanjem, ne da bi pri tem omenila gozdarjeve družine. Zaželjena prilika se ji je ponudila črez nekaj dni. Na po-vratktf iz mesta, kartlor je Milica hodila nakupovat, je srečala Boleslava s sestro, ko sta ravnokar šla iz šole; otroka sta [bila videti slaba in sta hodila s i povešenima glavama. Deček je imel preko vsega lica rdečo liso, pod očesom podpluto oteklino, oko pa je bilo rdeče in oteklo; Jadvigine roke,-s katerimi je nesla košek, so bile tudi v lisah in otekle. Milica je ustavila voz ter iz-praševala otroka, ki sta ji po dolgem obotavljanju povedala vso resnico o tepežu. Ko je zvečer sedela z možem za mizo, mu je opisala jutranje srečanje in ga prosila, naj se na kak način potegne za brezbrambna otroka. Grof jo je poslušal in si pri tem zamišljeno vihal brke. — Seveda, to je strašno; po moj Cm mnenju je takšen način ponemčevanja nedopusten; toda, draga moja, tu s°m na žalost, popolnoma brez moči. Nimam nikake pravice vmešavati se v šolske zadeve in moj^ posredovanje bi bilo brez koristi. Poleg tega pa so Poljaki mnogočemu sami krivi, ker se upirajo učenju nemškega jezika; ta upornost je tem bolj ob- AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESK0-SL0 VENSKEGA BERfl^ "ENGLISH-SLO VENE READER" kateremu je znižana cena O flU in stane samo: 3) Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Q> 6113 St. Clair Ave. Cleveland^