I Maši rajni | Prevalje. Človek ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga zagrabi bela žena, smrt. Tako so žalostno zapeli zvonovi farne cerkve 20. aprila ter oznanili, da je nenadoma vzel slovo iz te sclzne dcline ter odšel po plaCilo k Večneraru Matija B r o m a n, oskrbnik velike Bromanove kmetije na Stražišču. Pred pol letcm jo je prevzel za svojim rajnim bratcm ter jo skrbno vcdil. Sedaj se je pcnesrečil v gozdu. Vsakemu, kdor ga je poznal, se je orcaiio c-ko, saj je bil spoštovan pri sosedih in priljubljen med posli. Najbolj pa ga bo pogrešal Bromanov grunt. Stara Bromanova biša je znana kot verna in katoliška. Saj so v njo zahajali vedno le katoliški listi. »Slov. gospodar« bo še v bodoče užival častno mesto, saj je od vsega početka pribajal vanjo. Rajni Matija, počivaj v miru — žalujoče pa naj tolaži Bog! Bohova pri Mariboru. Vsemogočni je ppklical k sebi dne 23. aprila Marijo R a j z m a n , posestnico na Bohovi, v 48. letu staroeti. Bolehala je r.a vodeniki, ki jo je vdana v voljo božjo prenae&la skozi dolgi dve leti. Iskala je zdravja pri rasnih zdravnikih in tucii v bolnišnici, toda vse je bilo brezuspešno. Bila je zelo verna, radodarna napram revežem ter dobra mati in gospodinja cvojiin domaCim. Kako so jo čislali sovaščani in drugi ljudje z okolice, je najjasneje pokazal njen pogreb. Večni Oče ji naj bo za vsc ti-pljenje in težave, ki jih je morala prestati v solzni dolini, tcgat plačnik! žalujočemu možu Ignacu in nečaku Pepčeku naše sožalje! Sv. Anton v Slov. goricah. Veliko žalost je doživela obče spoštovana obitelj Kepnikova na Vanetini, ker so odnesii iz nje dobrega očeta in skrbnega hišnega gospodarja Janeza. Prinesel si je že iz vojne kal bolezni, zavratne jetike, ki ga je v njegovi najlepši moški dobi 54 let apravila v črno zemljo. Po sprejemu sv. popotnice je na veliki petek mimo v Gospodu zaspal. Zapustil je ženo in troje Ptrok. Naj v miru počiva — žalujačim naše sožalje! Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 8. aprila smo pokopali ob obilni udeležbi Jožefo B r e z n i k , viničarko iz Stalne, ki je bila dolgo dobo naročnica »Slov. gospodarja« in je dosegla starost 63 let. Njeno življenje je bila nepretrgana vrsta trpljenja. Mož ji je umrl že leta 1918 na posledicah vojne, vsled česar je bila na njcj vsa teža skrbi za domaCe. Poleg tega je skrbela ter ljubeznivo negovala svojp mater, ki je 20 let bolna ležala v pcstelji. V začetku aprila jo je zagrabila pljučnica, kateri je podlegla. Dobra mati naj počiva v miru! Precstalim naše sožalje! Sv. Marjeta niže Ptuja. Po daljšem bolehanju je umrl v ptujski bolnišnici na velikonočno srado dober mladenič Franc P i g n a r iz Male vosi. Njegova smrt je bridko zadela starše, posebno mater, ki ji je bil pokojni v veliko pomoč iri gof.podinjstvu. Ker ji je že prej umrla hčerka, ji je on nadomestoval deklo. Pokopali smo ga na vetoki petek na šmarješkem pokopališču. Svetila mu večna luč — žaluiočim pa naše sožalj«! Nazarje, Savlnjska dolina. Dne 15. aprila, na Veliki petek, je iimrl in na Veliko noč bil pokopan na naSem pokapališču splošno poznani posestnik Anton Kokovnik. Počasi ugašajo med slovenskih narodom možje, ki so živeli za zunanji svet tiho življenje, a bpgato na isskrenom in trdnem krščanstvu. Ppkojni gospodar je dosegel visoko starost 83 Jet. Bil je katoličan v življenju: 43 let je preživel v m. redu, vzgojil je rod ne samo posestvu in fari, marveč sv. Cerkvi podaril zrele sadove, ki ga vsi s hvaležnostjo ljubijo, ko jim je izročil bogato dedščino krščanskega življenja. Saj so vsi otroci pri Marijini družbi in v III. redu, ker je paC redkost krščanskih družin tudi na podeželju. V pokojnikpvem življenju -»ta bili dve potezi jasni: Bog je dal, Bog bo vzel, čemur pravimo popolna vdanost v božjo voljo, in »desnica naj ne ve, kaj dela levica«, ali krščanska dobrodelnost. Ker je bil tako zelo vdan z vso svojo hišo v božjo voljo, je tudi krščansko usmiljenje in dobrotljivost našla v hišl svoje mesto. Kakršen je bil sam, take je zapustil tudi svojo ženo in otroke svetu. Svoje krščanstvo je pokazal tudi glede tiska: v svoji hiši ni*~trpel drugega kot verske liste in knjige. Vsi ti razliCni časniki so podpirali duh pravega krščanstva v njegovi hiši. — Na belo nedeljo bi se imela vršiti tudi prelepa družinska svečanost zlate poroke, na katero se je s tolikim veseljem pripravljal; pa je Bcg- drugače odločil. On je rekel: Bog tako hoče! — Kako je bil spoštovan pri faranih, je pokazal veličastm pogreb na nazarški hribCek. Z lepirn in tolažljivim govorom se je poslovil od njega, dobrotnika samostana in fare, domači g. župnik p. Kerubin Tušek. — Dragi Paragojnikov oče, kakor ste prelepo kraljevali na visokem Dobrovolju, tako tudi visoko pri Bogu uživajte božji mlr In pokoj! — Zalujpčim izrekamo naše sožalje! Zdole. Vdana v voljo božjp je zaspala jako priljubljena in zvesta Marijkia družbenka ter tretjerednica, kuharica in sestra našega g. duhpvnega svetnika, Terezija š o b a. Stara je bila 72 let, a bolna je bila 21 let. Naša cerkev je z njo ^fubila veliko sotrudnico, ker je cna dolgo vrstp let venčala Marijin oltar. Pogrebne obrede je vodil njen brat, g. duhovni svetnik Alojzij Šoba. Pogreba se je udeležilo ninogobrojno občinstvo. G. brat se je pri grobu zahvalil vsem, ki so rajno spremili na njeni zadnji poti, cerkveni pevski zbor pa ji je zapel žalostinko. V imenu Marijine družbe se je od rajne članice poslovila tovarišica. Rajna naj počiva v miru — žalujočim pa naše iskreno sožalje! Zdole. In zopet je pel mali zvonček ter naznanjal, da nas je zapustil dober mož, posestnik Ivan R o b e k iz Kostanka. še kot f ant in rudar v inozemstvu je bil vedno organiziran v naših katoliš'.;'h društvih. Zapustil nas je v najlepši dobi let, ker je postal žrtev morilke jetike. Zapustil je ženo in dva n©preaki'bljena otroka, katerim izrekamo naše sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj! Dol pri Hrastniku. O tragično preminulem Avgustu Ašnbergarju nekoliko besed. Od rojstva je imel v sebi kal živčne bolezni, a ji je nasprotoval in kljuboval, da ni pakazal, kaj mu je trpela duša. Končno ga je zmoglo, padel je — padla je oporr očetu, padel je brat sestram. Mi pa prosimo Gospoda življenja in smrti, naj mu bo dober in usmiljen in ponavljamo danes mesto njega besede, ki jih je govoril pred kratkim pri »Pasijonu« v vlogi četnika: »Kristus. prosim Ti, ne štej mi tega v zlo!«