|J ■ 1111 TO ■ mm mm m? mM 9M	/I llifllTB mm	OfeiiiOifprfi8Si»w.
»«*■» Ammamm fmlpi j j ■ ■■Q m ■■■ I l^k	LB I ■ ■ Hfli ■ ■ IA ^fl	^ Sm^Mkm M^Orfiat
^^ mj| ^J) I KM I BflA'] B KA.	M H I I I I m U	SSAitftft* I a II 11' v VlWiM<1gk#i HIIVA UAW
^ t« ■ ■ ■ ■1 ■ »* I i ' ^ ' ^ ' ''' ''	"7I	■■■■■■ *"""*"* l | ______._ _ j|
lova postava za varstvo vojakov. Bratske JMnote in Zvezo so rojite?
h —<Vlaidia iZjedinjenih držav j je pravkar sprejela jako libe-j ralno postavo v korist ameri-J sikih vojakov. Postava je go-f tova in pričakuje samo še podpisa predsednika. Glavne I topke te (postave v korist ame-rij&kih vojakov so: Družina, Jn ima sina ali žena, ki ima (fvnoza. pri Vojakih, ne more jpiti vržena iz stanovanja, ker /ni plačala renta. Zavarovalni-, na vojaka, ki je iz dobrih ^Lvzrokov zamudil plačati ases-rmente za (zavarovalnino, se mora vseeno izplačati, potem ko se asesment ali premije j poravnajo. Ce ima vojak ali vojakova družina mortgage , na svojeiH> posestvu, se mor-gage ne mpre iztirjati, niti se mu ne sme wzeti hiša ali posestvo, na katero je vojak ali •A njegova družina £e kaj vplača-v■ jf la, pa ne more plačati naprej. / Vojaku ali n[jegovi družini J se ne sme vzeti posestvo niti t itedaj, . čc je pozabil davke i plačati, ali jlhi mogoče ni mo-/ gel plačati. Nadalje, nobena f sodnja obravnava se ne snie vršiti proti vojaku, ki je v / službi. Če bi slučajno kdo za-) čel tožbo proti vojaku-( radi civilne zadeve)" mora sodni j a jjpostaviti odvetnika v vojako-/vo korist. Sodnja obravnava fj proti vojaku, ki je bila zače-f ta že prej, predno je dotični atopil v vojaščino, se mora podaljšati, dokler je vojaku osebno mogoče priti na sod-nijo. Družine, ki ima kakega v^čjana pri vojakih, ne sme ni-
* naša rent manj kot $50 na Ik pešec Ce bi gospodar skušal P tako družino vrei na cesto, [ tzapadie $10.000 kazni. Seveda r ima lastnik hiše pravico iti na j sodnijo, in sodnik odloči kot / najbolj pravično more.
INkjbolj vaina točka nove ; postave pa je ona, ki se tiče K raznih bratskih jednot in zvez. 1 Določila te točke pravijo, da f, bratske jednote in zveze ni-/ kakor ne smejo črtati svojih V članov, ki so v vojaški službi, / ampak njih članstvo je ve-{ 1 javno, četudi jte plačujejo J asesme^tov, eno leto po voj-Bni. (Angleško se glasi ta toč-K k«: "Insurance is defined to r include benefits from frater-ta nal or benefit societies as well f as commercial life insurance, j (Non-payments . due to mili-| tary service shall not invali-pdate the poHcy u)p to one year Iff jtfter tihe close of war.) To -glavne poteze nove posta-~ /ve, ki se bo začela sipolnova-/ ti v najkrajšem času. V koliko ■kbodo prizadete naše sloven-CWe Jednote in Zveze, in po-Fdrcibinosti tega, se sedaj še jf ne more odločiti. Lahko se pa f ' sodi, da bo marsikatera jed-1 nota ali zveza jako občutno f prizadeta, če se bo ta posta-l va spolnrla kot je napisana. ■f/ -MSlovendco podporno dra-J matično in pevsko dr. Adrija, I (združena Naš iDom in Soča), ! Collinwood, priredi dne 7. V aprila v Stakičevi dvoritni krasno ljudsko igro "Miklovlv , Zala". Vstopnice k igri se
dobijo pri članih društva-r . —V našem uredništvu se je ; oglasil g. Petar Perunovič, 1 srbski narodni guslar, ki je poročnik v srbski armadi. G. , Pe'runovič |je odličen (pozjnar vatelj narodne pe^mi, in zna ; sam nad i8.ood verzov na pamet citirati in peti. G. Peru-B jiovič je prtdofbil v Ameriki ? kt nad 40 čet prostovoljcev Vza snbsko armado. J —V soboto je bilo veliko ■•zborovanje Jugoslovanov v jKPopcrvičevi dvorani. Glavni govornik je ibil g. kapitan Ve-koslav Fon, nas slovenski ro-I jak. 41 Srbov, Hrvatov in
'Slovencev se je oglasilo za prostovoljce v srbski armadi, ki odpotuje skupno s četo rz Alcrona, Ohio, okgfli 25. marca iz Clevelanda v vojaško taborišče v Bizerti.
r—Prihodnja seja za S. N. Dom se vrši v petek, 8. marca v čitalniških prostorih ob 8. uri zvečer.
—Zveza Jugoslovanskih Žen in deklet priredi v nedeljo, 10. marca v John Grdivoni dvorani podučno predavanje. Govorila bo Srbkinja Mary To-mič, Hrvatica Mandica Ata-lič in Slovenka Neiika Skofk. Sodelovala bodeta pri (predavanju g. Ivan Zorman in Stefan Bernardič. Slovenske žene in dekleta posefono opo^rja-| mo na to fp-rvd predavanje, kakor tudi moške in fante, da se udeležijo v največjem številu.
—Članice dr. Napredne Slovenke, št. B37 SNPJ so nujno prošene, da se v oibilnem številu udeležijo mesečne seje glede neke posebnosti., Tajnica.
1 —Društvo Naprej, št. 5-SNPJ je na svoji seji dne 3. marca 1918 odobrilo na/kup Diemerjevega posestva za S. N. Dom in izreklo direktorjem S. 'N. Doma za ta korak zaupnico. To *liruštvo je tudi na isti seji sklenilo kupiti vojno hranilnih certifikatov v vrednosti $200. Priporočamo drugim društvom, da posnemajo to zavedno, napredno ' društvo.
—Grocer isti se pozivi je jo, da se udeležijo sestanka, ki se
, ,	. o
vrel v srew>, o. marca ob 8.
uri zvečer v Grdinovi dvorani
—•Porotna dbravnava proti Eimer Hupp, kije ustrelil ljubimca svoje »žene, se nadaljuje. Sodnik Kennedy je odločil, da se pri obravnavi ne bo razpravljalo razmerje, 'ki ga je imela :M]rs. Hupp z raznimi moškimi. To je v precejšno škodo dbtoiženega Huppa.Ob-ravnava skoro ne bo gotova pred soboto. V sredo dopoMii© nastopi Hupp sam, da se zagovarja. Njegova štirinajstletna hčerka bo tudi nastopila kot priča v korist očetu. Ona je edina, ki more pričati, da je -bil njen oče -strašno nervozen in vznemiVjen, ko je prišel 21. januarija domov in je ddbil Charles Joyce-a.pri svoji ženi. Sodnik Kennedy je odredil, da ko bo pridala hčerka Huppa, da odstrani iz dvorane vse radovednež^. Splošno se v Clevelandu pričakuje, da bo Hupip oproščen od porotnikov.
—iMestna: žhilska dblast bo i2jposlovala od državne živilske administracije, da pe prepove vsem onim grocer jem prodaja kruha, ki računajo za kruh več kot je postavno določeno.
—Louis Lozowiok^Malorus, ki je prišel v Cleveland, da se iposveti višji izobrazbi, se je izjavil o vladi boljsevikwv v Rusiji sledeče: Kerens»i^e padel, ker ni izpolnil svojilh obljufb, danih kmetom, da jim presktlbi zemljQ rijih gospodarjev. Boljševiki so obljubili kmetom, da jim nemudoma podelijo lastninsko pravico do zemlje,' in rad i tega je Keren-ski padel, boljševiki pa so, prišli na krmilo. Pomisliti je treba, da tvorijo ruski kmetje tri Četrtine vsega prebivalstva in da ti kmetje sledijo onemu, ki jim obljubi zethljo. Ker pa tudi boljševikom mogoče v hitrem času arpdlniti vse zahteve kmetov, se bodejo tudi oni morali umakniti drugi vladi. Dolgo časa bo še vzelo, predno nastanejo urejene razmere v Rusiji."
■v	•?
m	mm	■	. m ' ■ |	m
Amerika ne podpirala Japoncev.
Nemci nadaljujejo vojno proti R
usom9 kljub podpisanemu ttiiitL Moč Trotzkya in Lenina je oslabljena. Socijalisti $0 za nadaljevanje vojne proti Nemcem. Japonske arih de so že baje V Sibiriji.
Washington, 5. marca. Zje-dinjene države ne bodejo podpirale intervencije Japonske v Sibiriji. Tozadevno je poslal predsednik Wilson besedo v Tokio, glavno mesto Japonske. Ker so se »pa začele širiti razne govorice, da Amerika podpira Japonsko intervencijo, je predsednik Wilson pooblastil sfVojega tajnika Tumulty, da je naznanili: "Zje-dinjene države niso oddbrile intervencije."
Stališče Zjod. držav.
Dočim Zjed. države ne odobravajo nastopa Japonske, pa ob istem času tudi ne d*>dejo poskušale preprečiti intervencije Japonske v Sibiriji. Pričakuje se, da bo predsednik v Ikratkem nastopil v kongresu, kjer bo jasno povedal svoje mnenje o zadnjih dogodkih v Rusiji. Politika Zjed. držav je, nikakor se vmešavati v kako skrivno ali jayno zvezo 7. Japonsko niti z zavezniki. (Dočim Amerika podpira zavez^ nike v boju proti Nemcem do zadnjega, pa nikakorsne podpira njiifo ciljev. V tem ima Amerika pofpolnoma proste rdlce.
Lenine in Trotzky padeta?,
London, 5. marca. Velik del boljševikov se več n^ strinja z Leninom in Trotzkyem. Ta de| boljševikov se setdaj približuje .socrjalistom, kt zahtevajo, da se vojna proti Nemcem nadaljnje. Vojna stranka socijalistov zahteva, da se sedež vlade premesti v notranjost Rusije, odkoder naj se vodi vojna proti Nemcem. Brzojavka iz Amsterda-ma naznanja, da se je moč Lenina in Trotzkya omajala m da sta pri ljudstvu jako nepriljubljena.
Japonci v Sibiriji.
»London, 5. marca. Tu se domneva, da §0 japonske čete it na potu v Sibirijo, da zavarujejo korist zaveznikov. Brzojavka iz Tokio naznanja, da so angleški, francoski in laški poslaniki .pozvali japonsko vlado, da najkasneje v torek, 5. marca odpošlje svoje čete v Sibirijo.
Kitajci pomagajo.
Dosedaj še ni gotovo, kaj namerava narediti Kitajska. Kitajske čete so že izasedle strategične točke v Mandžuriji, posebno v Hatjbinu, kjer je križišče transsibirske železnice, odkoder Vodi ena ieleznica v Vladivostok, druga na Kitajsko. Poroča se v diploma-tičnih krogih, (fc bo Kitajska poslala svdje čete v Rusijo. ■Na ruako-kitajski meji se vršijo veliki nemiri in roparske čete neprestano vpadajo v Kitajsko ter plenijo. Sumi se, da roparske čete, ki plenijo po Sibiriji in db kitajski meji, obstoje večinoma iz Ibivših nemških vojakov, ki so bili v Rusiji, in ki so ujporaibrli neredne razmere, da so pobegnili iz ujetniških taborišč in se sedaj prosto gibljejo po deželi.
Zjed. države molčijo,
Washington, 5. marca. — Ameriška vlada se še ni uradno izjavila glede japonskega nastopa v Sibiriji. V vladnih krogih) se trdi, da Japonska •sploh ne bo čakala ameriškega dovoljenja, da nastopi v Sibiriji, ampak bo začela naj-prvo posredovati, in bo pustila diplomatično odločitev za poznejši čas.
Nemčija se polasti Finske?
Dočim novica ni uradno potrjena, pa izjavlja Švedsko po-
PERMIT.
Published and Attributed under parmit 19 authorized by the Actol October 6th, 1917, on file at the Peal Office ef Cleveland, Okie.
By order ef the President, A« S. Burleson, Postmaster General
■'■ii ! * ■
poslanstvo v Wa-shingtortu, da je dobilo sporočilo, da namerava Nemčija zasesti vso Finsko. V očigled tega je potrebno, da se hitro odredijo koraki, namenjeni, da se to »prepreči.
Japonska molči.
Japonska vlada popolnoma molči o svojih načrtih. Časopisju je prepovedano pisati o
Rusija ne sprejme
mini z Remci.
' »
PetrograicK S. marca. Mirovna pogodba, ki so )o podpisali Rusi z 'Nemci v fcrest-Litov-
sku nima za Ruse nobene veljave. Vsa Rusija je oduSevlje-na, da se bori naprej. Vrhovni odbor koncila vojakov in delavcev je sklical občno zborovanje vseh vojakov in delavcev v Moskvo na dan 12. marca. Tu se bo odločilo, ali so pristaši boljševikov in socijalistov v resnici za mir ali ne. Zastopniki boljševikov so podpirali mir v Brest4Litovsku le raditega, (da bi Nemci ne prodirali dalje v Rusijo. Gibanje za zjedžnjeno Rusijo
Po vsej Rusiji se je "pojavilo obeirno gibanje, da se zje-dini vse demokratične stranke,ki naj nastopioj skupno <pro ti nemškim osvojevalcem. Rusija danes ni v položaju, da se dtirektno zoperstavi Nemcem, toda revolucijonarna vojska se bo nadaljevala, in Nemci bodejo posledice jako teško občutili. Vtse province, katere so Nemci osvojili pri zadnji ofenzivi so brez živeža, brez kru-(bia. Nemci morajo krmiti tri milijone prebivalcev v teh provincah. Raditega Nemčija ne Ibo imela dovolj aH sploh kaj dobička od svojih poslednjih zmag. Čim bolj globoko prihajajo v stradajočo Rusijo, tem slafcše za nje.
Govori se tudi, da odstopi-tev transkavkaskih provinc Turčiji nikakor ni postavna, dokler vsi nrodi, ki so udeleženi v tej vojni, ne odobrijo te pogodbe. Nemci so namreč v svoji mirovni pbgodbi z Rusi zahtevali, da ostopijo Rusi velik del svojih južnih (provinc Turkom.
Izjave Nemcev.
Amsterdam, 5. marca. Nemški kajzer je brzojavil svojemu kanclerju Hertlingu sledeče: "Nemški meč, v rokah naših izkušenih vodij, je zopet izposloval mir. Mi čutimo globoko hvaležnost napram1 Bogu, ki je 'bil ves čas z nami. INfemšJca kri in nemška kultura je reSena. 2elim izraziti moje iskreno občudovanje in zahvalo nemški armadi, ki je sovražnika tako hitro prisilila k miru."
poJažaju. Viladtii krogi pbv-darjajo, da je položaj enak kot o(b začetku rusko-japonske vojne. Tudi tedaj je Japonska udarila na rusko Ibrodovje v Port Arthur, še predno je napovedala Rusiji vojno. Vojna je bila za Jaiponsko že napol ! dobljena, predno se je Rusija zavedala, da je v vojni. Tudi sedaj se sumi, (H je Japonska že podvzela gotove koraike, ne da bi naznanila kaj zaveznikom.
Ruski mir in Amerika.
Ameriška vlada ima sigurna poročila, da ruski narod nikakor ne odobrava miru, katerega sta podpisala Trotzky in Lenine z Nemci. In če se sovražnosti med Nemci in Rusi olbnovijo, tedaj je gotovo, da Japonska nikakor ne namerava škodovati ru sik i m interesom na Daljnem vzhodu, ampak le garantirati mir. V Sibiriji je do 300.000 nemških vojnih ujetnikov, ki znajo postati jako nevarni Ru'si-ji in velika pomoč Nemcem, če jih boljševiki ne bodejo znali krotiti. In to je» kar se zavezniki najibolj bojijo.
Hurrah za Hindenburga
Amsterdam, 5. marca.Nemško časopisje, ki razmotriva o miru, sklenjenem med Rusijo in Nemčijo, piše: MHvaležne poglede dbi-ačamO proti glav; nemu sumu nase armaae, proti kajzerju, ki je dal Hinden-butgu prosto roko, da ukroti iRuse. Močna nemška pest je ponovno dokazala, da zna pri« siliti mir, če narod sam neče skleniti miru. Zrvel kajzer, Hlndqnburg in generalni štab t"
Samo Wilson more narediti
mir.
Amsterdam, 5. mar. Frankfurter Zeitung piše glede miru sledeče: ''Od predsednika Wilsona je odvisno bolj kot od vsake evropske države ali se bo vojna z vsemi svojimi grozotami nadaljevala, ali se bo sklenil kmalu mir. Ameriška vlada ima pri tem prvo besedo."
Kaj so Nemci zahtevali.
Kodanj, 5. marca. Glasom nemških časopisov Berliner Tagiblatt in Berlin Lokal An-zeiger je resnica, da je nemška vdada v juliju mesecu leta 1914 zahtevala od francoske vlade, da izroči Francija trdnjava Verdun in Toul Nemčiji toliko časflodokler traja Vojna. Ce bi Francija ne hotela storiti tega, ji iNlemčija napove vojno. Francija je zavrnila nemški predlog, nakar je sledila vojna.
Rusi ne odobrijo miru.
Petrograd, 5. marca- Vesoljni ruski koncil vojakov in delavcev, ki se zbere 12. marca v Moskvi, nikakor ne bo odobril nemškega miru, ki je bil podpisan 3. marea v Brest-Litovku. Nasprotno, koncil bo proglasil "sveto .vojno" proti Nemcem. Mbčno gibanje se je začelo po celi Rusiji, da se zje-dini vse socijalistične in kmet-ske stranke za skupni boj proti Nemcem.
—500 Poljakov je tekom zadnjega tedna odpotovalo iz Clevelanda v Canado. Vsi so prostovoljci, ki bodejo du-iili v< francoski armadi. Nad 200 angleških podanikov je bilo poslanih iz Clevelanda v Ntew York v poondeljek. Oirt odpotujejo v Anglijo v vojaška taborišča.
Francozi so pri Verdumi pognal Remce nazaj za pol mije. 150 ujetnikov.
Sl f .	* : -Vrh	• l!"f IflHHi
London, 5. marca. Francoske čete so naskočile na široki fronti nemške iptostojanke v okolici Verduna in so ^proKlrle do četrte nemške obrambene postojanke. Francozi so napredovali na 1200 metrov široki fronti in so prodrli za 600 metrov globoko. Stopet-deset nemških ujetnikov so pripeljali v ta/borišče. Poleg tega so Francozi povzročili Nemcem krvave zguibe.
Nemci so poskusili z večjim napadom pri Chemins des Dames, v (bližini Malincourt gozdov in v Lorraine, toda radi ostrosti francoskih topov niso mogli naprej. Napad je bil za-diušen takoj v začetku. Pri Warnetonu, juino od. Ypres so avstralske čete uprizorile velik napad na nemške postojanke, ubile nad 50 "Niemcev in prepeljale So Nemcev kot ujetnikov v svoje taborišče. V okolici Lensa so Nemci pričeli ostro obstreljevanje napram angleškim postojankam.
Mir v ameriškem sektorju.
*
Od zadnje nedelje imajo ameriške čete mir pred Nemci. Celo običajno topovsko obstreljevanje ameriških postojank je prenehalo. Nasprotno so ameriške čete <z uspehom obstreljevale neko nemško koncentracijsko točko, kjer »o se zbirale nemške rezerve. Nemško uradno poročilo
Berolin, 5. marca. Zapadna fronta: 'Naši napadajoči oddelki so prodrli pod poveljstvom kronprinca v taborišče Belgijcev, kjer iso zajeli večje število ujetnikov. Angleški napadi na flanderski fronti so bili ustav- j ljeni.
< Angleži v Palestini
London, 5. marca. General Alienby, vrhovni poveljnik an-gleškilhl čet v Palestini, naznanja, da s0 nie-d Turki in Angleži zbruhnili ostri boji severno od Jerihe.' Angleži so najpiredovali za 3000 jandiov v turške (postojanke. Objednem je iprisel Angležem v ojblast važen del železnice, ki vodi proti Damasku.
Rumunska je sklenila mir z Nemci. Bulgarom mora odstopiti Dobrudjo.
Amsterdam, 5. marca. O-la-som brzojavke iz Benolina so boljševiki med drugimi točkami miru med Nemčijo in Rusijo podpisali tudi točko, da garantirajo, da nikakor ne bo-dejo
izzivali.
Berolin, 5. marca. Uradno nemško naznanilo pravi, da je rumunska vlada sprejela nemške mirovne pCgoje. Mir med Rum unijo in centralnimi oblastmi bo sklenjen v ibližnji bodočnosti. , ■
Prvotno se je poročalo, da Rumunija ni hotela siprejeti nemških mirovnih pogojev in je zavrgla vse mi/ovne idtogjo-vore. Toda nemški ipritisk je bil tolikšen, da se Rumunska ni mogla ustavljati. Ojeneiral Mackensen je bil pripravljen udariti v oni del Rumunije, ki
je še v rumunski oblasti, in ker Rumunci nimajo moči brez Rusov, bi bila prodana neiz~ o»gibni pogiblji. Glasom brzojavk n Dunaja in Berolina so Nemci dali sledeče mirovne
• 6 J	i
mora odipovedati prestolu.
Njeigovo mesto naj zasede njegov brat Viljem, ki je general v nemški armadi ali pa kak drug kralj, kterega ljudstvo zvok Rumunska mora prepustiti Bulgarom (Dbbrttdtao za-jedno z mestom Constanza, ki je glavno pristanišče Rumun-ske. Rumunska mora skleniti z Nemčijo colhinrico unijo, v kateri se daje prednost Nemčiji pri vsej trgovini, V (povračilo za vse to sme Rumunska osvojiti rusko provinco Besa-rabijo, kjer prebivajo večinoma sami Rumunci. Besaratbija je jako plodovita pokrajina.
Tajna pogodba Italije z zavezniki pred parlamentom. Laki spoznavajo napako.
Geneva, Švica, 5. marca-Laški državni poslanec Bevi-one je čital v laškem parlamentu točke tajnega dogovora med Italijo in zavezniki, napram kateremu bi Italija dobila velik de>l jugoslovanske zemlje, če začne vojno proti Avstriji in Nemčiji. Dasi je bil ta tajni dogovor že v javnosti in so ga boljševiki označili kot krivičnega in proti-na-rodnega, pa je verodar to prvo uradno cubveščenje o resničnosti tega dogovora. 'Laška vlada je sprevidela, da je zahtevala preveč, spre v ide-la je,da danes niso več časi, ko se more graibiti zemlja drugega naroda. Celo laška diplomacija je prišla do prepričanja, da ne preostaja ničesar druzega kot sprejeti princip, katerega je predložil predsednik Wilson o samo-odlbče vanju narodov. Na italijansko diplomacijo je posebno upljival ruski prevrat. ,Prav gotovo je, da laški minister zunanjih del ne t>i idiopu-stil čitanja skrivhe pogodbe, da ni bila pogo<iba že prej od boljševikov priobčena, in da ni predsednik Wilson zahteval da mora vsak narod odločiti
o svoji usodi.
Zastopnik Bevione je čital v laškem parlamentu to pogodbo, ki je zadnji akt zastarele evropske diplomacije. Laški državni .poslanci so tiho poslušali raizne točke pogodbe, in ko je čitatelj dospel do točke sedme; je neki iposlanec za-klical: "Ne kradi!" Občen smeh je -zibruhnil v zbornici, i Sedma postava namreč praviC-j Ne kradii J Govornik je nadalje naglašal, da se Italija danes ne more več držati zastarele diplomacije, da se je svetovni položaj spremenil, in da je laška vlada sprevidela, da je najbolje, če stopi v sporazum z avstrijskimi Slovani. Moderne ideje predsednika Wilsona so popolnoma podrle staro laško diplomacijo. Po* sebno je laško vlado potrlo naznanilo v Wilsonovem govoru, da bo Italija po tej vojni dobil le ono, dbčesar je po naroidnostnih, zakonitih mejah opravičena. Vprašanje o lastnini Jadranskega morja ostane odprto. Jugoslovani lahko pričakujejo veliko pomoči od strani Amerike, v slučaju nesporazuma z Italijani.
CLEVELANDSKA AMERIKA
# IZHAJA V PON0EUEK, SREDO IN PETEK.
N AROCNIN Ai
J5p A.m*riKo - £5.001 Za Cl+tfd. po poiti<f4.00 Jfrr frtfr«pit t J4-.00\l*ojam9xna Ju<oilK.a - Jc
TmJfr«.. 1» 4t» —I - —«)» — "Clrwti.iM« A—«S»" __A
1 «UJ »r. ou*uJVSrrN ■.. CLCVRLAMD. OBW tkjephoi« cot. PEIMOCTON U»
1 - .......
ffgpiiPT KAtftofr, PuUisher	LOUIS J. P1RC, Editor.
' "■ ' ' ----
mm MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
_ _
M fc Mm Stvenia« in the City of Cleveland and elsewhere. Mi«M#tNtes m request. American in spirit Foreign in langnageenly
> stamd-cluss matter January 5th 1909, at ths post office at Clevtland. Qhio wMtho Act 4 March 3rd, 1879 *__
^Hh^t	No. 26 Wed. March 6th, 1918.
ZDRUŽENI ZA NARODNO SVOBODO.
Največje nasprotstv© vlafcl'a radi "Krfske deklaracije" kjer je določena kraljevina za Jugoslavijo <z dinastijo Kara-gjorgjevičevo na čelu, in da mora ustavotvorno skupščino in sprejete zakone sankcijonirati <kralj.
Aiko je Ibjla "Krfska deklaracija" za tedanji čtfs primerna in umestna, ko se je napravila, kot sei je izjavil Dr. Vo&njak in da ni obvezna, tedaj je še vedno velika možnost, da se spremeni tako, da nam bo omogočeno skupno delo, kar je odvisno adi Londonskega Odbora in srbske vlade. Dr. Vošnjak je nadalje izjavil, da bo politična forma dtfžave ta/ka, kakor bo določena od ustavotvorne skupščine, in da bo lahko republika ali monarhij^. To pa je že v nasprotju z vsebino Krfske deklaracije", kjer je jasno povedano, da bo država monarhija. Smatramo da je dolžnost Londonskega Odbora, ako mu je skupno delo pri srcu, da deluje na to, da bi se "Krfska deklaracija" spremenila v toliko,, da bi se glasilo, da Ibo Jugoslavija imela tako politično formo, kakor jo bo določila ustavo-tvorna skupščina brez kraljeve sankcije,, katera bt) izvoljena od Slovencev, (Srbov in Hrvatov potom splošne, enake, neposredne, tajne in proporčne volivne ipravice. Nadalje bi morala taka deklaracija imeti tudi olbtvezno moč za o»be stranki. Na tej podlagi bi nam bilo potem mogoče skupno delovati za bodočo Jugoslavijo."
* * *
To s0 na vsak način moške in IbratsJke besede. In kaj takega smo že zdavnej potrebovali. Zavedni Slovenci v Milwaukee imajo čast, da so prvi kot naselbina nastopiji za skupno delo vseh Sk>v«ncev, Ikar se tiče naše bodočnosti. In upa-jno, da se bo glas razširil po vseh drugih naselbinah. Odkar pomni zgodovina slovenskih naseljencev v Ameriki, nismo imtli še nikdar nobene stvari, za katero bi ibrez izjeme vse 9tranlce delovale. Nasprotno, smer delovanja med nami je bila mnogo različnega ustvarjati, mnogo različnih mnenj postavljati v javnost, potem pa se o njih prepirati. Najjasnejši dokaz za to so naše številne slovenske Jednote in Zveze, katerih imamo 15, ko bi zadostovale dve ali tri. 'Sadtaj pa, ko se je sprevidelo, da nolbena ne more sijajno napredovati, pa se že ppiriii.i.miji.ji in dHuje kako bi te Jednote združili v dve ali tri mogočne organizacije. Najprvo razdiramo, potem pa ko vidimo razvalino prod seboj, nam je žal naSega dela in iščemo, kako bi se združili. T^a čut za zdirutženje in volja, da se postavi močna organizacija, je ja'ko veselo znamenje med nami in kaže, da š« nismo komečno zgubili vsega nagnenja k zbliza-nju med seboj. In če imamo voljo n&caj narediti, se prav gotovo nam posreči, samo če resno primemo za delo, s pošteno voljo in namenom v resnici nefkaj narediti v skupno korist .vseh.
In kateri predmet, kateri princip in idieja nas more ibolj Skupaj spraviti, zjbližati, da, popolnoma zjediniti kakor ravno naša bodočnost, naša kot naših otrok in vnukov?
NEMŠKI NAKLEPI ZOPER JUŽNE SLOVAWE.
Če bi se mi zavedali koliko, nam škoduje prepir po časopisju, medsebojno, neslane debate po saloonih, medsebojne mržnje in napadi, tencfej bi prav (gotovo nemudoma sklenili vse to opustiti, si podati roke in začeti s skupnim delom. 1D0 te zavesti moramo priti. In če se je sami ne bodemo naučili, nas bo naučil sovražnik, in le upati je, da ne bo prepozno. Le poglejmo kakšne naklepa in načrte? imajo Nemci napram Slovencem, pa tudi vsem ostalim Jugoslovanom. To niso fantazri-je, ampak fino premišljeni načrt Nemcev, katere poznamo, da ne odnehajo, kadar se česa lotijo in ki uporabijo vse svoje sile, da svoje načrte uveljavijo in spolnejo. Medtem ko so paid<a-li in še padajo sinovi Slovenije in Slavije na bojnih poljih zigolj za nemške interese, so kovali in -še kujejo naši nasprotniki črne naklepe zoper slovensko zemljo. Čujmo poslanca Hoffman-na von »Welenhoff, Nemca iz Gradca na Štajerskem, ki piše o nalogah "Suedmarke" in nemštva v reviji ''Deutsche Kultur in der Welt, <1-9*17, str. 222-225):
'^Suedmarka ima 88.000 članov v 1017 podružnica^ izmed katerih jih je 20 v Nemčiji in tri pa v Švici/
Med vsemi nemškimi obrambnimi ( v resnici osvojeval-nimi) diuištvi je "Suadmarka" prva začela delovati za nemško naseljevanje in sicer tam, kjer je prenehalo v trinajstem stoletju. Najprej se je začel uresničvati načrt, da bi se mariborski jezikovni otok na severu in vzhodu polagoma pritegnil žjmrtemu nemškemu jezikovnemu ozemlju. V ta namen smo sklenili v Št. Ilj kot središču naseliti nemške kmete iz Maren-berga v dravski dolini, ustanavljati nemške naselbine na potu proti MWriiboru." (stran 223.)
Nemci imajo torej načrt, pokupiti prej kot prej (posestva v Dravski dolini med iMarenibergom in Mariborom te med poslednjim in št. lijem ter jih spraviti v roke nemškim posest: nikom, tujcem, slovenski kmet, kot d°mačin, bo pa prisiljen -zapustiti rodno grudo, da se bo naselil nemški iuteranec, ki se bo ogreval za pruskega Viljema. Qdi leta 1906 do tg 14 je izdala "tSuedmarka" za naseljevanje 1. 238.000 kron. Pri Maren-bergu se je naselilo devet, okrog "št. Ilja pa 64 druižin, skupno okrog 4130 oseb. Naseljenci so večinoma protestantovski Šva-vi iz Virtembenškega. Seveda ko se bo Maribor pritegnil nemškemu ozemlju, potem se bodo z vso silo vrgli na Slovenske Gorice in Mursko Polje. Slovenski narod mora tu »zginiti sa mo zato ker je slovenski
Dalje piše Hoffman von Wellenhoff: "Iz Nemškega (in avstrijskega seveda tudi! Te opombe v oklepajih so opombe pisca, ne Hoffmana, op. ured.) stališča se moramo boriti zoper vse bodoče državne tvorbe, naj se že imenujejo Ilirija, Velika Slovenija, Velika Hrvatska ali, trializem. Gre se za narodni obstanek in gospodarski obstanek nemških rojakov, ki imajo naložene milijone v nemških* nekdaj slovenskih, in ni še dolgo) posestvih in nemških podjetjih( na slovenski zemlji.) 'Nfemčija ima tu čez juinoalpske in kraške dežele pro-
vsto pot tdo morja, in njen mogočen vpliv v srednji / Evropi ^ (drugje je šel rakom -žvižgat!) bi bil kmalu ogrožen, če (bi u-
tegnilo Slovanstvo zastaviti ali zapreti to pot. Zato je že naj-3 večji nemški državnik izdal g*slo, da 'spica" nemškega meča mora segati do Trsta. Vesoljno nemštvo si mora zavarovati s 7 vso močjo prost vliod in idhod iz Jadranskega morja."(st.225) F Najibolj uspešno sredstvo bi bilo velikopotezno nemško = naseljevanje ( v slovenskih krajah), in sicer po načrtu izpeljano naseljevanje nemškega narodnega prebitka, ustanavlanje " nemških gospodarskih podjetij ob ^železnicah, ki peljejo k Ad-- riji in na jadranskih obreižjih. (NemŠtvo potrebuje kot življenski pogoj (?) v Evropi gospodarsko ozemlje od Vzhodnega in ~ Severnega pa do nemškega (!!) južnega (to je Jadranskega) • morja, od Belta in Sunda pa »do Kvarnerksga zaliva in do rta j] Promontore ( na južnem koncu Istre). Slovenci, Hrvatje in = Srbi ter Italijani vsi skupaj ne bi imeli toliko moči, da bi mu '■. to zabranili."
"Tako se pripravljajo v jugovzh,odnih( naših) alpskih de-l želah važne odločitve za vesoljno nemštvo. Od slovanske stra-. ni se bojujejo po načrtu ne za "ravnopravnost", katero že davno imajo( pa le na papirju), ne za to, daibi se povzdignili na višjo kulturno stopinjo( nemškega barbarstva), marveč da bi pregnali Nemce iz starodavnega ozemlja, da bi si osvojili nemško posestno stanje( le svoje!) in da bi se izročil ves jugovzhod in ž njim dohodi morju jugoslovanskemu gospod-stvu.
Tako piše eden izmed voditeljev štajerskih Nemcev, državni poslanec tiste stranke, ki ima na dunajsko ministerstvo odločilen vpliv. Zato ni čudno, da ministerski predsednik (in vsa vlada) o zahtevah južnih Slovanov nočeta ničesar slišati. Toda naj sliši ali ne sliši, razmere bodo nanesle, da bo moral slišati.
V	čudnem pomenu1 umeva Hoffmann besedo "ravnopravnost". To "ravnopravnost" smo južni Slovani najbolje olbčuti-li leta 1914. Ta'krat je lahko vsak nemški pisač pri kakem o-krajnem glavarstvu v stari domovini imel več vpliva kot pa ves slovenski narod. "Vsled enakopravnosti" so takrat paše najboljše može obmetavali z blatom Po cestah, db krvi so jih pretepali, pljuvali so po njih ter jih kot razbojnike gonili v! Gradec. Ne pozabimo nikdar tiste ravnopravnosti leta 1914» ko je na stotine in tisoče nedol-fnilhi ižrtev — slovenskih in hrvatskih — (da ne štejemo desettisočev srbskih!) — šlo v smr-Ijive ječe, deloma pred c. kr. ikr6glje, deloma pa na vešala.
ALI NAS BODEJO »KUŠINJE NAUČILE?
Kaj smo se naučili iz vsega tega dosedaj povedanega? Dvojno stvar: Prvič, da smo prodani narodni smrti ali pa po-.itični tuji sužnjosti, če zanaprej ne naredimo kompromisa med seboj ii) se zjedinimo. Videti smo kako Strašno nesložni smo med selboj. Drugič vemo, da če stopimo skujpaj in se zje-'ttnimo ne samo sami med seboj, ampak tudi s Hrvati in Srbi, da tvorimo mogočen narod, ki ima najlepšo prihodnjost.
Slkušenj so imeli dovolj. Kdor le nekoliko misli in opazuje položaj okoli se»be, ta z žalostjo opazuje, da nismo do danes ničesar dosegli. Kaj pomaga vpitje in prepiri po časopisju o Republičanskem ^druženju ali ;po o Slovenski Narodni Zvezi, če je pa vse skupaj dvoje umetnih pen, Republičansko peno razpihavajo člani Slovensike Narodne Zveze, jugoslovansko peno pa člani Republičanskega Združenja. iMalenkostni, razdeljeni, sulhoparni, ne-edini se igramo kot otroci v teJi skrajno usodnih časih. Eden se hoče igrati z republiko, drugi s kraljestvom. Vsi skupaj pa še do danes nismo prišli do .{prepričanja, da niti republika, niti kraljestvo nas ne bo rešilo, nam ne da svolbode. Pravo resnično ih stalno svobodo bodemo imeli le tedaj, kadar spoznamo sami sdbe, poznamo naše'napake in ddbfne lastnosti, ter na p°dlagi tega delujemo za odcepitev od Avstrije in za ustanovitev &»me Jugoslovan*-ske drŽave kot take, brez vsaikega vjprašanja, kaj bo ta jugoslovanska država. Mi smo zadnje čase posvetili vse svoje duševne moči boju ali naj bo Jugoslavija kraljevina ali republika. Toda kje pa imate to Jugoslavijo? Ali ste jo že priborili? Ali že Imate svoje avtonomne občine, mesta, trge in naselbine, kjer prebivalstvo voli in odločuje o notranji obKki države? Jugoslavije ni še nikjer. In oni, ki bi morali s skrajnim naporom svojih moči, t. j- ameriški Slovenci, ker imajo .priliko, zmožnost in ljubezen do naroda, si segajo medsebojno v la&e in mlatijo prazno slamo v časopisju. Eden piše o ^krvavem stegnu" in ''ribniškem konju", druigi istega napaida radi republikanskega mišljenja. Oba sta na napačni poti. Nam mora biti neprestano pred očmi dejstvo, da je še 70 procentov naroda med nami, ki stoji direktno ali indirektno z Avstrijo. Dočim se inteligentni slovenski delavci in drugi med selboj lasajo, se narod' smeje vsem skupaj in premišljuje o bodočnosti, ko bo zopet latiiko tlačanil za prusijanizem in sveto halbisburžovstvo. Slovenski voditelji v Ameriki v svoji ljubosumnosti raje žrtvujejo prepirom in nesporazumom vso maso nezavednega naroda, kbt da bi se medsebojno sporazumeli. Ali nas pretekle žalostne skušnje v resnici ne ibodejo spametovale, da v takem položaju, kot je danes med nami ,se niti za stqpnjo ne približamo narodni neodvisnosti in svobodi? Kdo more garantirati pri takem narodnem nesporazumu, da sploh kaj dosežemo? Ali mislimo s psovkami po časopisju in medsebojno mrž-mržnjo ustvariti Jugoslavijo?
ALI NAM BO AMERIŠKA VLADA POMAGALA?
V	drugem poglavju smo razpravljali, da smo Slovenci nepoznani ostalim ne-slovanskim narodom. Če nas ne poznajo, tudi delovali ne bodejo za nas. Povedali smo, da je vsak narod sam kriv, če ga drugi narodi ne priznavajo. Priznavanje je dvojno: Prvič tako priznavanje, ki je aibsolutno, da je narod talko močan, da se ga drugi narodi bojijo. Tako priznavanje naroda je umetno, prisiljeno, vendar absolutno.. Moč in sila še ni nikdar dokazala pravice. Tako .priznavanje dobivajo Nemci od manjših narodov, ki se bojijo Nemcev le radi tega, iker neprestano rožljajo 'z mečem in pošiljajo v svet oblastne izjave, kakor da bi bilo vse odvisno od njih milosti. Orugo priznavanje, ki iga idiobi kak narod pa obstoji radi zaslug, do-tičnega naroda, radi njegove zavednosti, značajnosti in svo-'bodne misli. Tak narod so n. pr. Švicarji.
Sicer Švicarji ne pomenijo doibesedino narod, ampak Švica je repuiblika, kjer stanujejo trije narodi v popolni slogi in edinstvu med seboj. To so iN^emci, Italijani in Francozi.. Njifh simpatije so znane vsem. Švicarje spoštuje ves svet in jih priznava ter računa z njimi. A vseh Švicarjev skyaj ni niti štiri milijone. Švicarji so bili poznani vedno kot zrii^čajen, zaveden narod,'ki ljubi svofbodo nad vse. Kadar <pride pri Švicarjih do kakega nesporazuma, tedaj tak nesporazum hitro med seboj poravnajo, da se ne pokažejo pied svetom kot razdvojeni. Če bi se Švicarji prepirali med seboj, bi Italijani kmalu zahtevali svoj del, Nemci svoj del, Francozi svoj deL. Tako bi zginila švicarska republika iz površja. Toda Švicarji so tako svobodoljubni, da raje žrtvujejo svoje majhne prepire, samo da imajo svojo svobodo. Mimogrede naj še omenimo, da so bili ravno Švicarji ki so pristrigli peruti požrešnemu avstrijskemu orlu.
Konec prihodnjič, j	N _____—
mf&U j	- ™	- -
. Li .. s'^i	ni j >>iJ	■	.•> i U 4, fflisrtiflsl--ju .. t.
bi moraT ^rti^NuxatedTlron ]
General John L. Clem, ki je bil taržent v ameriški armadi, 12 let star, general David Stuart Gordon, junak bitke pri Gettysburg!!, sodnik Samuel S. Yoder, 18 let praktični zdra- ( vnik in bivši surgeon major v armadi tudi povedo, koliko koristi $0 dobili od tega Čudovitega zdravila.
L. Dr. Jame« Francis ca Sullivan, blvftl idrav in nlk BelUvue bolnišnice (Outdoor Oept*) lu Now York pripoveduje zakaj priporoča Nuxated Iron za ner* e" vozne, elabotno ljudi, st-
Kar potrebuje vsaik vojak najbolj, je sila lovlita moč vzdržnosti . Bile In vztrajnosti, z 31 jeklenimi mišicami in ji železno krvjo. Da pri« dete ^do tega uspeha, nI ničesar po moji 1. skušnji boljšega, ki je tolike vrednosti ikot • organ Ično železo — iNuxated Iron, pravi Dr. Jamee Francis 0 Sullivan, "jaz osebno n sem pronafiel to zdravilo tolike vrednosti za moč, vztrajnost In
0	silo, da sem prepričan, Ce ibi vojaki sledili nasvetu generala
r_ Gibsona, da bi se o-branilo marsikatero l" življenje. Po mojem H mnenju nI nlCesar boljšega kot organlč-a no železo —• Nuxated e Iron — da ae obogati kri In se pomaga n povečati moč energi-jo in vztrajnost."
, General Horatio Gib-h son pravi, da Je Nu-xated Iron njemu vr-nilo mladenlftko čilost in energijo, katero je imel v svojih žilah >leta. 1847, ko je zma< goe lavno ikoraikel z
1	generalom Scottom v ' glavno mesto Mekelke.
Drug čudovit slu-1 čaj je general David : Stuart Gordon, znanega Indijanskega bojev-- nlka in junaika v bit-
ki pri Gettysburgu. General Gordon pravi: "Ko se ml je leos zdravje jako iposlabdalo, sem bil popolnoma brez fizične moči, da bi prišel zopet "k sebi" kot v mojih prejšnih letih, poekusll sem različna takozvana '•(zdravila", ne da bi se bolje počutil, toda konečno sem slldal, kako zdravniki neprestano priporočajo organic no železo, iki daje novo kri In ustvari moč v izmučenih telesih. Posledica tega je iMla, da sem pričel jemati Nuxated Iron, in tekom enega meseca sem vzbudil moje zaspane moči, zopet eem ae črnili močnega, in imam vztrajnost, kakor-Snje ne dobim več."
Drug zanimiv slučaj je general
John Lincoln Clem, ki je v svojem 12. leitu bil sarient v amerlikl ar' mad i in je zadnji veteran civilne vojne, ki Je na aktivni listi ameriške armade. General Clem pravi: "V Nuxated Iron sem dobil Jako zanesljivo zdravilo. Dva meseca potem, ko sem začel z zdravljenjem sem ae zopet dobro počutil."
I Dr. James Frlncls I Sullllvan, zdravnik I Bsllevue boinlftnicei New York, prs^l da I vsak vojak In olvl* I its, ki hoče povečati avojo moč, bi moral Jsmatl Nuxated Iron trikrat nB dan kot to delajo generali Qlb-son, Gordon, Clem ' In Yodei*.
General John L. Clem v po I koju, bobnar pri Shlloh, ki I Je otopi 1 v armado star 11 let. V bitki pri • Chlmaug« Je bil povišan az aarienta, 12 let star. On Je dobil novo moc v starosti od Nux-stsd Iron.
General Horatio Gates Gibson v pokoju, ki Je bil v generalom Scottom pr*vl: Sodeč po ur pehu na moji lastni o*ebl, priporočam da vsak vojak, vzame s seboj Nuxated Iron.
TO JE RECEPT DR. 8ULLIVANA ZA O-BOGATITEV KRVI, DA POSTANETE MOČNI, BISTRI, DEČEKRVNI AME-RIKANCI — MOŽJE, KI 8E DRZNEJO IN DELAJO.
«
Sodnik 8amuel 8. Yoder, jurist In 18 let zdravnik, bivši eungeon major ameWke *rmads In sedaj poveljnik Union Veteran Union, pravi: Nuxated Iron daje moč, poživi vea sistem. In sicer moiu, ki Je 70 let star ali pa dečku v mladih letih.
General David Stuart Gordon, .v pokoju, znan Iz bitke pri Gettysburgu, pf«vt: KI jut moji vl*oki šbrostl, me Je Nuxatsd Iron naredilo aposobnega za novo vojno, In ča me delala potrebuje, bom Šel."
Dr. E. Bauer, bostonski zdravnik, ki je študiral v tej deželi ln na velikih evropskih zdravlkiklh zavodih, pravi: "Nuxated. Iron je čudovito zdravilo. Ce bi ga le ljudje Jemali kadar ae počutijo slabe in izmučene, nameato da bi se ipacali z raznimi drožaml, stJmulantl ln alkoholnimi pijačami, tedaj sem prepričan, da jih je tisoče, ki bi si ustvarili novo kri, povečali svojo fizično energijo ln bi bili tako v stanu, da bi odvrnili od sebe milijone 'bolezenskih 'bakterij, ki so skoro neprestano okoli nas. Čudovito je, koliko ljudi trpi na pomanjkanju železa ln ne vedo za to. Ce vi niste močni ali zdravi, tedaj ste dolini samim sebi, da naredite sledečo presikušnjo: Prepričajte se koliko časa lahko delate ali hodite, ne da bi se utrudili. Potem pa vzemite dve taUeti Nuxated Iron trikrat na dan po Jedi skozi 2 tedna. Potem zopet preskusite svojo moč ln prepričajte se, koliko ate napredovali."
Dr. Schuyler C. Jaques, sdravnik St. Elisabeth bohiišnloe, New York,
pravi: ' "Nikdar prej niaean dajal zdravnlftklh nasvetov a# naukov za prfobčenje, ker eem prepričan, da to ni prav. Toda v slufiaju Nuxated Iron se ml sdl, da moram odneha« ti od tega ln ga moram priporočati. Sam sem jemal to zdravilo ln Je dajal mojim bolnikom 1 jaikd čudovitim in zadovoljivim uspehom, ki oni ki želijo hitro povečati avojo moč,, MUo in vztrajnost, dobijo v nJem Jako uspešno in zadovoljivo zdravilo."
PRIPOMBA: Nuxated Iron, ki Je prepisano od Dr. Sullivana, ln katerega so rabili generali Gibson,Clem Yoder ln drugi a čudbvitlm uspehom, ni rikrlvno zdravilo, ampak de* bro poznano v»ein lekarnarjem pa celi Ameriki. Se Jako lahko asimilira, nikakor ne škoduje zobem, Jih ne naredi Črne ln niikakor ne prizadene želodec, izdelovalci garantirajo uspešno in popolnoma zadovoljivo zdravljenje vsakemu kupcu, aH pa vam vrnejo denar. Prodaja m pri vseh dobrih lekanarjih.
NEZAUPANJE PROTI KREGARJU.
'((Slovenski Narod, 4. dec.) "Klub ljubljanskih mestnih odbornikov KmetsJce Ljudske Stranke je izrekel na svoji včerajšnji seji nezaupnico svojemu dosedanjemu pred-j se-dniku g. Kreigarju ter izvolil novega predsednika.
G. Kregar in njegovi ožji somišljeniki s g. Štefeto.m na čelu so odšli nato iz zboroval-ne dvorane. Ostali člani Kmetske Ljudske Stranke so ipotem spneijeli resolucijo, s katero so pridružijo deklaraciji od 30. maja in izjavljajo Jugoslovanskemu 'klubu; polno zaupnico."
OPOMIN POLICIJI.
(Slovenec, 18. av<g. 1917.)— Opomin policiji je poslal ogrski notranji minister Ugron. Iz občinstva je namreč po vseh ogrskih mestih prihajalo mnogo pritožb proti robatemu in ošabnemu obnašanju policije nasproti prebivalstvu. Minister opozarja policijsko uskižbeništvo, da je njegova naloga, čuvati tkoristi prebivalstva. Policijski organi, višji in nižji, morajo iti občinstvu ki išče njihove pomoči z vnemo na roko, prav posebno pa še revnejšemu (prebivalstvu, ki se sedaj navadno le strahotna obrača na -policijo. V slučaju pritožb, tako pripominja minister,, bo sitrogo postopal proti dotičnim policijskim organom.
S CIM SE ŽIVIJO LJUDJE.
(Slovenec, 18. avg. 1917.)— Med obleganjem Premisla so snddili 215.000 konj. To je bita vsekako do tedaj rekordna poraba konjskega mesa, a danes tekmuje s Przemislom Jjodz, kamor se — tako poročajo listi — velike množine konjskega mesa prevažajo, in sicer inkognito, taiko da prebivalstvo ne tc, kakšno meso pravzaprav uiiva.
Automobil najfinejšega izdelka, krasno delo in Čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-žemo, prepričali se bodete, da je boljii kot vsak drugi 8 cilindrov avtomobil
KING CLEVELAND CO.
1924 EUCUD AVE.
Vpralajta M
Cut. Cantral 2410 R Mjp Q^ Q LeWlS ■«» »W* 3020
Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet v Ameriki.
V nedeljo, 10. marca priredi omenjena Zveza predavanje ob 7. uri zvečer v John Grdi-novi dvorani v drugem nadstropju. To je prvo predavanje, katerega priredi jugoslovansko ienstvo v Clevelandu in vse slovenske ter hrvatske žene in deikleta so uljuidfrio vabljene, da se gotovo vdeležijo tega predavanja, ki bo jako zanimivo. Predavale ibodejo Srblkinja Mary Tomič, Slovenka Nežika Skok, Hrvatica Mfcmdica Atalič. Sodelovala bodeta gospoda Ivan Zor-man in Stefan Bernardič. Vabljeni so vsi Jugoslovani, mo-i d ... ;	\..k'Jt&.
-^
žje in fantje, dekleta in žene. (27)	ODBOR
----p—
KJE JE
moj brat VAjUBNTIN IAUBL 'ki se je odpeljal iz Cleveland« dne 24. febr. 1918 s Ford avtomobilom. Kdor ve za njega, naj mi javi njegov naslov, ali pa naj se sam javi, leer <sem jako radveden. Ignac Aubl, 1367 E. 6th iSt. Cleveland, Oh jo,	( 28)
Tiskarna "Clevelandafea A-merika" je edina slovenska unijska tiskarna v državi Ohio. Slovenska druitva iz vzhoda kot iz zapada naročajo pri nas tiskovine.	] M
IJ •	II
Ideja-zmagovalka
^ ■. ■ -
(Edinost 13. decembra)— "'Dolgo trajanje sedanjei svetovne vojne, katero ni nihče pričakoval, je neizmerno zlo — za človeka in za njegove etične in mateirijalne blagre. Za* našo narodno .bodočnost pa — ta utis se vedno bolj u-trjuje — je ravno to dolgo-trajmo trajanje jamstvo, da bo dosežemo naš skrajni cilj.
Da je prineslo prvo leto zmago na bojiščih, bi morda prišlo do kakih teritorijalhih prememlb, tej ali oni rfiržavi na korist, a drugi na- škodo, ali celo do polne izgube pozicije, katero je zavzemala pred vojno. Na notranje življenje v drtzavah pa bi osta-Jlo sklepanje miru po vs-etj <pri-jliki brez vpliva. ' Dolgo itrajanje vojne pa je rodilo veliko idejo, katere prvi glasnik je bil predsednik Zjed. držav Wilson in katere se je oprijel celi svet kot rešiteljice in podlaJge za bodtočo ureditev odnošajev med narodi. jo je siperejela tudi sedanja proviizorična ruska vlada v svoji ponudibi za mir kot glavno točko, in priznavajo jo, vsaj formalno in četudi le pogojno, tudi oni, ki se je boje. To ie ideja samoodločevanja narodov! To idejo je s celim srcem sprejel oeJi naš narod do poslednje gorske vasice! Temu razpoloženju in tej volji naroda je dala izraz držav-tiopravna deklaracija našie par-lamentne delegacije dne 30.maja. Narodi je potrdil z mnogoštevilnimi manifestacijami svojo voljo — spontano, kakor je naravno tam, kjer prihaja beseda iz srca. Potrduje jo predvsem zlasiti z uničujočo kolektivno obsodfbo domačih nasprotnikov, kakoršne še ni nikoli tako odločno m ogorčeno izrekel nad kakim izdajalcem ta naš sicer tako krotki, skromni in strpljivi narod.
Sile, nasprotne tej ideji, nasprotne naši zahtevi <po srečnejši bodočnosti v samostoj-7ni narodni državi, so našle eksponente tudi med nami samimi, med faktorji, ki zavzemajo odlično stopinjo v javnim življenju naroda. Ni treba, da jih imenujemo — vsaj so oni danes na jeziku cele naše javnosti. * Vse te sile, podpirane po omenjenih eksponentih, so se združile, da uničijo, kar je stvoril narodni rafcvoj narodne saimozavesti Hrvatov, Srbov in Slovencev: Misel jugoslovanskega narodnega edinstva, lastne države. Taki eksperimenti trajajo že desetletja — brez vspeha: želja po inašem narodnem etjin-stvu niso mogli uničiti. To je naša uteha, to je vera v bodočnost. Po vsakem takem napadu so se vrste pristašev te ideje množile. Na najstrašnejši pritisk proti slovensko-hrvatsko - srbskemu edinstvu je prišlo v izačetku vojne osnovanje Jugoslovanskega kluba; nato se je po številu druga največja stranka na Hrvatskem pridružila majski dte-klaraciji, za 'njo so se hrvatske in srbske stranke v Bosni jn Hercegovini pridruižile Jug. klubu. Tako so se nasprotniki majske deklaracije, to je nasprotniki našega narqdnega zedinjenje našli >v neznatnih strančicah, katerih vrste postajajo vedno bolj redke z vsajkim dnem. In ravno s tem da je celi naš -narod sprejel to idejo in pokazal na ta način, k^ko zdravo je njegovo jedtro kljub vsm intrigam in manevrom imenovanih eksponentov, postaja naša kleja sil'na in bo končno zmagovalka!
Treba je samo, da ostane naš narod zvest samemu sebi, sedanji prisegi izvestobe, naši veliki ideji, našemu narodnemu programu. Vstrajajmo, ne dajmo se zapeljati po hipo-kritskifo besedalh, ne oplasiti po grožnjah. Težka bo pot na '.— Kalvarijo in zahtevala bo še žrtev. Toda ravno te grožnje naj nam dajo prepričanje, idla je ta pot prava, ravno besnenje nasprotnikov naj nas Utrjuje v prepričanju, da so se nas pričeli bati, da jih plaši spoznanje, da je naš cilj dosegljiv, da je naš narodni pro-gyam izvedljivi«
--------——--;-;-
Njehov strah — naša nada, naša vera! Velika ideja, ki je
prevzela naiša srca, bo ostala zmagovalka. Strah nasprotnikov nam ustvarja prespektivo v našo bodočo svolbodo in samostojnost."
-- o
Dopisi.
Cleveland, O Cenjeno u-nedništvo. Pred kratkim sem se mudil v Camp iSIherman, kjer je največ slovenskih vojakov v službi strica Sama in dobil sem tam sledeče vtise: Camp Sherman je koncem lansktega leta zgrajeno taborišče za eno pehotno divizijo, ki se je začela formirati pod številko 83. Ena pehotni di-visija v Ameriki šteje štiri pehotne polke, vsak polk pa tri bataljone in vsak bataljon ima okoli 1000 mož. Poleg tega ima ameriška pehotna divizija tri topničarske polke, vsak polk ima okoli 35 topov, nadalje en inžinirski polk, nekoliko oddelkov strojnih pušk, oddelek konjenice, oddelek za brezžični brzojav, telefonske oddelke in polske bolnišnice. Poleg tega jc še mnogo drugih manjših oddelkov kateri pa služijo v moderni vojni samo pri obrambi strelnih jarkov.	\
Taborišče Sherman je v .vsakem oziru izvrstno narejeno. Ako pogledamo taibori-šče s praktična strani, imate tam vse, kar dobite v modernem mestu. Veabalisča so blizu taborišča- Kar se tiče higijenskega stališča, odgovarja najbolj modernim zahtevam* da se ohrani zdravje vojaka. Hiš^. so sicer male, za 150 do 200 mož, toda svetle, čiste in prijazne, tako da ima utrujen človek dovolj priložnosti se v pisti in zdravi solbi odjpočiti od dftevrjih naporov.
Ulice in glavne ceste so ae-lo čiste, na gotovih točkah sq postavljeni vojaki, da vodi-' jo promet, dirigirajo avtomobile in vozove. Vsak polk ima svoje zdravnike, ki delajo od 7. ure zjutraj v polkovni am-bulanci, da se lahko lečijo bolni vojaki. Za umivanje ima vsaka hiša malo kopališče, ki je vojakom vedno na razpolago. Navzoč sem bil pri <d)e-lenju obeda in priznati moram, da je hrana odlična in da vsak vojak dobi toliko, da se nasiti, čeprav ne sumi, da vsled dela na svežem zraku na manjka dober tek pri kosilu.
V vsakem oziru je pa najbolj zanimiva divizijska 'bolnišnica, ki šteje 82 zdravnikov, kjer je prostora za 900 vojakov. Ta v tako kratkem času napravljena bolnišnica ima vse najmodernejše priprave in zdravila za lečenje vojakov. Bolnišnica ima nekoliko oddelkov za različne "bolezni, v kateriih delajo samo taki zdravniki, ki imajo že gotove skušnje v ten* oziru in katere imenujejo "špecija-liste". Vse te male hiše, v katerih se nahajajo bolniki, so s hodniki skupaj zvezane, tako, da se laihko cela bolnišnica pregleda, ne dia bi s« ven stopilo. Sobe so zelo svetle in čiste, hodniki imajo okno pri oknu. Na tak način je ddbro preskrbljeno za vojake, ki so bolni, in tudi sredstev se. ne manjka v njih. Od najlbolj navadnega inštrumenta za rezanje kurjih očes do najmodernejšega Roentgen aparata, vse najdete, v tej bolnišnici. Ne, manjka pa seveda tudti bolnikov, ki zelo radi prihajajo t te lepe prostore odpo-čit si, čeprav niso težko, ali včasih tudi nič bolni.
Ako pOgtedamo, kaj so Zje-dinjene dlržave od (začetka vojne pa dosedaj napravile v tem oziru, moramo priznati, dia se je dosedaj \toliko napravilo, da se moraipo čuditi temu ogromnemu delu/ posebno ako pomislimo, da so te vse stvari Zjed. državam bile popotyfoma nove. Lahko taki državi, ki je iže prej imela ve-Cenjeno uredniutšvo Dev. liko vojaštva, teško pa državi, kot je Amerika, 'ki mora štele sedaj vse pripravljati. To-
[V;.	. [i' '	i J %
ko hitro prišla, da se Čudi ves svet in Nemec ibo v kratkem času čutil silovito moč, ki jo imajo Zjedinjene države. Ni malo rečeno, ako trdim, da *bO Amerika spregovorila veliko ibesedo v svdbodo vsefo narodov svieita.
Kapitan V. -Fon. NAZNANILO.
Od dr. Mir, št. 10 SDZ se naznanja, da je izadnjo nedeljo umrla naša sosestra irt' dobra ter zvesta članica Ivana RodeJa. Doma je bil iz Mlatenje vasi, fara Slavonja na Notranjskem. Tu zapušča moža in tri nedorastle otroke ter dve sestri. Dr. Mir ji je priredilo lep pogreb. Nadalje se moram zahvaliti prvič g. Antonu Grdina, ki je vse tako le-\pK> preskrbel za Mpogreb in nadalje dr. (Slovenec, št. <i.s SDZ, ki nam je posodilo svojo zastavo, da je spremljala ranjco k večnemu počitku. Zato se v imenu celega društva izhvaljujem dr. Slovenec, ki nam je to uslugo storilo. Ivani -Rodeli pa naj sveti več-' na luč nad zvezdami-
Frank Gliha, tajnik.
NAZNANILO. ?
Svojim cenjenim odjemalcem sporočam, da sem iprodal mlekarsko obrt. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem svojim odjemalcem za njih naklonjenost in priporočam svojega naslednika Louis Opara, da ga ravno tako ddbro podpirajo kot so mene. S prijateljskim pozdravom,
Frank • Drobnič,
13^8 E. 53rd St.
GOTOV DENAR
vam plačamo za vaše Liberty foonde. Prinesite jih v naš urad. Odprto od 9. ure zjutraj do 8. zvečer, 605 Society for Savings.	(X26)
NAZNANILO.N
Spodaj podlpisani naznanjam, da sem ibil imenovan za dieputy šerifa. S spoštovanjem
Anton Shipel, 6317 St. Clair ave.
NA2NIANILO iti ZAHVALA
Vsem iprijateljem in znancem po širni Ameriki nazna-mo žalostno vest, da nas je v noči 20. februarija po kraki bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni prijatelj 1
JOHN BERNARD v starosti 23 let. Doma je iz Novega mesta na Dolenjskem. V Ameriki je bival štiri leta, v starem 'kraju zapušča mater in več bratov. Kot njegov najožji prijatelj se zahvaljujem g. John Kalinu, Rodbini Briščan, dir. Slovenski Delavski Sokol, Chicago, S. D. M. Danica in društvu št. 1. Zveze Slov. Svobodomisel-cev- Posebna hvala rodbini Kraus za njih trud v (bolezni. Srčna hvala za darovane mu vence in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Naj mu bo laftka ameriška zemlja. Žalujoča rodbina.
11 SPOMLADANSKI 1 i 1IZPAHKI	(
<	1 »o običajno ▼ zvezi s bolečimi, < ( , pekočimi in trb*Čimi občutki na j
koži, Id uplivajo zelo neprijetno na I ' bolnika. Včasih se teh izpahkov ( , , kar prenašati ne mora. Kar pri , tem želite, j«, da bi vam kmalu
<	> odleglo. Vzemite v takih slučajih < , , kako uapeino mazilo, Mivemo že . 1 iz skušnja, da je	1
Severa's
Skin Ointment'
<	1 (Severovo Mazilo za kožne bo- (
, 1 lezni) izvrstno zdravilo pri takih , . izpahldh na koži, ker vam hladi
<	> kožo in manjia srbenj«. Izvrstno < I ( j mazilo zoper lliaje, kraste, garje, ( .
spahke, luskino in razne druge I 1 bolečine na IcožL Cena 6O0. I I 1 1 Na prodaj v vseh lekarnah. 1 1
Oženite we!
FaiUHaMc. hi »1 t—» mm» T«Jil Miwuiild bUlM ■ tatal, tu-Uvi ta ahkani >mi* l.pih d« ki at in u-d«r. ki Šali j* čakam PoMaaa ia t »i »a. PaJliiU S«c m ~
Reliable Clut» Dapt. 14, Box 4S8 Lm Aaialaa. Cal.
M». 1«..'M._
KRASNA FARMA
jenaprodaj, skupaj z opravo, orodjem in pridelkom. )>fajve-•čja vrednost, ki se je kdaj nudila. Dobra hiša s 7 sobami, velik hlev, cementna tla, žit-nica, prostori za kokoši, veliko sadja, 70 akrov ravne, 'bogate zemlje. 'Skujpaj s farmo se proda enajst Holstein krav, 4 konji, tprasci, kokoši, 25 ton mrve, 15 ton sJame, 200 ibuš-Ijev ovsa, 9 akrov pšenice. Zajedno *s farmo se dobi služba, ki nosi $65 na mesec, za samo 4 ure dela na dan, pet dni v tednu. Lastnik je pravkar umrl, udova mora prodati.Vse skupaj le za $7000, vzame se takoj $2500, drugo na obroke, kakor vam ugaja. Pojdite takoj pogledat to .farmo. Vzemite Superior karo, oglasite se dopoldne ali zvečer od 5. do 8. 1364 E. 86th St. (27)
NAZNANILO.
Naznanjam vsem slovenskim in hrvatskim groceristom
da se vdeležijo sku-pnetga gro-cerijskega sestanka v četrtek, 7. marca, ob 8. uri žvecer v John Grdinovi dvorani na 6025 !St. Clair ave.
Kakor je .znano cenjenemu občinstvu tako tudi nam groceristom samim, da so časi zelo kritični in razmere vsak. dan različne, tako za odjemalce kot *a nas trgovce. Zato smo sklenili sklicati skupni sestanek, na katerem se bode-mo posvetovali, kako bi se dalo kaj ukreniti v prid cenjenim odjemalcem ter v prid našemu obstoju, želimo tudi, I da se ne bo kdo trgovoev pre-tgrešil proti državnim in mestnim odredbam, katere so nam določene (glede prodaje raznovrstnega blaga. Raditega pričakujemo, da &e gotovo vsaki grocerijsiki trgovec vde-teži na omenjeni večer skupnega sestanka, na katerem Ibo-demo vkre(pali več vaižnih s t vari j.
ZAČASNI ODBOR.
KflT AVTOMOBILU HRANI DENAR
Vtak avtomobilist ima veliko stroškov • "tiret", "bearings", kakor tudi f "springs", itd.
Prihranite ti 50 odstotkov, če imate mehke in namazane "springs" pri avtomobilu.
Edino moji najnovejii "OILER J I" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne zarujavijo, ne škripljejo, se ne polomijo.
DajejoJahko gibanje "springom", mažejo se sami z oljem aH maičobo.
Garantirane za 20.000 mi|j.
Cena od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-ljeni. Ako niste zadovoljni, se povrne denar.
SBf ODJHG SPMRG C0M1IY
L. SKOK, predsednik 6525 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
TIL. nUNCCTON 1178 w
... .	fe'r?1 1;£.•-a.:.^iš.n-fct'-'._...:.., •Sih'.^r:____-i ,S___, ...
POZOR, ROJAKI 6% I
*
s Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiš« se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sobno po 6. u-rt zvečer.
Anton Salamon, 83x7 Rosewood ave.
Tel. Union 974 K. (40)
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Oženite se. I
P*ll]iU aim EN fcOLAR <n ni turn pol. tjem« lultofuMi kaUfc« • FOTOCRA-rUAMi ImmI ia hmIcvI mnogo deklet In u4ot , ki liočejoi aicti pclteicgt noltt. VI lahko 4lr«ktao piietc njlui. Ml »mo imk-»ljlrl I« amo y tem poslu le tcč h t, p. Iljl-te ia« dolar la ntguic pridete a tem do ZAKONSKI! BRBČB.
Piti tem« t
Cosmopolitan Club,
BOX 458,	VENICE, CAL,
Hiša ta dve druiini, vse moderno urejeno, 10 sob, je naprodaj (blizu Five Points. $1000 takoj, drugo po $30 na mesec. Rent na mesec $34. Rojaki, to je jako poceni. Ce*-na $4200. Oglasite na 6528 Št. Clair ave.	(26)
HIŠA NAPRODAJ
na lepem prostoru, nasproti slovenske cerkve in šole. Sest
soi>, veWk lot, cena samo $3300. Pozve se na 3537 E. 81 st St.	(28)
Čudovita ponudba.
Doctor Cowdrick, slami X-Ray «pecijaltot nudi rvoj* •kuinje vsaki bolni osebi, da je lahko vsakdo delelsn to 6iHWrtte pootidb«, Mor m $9 bres uspelia sdravli pil drugili sdravoiklli In troAH dsnar.
H I^PBMpSlPi^i	M°j »rsd hna vas poiraUM, mo
P1	■ U I	darne In sninaivana Initranento sa
1 SFVU	lHHPOlno^ preteka v s In ^ »dravl^lBja J>»
I	JS I I - ka. Bn aam oMsk vm prsprlAa. Na
LLjCT MiP^ A \ tekajte svojeca zdravnika, da vas K ^ JJj^jyTBPry^ \ zapusti, ampak pridi to tatol k aan
Posebno naznanilo.
Jas delta, da ni zaupate. Jsa Zeltan, da prkfeto m mi rsdoiks avoto bolessa t vaiem jasika. PsmakA Ju nkm savadm sdmvatfc; uapm ipecljaUst 1 m»o®kml laU akuia>e, da idtravtea baton* kakor Ja vala m katera s*. drugI aehaU admviti Dalj dasa sto klH bolni, bolj is sayletoaa vala bsteaau. tom večja zsalmsaje Imam. Jai naredim rad kar drugi sk» laja aaradtti ki ne msrsi)e asrsdML Ne sgubljajto dela. Vee adravUeaJa je pr^etoo la vam ne penraC* boleflia. Imsca ItovUne dudorHo stroje m sdravljenje vsaka betesal. Kadar ee eglaaito prt nas, ste spreleti s Mejo, d* kadete astoavljeni ▼ najkrajlem dsml MoJa rpopekoa pretokaja s X-Ray vam pere e valem potoiaju. če so drugI ugibali, pridite k meni. O®« tore pridete pocaede, sakaj n« bi pilili eedaj. N« računamo sa nasvet 1» preiskavo, Ca se sdravito.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK M^i Euclid
4. nadat.	ip*cij«u«i, Cleveland, o.	in Prosp«ct
UndM «tr*i ». aJ«tr»J *» Ob mMJiIi od 10 *m I.
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
l«UIW	te.PlMM
Mil* 110«	C«»tr»l Mil K
["""krvne in icROPfičNE boleSTI
URADNE URE. Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. da t. iveCtr. ObaodsUahod lOdtolS
308 Pormonont Bkdf. 74« Euclid Ara. near East »th St. ?
Ti AMBULANCA.
[K jn	Za vsaki alučaj nesreče ali bolezni, it potrebujete
ambulanto ali bolsilki toz, pokličite katerikoli telefon risk čai, po noči ali po dnem. Mi vedno DDINrrTAII čnjemo in odgovarjamo telefon, ker svonl ▼ hiši r Rinit lUll obenem Ako ram operator reče, da •« ne ogla-1001	simo, ne rijemits, zahtevajte super tiso?ja, In do-
100 i	bite odgovor od nas takoj.
BdiRmdak »mtam rDI\llll
jggj[ ANTON (jKUINA
I 6127 Si. CUlr A to. OctcUdJ, O.
1 " 1
Zaupno zdravilo dela čudeže.
> '.'	: 1 .' ■ ■ ■ V. 1 .1.	, " :S■	' ' ■	-'",■	■ ♦
Skono že trideset let se Tirinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ktetr zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Icislainje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, <la se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili stno šc dolgo zoper kPraginjo na vseh. številnih potrebščinah naših, a novi vijni idfctvelc mm je spod-!bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lebov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo vedildo več »plačati za potrebšloine, ini tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato «pa bo vrednost Tirinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.	m
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINQ
/ ■
torej iima tako zaupamje in vspeh med svetom, flcer oičini, da'bol z^ubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ielddteu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti žetodlec in odstrani iz notranjščine dirolbovja vse mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvairin zavirajočih fM-avtlno delovasnje drobovja. Trinlerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 3e potrebne zdravillne grenke koreninioe ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pofaglavobofla, nervoznosti, nanradne slaboče, foakor tudi v želoddnah neprilikah, ki rade nadlegujejo žensk*© ob premembi žitja ali rudarje ali <kuge ktelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli .v njem neprecenljivo vrednost. EWbite j"e v vseh lekamalh.
TRINERJEV LINIMENT	/
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, nfevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomolo. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin it?d., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inp<rav prijteitno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi-■ ranje grla <m st; istOtako za čiščenje ran,, ikpiuščanje in drugih kožnih ofcvorov. Dobi se v vsdh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—^San Francisco 1915, Grancl Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
. .. - **
- * -.M
. I • /l	.v
Andrej Cernisev,
Roman
SpisMl: fUUUS ZEYBR	Poslovenil STANKO SVETINA
'fNlaaprotno: mislim, da vas "Oh, hvala za odgovori" "Poslušajte me do konca. Mbje prijateljstvo kIo vas, tako živo in goreče, mi brani, da bi zlorabila to naklonjenost k nevarnemu dogodku, zaradi katerega vas imam na sumu, in vendar je ta čin, kateremu bi pomagali, taiko svet in tako vzvišen, da bi vas med vsemi ljudmi na svetu izvolihi za junaka, zanj vojskujočega se. Ne kBčem vas na pomoč, toda globoko v srcu imam trden up, -da priidtete sami k meni, zakaj najini usodi so po proroškem glasu u-^ mirajočega Jefreitia __ tesno \ .združeni in oni čin je edina ; \ mogoča vez najinih usod. Potrpežljiva sem in čakam. Ne f Vem, kdaj pridete, toda vi pridete 1"
Zamahnila je z roko v slovo in je hitela nasproti očetu, ki je ravno stopil v dvorano. Anidlrej se je sedaj vr^el v naf večji val veselih maik, <kjer ser je zopet sešel z Ano Niki-tišno. Bila je zavešena na roko svojega moža, na rožnatih ustih ji je igral nedoižen na-
•	smeh in gotovo ne bi nihče I shiti^ kako strastne besede 1 so vihrale čez ta ustna. Andrej se je hitro obrnil na nasprotno stran in je fliotel ples zapustiti; toda v tem ga je potegnilo za vihrajoči plašč črno domino.
Andreju se ni preveč ljubilo Spustiti se v kako zabavo ' in se je hotel s suhimi besedami otresti domina.
"Le natakni si masko/' je | prosilo domino, v katerem je
vico, ki" ponese tvojo dušo v deveto nebo."
''Dvomim, da spolniš svojo obljubo," je odvrrtil Andrej; . "kakega predmeta se tika tvoja velika novica?" ^Ljubezni Y'
"Ah, ničesar drugega?" "Hinavec!"	J". ]
'No, torej govoril Kateri i angelj ti je vdahnil misel o < nji?"
"Pravi anigelj, ljubi fant," i je rekel Lev, "ni mi je sicer : vidJahnil, toda poslušal sem za * vrati tega angelj a."	i
"Torej govori!" je vele! ' Andrej in se je nehote stresel: pr*šk> mu je namisel, da Lev pogosto posluša za vrati zim- , skega dvorca in da se baba z i vsegavednostjo, ko jo je dosegel po tej poti.
'To ne pojde tako hitro," < je odgovoril Lev, "zgodi se t* samo pod enim potgojem-©premim te namreč ne daleč odtok! do sedeža dame, ki je 1 ravnotako oblečena v črno do-
*	mino, ti ji »ponudiš malce roko in jo popelješ neopazno skozi sosedno dv9rano na konec galerije, kjer najdeš rde- \ čo zaveso, ki skriva vhod na * zimski vrt sira Williamsa.Tam najdeta pod palmami moža v vzhodni obleki; s tem hoče 1
^dama, o kateri ti pravim, go- 1 ^Voriti brez prič, kolikor je ] mogoče, in verod&r noče ki tja sama, da se ne bi zdelo, da 1 ga išče. Medtem, ko se bo z < njim pogovarjala, ostanem ' pred zaveso na straži in vam dam znamenje, kakor hitro se « kdo približa zimskemu vrtu. ' čeprav pred polnočjo malokdo < pogleda tja. Ali si zndovo- \ ljen ?"	,
"Oh, gotovo," je rekel An- 1 dre j malomarno.	i
"V zameno pa imej torej 1 mojo novico. Skloni glavo, « tdki naju nihče ne b0 Slišal." i Andrej je ubogal.	<
"Velika knežnja me je po- j v^bala v svojo oumnato/V je i začel Lev šepetati, "ker se je 1 hotela z menoj pogovoriti o '1 današnji maškaradi. Čakal sem s precej dolgo, toda ko je čas t potekal in ni nihče prišel, sem
s hodil semtertja po galeriji in dvoranah, da bi mi bil krajši
L čas, dokler nisem stopil v čumnato poleg- toaletne dvo-i, rane velike knežnje. Vrata so
-	zelo tenka in slišal sem vsako , besedo, ki se je Spregovorila, i Stari Timofej Jetvrenov je če-
-	sal veliko knežnjo za ples. S t tem starcem, kot s svojim maj-s zaupnejšim slugo, se velika i knežnja pogovarja kot s pri-
-	jateljem. Timofej ji je ravno 5 pravil, v kakem neprestanem
■	strahu, za njo se nahajajo, ne s samo on, ampak vsi njeni zvesti ljudje in tndil je, da niti
• ona sama ne iluti, v kako > grozno nevarnost se podaja. , "Ne razumem popolnoma,"
■	je odgovorila Katarina, ''go-: vori bolj jasno." "A'h, neprenehoma se pogovarjate s tem Andrejem Černiševim in samo z njim se pečate," je vzdihnil
, starec. "No, in kaj hudega je na tem?" je vprašala knežnja preprosto. "Veliki knez ga ljubi, on je nama gotovo iz srca naklonjen in zvest." Timofej se je zasmejal. "Da, vse i to je resnica. Veliki knez seveda lahko defla, kar se mu ljubi, toda vi — to je nekaj čisto drugega. Vi poplačuje-te njegovo zvestobo in vdanost z milostjo in prijatelj-i stvom — toda vaši Ijutdije govorijo o ljubezni t"
"In velika knežnja?" je vjurašal četz inekoliko časa Andrej, k0 se je dolgo boril za besedp.
'lObnašala se je ravno tako, kakor ti sedaj," se je smejal Lev, ''besede starega Timofe-ja so jo tako silno prestrašile, da ni našla besed, toda slednjič se je vendar zavedla in je začela razburjenj) oštevati predrznost svojih ljudi, ki se upajo njena dela in obnašanje soditi in še tako krivo soditi! Toda ta namišljena jeza ni mogla pokoriti strasti, ki se je je polotila in v kateri se j« tresel njen glas; gotovo je bila bolj odkritosrčna od njenih (besed in prepričala me je o tem, kar sem že davno slutil — namreč: da je Timofej Uganil resnico. Toda neopnez-ni starec je odprl s tem obenem Katarini oči, ona je spozmala, česar si doslej ni upal reči: že idlavno te ljubi in sodba Timofejeva je 'bila iskra, ki je zanetila požar, da je izbruhnil. Želim ti sreče k neomejenemu prijateljstvu bodoče carice"
Te poslednje ibesede so Zopet vrnile Andreju razsodnost, ki jo je v navalu radostnega presenečenja skoro izgubil. S studom se je obrnil od Leva kakor prej od njegove svakinje.
"Hvala vam, vi podleži," si je mislil, . "vi mi kažete nehote pot (dolžnosti. Nikdar ne postanem ljubimec kake vladarice. Čeprav tbi me Katarina tako strastno ljubila, kakor jo ljubim jaz, rajši poginem uničen od plamena svoje strasti kakor bi pustil na svojo čast pasti le senco kake sumnje!"
iMed tem nemim premišljevanjem je Lev zapustil Andreja, katerega je peljal za-vešen pod pazduho, in se je vstavil pri sedežu na balkonu okna, na ikaterega se je opirala dama, ravno tako oblečena v črn domino. Lev ji je pošepetal nekaj Ibesed in je ipomignil svojemu prijatelju. Mehanično ji je podal Andrpj i roko, ki jo je dlama po kratki hranitvi, katere pa Andrej ni opazil, tudi sprejela. Sla sta molče po dvorani, tiho in počasi sta stopala skozi galerijo. Lev ju je spremljal; nobenega niso srečali, ostali so pred rdečo zaveso, katero je: Lev odgmil, in vstopili na zimski vrt. Zavesa se je za' njima zopet izganila.
Prostor, kjer so se sedaj |
i naftiajali,. ni bil preveč velik, toda po vsakovrstnem okusu napravljen. Visoki rododen-droni so pripogibali svoje veje pod težo cvetnega snega, in vitke, samjave palme so tvorile čarobno skulpino adfruiene z vsakovrstnimi lilijami, ki so se vile v bogatih girlan-dalh od drevesa do drevesa, čez celi vrt se je bočil strop iz temnomodrega stekla, kjer so razlivale od! zgoraj skozi u-metni a'zur svoje mirne, toda jasne »žarke. To je bila ponarejena tropična noč. V modrem mraku je kraljevala mila tišina, lft je- le tupatam motila plalVut$jjjj živopisanih, inozemskih ptičev, ki' so se svobodno igugali na vejaih.
Andrej in dama v domino
zala k majhni, neizrečeno fan— tastični cerkvici v mavričnem klogu sezidane. V tej cerkvici se je nahajala zbirka dragocenih vse vprek po okusu vzhodnih narodov; na srerti je stal bronast kandeh&er in iz njegovih starodavnih, lončenih! svetilk se je sirila ne le svetloba, ampak tudi prijeten vonj po celem prostoru. Sir Williams se je ravno nahajal v cerkvici v drutžtoi moža, o-grnj enega v nekak orijental-ski plašč z dolgo vlečko. Na glavi je imel tiaro okrašeno s perlami. Bil je s htfbttom obrnjen proti (prihajajočima in je pazljivo poslušal razlago sira Williamsa o neki kitajski posodi, ki jo je dtižal v roki. Nl-kdo izmed motž se ni brigal niti za Amdffeja, niti za damo, ki jo je spremljal, dokler se jima nista tesno približala."
Dalj« prihodnjič. _
NAPRODAJ
je lepa farma, 31 akrov in pol z lepo hišo in poslopji. Cena samo $2600. $i6oq plačate takoj. Brez vsakega aigen,-ta. Vprašajte na 717 E. 126th St. Bell Phone Eddy 3485 R
(3o)
vprašajtu>
Naprodaj je 5 »ob, blizu Superior ave. in E. 55th St €e»*	Takoj plačate
$600. Vprašajte na Spencer ave.	£07)
Soba se odda v najem za dva fanta, s hrano ali brez. 1271 E. 58th St.	(27)
Stalno ddo dobi slovenska kuharica, sprejme se tudi starejša ženska, k&a ip omaga v kuhinji za stalno delo. Vprašajte na 6034 St. Clair ave. («30)
Slovensko delde, staro nad 16 let, ddbfi delo pri prijazni družini (hišna dela. Vprašajte pri iDIr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave.	(27)
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko deijarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo. Čemu imeti dtenar doma? Ah ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave.	(X151)
kak poseben opravek in d!a ste malo bolj opravljeni, a pozabili ste vaše obMke poslati k Franks Dry Cleaning, da jih sčistimo in likamo. Ni še za-.m^ffl^jjg^gWI'1 lefonu in pridemo iskaft, ali pa sami prinesite.
Mi vam lahfcb obleke sčdsti-mo m likamo v enem dnevu, ako je sila. Franks Dry Gean-ing Co. je edina slovenska čistilnica za obleke, Id ima avojo popolno dekuvnido doma, to je vaša garancija za najboljše dedo v najkrajšem času. iNaši uslužbenci so 'Slovenci.
Čistimo, likamo, barvamo in piopranrljamo obleke. The Franks Dry Cleaning Co.
1361 E. 55th St Central 5694 — Rosodale 5694 ______ (Wed.Xi2)
POZOR!
V najem se oddajo štiri sobe s kopališčem. 19122 Alhambra Rd.	* (26)
LOTI NAPRODAJ
blizu Shore Line na E- 176th St. Ve£ se pozve pri Frank Basej, 15610 Holmes ave. Col-linwood.	(26)
Naznanja se tem potom
vsem članom,« da se vrši naša redna seja v nedeljo »dne 10. marca 1918 v John Grdi-novi dvorani cib 9. uri zjutraj. Ker je na programu veliko ja-ko važnih točki za rešitev, se vse člane opozarja, da se te seje gotovo v «poh>em taevilu uddeie in ob pravem času. S spoštovanjem
Frank Paulič, zapisnikar. (27)	1135 E. 6oth St
-	■ ■	N—*
ZAKAJ PLAČUJETE RENT?
Kupite hišo v Collinwoodu, ki so jako poceni. Plačate $200 db $500 takoj, drugo pa po $25.00 na mesec. Tako ste v svoji hiši, nitofoe vas ne preganja, enkrat bo pa le vaiša last. Naprodaj imam tudi več; lotov. Oglasite se na 1065 E.\ 66th St.	i , (27)»,
■'■■» *	■ ...... 1 ;r
Svoji k svojim
je lepa beseda, in vprašamo j sami sebe ali to spolnujemo?' Lahko pa to dokažete, če vložite svoj dienar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
I (X15O
Merchant Red Stamps
Pri nakupu vsakih 19c dobite eno znamko. Z nakupom $10 dobite 10 zna mk. Pri tem si prihranite 3 ods. denarja Vprašajte za nje pri vsakem nakupu. Če niste še začeli hraniti, zahtevajte knjige danes. Čudili se bodete kaka hitro bo knjiga polna. Pomnite, da dajemo mi to z nakupom vsakie 10c ali več.
Baitevš
jgy THE BIG STORE	j
Slovenski oddelek na balkonu. Vprašajte za slovenskega prodajalca
Merchant Red Stamps
Polne knjige teh snamk so vredne $3 v blagu v vsakem oddelku naše trgovine. Pol knjige je vredno $1.60, kar koli zbere te. Mi odjemamo polne knjige polovične ali mani, kadarkoli jih prine* sete S tem si prihranite 3 odg. poleg naših rednih kupnih cen. Vprašajte za nje, kadar kaj kupite.
Razprodaja A. Kaušeka se nadaljuje
prihranite si eno četrtino, trdim, wlwito na dolarju.
NAJVEČJA RAZPRODAJA TEGA LETA.
Tu je točka, katere ne smete pregledati. Nekaj najboljšega blaga, največja vrednost je v majhni zalogi. Mnogo stotin predmetov je prefnale vrednost, da bi jih oglaiavaU. Pridite v trgovino in zberite« Tu ni ča« za odlašanje. Tisoči, ki prihaiajo vsak dan v trgovino se potegnejo za te vrednosti. Rsizprodaja se hitreje vrii kot smo pričakovali. Kjer ni tnlo dovolj blaga iz Kauflcove zaloge, smo pridajali svoje blago po isto tako znižanih cenah.
1 $i.3(9 predpasniki ...i.............. 98c
Delani s percale, navadni in fanay vzorci, f pasovi in ®epL , 4. nadstropje. $1.25 predpasniki ...................... 89c
Hišni predpasniki; bele in temne Ibarve, 1 elastični pasovi.	4. nadstropje.
79c spodnja krila za .................. 59c
T Gingham v modrih črtah, jdko lepi efekti I Cena 59c.	4. nadstropje.
50c knickerbockers za .................. 39c
Otročje hlače, delane s finega kambrika,
>	okrašene s pletenjem. 4. nadstropje. Žensko 39c spod, perilo ................ 29c
,	Vest in hlače, samo bele, jako težke. Me-
*	re 16—30.	Gl. nadstropje.
iDekličje $i.oo union suits, ............. 69c
Tešike fleec lined oblelke, bele, dolgi rokavi, polna doližna.	Gl. nadstropje.
Ženske 79c union suits ................. 49c
1 Union obleke, s pletenjem okrašene, nizek ovratnik, švicarski vzorec, vse mere.
Gl. nadstropje.
j 7c do ioc pletenje ................... 5c jard
Dobra kvaliteta kambrik, širočina do 5 palcev.	Gl. nadstropje.
» 12 do 18c pletenje.................. ioc jard
. Švicarski kambrik robi, jako dobri vzorci. ,	Širočina 10 inč	Gl. nadstropje.
1 7c do ioc špice, po ................ 5c jard.
Torction, ikotenina, jako lepi iždelki. širočina 2 palca.	Gl. nadstropje.
5C robci Po ...................... 7.. 7 3'/«c
Ženski in otročji robci, navadni ali z robo-
>	vi. Velika mera. Gl.nadstropje. $1.00 avto veils, .................. 79c vsak
Dobra kvaliteta sifon, velika mera, lepi ro-} bovi, izibrane barve.	Gl. nadstropje.
Otročje 69c obleke ........................
Gingham ali kambrik obleke, jasne barve1, črte ali check. Mere 2 do 6. Gl nadstrop.
Otročje 98c obleke ................... 69c
Kratka bela krila, persian lawn, več vzorcev. Okrašena	4. nadstropje.
Otročji klobučki ....................... 19c
, 29c idto 69c bele svile klobučki, več vzprcev Okrašeni s pletenjem. 4. nadstropje. Klobuki....................25c, 50c do 98c
>	Redni otročji in šolski klobuki, lep izde-J kk, jako trpežni. 4. nadstropje. Ženski $1.98 slamniki ................ 50c
1 Pripravni slamniki, neokrašeni, črni in v barvah. Dobre vrednosti. 4. nadstropje.
\ -V____- __________.____
' ! } ' . ^ > • ' * «
Ženski slamniki . ....................... 35c
Pripravni, neokrašeni, črni in v barvah. 98c dO $1.98.	4. nadstropje.
Millinery trimmings .................... 25c
Fancy peresa, nojeva in cvetlice, Velika iz-fbera.	4. nadstropje.
i	NOTIONS,
ioc corticelli crichet cotton	5c
7c pletenice za korsete	4c
ioc Euclid crichet cotton, razng ........ 3c
ioc Bixibys mazilo za čevlje . o.......... 4c
29c črni,, kavček, (preldlpasniiki, vsak...... 16c
i;2c Ridhardson šivalna svila ............. 7c
18 do 25c Warrens gindeline, jard .......12c
ioc snap fasteners ...................... 4c
ioc jekleni crochet hooka ..................4c
TOAILETA IN ZDRAVILA.
7c Sweetihieart milo, 4 kosi za ........... 22c
$1.19 Binkham vegetable zdravilo .....9c
60c brom seltzer ........................ 44c
25 Beecham pills ..................... 19°
60c Sal Hepatica ....................... 45c
35c Peroxide of Hydrogen, pint ........ 23c
50cLa Variš (ustno izpiralo) ......... 39c
25c cucumber hand lotion............. 19c
50c Pebeco zobno maizilo ................ 39c
$1.35 Dje'kiss perfume (ena unča ..... $1.19
KRILA IN SUKNJE IZ KAUŠKOVE ZALOGE.
$5<do $795 krila .................. $2.98
Serge, poplin, check in plaids, široki in pasovni vzorci, žepi.	3. nadstropje.
$5.98 <*o $8.85 krila .................. $3.98
(Striped satin, serge in worsted dbieefc.Razni modeli na izbero.	3. nadstropje.
$22.50 suknje za .................... $11.88
iSuknjeno-žamataste, veliki muffler ovratnik ddber materijal.	3- nadstropje.
$37.50 suknje po .................... $20.88
Buckskin suknje, polni pasovi, jako leip ovratnik. Zelene in navy. 3. nadstropje.
$2.00 posteljna pogrinjala ..............$1.38
Belo obrobljena, mere 72X82, dobra teža, lepi^zorci. Sam0 2 enemu. Gl. nadstropje.
45c kop. brisače za • •*................. 29c
Bleached turške brisače, velike mere, jako dtobro blago. Samo 6 enemu. Gl. nadstrop.
$1.00 namizno pogrinjalo.......... 68c jard.
Polplatno, 66pakev široko, jako trpežno blago.	Gl. nadstropje.
•	V • - - • • " * : V
29c fida voile..................____ 17c
38 inčev široko, jako zaiždjen izdelek za bluize, dbleke in dr.	01. nadstropje.
30c Wamsutta lingerija................ 19c
36 palcev mehka chamois za fine ženske in otročje spodnje obleke.	Gl. nadstropje.
$1.39 crepe po .................... 59c jatti
40 pakev crepe de chine, jako lepa izbera Ibiarv za dbleke, bluz^ Gl. nadstropje.
$1.50 messaline ".................. $1.18 jard
Jandi široko v črnem in vseh zaželjenih ibarvah. Izvrstno blago. m,Gl. nadstropje.
75c beneška popvleka .................. 55c
32 palcev široko, v črnem in barvaih. Trpežno za suknje, in dr. Gl. nadstropje.
$1.00 svileni poplin ................ 15c jard
Jard široko, samo v barvah. Za krila, dbleke, itd. (Omejena količina. Gl. nadstropje.
$1.50 čipkasti zastori ................... 84c
2%jarda dolgi, velika uJbera vzorcev. Posebno fpo 84c.	5. nadstropje.
Čipkasti zastori ................... $1.44 par
$1.95 in $2.50 quaker čipkasti zastori, posebna cena par $1.44	5. nadstropje.
$3.00 čipkasti zastori ................. $1,88'
Quaker čipkasti zastori, 2 in pol dfc> jarda dolgi. Jako prijetni vizorci. 5. nadstrop,
39c cretonnes po.................. 27c jard.
Jard široki cretonnes, v barvah in kombinacijah. Za draiperije in dr. 5. nadstropje.
25c voiles, jard široko, belo, cream in barve Posebno po .................. 16c jard.
5. nadstropje.
$32.50 preproge po.................. $36.00
9X12- čevljev AJex Smitih Axminister, cvetlični in perzijtski vzorci. 16 preprog,
5. nadstropje.
$55.00 preproge za ................... $42.00
Dobson Royal Wilton preproge, prijetni vzorci, samo preprog v zalogi. 5, nadst «
65c stopniške preproge ............ 54c jard.
Bruseljska preproga, 27 ,palcev široka, jako trpežna, jako lepo blago, 5. nadstropje.
69c preproge za ..................50c vsaka
Žametaste Axminster preproge, mere 18X 27. Dobre barve in vzorci. 5. nadstropje.
$1.25 linoleum, v----1..............90c jard.
Inlaid linoleum, hudson kvaliteta, srednje teže. Posebno po 90c jard. 5. nadstropje..