Poštnina platana d gotodnl
V ttubUanl, petek 25. |unl|a 1937
Cena din 1
Ste«. 142
Z Ilustrirano prilogo ,.Teden o slikah4«
tot*
Anglija je posredovala pri Nemčiji
London, 25. junija, o. Sklep, da se bo nemška vlada zaradi zadeve s križarko »Leipzig« omejila samo na to, da umakne svoje bojne ladje iz nadzorstvenega brodovja, razlagajo tu kot uspeli angleškega in francoskega posredovanja v Berlinu. Takoj, ko se je izvedelo, kaj zahteva Nemčija v zadoščenje, sta francoski in angleški poslanik začela obdelovati nemško zunanje mini' strstvo. Angleški nastop v Berlinu je bil dosti odločnejši in ostrejši od francoskega. Poslanik Hen-derson je nemškemu zunanjemu ministru Neu-ratbu po nalogu svoje vlade izjavil, da bo Anglija smatrala vsako enostransko in osamljeno nastopanje proti valencijski vladi kot neprijateljsko dejanje in v tem smislu tudi izvajala posledice.
Na to grožnjo je angleški poslanik dobil od nemške vlade zagotovilo, da ne bo zahtevala zaradi napada na svojo križarko drugega zadoščenja. Von Neurath mu je tudi dejal, da namerava Nemčija število svojih bojnih ladij, ki ga je zadnje dni pomnožila za sedem enot, spet zmanjšati na običajno mero.
Večina londonskih listov piše zaradi tega, da je napetost nekoliko popustila, ker je Nemčija potemtakem izjavila, da ne bo proti Španiji pod-vzela nobene direktne akcije. »Daily Telegraph« posebno poudarja, da sta Italija in Nemčija sklenili, da še ostaneta v odboru za nevmešavanje. To dokazuje, da obe državi ne bosta najbrž pošiljali čet in vojnega materiala v Španijo. Vendar pa se list boji praznote, ki je nastala v nadzorstvu zaradi odhoda Italije in Nemčije.
>Daily Express« predlaga, da naj tudi Anglija umakne svoje brodovje iz kontrole okoli Špa-
nije.^ Delavski »Daily Herald« zelo napada Nemčijo. »Times« vidi v nemškem koraku samo praktično odredbo, ker Nemčija še ostane v odboru za nevmešavanje. »Morningpost« piše, da je nemška odločitev zmerna. Vendar pa moramo obžalovati, da je ta sistem nevaren za vse delo odbora za nevmešavanje.
Anglija naj sama nadzorufe Španijo
London, 25. junija. AA. (Havas.) List »York-shire Post« piše v zvezi z izstopom Italije in Nemčije iz nadzorstva nad španskimi mejami in pravi: Obvestilo rimske in berlinske vlade, da izstopita iz nadzorstva nad španskimi mejami, je prvi hip vzbudilo občutek olajšanja v Londonu. Toda sedanji položaj vzbuja še zmerom nemir, posebno v Londonu. Vzlic temu je pa upati, da se bo položaj razčistil v diplomatskih razgovorih med Londonom in Berlinom. Odpoklic italijanskih in nemških ladij iz španskih teritorijalnih vodd nalaga Veliki Britaniji novo nalogo, da sama spopolni to nadzorstvo. Velika Britanija bi, kakor kaže, prevzela nalogo, da bo nadzirala ne samo vode okoli ozemlja, ki je pod oblastjo generala Franka, temveč tudi pod oblastjo vaiencijske vlade. Vsekakor pa ima to spremembo odobriti odbor za nevme-šavanje, kjer še zmerom sede zastopniki Italije in Nemčije. Znalo bi se zgoditi, da ti dve državi odrečeta pristanek na takšno spremembo. Se več, nobenega poroštva ni, da ne bodo italijanske in nemške vojne ladje še nadalje na svojo pest ustavljale trgovske ladje v vodah okoli Španije.
London, 25. junija. AA. (Reuter.) Zunanji minister Eden je odgovoril v spodnji zbornici poslancu Attleeju in izjavil, da je s kar največjimi pridržki sprejel poročilo o gibanju nemških vojnih ladij v Sredozemskem morju. Uradna poročila, ki jih je dobila admiraliteta, teh glasov ne potrjujejo.
Francoski predlogi za nadzorstvo
Pariz, 25. junija. Zaradi umika italijanskih in nemških vojnih ladij iz kontrole okoli Španije, išče Francija sredstva, da bi izpopolnila kontrolo ne-vmešavanja.
Francoska vlada je v London poslala nujen predlog, da naj se kontrola angleških in francoskih vojnih ladij razširi tudi na tisti del španske obale, kjer sta Italija in Nemčija vršili kontrolo. Te vojne ladje bi vozile s seboj nevtralne opazovalce in sistem kontrole bi se lahko izvajal dalje.
Francoski pristojni krogi tudi izjavljajo, da italijanske in nemške vojne ladje niso izvajale samo kontrole, ampak so to kontrolo izvajale kot blokado, kar pa je popolnoma proti odredbam mednarodnega prava. Takšno kontrolo posebno ne smejo dopustiti tiste velesile, ki morajo braniti svoje koristi v Sredozemskem morju.
Delbos in Eden sta v stalnem stiku zaradi težav, ki so nastale, vendar pa gledajo na položaj
v	Parizu popolnoma hladno in mirno.
Pred naskokom na trdnjavo Santander
Salamanca, 25. junija. AA. V Salamanci izjavljajo, da so v Santandru izbruhnili nemiri. Anarhisti so napadli vladno gardo in vladno palačo. Izropali eo trgovine in podjetja, nato pa zasedli vladno palačo in proglasili »svobodno komunistično republiko Santander«.
Santonder, 25. junija. AA. Havas: Baskovska vlada je snoči ob 17 objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da po6pešeno utrjuje mesto in da vsa podjetja in vse tovarne delajo noč in dan. Uradno poročilo tudi pravi, da je sedaj v tej pokrajini nad en milijon ljudi, od teh je 400.000 beguncev. Vendar pa je prehrana vseh sedaj že zagotovljena. Poveljnik severne armade je imel na
čete govor, v katerem jih je pozval, naj junaško branijo republiko.
Utrujenost vladnih čet
Bilbao, 25. junija. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Velika demoralizacija, ki je prevzela vladne čete, ee potrjuje no samo iz izjav ujetnikov, ki se kar v trumah udajajo, temveč tudi iz sporočila vajoncljski vladi iz Santandra, ki ga je prestregel nacionalistični Tadio in naposled iz pogajanj ki 6e vrše med poslednjimi baskovskimi bataljoni in glavnim nacionalističnim štabom. Te čete so dobile nalog, da se pridružijo asturskim četam, vendar 60 ta nalog odklonile.
Baski poročajo
Bavonne, 25. junija. AA. (Havas.) Tiskovni urad baskovske vlade je izdal tole poročilo:
Čvrsti odpor naših čet se nadaljuje v rudarski pokrajini, kjer je sovražnik zelo pritiskal s podporo svojega letalstva. Uporniki so danes skušali prodreti pri di La Arbolite. Boji še trajajo. Današnji dan je bil za sovražno letalstvo zelo neugoden, ker 60^ naše protiletalske baterije odbile vsa letala. Naše čete so ponovno zavzele važne postojanko v okolici Idubelze blizu ceste, držeče iz Arsiliaga v Cordejuelo. Pri teh operacijah je sovražno letalstvo spet dokazalo svojo brezobzirnost, ko je obstreljevalo ceste, kjer ee je izseljevalo civilno prebivalstvo. •— Severna vojska se popolnoma reorganizira in bo v kratkem prešla v napad.
Naši otroci gredo na Češko
Belgrad, 25. junija. AA. BeljJrajsko županstvo poSlje meseca julija na Češkoslovaško 25 dečkov od 12 do 15 let, v zameno za prav toliko češkoslovaških dečkov, ki bodo prebili poletje pri nas. ,Ti otroci bodo ostali na Češkoslovaškem 40 dni in ei bodo v tem času ogledali Prago, Brno, Bratislavo in druge kraje, letovali bodo pa v gradiču Oravi na Češkoslovaškem, v enem izmed najlepših in najbolj zdravih letovišč na Češkoslovaškem. Otroci bodo pod nadzorstvom zdravnikov in treh spremljevalcev. Županstvo bo sprejelo samo zdrave otroke, dobrega vedenja; njihovi Toditelji morajo plačati po 1000 Din; v ta znesek so že všteti tudi potni stroški in stroški prebivanja na Češkoslovaškem. S tem denarjem bo županstvo omogočilo bivanje češkoslovaških otrok pri nas.
Pobudo za to bivanje je dalo združenje češkoslovaških žen v Belgradu, odzvalo se ji je pa praško društvo »Domovina za Čehoslovake na tujem«. Društvu stoje na čelu najuglednejše češkoslovaške osebnosti. Najbolj se je za to idejo zavzel 6am predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je to gostovanje preko »Domovine« še posebej urgiral. Predsednik društva je poslanec in član odbora za zunanje zadeve inž. Žilka, podpredsednik pa dr. Jedli&ka.
Prijave za odhod se »prejemajo do 1. julija. Glede vseh informacij se je obrniti na oocialno-zdravstveno skrbstvo občine mesta Belgrada, Kneginje Perside št. 57.	,i iiiuJ ddUnžaJ
Socialni minister o našem uspehu v Ženevi
Ljubljana, 25. junija. AA. Na povratku iz Ženeve, kjer je na mednarodni konferenci dela zastopal kraljevsko vlado, se je g. minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič zadržal^ v Ljubljani ter dal pri tej priliki tole izjavo:
Z delom in z doseženimi uspehi na mednarodni konferenci dela v Ženevi sem popolnoma zadovoljen. Naš uspeh se je na tem zasedanju vidno manifestiral, ker smo ob priliki volitve dosegli zmago z ogromno absolutno večino. Od 84 delegatov je 81 glasovalo za našega delegata za to mednarodno organizacijo.
Nič manjša ni zmaga pri volitvi dveh naših delegatov delodajalcev in delavcev v upravo mednarodne organizacije dela, dr. čurčina in g. Kreki-ča. Pri volitvi vladnega delegata so zanj solidarno glasovali zastopniki Male zveze, Balkanske zveze in člani vseh ostalih organizaiej. V6e delegacije so našemu zastopstvu posvečale največjo pozornost.
Naše referate so zelo pazljivo poslušali ter so bili sprejeti s soglasnim odobravanjem. Člani naše delegacije so bili v vseh odborih, v katerih so se izdelale resolucije in v katerih so razpravljali o vseh perečih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. S posebnim zadovoljstvom hočem naglasiti in podčrtati velik uspeh Jugoslavije na letošnjem zasedanju mednarodne konference dela, ker je to prvič v tej ustanovi, da so bili od ene države izvoljeni zastopniki vseh treh korporacij,
Kdo je izdal trockiste Stalinu
Kovno, 25. juni ja. A A. Semka j je pribežal neki sovjetski častnik, ki je pripadal posadki v Moskvi. Posrečilo se mu je zbežati čez mejo. Časnikarjem je rekel, da so v zadnjem času v Rusiji zaprli in postrelili toliko oseb zaradi tega, ker so oblasti iz inozemstva prejele tajni zapisnik vseh Članov trockističnih organizacij. Jagoda je dobil te dokumente od neke zaupne osebe iz tujine.
Te dokumente je na tajen način skušala prinesti v Rusijo znana plesalka Vanda Rosendorf, ki se je v zadnjih letih skrivala pod tujimi imeni
!)0 Evropi. Nedavno pa je prišla v Moskvo, kjer o je spoznal neki agent tajne policije. Odšla je v kliniko, v kateri se je pod nadzorstvom zdravil Jagoda. Ko je v zadnjem trenutku opazila, da so jo spoznali, si je pognala Kroglo v glavo, toda med njeno obleko so našli skrit spisek Trockije-
Drobne iz bolnišnice
Ljubljana, 25. junija.
Mali, 8 letni Kocutar Ciril, sir orožniškega narednika, ki stanuje na Cesti na Rožnik, je prišel pod voz nekega neznanega voznika. Voz je malega dečka povozil in ga hudo poškodoval po levi nogi.
V	Mostah nasproti tovarne Saturnus se je pripetila značilna nenavadna nesreča. 10 letni Bogomir Frischtiok, sin delavca iz Slapničarjeve ulice v svoji otroški razgibanosti zlezel na električni drog, pri čemer je prišel v dotik z električno žico, ki ga je vsega ožgala po telesu. S hudimi ooekli-nami so ga prepeljali y bolnišnico.
vih sodelavcev. Med temi sodelavci so bila imena, o katerih Stalin niti najmanj nikdar ni dvomil. Med imeni sta bila navedena najprej pokojni pomočnik vojnega komisarja Gamarnik, ki je kmalu nato izvršil samomor, in pa ime ustreljenega maršala Tuhačevskega. pa tudi še ime zunanjega ministra Litvinova. Na listi je bilo še več sovjetskih odličnikov.
Iz oportunističnih razlogov mnogo izmed teh oseb še niso aretirali, vendar pa so pod stalnim nadzorstvom.
ki tvorijo mednarodno organizacijo dela, namreč vladni, delodajalski in delavski delegat. Te časti je bila deležna Jugoslavija.
Na koucu moram še pripomniti, da je jugoslovanska delegacija topot predložila najnatančnejša in najpodrobnejša poročila in predloge o vseh socialnogospodarskih vprašanjih, prepuščajoč upra-
vi	mednarodnega urada, da jih izvede v praksi ter odklanjajoč zaupanje za popoln uspeh.
Volitev predsednika in članov urada dela bo v Pragi, najbrž meseca oktobra. Temu sestanku bodo prisostvovali vsi novoizvoljeni delegati te mednarodne ustanove. Naglašam, da je naš uspeh ogromen, naš ugled izredno velik. S tem uspehom je zrastel tudi ugled in sloves Jugoslavije v tej mednarodni uslanovL
Prva seia popravljene francoske vlade
Pariz, 25. junija. Nova vlada je včeraj imela prvo sejo. Predsednik Chautemps je izrekel Blu-mu in Daladierju zahvalo zaradi podpore, ki sta mu jo izkazala pri sestavljanju vlade, nato je pa poročal članom vlade o glavnih mislih vladne izjave. Tisti del izjave, ki se nanaša na finančno vprašanje, bo sestavljen šele, ko se novi finančni minister Bonnet vrne iz Amerike. Njegovega prihoda pričakujejo prihodnji teden. V torek dopoldne bo dobila izjava končno besedilo na seji ministrskega sveta, ki bo v elizejski palači. V torek popoldne se bo vlada predstavila parlamentu.
Ko so člani vlade izmenjali misli o delovnem programu vlade, so začeli proučevati politični položaj. Prihodnje seje se udeleži tudi novi finančni minister Bonnet.
Politični odbor komunistične stranke je vzel na znanje Chautempsove izjave o izvajanju programa ljudske fronte v novi vladi. Komunistična stranka, pravi poročilo, je pripravljena prevzeti odgovornost v novi vladi, sestavljeni po vzgledu ljudske fronte, in se bo prav tako kakor doslej borila za izvajanje tega programa in ohranitev ljudske fronte.
Prva seja jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora
Beljfrad, 25. jun. 28. junija se v Rimu sestane prvič stalni jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor. Raztovarjal se bo o vprašanjih, ki jih vsebuje dopolnilni sporazum z Italijo, sklenjen 25. marca letos. Poleg tega bo uravnaval uvozne prednosti, ki jih v Italiji uživata Avstrija in Madžarska, in katere naj po novi pogodbi dobi tudi Jugoslavija. S tem sc bo popravil tudi položaj našega izvoza goveje živine in lesa v Italijo. Na sporedu prve seje je tudi vprašanje plačilnega prometa in kontingentov. Ves potrebni materijal za te razgovore je trgovinsko ministrstvo že zbralo. Pri teh pogajanjih bo tudi Italija stavila zahteve in želje glede olajšav, ki jih bo morala naša država dati Italiji za
izvoz njenega blaga k nam. Vsa trgovinska izme-njajava med nami in Italijo bo urejena po kliringu, ki znači uravnovešenje izvoza in uvoza.
Naše odposlanstvo za pogajanja v Rimu bo vodil Milivoj Pilja. Odposlanstvo bo štelo pet do šest članov in bo odpotovalo v Rim jutri.
Trgovska, banska in industrijska podjetja, ki
nameravajo sprejeti v službo nove pisarniške moči, prosim, da se obrnejo na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in zlasti absolventi-njami. — Jos, Gogala, direktor,
Vesti 25. junija
Nove verske ločine so ee začele širiti po vsej Nemčiji, odkar je narodni socializem začel preganjati katolištvo in prote6lantovstvo.
Za oborožitev angleške vzhodne Afrike so imeli 6estanek guvernerji vseh angleških po6estev tamkaj. Zlasti nameravajo utrditi mejo med Kenijo in Abe-sinijo.
Pri razpravi proti albanskim upornikom je zahteval glavni državni tožilec za šest udeležencev smrtno kazen, za vse ostale pa težko ječo.
Razgovori med Japonsko in Anglijo, ki naj
odstranijo vsa trgovska in politična nesporazumlje-nja, se bodo začeli v kratkem. Razgovore bosta imela angleški zunanji minister Eden ter japonski poslanik v Londonu Jošida, ki 6e bosta skušala sporazumeti o trgovskih zvezah med obema državama, o kitajskem vprašanju in o nameravani zvezi tihomorskih držav.
Bivši belgijski bojevniki zahtevajo, da vlada odstopi, če noče razveljaviti zakona o amnestiji Flamcev.
Jugoslovansko letalsko odposlanstvo je včeraj odšlo iz Prage. Odposlanstvo, ki je proučevalo stanje češkoslovaškega letalstva, je vodil general Simovič.
Oskrba Anglije s petrolejem je zagotovljena tudi v primeru vojne, ker ima Anglija po izjavi trgovinskega ministra dovolj vrelcev in dovolj ladij za prevoz ptetroleja.
Ognjenik Urbinac v južnoameriškem Peruju je
začel nenadno bruhati. Prebivalstvo v krajih pod ognjenikom je povečini pobegnilo.
Avstrijsko milico bodo uvrstili v sestav redne zvezne vojske. Vlada je že pripravila potrebni zakonski predlog.
Nemški prometni minister je odšel na Švedsko
in bo teden dni gost švedskih državnih železnic.
Nemško-francoski teden v Parizu je priredil nemško-francoski odbor ter povabil za to v Pariz več nemških predavateljev vseh strok in 6tanov.
Zaradi atentata na vilo danskega voj*nega ministra so prijeli med drugim tudi voditelja danske socialistične 6tranke, Pettersena.
Dve novi 30.000 tonski oklopnici je dalo v delo
ameriško vojno ministrstvo.
Za španskega zastopnika v stalnem svetu mednarodnega urada za delo so izvolili bivšega voditelja španskih socialistov Larga Caballera, ki je bil do nedavnega predsednik španske vlade.
Na pet mesecev ječe je bil obsojen bavarski
župnik Mauthe, ki je na prižnici dejal, da sta Rusija in Španija porušili sicer cerkve, a da je to škodo razmeroma lahko popraviti v primeri s škodo, ki jo povzroča zastrupljanje duš nemške mladine.
Nemiri v Kurdistnnu so po štirinajst dnevnih bojih zadušeni in so se uporniki pred redno turško vojsko umaknili v gore.
Proračun ameriškega vojnega ministra znaša
6G3 milijonov dolarjev in je najvišji v vseh letih po svetovni vojni. Vojni minister je utemeljeval proračun s tem, da zaradi nemirov in stavk ni moči misliti na to, da bi stanje in pripravljenost ameriške vojske zmanjšali, zato tudi ni mogoče zmanjšati izdatkov zanje.
Kanada bi rada izvozila več žita v Anglijo.
Kanadski osrednji odbor pridelovalcev žita je te dni posredoval pri angleški vladi, da bi dovolila povečanje uvoza.
V	starosti 124 let je umrl Teofil Videl v
argentinskem mestu Mendozi. Imel je nad sto vnukov in pravnukov. Bil je do zadnjega čil in krepak in je zelo rad pil vino.
Ob dveletniri vlade dr. Stojadinoviča priobčujejo grški listi obširne članke, v katerih naštevajo notranje in zunanje uspehe vlade na vseh področjih. Prav tako pišejo romunski in turški listi.
Za obisk romunskega kralja Karola v Varšavi bo poljska vlada povabila tudi dvajset romunskih časnikarjev.
Sedem nemških bojnih ladij je včeraj plulo skozi Gibraltar v Sredozemsko morje.
Sprejema na našem poslaništvu v Parizu, ki
so ga priredili na čast našemu trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, se je udeležil tudi predsednik francoske republike Lebrun s soprogo.
Letonski zunanji minister Munters se je po
končanih pogajanjih včeraj odpeljal iz Moskve na Letonsko.
Boji z uporniki ob severni indijski meji, ki jih vodi fakir iz Ipija, so spet oživeli in Angleži fakirja še zdaj niso ukrotili.
Za predsednika izvršilnega odbora angleške liberalne stranke so izvolili bivšega trgovinskega ministra Runcimana.
Bistvo norveške politike je v tem, da se Norveška ne mara zapresti v nobeno vojno. Zato se tudi ne bo pridružila kakršnimkoli vojaškim sankcijam proti kakim vojskujočim se državam. Tako je govoril v norveški poslanski zbornici zun. minister Kocht.
Splošno poljsko mladinsko gibanje pod naslovom »Mlada Poljska« je začel polkovnik Koc. Vodstvo gibanja bo prevzel sam. Gibanje naj zajame vso poljsko mladino, ki naj se združi v boju proti vsem mednarodnim ideologijam, ki razkrajajo poljski narod.
»Bela kovina« pred sodniki
22 ljudi na zatožni klopi - Izredno zanimanje za razpravo
Maribor, ‘25. junija.
Danes dopoldne se je pričela pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti ‘22 obdolžencem, ki so zapleteni v znano afero »bele kovine«, o kateri se jo lansko leto v Mariboru toliko govorilo. Razumljivo, da vlada zaradi tega med Mariborčani za to razpravo izredno zanimanje. Zlasti v železničarskih krogih, posebej še' med delavstvom železniških delavnic vzbuja razprava pozornost. Zaradi velikega števila obdolžencev in velikega navala občinstva pri razpravi, je določilo predsedništvo okrožnega sodišča, da se vrši obravnava v porotni dvorani.
Kdo so obtoženci
Vseli osumljencev, ki se nahajajo danes na založni klopi, je 22. To so: 51 letni livar delavnice drž. železnic Janez Galjot iz Maribora, 31-letni pleskar delavnice drž. železnic France Žinkovič iz Hotinje vasi, 5(3 letni delavec v delavnicah drž. žel. Josip Zorko iz Nove vasi, 51 letni livar v delavnicah drž. žel. Ivan Ceh iz Studencev, 44-letni brusač v delavnicah drž. železnic Josip Lešnik iz Pobrežja, 39 letni delavec v želez, kurilnici Andrej Žirovnik iz Studencev, 45 letni strojni delavec v žel. delavnicah France Kacijan iz Maribora, 51 letni strojni delavec iz žel. delavnic Malija Gradišnik iz Studencev, 34 letni strojni delavec iz žel. delavnic France Grosman iz Maribora, 55 letni delavec France Štancer iz Studencev, ‘25-letni ključavničarski pomočnik Stefan Obreht iz Maribora, 48 letni livar tvornice »Kovina« Josip Korošec iz Kamnice, 52 letni mehanik Alojz Wud-ler iz Maribora, 5ti letni ključavničar Ivan VVudler iz Maribora, 43 letni podjetnik Ludvik VVudler iz Maribora, ‘26 letni mehanik Alojz VVudler iz Maribora, 40 letni mehanik in posestnik Adolf Wud-ler iz Maribora, 43 letni kovinar Radovan Velebir iz Maribora, 52 letni trgovec Dragotin Schreiber iz Zagreba, 33 letni prevoznik Franc Klobasa iz Nove vasi, 22 letni mesarski pomočnik France Gobec iz Tezna in 38 letni trgovec Leopold Drnovšek iz Zagreba. Kakor je iz gornjega razvidno, je bilo 9 obtožencev v službi železnice, 4 so mehaniki in ključavničarji, uslužbeni po drugih podjetjih, 2 sta trgovca iz Zagreba, 1 je mesarski pomočnik, ostali pa so lastniki dveh mariborskih livarskih podjetij, in sicer imajo VVudlerji livarno v Melju, Velibir pa je zakupnik livarne »Metra« na Teznu.
Česa so obtoženi
Državno pravdništvo je obtožilo imenovane uslužbence železniških delavnic in kurilnice, da so vzeli upravi državnih železnic iz njenih delavnic v Mariboru: Galjot Janez in Žinkovič v času od maja 1935 do aprila 1936 okoli 0000 kg bele kovine, ostali pa manjše količine bele kovine v ploščah in ostružkih, Lešnik Josip poleg tega še nekaj premoga, manjše količine brona in kositra. Ostali so obtoženi, da so to ukradeno kovino nakupovali ter jo prodajali naprej. Štancer, Obreht, Korošec so bili nekaki posredovalci, ki so kupovali kovino od uslužbencev žel. delavnic ter jo prodajali VVudlerjem in Velibirju. V obratih VVudlerjev in Velibirja se je potem kovina zopet prelila v druge oblike in oba sta jo razprodala. VVudlerji so jo po večini prodajali trgovcu Schrei-berju v Zagreb, manjšo količino, okrog 500 kg, je vzel pa trgovec Drnovšek. Klobasa je del ukradene kovine samo hranil na svojem stanovanju, dokler niso prišli po njo odjemalci.
Kako so se tatvine dogajale
Državni pravdnik opisuje način trgovanja z belo kovino v obširni, 16 strani obsegajoči obtožnici na sledeč način: V delavnicah drž. železnic v Mariboru uporabljajo za nekatere sestavne dele strojev, zlasti za ležaje vagonov, tako imenovano belo kovino. Je to zlitina, ki obstoji iz kositra, antimona, bakra in svinca. Najvažnejša je vsebina kositra, katerega vsebuje kovina 10%, 50% ali 80%. Zaradi teh odstotkov se imenuje kovina tudi 50% ali 80 odstotna. V delavnicah drž. železnic se uporabljajo vse tri navedene vrste bele kovine, ki jo dobivajo iz železniških livarn v Nišu. Uporaba v mariborskih delavnicah je precej visoka, v letu 1935. do maja 1936. so je delavnice prejele okoli 300.000 kg. Cena kovini je v zasebnem prometu precej visoka, za 50% znaša 37 din za kg. Najdražja je seveda 80% kovina. V delavnicah je sicer strogo nadzorstvo, kljub temu pa so bile tatvine te kovino možne, ker so se dosegali pri vlivanju ležajev včasih znatni prihranki, ki jih pa ni bilo mogoče kontrolirati. Zaradi tega so se lahko tatvine te kovine dolgo časa nemoteno vršile.
Iz delavnic v livarne
Obtožnica omenja, da so osumljeni železniški delavci spravljali iz delavnic kovino v manjših količinah pod obleko. Deloma so nosili ostružke, ki so nastali pri struženju ležajev, deloma pa v originalnih kockastih oblikah, kakor je prihajala iz skladišča. Njihovi zaupniki so potem to kovino kupovali od delavcev po razmeroma neznatni ceni. Prevzem se je vršil deloma v gostilni »Pri Ameri-kancu«, kjer se sestajajo železniški delavci, deloma pa v mesnici mesarja Franca Glaserja, v kaleri je bil zaposlen kot pomočnik Franc Gobec.
V	nekaj primerih se je izvršila kupčija tudj na drugih krajih, včasih na Staucerjevem stanovanju. S pomočjo teh prekupcev je kovina prišla v VVudlerjevo ali Velebirjevo livarno. Največji odjemalci so bili bratje VVudler, ki so kovino prelivali v druge obliko ter jo označili z napisom »Lagermetall, Made in Austria«, deloma pa so jo
pošiljali naprej tudi v originalnih oblikah, kakor jo je prejemala uprava železniških delavnic naravnost iz Niša. Večino te kovine so VVudlerji odposlali po železnici v Zagreb trgovcu Schrei-berju, ki jo je plačeval po 16 din za kg, nekaj tudi bratom Drnovšek, okoli 1000 kg pa je je kupil od njih tudi Velebir. Ta jo je pa kupoval tudi naravnost od prekupčevalcev, ki so bili v zvezi z nastavljene! žel. delavnic. Za Velebirja je kupoval kovino po večini Obreht ter mu jo je nosil v klet njegovega stanovanja v Smoletovi ulici.
Kaj priznavajo obtoženci
Obtoženci priznavajo svojo krivdo le deloma. Najbolj odkritosrčni so še uslužbenci žel. delavnic, ki priznavajo tatvine v skladu z obtožnico. Količine ukradene kovine no morejo navesti, ker je nikoli niso tehtali. Nekaj kovine so nekateri uporabili tudi doma. Tako si je Ceh izdelal iz te kovine glavico za votle železne stebriče pri ograji svojega vrta. Tudi preprodajalci priznavajo, da so kupovali kovino od delavcev žel. delavnic ter jo nosili VVudlerjem in Velebirju. Bolj zaprti pa so
VVudlerji in Velebir. Ti sicer priznavajo, da so to kovino kupovali, pravijo pa, da niso vedeli, od kod izvira, dasi so jo prejemali po večini v originalnih oblikah, ki jih rabi samo železnica. Morali so nedvomno vedeti, da izvira iz tatvine v delavnicah. Značilna je v tem pogledu izpoved Drnovška, kateremu je nekoč Velebir ua vprašanje glede izvora bele kovine, dejal: »Saj veste kakšni so dandanes posli, da se ludi na nepošten način dobiva takšno blago.« Odločno taji krivdo glavni odjemalec bratov VVudler, trgovec Schreiber. Njegova krivda pa je dokazana z izjavo VVudlerjev, da je Schreiber dobro vedel o nepoštenem izvoru kovine, ker jih je celo poučeval, naj izjavljajo, da jo pridobivajo iz pretopitve starih kovin in da naj pošiljke nanj deklarirajo kot kositer. Tudi je moral Schreiber že iz cen sklepati, da ne gre za blago, pridobljeno na pošten način. Najmanj, ob-težilna jo stvar še za Drnovška, ki se je pred sklepom kupčije z VVudlerji celo informiral o izvoru kovine ter zahteval od njih potrdilo dunajske trgovske zbornice, da gre v resnici za avstrijsko blago, pa so mu ti ogorčeni odpisali, da je njihova tvrdka že stara in renomirana in doslej v svojem poslovanju takih potrdil še ni potrebovala. Na podlagi tega odgovora se je potem tvrdka Drnovšek odločila za nakup 510 kg bele kovine pri VVudlerjih.
Razprava ob času poročila še traja.
Velefilm po znamenitem romanu Claudea Farrerea
Novi Ijudie
(Les Hommes Nouveaux)
V	glavni vlogi: HARRY BAUR Režija: MARCEL IIERBIER
Premiera v soboto 26. junija
v kinu Unionu.
Okrožni urad v Ljubljani ima
100.000 članev Tudi zavarovane mezde se dvega[o
Ljubljana, 25. junija,
število prijavljenih delavcev pri OUZD je nekako merilo, po katerem smo zadnje čase vajeni presojati celokupno slovensko gospodarstvo, zaposlenost delavstva ter obenem splošno blagostanje Slovenije. Zato nas s posebnim veseljem navdaja dejstvo, da je število članstva pri OUZD v Ljubljani v torek, 22. junija zopet po sedmih letih doseglo pomembno številko 100.000. Točno 7 let je minulo, kar je pri OUZD začelo število prijavljenih delavcev padati. Zdaj nam visoka številka 100.000 zaposlenih delavcev v Sloveniji dovolj jasno izpričuje, da se je naše gospodarstvo v zadnjem času okrepilo, da je delavstvo bolj zaposleno, da se splošno blagostanje vendarle dviga. Pred to visoko številko, ki brez dvoma kaže znamenje boljših časov, mora utihniti vsaka demagogija. Ta številka pove vso resnico, da se v našo domovino po sedmih suhih letih vendarle počasi vrača blagostanje in zadovoljstvo.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je imel doslej 6amo dvakrait nad 100.000 članov. To je bilo v letih 1929 in 1930. Najvišje število članov je dosegel OUZD leta 1930, in sicer dne 7. junija, ko je OUZD zaznamoval 103.729 članov. Prejšnje leto, t. j. 1929 pa je OUZD dne 11. avgusta zaznamoval tudi 102.769 članov. V tistih letih smo doživljali leta najboljše konjunkture, ki pa je potem tako strahotno padla. Ko zdaj zopet OUZD šteje toliko članov, vidimo v tem znamenje, da se konjunktura resno izboljšuje. Gotovo vsi želimo, da bi bilo res in da bi se za dolgo let vrniti časi, kot so bili pred nastopom hude krize leta 1930.
Tudi mezde se dvigajo
Še važnejše in veselejše dejstvo prav za delavstvo pa je to, da se obenem z večjo zaposlitvijo polagoma dvigajo tudi zavarovane mezde, kakor more to ugotoviti OUZD po svojih podatkih. Žele-
li	bi sicer, da bi se mezde še hitreje dvigale in da bi na dostojni, delavčevemu življenju primerni višini trajno ostale, toda ob resnici, da ®o mezde skoraj polnih sedem let neprestano padale, nas veseli že to, da je zdaj tega padanja konec in da prične zopet dviganje mezd. Bilo bi v resnici nekaj nenaravnega, če bi zdaj mezde skokoma rastle in tega pač nihče ne pričakuje. Pričakujemo pa, da bodo mezde doživele krepak pogon navzgor, čim bo izšla banska naredba o najnižjih mezdah.
Naj za primer navedemo, kako so se zavaro-
»Pulnik«, Ljubljana, prireja avtobusne izlete na pariško razstavo po zelo ugodnih cenah. Prvi izlet bo od 30. junija do 14. julija s sedemdnevnim bivanjem v Parizu. Avtobus pelje preko Milana, Nizze in Marseillea in se vrača preko Strass-burga, Munchna in Salzburga v Ljubljano. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vodstvo v Milanu, Nizzi, Marseilleu, Munchnu in za kolektivni potni list znaša 3695 Din. Informacije v biljetarnicah »Putnika«.
vane mezde stalno dvigale v prvih petih letošnjih mesecih. Po podatkih OUZD je znašala povprečna dnevna mezda letos v januarju 22.42 Din, v februarju 22.34 Din, v marcu 22.58 Din, v aprilu 23.02 dinarjev, v maju 23.26 Din; tudi za tekoči mesec junij kaže, da bodo dnevne zavarovane mezde šc višje.
Tudi druge blaga*ne...
Zanimivo je tudi, da povišanje zavarovanih mezd ne zaznamuje zgolj OUZD, marveč tudi druge bolniške blagajne. Enako tudi število članstva ne raste samo pri OUZD, marveč so enak dvig doživele letos tudi druge blagajne. Pri bolniški blagajni TBPD se je n. pr. članstvo od lanskih 7773 letos dvignilo na 8595 članov. Tudi pri Bratovskih 6kladnicah je število članov letos narastlo na 10 tisoč 533 članov.
Po vsem tem vidimo, da se je zaposlitev delavstva letos v Sloveniji močno dvignila ter je tre-notno zaposlenih v Sloveniji nad 120.000 zavarovanju zavezanih delavcev in nameščencev.
Belgrad, 25, julija, m. Dne 4. in 5. julija bo v Mostarju 18. kongres Jugoslovanskega; profesorskega združenja. Med številnimi referati bo tudi poročilo, oziroma predavanje g. prof. Jakoba Šolarja'iz Št. Vida nad Ljubljano. Govoril bo »o pouku srbohrvaščine na slovenskih sred. šolali :.
Belgrad, 25, junija, m. V nedeljo, 27. junija bo v Belgradu, Zemunu in Pančevu šest velikih shodov JRZ, na katerih bodo voditelji tc stranko poročali o dveletnem delu in uspehih sedanje kraljevske vlade za zboljšanje političnega in gospodarskega stanja v državi.
Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev
Ljubljana, ‘24. junija.
Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev bo imela 30. junija v Ljubljani svoj XVI. redni občni zbor. Za to zborovanje je upravni odbor te Zveze pripravil daljše poročilo o dosedanjem delovanju Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, v katerem se obširneje bavi najprej s ploš-nim gospodarskim, socialnim in političnim življenjem v mednarodnem svetu, nato pa ugotavlja, v koliko se vse te razmere drugod vplivale povolj-110 in nepovoljno na delo Zveze nabavljalnih zadrug samih.
Poročilo upravnega odbora med drugim poudarja, da so naše nabavljalne zadruge zelo uspešno preprečevale, da bi so dvignile cene življenjskim potrebščinam na umeten in neopravičen način. Te zadruge so v veliki meri preprečevale ludi namere zasebnih posredovalcev, da neizbežni skok cen izkoristijo zase in pri tem nemalo zaslužijo. S tem svojim delom so zadruge koristilo no samo svojemu članstvu, pač pa tudi vsem ostalim konsumentom.
Kreditne zadruge so uspešno opravljale svojo poslanstvo, da preskrbujejo svoje članstvo s cenenim zadružnim kreditom. Vedno bolj predstavljajo te zadruge vse bolj popolni aparat, ki služi interesom državnih uslužbencev.
Številčno stanje nabavljalnih zadrug se je v zadnjih letih vedno bolj večalo in je preteklo poslovno leto v tem oziru rekordno. Zadnje loto jo bilo ustanovljenih 40 novih zadrug, in sicer 18 nabavljalnih, ‘20 kreditnih, 1 slavbna in produkcijska zadruga. Vsega skupaj je dosedaj včlanjenih v Zvezi 115 nabavljalnih zadrug, 139 kreditnih, 10 stavbnih in 6 produkcijskih zadrug. Največ novih kreditnih zadrug je bilo ustanovljenih v savski banovini, nabavljalne pa eo bile ustanovljene skoraj vse v srbskih krajih.
Skupna sredstva vsoh zadrug znašajo po odbitku izgub okoli 259 mili j. Din. Ostali fondi znašajo 11,2 milij. Din, navadne vloge pa 21 milijonov dinarjev.
Zadruge so svojim članom kreditirale za 251 milijonov dinarjev in to v denarju, v blagu, na zemljiščih ali na zgradbah.
Uspeli poslovanja vseh zadrug v tem letu jo prihranek nekaj nad 6 milijonov dinarjev.
Naši umetniki v Rimu uspeli
Ljubljana, 25. junija.
Jugoslovanski umetniki, posebej pa slovenski, ki so poslali svoja umetniška dela na razstavo jugoslovanske umetnosti v Rim, so uspeli nad vsa pričakovanja. Že sprejem in gostoljubnost italijanskih tovarišev v Rimu jih je presenetila. Čim pa se je razstava odprla, jo je takoj obiskal italijanski zunanji minister grof Ciano. Ko si jo je ogledal, se je najpohvalnejše izrazil o razstavljenih delih. Obenem je pa tudi odkupil več del za okrog 30.000 lir. Tako je odkupil po sliko od Gojmira Antona Kosa, Mihe Maleša, Božidarja Jakca, Uzelca in Celebanoviča ter en kip Sretena Stojanoviča. Pred odhodom iz razstavnega paviljona se je dal minister grof Ciano slikati v družbi vseli jugoslovanskih umetnikov, ki so se v zvezi z razstavo ta čas mudili v Rimu.
Tudi med rimskim občinstvom so dela jugoslovanskih umetnikov naletela na ugoden sprejem. Obisk razstave je vse dni odličen. Rimsko časopisje je prineslo mnoga razstavljena dela v reprodukcijah, med drugimi tudi posnetke del G. A. Kosa, Maksima Sedeja, Mihe Maleša in Franca Tratnika.
Slovenski umetniki, ki so v Rimu razstavili, so s svojim uspehom zelo zadovoljni.
To in ono izpred sodišča
Ljubljana, 25. junija.
Sodniki civilnih in kazenskih oddelkov naglo pospravljajo miznicc in skušajo končati svoje delo, ker se pripravljajo na dopuste in hočejo svoje namestnike kolikor toliko razbremeniti. Sodne počitnice se sicer formalno prično šele 1. julija in trajajo tja do 15. avgusta, toda nekateri sodniki so že odšli na svoj redni dopust. Na civilnih oddelkih bedo pravde počivale med počitnicami, le prav nujne zadeve se bodo obravnavale in reševale. Drugače pa je na kazenskih oddelkih. 1 am teče delo normalno naprej. Kazenski senati pa bodo tedensko imeli pač po dve razpravi.
Nekaj prav čudnega se je primerilo te dni na apelacijskem sodišču. Dve tvrdki se pravdata za odškodnino zaradi nelojalne konkurence. Sporni predmet je glasovir. K razpravi pred apelacijskim senatom pa so prinesli v dvorano sporni glasovir, da so ga strokovnjaki natančno pregledali in so celo nanj zaigrali par melodij. Kako se bo pač sodba glasila, zaenkrat šc ni znano.
Zverinski uboj v Mostah pri Komendi
Z motiko in kolom ga je pobifal do smrti
Kamnik, 24. junija.
Vsa okolica Most pri Komendi se zgraža nad zverinskim umorom, ki ga je izvršil včeraj gostilničar Kepic Janez, p. d. Jerman iz Most pri Komendi.
2e dolgo časa sta živela v Mostah Kepic Janez in invalid Kern Filip v sovraštvu med seboj. Vče-
Nadzorstvo nad trošarinskim blagom
Belgrad, 25. junija. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal obširno pojasnilo o načinu nadzorstva pri raznih tovarnih trošarinskega blaga. Po tem pojasnilu morajo vse tovarne in zasebna skladišča trošarinskega blaga, kjer se nahajajo stalni nadzorni organi, imeti pisarno za organe finančnega nadzorstva pri izhodu iz tovarne, tako da lahko finančni organi neovirano opazujejo vse osebe, blago in vozila, ki prihajajo iz tovarne. Če katera tovarna ali zasebno skladišče nima takih prostorov pri izhodnih vratih, ga je dolžno urediti v dveh mesecih. Če lega ne bi storilo v tem roku, bo finančno ravnateljstvo nastopilo proti takemu podjetju v smislu čl. 43 zakona o državni -trošarini.
Pojasnilo navaja tudi nalogo in dolžnost nadzornih finančnih organov pri teh tovarnah. Pri vsaki tovarni špirita se bodo finančni in nadzorni organi točno in v celoti držali navodil, ki so v tem smislu že doslej izšla. S strogim izvajanjem teh določil in z izvajanjem točnega nadzorstva pri
izhodnih vratih v tovarnah se bo onemogočil vsak poskus tihotapstva špirita. Zaradi nadaljnjega nadzorstva nad špiritom bodo organi finančnega nad-zorsitva pregledali in zaključili najmanj enkrat na mesec trošarinsko knjigo, odnosno knjigo donosa in iznosa pri vseh podjetjih špirita, dalje pri to-čilcih alkoholnih pijač na debelo in pri podjetjih iz odstavka 2, čl. 10 pravilnika.
Finančna ravnateljstva se opozarjajo na dosedanje orožnice, po katerih so organi finančnega nadzorstva dolžni voditi nadzorstvo nad prodajo še ne porabljenega žganja, izdelanega iz suhega korintskega grozdja jakosti več ko 50 do 60 odst. alkohola. To nadzorstvo mora biti enako kakor nadzorstvo, predpisano za prodajo špirita, le s to razliko, da se od tega žganja ne bo pobirala državna trošarina. Posebno je treba paziti na to, da se ne bi iz tega in drugih žganj izdelovali likerji in druge močne alkoholne pijače, ki 6e smejo izdelovati samo iz alkohola s plačano državno troša-
raj okrog pol sedme zvečer sla se pa zopet nekoliko sporekla in v Kepicu je vzplamtelo. Zvabil ga je pred svojo gostilno, kjer se je prepir nadaljeval. Kepic je v hipu pograbil za motiko, ter dvakrat z vso močjo zamahnil po Kernovi glavi. Kern je Lrenotno še ostal pri zavesti in odšel v vežo, Kepic pa za njim, kjer je zopet pograbil ob zidu slonečo lato iz trdega lesa in nadaljeval z udrihanjem po Kernu. Ves s krvjo oblit se je Kern zatekel proti vratom, ki vodijo na dvorišče, kjer je na dvorišču približno 3 m od vrat padel na obraz in nepremično v popolni nezavesti obležal.
Tudi to še ni bilo zadosti Kepicu in je za vsako sigurnost še nekajkrat zamahnil po Kernu. Ko je videl, da se njegova žrtev le ne gane, je lato odložil in odšel kot, da se ni nič zgodilo, po vasi. Kern je dobil hude udarcc po vsem telesu, na glavi pa ima dve veliki zevajoči rani. Iz ene je drla kri, iz druge pa so izstopili možgani. Težkim poškodbam je Kern podlegel okrog pol 9.
Kepicova žena je bila priča dogodka, a je že po prvih udarcih odšla v prvo nadstropje hiše. Ker pa je slišala, da se udarci zopet nadaljujejo v veži, je priletela po stopnicah iz prvega nadstropja. Tedaj je videla Kerna ležati v mlaki krvi. Dogodek so videle še neke druge ženske, ki je vse na kraju uboja zaslišala orožniška patrola.
Sosedje so vedeli povedati, da Kepic tudi z ženo ni lepo ravnal in da je imela včasih pravi pekel v hiši. Okrog devete ure zvečer so vodiški orožniki pripeljali gnusnega ubijalca v zapore okrajnega sodišča v Kamnik, nakar mu bo izrečena pokora za njegovo zverinsko dejanj*
Bivši moravški župan, vnet pristaš JNS, trgovcc in posestnik Ignac Tomec, ki je kot župan občinska zadeve kar v svoji trgovini reševal, je prišel že tretjič pred kazenskega sodnika poedinca okrožnega sodišča g. Frana Gorečana. S . sokolskim znakom je vstopil v veliko razpravno dvorano št. 79 in je s sokolskim znakom sedel na zatožno klop. Kakor smo že poročali, je Ignac Tomec obtožen delikta po členu 4 zakona za zaščito javne varnosti in reda v državi, ker je lani oktobra pred občinskimi volitvami, ki so bile 25. oktobra, na več sestankih agitiral za svojo listo in celo, kakor mu obtožnica očita, hudo napadal notranjega ministra dr. Antona Korošca, razširjajoč neke letake-pamflete, ki očitajo notranjemu ministru, da je bil on povzročitelj stavke tekstilnih delavcev v Kranju. S temi letaki je skušal obtoženec Ignac Tomec delati nerazpolo-ženje proti oblastem in vladi. Zaslišani sta bili dve priči, pristaša Tomčeva. Oba ta moža sta sku-šala Tomca močno razbremeniti. Delala sta se zelo nevedna. Pri enem kmetu-priči pa so orožniki celo našli letak, ki je sedaj priložen kazenskemu aktu. Ker je glavna priča Škrjanc izostal, je sodnik na predlog in zahtevo državnega tožilca dr. L. Pom* peja razpravo preložil na nedoločen čas. Vršila so bo najbrž takoj po 15. avgustu. Obtoženec je obljubil, da bo to pričo poiskal in na svoje stroške pripeljal v Ljubljano, kajti sedaj je kot sezonski delavec odsoten z doma.
Neki Barjan, Brglez po imenu, je imel pred malim kazenskim senatom veliko smolo, Njegova kazenska zadeva pa sc plete že od avgusta 1934 naprej. Ponoči, ko je odhajal iz Zebalove gostilne na Dolenjski cesti po Peruzzijevi cesti domov, je s svojo družbo dohitel nekega dečka, ki je gnal vola. Nahrulil ga je, čigav je vol in kam ga žene. Fante pa je odvrnil: »Kaj te briga?« To je možakarja tako razjezilo, da je česnil dečka po glavi in ga lahko poškodoval. Pred okrajnim sodiščem jc bil Brglez najprej obsojen na 2 meseca zapora, S to sodbo pa nikakor ni bil zadovoljen. Gnal je stvar naprej in iztuhtal je poseben trik za svojo oprostitev. Nagovoril in plačal je nekega hlapca, da se je javil sodišču in tam izjavil, da jc bil on dotični, ki je res dečka udaril in poškodoval. Brglez je bil prvotno tudi obsojen, da ima dečku plačati za stroške in bolečine okoli 650 din. Ker je hlapec svečano zatrjeval, da je bil on napadalec, je bil pač Brglez oproščen, hlapec pa obsojen. Deček pa ni mogel priti do svojega odškodninskega zahtevka. Stvar pa ni počivala. Začeli so drugi vrtati in kmalu so dognali, da hlapec sploh ni bil usodne noči z Brglezom na Peruzzijevi cesti. Tudi mnoge Brglezove priče so na okrajnem sodišču trdile, da ni bil Brglez napadalec in da dotično noč ni bil na Peruzzijevi cesti, marveč doma.
Sedaj je zadeva prišla pred mali kazenski senat. Brglej je bil obtožen lahke telesne poškodbe in nagovarjanja k rivemu pričevanju, 5 oseb pa zaradi krivega pričevanja. Mali senat je Brgleza obsodil na 8 mesecev strogega zapora, ima dečku plačati odškodnino, drugi obtoženci pa na manjše zaporne kazni od 1—4 mesecev,
Kulturni koledar
Janez Ješenak
Dne 25. junija 1755 se je rodil v Slovcnjgradcu narodni gospodar Janez Ješenak. Študiral je v Gradcu, pozneje je stopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je bil ordiniran leta 1782. 'Kmalu nato ie postal župnik, nato kanonik in vodja škof. konzisto-rijalne pisarne in škof. namestnik. Leta 1825 je bil potrjen za prošta lavant. stolnega kapitlja. Poslovenil je Mali katekizem. Na malem posestvu v
I *_'	'	_	    _	 n	—	-	I	,	1	11	(	ll
Slomškova proslava v Pragi
Olimju je vzorno gospoadril in napisal po lastnih skušnjah: Bukve za pomoč inu prid kmetom potrebne... Pervi deil od oskerbljenja tih njiv. —
V	predgovoru poudarja potrebo takih knjig poleg verskih.
Liubliana danes
Koledar
Danes, petek, 25. junija: Viljem.
Jutri, sobota, 26. junija; Ivan in Pav.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mir. Gartus, Moste.
Drama: Tisočak v telovniku. Red Četrtek. Opera: Zaprto.
Kino Union: Glas srca.
Kino Sloga: Zaprto.
Kino Matica: Zaprto.
TEI.
22-21
UNIO
Danes poslednilfc' BENJAMINO GIGLI
Glas srca
Geraldiua Katnikova
PredBtave danes ob 19-1B in 21-16 uri
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Petek, 25. junija: Tisočak v telovniku. - Red Četrtek.
Sobota, 26. junija: Tisočak v telovniku. Red A.
OPERA. Začetek ob 20. uri:
Petek, 25. junija: Zaprto.
Sobota, 26. junija: Prodana nevesta. Izven.
*
Na Državni dvorazredni trgovski Soli v Ljubljani so se vršili završni izpiti pod predsedstvom direktorja Jos, Gogala od 5.—23, junija 1937, Od 65 rednih kandidatov in kandidatinj ter 2 privati-stov so napravili završni izpit: a) z odličnim uspehom: Groboljšek Francka in Keše Ljubica; b) s prav dobrim uspehom: Bogajaveskaja Irina, Dejak Ida, Dermastja Krista, Dolgan Roza, Jamnik Bogomir, Jakoš Terezija, Kostevc Breda, Ziherl Bojan, Marinko Ana, Zupanc Albin, Stanovnik Ana, Ropret Cirila, Gros Frančiška, Jager Marta, Kovačič Ru-dolfina, Racman Božena; c) z dobrim uspehom: Ahačič Marija, Goričar Helena, Hartman Olga, Be-Ianlič Jože, Deržič Drago, Krušeč Alojzij, Levičar Alojzij, Mekine Ivan, Hauck Štefanija, Križnar Alojzija, Lauter Marjana, Jurca Bogomira, Musec Herman, Navinšek Roman, Rausch Martin, Tori Savo, Ulčakar Adela, Levec Ana, Logar Ana, Merhar Angela, Rakovec Ana, Zrimec Stane, Srakar Marija, Šuštar Rada, Terhljan Bronislava, I ory Nada, Klemenc Pavla, Lovišček Janez, Križnik Ljudmila, Zamen Jožica, Zidanšek Milena; č) z zadostnim uspehom: Jankovič Alojzij, Hočevar Vera, Mergenthaler Berta, Rajar Majda, Zupan Zvonimir, Zupančič Stane, Žulavec Karel, Rosa Helena, Skok Danica, Zaplotnik Dragica, Tančič Viktor (priv.) — Za tri mesece je bil odklonjen 1 kandidat,
4 kandidatinje in 1 privatist.
Rezervne častnike vabimo, da se udeleže^ v nedeljo slavnostnega odkritja spominske plošče biagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I., ki bo ob pol 4 popoldne na narodni šoli na Grabnu. Zbirališče ob 15 na Vegovi cesti pred Glasbeno Matico. Istega dne se bo odkrila enaka spominska plošča ob 10 na narodni šoli na Barju. Vabimo, da se tudi te prireditve udeleže rezervni Častniki v večjem številu. Tajništvo.
Gostinsko pomožno osebje, ki ima neposredno opravilo z gosti, mora biti na podlagi čl. 3 nove Uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih v turističnih krajih in večjih mestih pred nastopom službe in vsako leto še pred začetkom glavne turistične 6ezone zdravniško pregledano. Za mesto Ljubljano bodo obvezni sezonski zdravniški pregledi od 1. julija do 8. julija vsako dopoldne od 8 do 12 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu. — V smislu člena 13 omenjene uredbe je službodajalec kaznjiv, če zaposli pomožno osebje zoper cit. predpi6 čl. 3.
Vpisovanje na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani
Tisti, ki žele v šolskem letu 1937-38 na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, sc morajo osebno priglasiti dne 25., 26., 27. ali 28. avgusta t. 1. med 8—12. Prinesti morajo s seboj: 1. izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugu in jo morajo kolkovati z 10 din; 2. rojstni list; 3, izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnem izpitu; 4. davčno potrdilo. Kdor je na dan priglasitve star več nego 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še 5. rešitev kr. banske uprave o spregledu starosti. _ Ob 9 dne 31. avgusta 1937 bo na uradni
deski razglašeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo sprejeli istega dne svoje listine pri šolskem slugu. Sprejeti se bodo definitivno vpisali dne 1., 2. ali 3. septembra 1937 med 8—12 in plačali 1. dodatni kolek za prijavo 40 din; 2. šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. Vpisovanje v drugi razred se bo vršilo 1., 2. ali 3. sept. med 8—12. Predložiti je treba 1. prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugu za 50 par in jo morajo kolkovati s 50 din; 2. izpričevalo prvega razreda; 3. davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kakor je razglašeno na uradni deski.
Privatisti na Državni dvorazredni trgovski soli v Ljubljani, Tisti, ki žele v šolskem letu 1937-38 polagati izpit kot privatisti čez prvi ali drugi razred, naj se zglase začetkom šolskega leta v ravnateljski pisarni, da bodo dobili potrebna navodila za študij.
*
Vojaški pregled živine v Ljubljani Im v sredo, (Inn 14. iulijn ]!W7 ob 7 na Ambroževem trgu. Preulc-diila se 1)0 v*a živina (konji, voli itd.), ki doslej u kakršnegakoli razloga še ni bila pregledana. Vsi posestniki, ki imajo tako živino, pa je še niso priglasili v mestnem vojaškem uradu, naj to takoj store, da prejmejo izkaznico za pregled. Nihče ne sme odtujiti h v oje neproglodane živine, dokler se napovedani \ojaški pregled ne izvrši. lvdoT bi svoje živine neopravičeno lic pripeljal k pregledu, bo aajsUu/.je kainu\uu,
Praga, 20. juni ja.
Po nedavno krasno uspelem večeru proslave majsko deklaracije v okvirju Češke Lige Akade-micke skupno z Jugoslov. kat. akadem. društvom Krekr, se je zopet zbrala odlična češka družba poleg slovenske, da proslavi spomin velikega slovenskega škofa Antona Martina Slomška.
Slavnostni večer, katerega je priredila Č. L. A. v četrtek 17. junija ob 8.30 v krasni dvorani muzeja Bedficha Smetane, lično okrašeni s palmami ter z jugoslovansko in češkoslovaško zastavo ob sliki škofa A. M. Slomška, katerega je obkrožal s slovensko trobojnico prepleten lovorjev venec. Protektorat nad proslavo je prevzel veliki prijatelj Slovencev, dobrotnik našega društva »Krek:, dr. Metod Zavoral, opat strahovskega samostana in častni protektor č. L. A. Med drugimi odličniki je bilo videti dr. Pechuško, dr. Eberta, zastopnika starešinstva in od Slovencev nniv. prof. dr. Murka z go. soprogo in nečakinjo, delegatov slov. kat. ak. društev iz Ljubljane, nismo pa tam zagledali ljudi, katerih dolžnost bi bila, da se vsaj eden kot delegat udeleži proslave in to gospodov iz jugosl. poslaništva v Pragi, čeravno so bili vsi pismeno povabljeni. Večeru je prisostvoval edini g. Majce Jože, kot senior Kreka.
Kot uvod v proslavo so učiteljiščnioe č. š. sester sv. Ano zapele obe državni himni. V imenu Č. L. A. jo pozdravil navzoče predsednik JUC Kolt Vojteeh, ki je v kratkih potezah orisal veliki lik A. M. Slomška, ne samo kot velikega škofa, ampak tudi velikega Slovana, ki je delal za duhovno zbli-žanje sosednjih slovanskih narodov v smislu: Pojdite in učite vse narode ...
Glavni referat je imel g. JUC Itodan Jože, ki mu gre glavna zasluga, da se v ČSR proslavlja naš veliki mož. Ni mnogo govoril, a v kratkih potezah je češki javnosti orisal moža velikana, daj Bog kmalu svetnika. Mislim, da po njegovem govoru v dvorani ni bilo človeka, ki bi no poznal Slomškovega delovanja. Uvrstil je Slomška kot utemeljile-ja ciri-lo-nietodijske ideje med Slovenci, govoril je
Za vlagatelje bivše Poštne hranilnice
Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice 6 6edežem v Ljubljani objavlja sledeče:
Ministrski svet je dne 13. maja 1037 sklenil na svoji seji po večurnem oklevanju, da se izplačajo V6e vloge na tekoče račune in hranilne vloge bivše dunajske hranilnice za vsakih 4 K I Din. Sicer se je dogodila tista krivica, kakor se je dogodila v vnebo-vpijoča krivica pri zamenjavi krone za dinar, ker mi prečani nismo bili krivi vojne, pač pa 60 bili krivi nesposobni diplomati, ministri, generali in vojni dobičkarji od evropskih držav, kateri so se bojevali, navadni ljudje so bili samo njih žrtve. Izplačevanje teh vlog se je že začelo začetkom junija letos, in 6icer 1 Din za 4 K in vam svetujemo, naj vsak vlagatelj sprejme svojo vlogo, ker sicer glasom dopisa poštne direkcije v Belgradu z dne 13. maja 1937 niti teh vlog ne bo izplačala. Seveda bo društvo še v tej zadevi naredilo potrebne korake, koliko bo uspelo, ne vemo vnaprej.
Nadalje poziva društvo vse člane, kateri so že prejeli in bodo še prejeli vloge od Poštne hranilnice v Belgradu, da takoj pošljejo 8% društvu za stroške, sicer bo izterjal naš pravni zastopnik imenovane procente po pristojnem sodišču, ker imamo izkaze, kako in kdaj je kateri prejel. Apeliramo pa tudi na druge vlagatelje, kateri so že in bodo še prejeli svoje terjatve, naj se spomnijo na društvo V6ak po svoji moči z izdatnimi denarnimi pripomočki, ker brez društva in brez tožbe bi ne bilo nikdar prišlo do tega izplačila, ker imamo zadostne informacije od uglednega visokega državnega funkcionarja, ki je tisti ministrski seji prisostvoval, kjer se je bil ministrski svet postavil na etaližče z geslom: »To je že vse pozabljeno«.
Za eventuelne informacije je priložiti znamko za 2 Din, sicer se ne odgovarja.
Poštno hranilnico v Belgradu pa pozivamo, da daje svoja pojasnila vlagateljem in druga poročila v slovenskem jeziku, ker po ustavi je slovenski, kakor hrvatski in srbski državni jezik.
Ljublfana-Zagreb-Belgrad
Točno danes teden bodo nastopili na igrišču ASK Primorja v Ljubljani atleti Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Priprave z vseh treh strani so v jiolnem teku. Dočim sta Belgrad in Ljubljana že določila svoji reprezentanci, ki bosta nastopili v dneh od 2.-4. julija v Ljubljani, je pa Zagreb razpisal tridnevni miting, v katerem bo dokončno postavil svojo reprezentanco. Bel-gra.jčani so imeli v družbi z alteti iz Pančeva, Novega Sada in Subotice že nekaj izločilnih mitingov in so že odpotovali na Iroboj mest Male antante, ki se vrši 28. in 29. junija v Pragi.
Kakor pa doznavaino, so nastopile v zadnjem času nekatere težkoče v zvezi z organizacijo troboja. Savez hrvatskih lahkoatletskih klubov zahteva namreč od zvezo slovenskih lahkoatletskih klubov, ki, kakor znano, organizira troboj v Ljubljani, da mora izplačati hrvatskemu lahkoatletskemu savezu vsoto 14.000 Din na račun polnih stroškov in oskrbe. Vsota bi morala biti izplačana vsaj dva dni pred začetkom troboja. Na drugi strani pa se zavezuje hrvatski savez, da bo zagotovil Ljubljani ob priliki organizacije tega troboja v Zagrebu isto vsoto. Smatramo pa za popolnoma nemogoče, da bi mogla zveza slovenskih klubov pristati na take pogoje, ker so namreč daleč pretirani. Toda savez hrvatskih lahkoatletskih klubov je to svojo odločitev objavil v popolnoma ultimativnem smislu. Vendar pa simo prepričani, da tudi ta zahteva ne bo onemogočila troboja in da bo hrvatski lahkoatletski savez od te zahteve' popustil, ker je brez dvoma močno pretirana, in bo moral uvideti, da je take pogojo nemogoče izpolniti, čeprav bi dobila Ljubljana kot organizator od ministrstva podporo, ki jo obljubljena.
*
Za lok uie mest Male zveze v Pragi sla odpovedala svoje sodelovanje Nikhnzi in Klevt. Dejstvo, da bosta manjkala dva odlična belgrajska lahkoatleta, |x>meni oslabljenje belgrajske reprezentance. Zlasti se bo poznalo, <la bo manjkal odlični metalec diska Klevt, ki bi se brez dvoma v Pragi sijajno plasiral.
Prav tako bo ostal doma Ive Krevs, ki so ga hoteli imeti Belgrajčani v Pragi kot svojega gosla.
*
Kakor poročajo današnji hrvatski dnevniki bo nastopilo v Zagrebu proti Hasku ligino moštvo SK Ljubljane. Ljubljana, ki je pavzirala od zadnje ligine tekme, to je od 30. maja, bo nastopila v nedeljo na igrišču SK Gradjanskega proti lirvatskim akademikom, ki bodo nastopili kompletni, pojačani z Gajerjem, ki se je vrnil z Malte in ki bo zopet igral za svoj matični klub.
o njegovo življenju v mladih letih, o delovanju mladega spiriluala v Celovcu za združenje Slovencev, njegovo ljubezen do rodne zemlje, ki ga je pripeljala tudi na pot domoljubne j)oezije. Kako nežno jo ljubil mladino, se vidi v njegovi skrbi za njeno vzgojo, saj jo iz njegovih rok izšla )>rva vzgojna knjiga »Blaže in Nežica:. Bil je velik kot literat in pedagog, a nedosegljiv v svoji ljubezni do naroda, svojega slovenskega naroda. Hotel je v svojem območju združevati ljudi no le bivajoče na severu, temveč vse med Dravo in Muro in še dalje med Savo in Donavo. Slednje se mu sicer ni posrečilo, da bi združil tesneje Slovane, a dosegel je tesno duhovno zbližanje svojega slovenskega naroda, dosegel je s svojo veliko in neutrudljivo ljubeznijo in voljo, da se je govoril slovenski jezik in [»vzdignila raven ljudske izobrazbe na višjo kulturno stopnjo. Ni treba poudarjati, da je njegovo izvajanje bilo deležno velikega odobravanja.
V	slovenskem jeziku je pokazala lepoto in pre-jirostost Slomškove poezije gdč. Ulica Koželjeva s pesmijo :,>Kje je ljubi Bog doma*.
Koncertni in operni pevec g. dr. Emil Kopecky je ob spremljevanju ge. Simek-Fišerove zapel najpriljubljenejše pesmi: »Veselja dom«, »Večernica«, ^Laiiko noč«.
Sledili so pozdravni govori delegatov. Prvi jo pozdravil v imenu J. K. A. I). Kreka tov. Žigante Anton, ker se je v prvi vrsti zahvalil bratski č. L. A. za današnjo proslavo in poizkus tesnejšega žbližanja bralskih držav.
Tovariš Zajc Jože jo pozdravil kot delegat Slov. Dijaško Zveze navzoče lor se pridružil želji, da bi imeli tudi Slovenci svojega svetnika.
G. dr. Tino Debeljak je kot starešina Kreka in kot delegat starešinstva prebrnl pismo starešinstva, v katerem je s loplo simpatijo pozdravilo ta večer.
Nato je dr. E. Kopeck^ zapel nekaj arij B. Smetane. Proslava je bila zaključena s svetovaclav-skim koralom, katerega so zapele učiteljiščnice
E. Koželjeva.
Več obzirnosti do mitničarjev
Služba mitničarjev je zelo težavna in neprijetna. To vedo najbolj mitniičairji sami, ki so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti često izpostavljeni žalitvam od strani uvoznikov. Vsakdo mora pač vedeti, da je mitničar dolžan pregledati blago, ki se uvaža v mesto in da je zato tudi osebno odgovoren, ker so predpisi, ki veljajo zanje, silno strogi. Zato je skrajno nevljudno in neumestno, če uvozniki stresajo svojo nevoljo nad mitničarji, ki samo vršijo svojo službeno dolžnost. Dogajajo se primeri, da uvozniki skušajo prikrivati blago, ki se uvaža in da ne napovedo blaga, ki ga imajo na vozu ali pri sebi. Jasno je, da mora zato mitničar sam pregledati, kaj kdo vozi ali nosi s seboj. Ce kdo sam odkrito napove svoje blago in gre mitničarju na roko s tem, da mu sam odpre zaboje ali vreče, gre to delo hitreje od rok; če pa tega ne stori, je jasno, da mora to storiti mitničar, tudi proti volji lastnika. Dogodili so se primeri, da je uvoznik z žaljivkami nahrulil mitničarja. Posledice so bile: kazenska ovadba in obsodba, če se ni zadeva poprej mirno uredila z javnim obžalovanjem in preklicom žalitev. Zadnje čase je bilo več takih primerov. Tudi to se je dogajalo, da so uvozniki pozneje v družbi po nedolžnem oklevetali mitničarje in govorili o njih izmišljene stvari, češ, da so bili pijani in podobno. Tudi v teh primerih morajo nastopiti zakonske posledice, ker mestna občina mora ščititi čast mitničarjev, katerih služba je že sama po sebi dovolj težavna. Stvar srčne kulture pa je, da izkazujejo uvozniki vljudnost in obzirnost do trošarinskih uslužbencev, kadar vrše svojo službo.
II. Češnjev dan v Brusnicah pri Novem mestu
Odlično uspeli češnjev dan 21. 6. 1936 nam je dal vzpodbudo, da tudi letos razstaivimo naše krasne brusniške črne, rdeče vinske in rumene hrustavke. Letošnji drugi češnjev dan bo na praznik sv. Petra in Pavla. Sprejem gostov in otvoritev razstave bo ob 10. Številni obiskovalci lanskega češnjevega dne so se zelo pohvalno izrazili o naši prireditvi, ki tudi nudi lepo priliko za nabavo češenj neposredno od tukajšnjih sadjarjev.
Kdor želi imeti res krasno blago, naj pride k nam. Imate priložnost za lepe izlete v okolico, n. pr. na Gorjance in Tolstivrh itd., domov pa boste odnesli naš lepi, krasni božji dar.
Vsa pojasnila glede prebrane, prevoza (le devet km od Novega mesta), naročila češenj za ta dan, Vam daje rade volje sadjarska in vrtnarska podružnica v Brusnicah.
Naj pripomnimo še to, da so zveze z vlaki in avtobusi na vse strani zelo ugodne. Pridite, sprejeli Vas bomo po naše, to je z odprtimi rokami. Spoznali boste, da smo tudi Dolenjci »fejst« ljudje.
Avtobusna zveza med Sl. Bistrico in okolico
Zgornja Bistrica je velika industrijska postojanka, znana po vsej državi in izven nje po veliki tovarni bakrenih in medenih proizvodov. Od mesta Slov. Bistrico je oddaljena dobre pol ure ter jo veže z njo lepa cesta. Ta veliki prometni pod|>ohorski kraj pa nima prav nikakršnih prometnih sredstev, katera bi zadoščala precejšnjim prometnim potrebam. Občuti se lukaj potreba po avtobusni zvezi. Kaj pametno bi namreč bilo, če bi se tukaj vpeljal rodni avtobusni promet, ki bi vsaj dvakrat dnevno, dopoldne in popoldne, vzdrževal promet med obema krajema. Marsikdo bi se peljal, posebno pa tujci, pod zeleno Pohorje z avtobusom, ker mora sicer sedaj peš. Dejstvo pa jo, da bi tudi domačini ne izostali. Če pa upoštevamo še turistično povezanost Zg. Bistrice z mestom, nato pa Tinjem in Pohorjem, bi se podjetje bogato izplačalo ter bi bilo treba ob sobotah in nedeljah poloti obrat podvojiti.
Mislimo, da naše mnenje o vpeljavi omenjenih zvez ni napačno ter upamo, da bo našlo pri vseli odobravanje.
Služba božja na planinah
Planinske svete maše bodo v poletni sezoni vsako nedeljo in praznik na sledečih postojankah:
Pri Sv. Arehu na Pohorju počenši z nedeljo 27. junija do vključno 12. septembra, ob 10.
Na Uršlji gori pri Slovenjgradcu bo prvič služba božja na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, ob 10; potem vsako nedeljo in praznik do vključno
12	septembra ob 9.
Na Smolniku pri Rušah od 27. junija do 12. septembra, ob 9.
Planince, ki odhajajo iz Maribora v nedeljo ali praznik zjutraj, se opozarja, da je prva sveta maša v frančiškanski cerkvi ob 4.15, tako da morejo po končani sveti maši še pravočasno Drrti na vlak.
Od tu in tam
Vojvoda Windsorskj bo prišel na Bled, da bi> prisostvoval otvoritvi mnoga golfišča. Otvoritov, ki bo dne 10. julija ob desetih dopoldne, bo zelo slovesna. Vojvoda Windsorski bo s prvim udarcem v prvem golf matchu dejansko otvoril igrišče. Tudi Angleži kažejo veliko zanimanje za prireditev. Prijavljali so so že začeli. Hačunajo pa, da jih bo prišlo več kakor tisoč. Golfišče je baje ono najlepsih, kar jih je na evropskem kontinentu.
Tudi senat se bo sestal na zasedanje tisti dan, kakor Narodna skupščina. Na dnevni red pride zakon o inženjerjih, ki ga je bila skupščina že sprejela. Obravnaval pa bo tudi nekaj zadev, nakar bodo poslane v pretres skupščini.
Potovanja iz Belgrada v Zagreb in nazaj so se spet začela. Posebno pogosto potujejo prvaki zem* ljoradniške stranke. Očividno iščejo poti, kako bi uredili dve stališči v svoji stranki ob predlogu, naj se zemljoradniška stranka prekrsti v srbsko zem-Ijoradniško. Obenem pa ta potovanja dokazujejo, da med tremi deli belgrajske združene opozicije še vedno ni sporazuma, tako še ni ustvarjena tista osnova, na podlagi katere bi se začela pogajanja z zagrebško b. KDK koalicijo. Zanimiv pa je molk Ace Stanojeviča, ki noče ziniti niti bcsedice o perečih političnih vprašanjih, niti o resoluciji, ki jo je bil nedavno sprejel glavni odbor demokratske stranke. Iz okolice Stanojeviča se sliši, da ne bodo k najnovejšim dogodkom ničesar izjavili, ker da so o vsem tem že preveč govorili.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini prinaša vsak dan nova presenečenja. Spočetka je vso kazalo, da bo naš mojster Vasja Pirc ostal nekje v sredi, sedaj pa je pokazal, da ga moramo spet postavili med najresnejše kandidate za državnega šahovskega prvaka. Včeraj je porazil Novosadčana Brii-derja. Zares črn dan pa je bil včeraj za tuje mojstre, ki po točkah vodijo. Poljak Neudorf so je komaj rešil s polovico ločke, dočim sta morala Čeh' Foltys in Nemec SHmisch oddati kar po celo točko. Stanje po 11 odigranih partijah je sledeče: Neudorf 8; Foltys in Samisoh 7, Pirc, Trifunovič, Bro-der in Sava Vukovič po 0, Gerebon 5 in pol. Kosti S in Tomovič po 4 in pol, Konig, Matvejev in Schrei-ber po 4, Nedeljkovič 2 in pol, dr. Kalabar 2 točki.
Na cesti vpričo 20 ljudi je v Belgradu napadel bivši hotelski vratar Boško Lazarevič svojega prijatelja Dragana Sarazliča. Boško je z nožem tako j nevarno oklal Dragana, da skoraj ni upanja, da bi ostal pri življenju. 20 ljudi je gledalo prizor, pa riso mogli pomagati. Vse se je odigralo z izredno hitrico. Bajc sta se sprla zaradi neke ženske.
Izredno predrzen napad si je dovolil včeraj v Zagrebu neki mlad ropar. Proti večeru se je vračala po Tomašičevi ulici na svoj dom 88 let stara Šar-lota Ebenspanger. Za njo pa je ves čas stopal neki neznanec. Čim pa je stopila v vežo neke hiše, je neznanec skočil za njo in jo zgrabil. Zagrozil ji je, da jo bo ubil, če bo kričala. Pa je bila starka tako prestrašena, da ni mogla iz grla iztisniti niti besedice. Ropar je v nekaj sekundah opravil svoje delo: starki je snel z ušes par dragocenih uhanov v vrednosti 30.000 din, nato pa jo jadrno odkuril. Policija ga še ni izsledila.
Na letovišče v Bolgarijo bo odšlo te dni okrog 100 dijakov zagrebške univerze, v Dalmacijo pa bo prišlo prav tako 100 bolgarskih. Zamenjavanje se vrši že tretje leto, organizira pa ga akademska jugoslovansko-bolgarska liga. Hrvatje imajo pri tem še drug namen. Bolgari naj bi se polagoma priučili hrvaščine ter začeli spoznavati njene kulturne zaklade, Hrvatje pa naj bi se naučili bolgarščine. Hrvatski akademik bodo bivali v Vami.
Pred dvema mesecema so se udarili v bližini Križevcev v vasi Vrbovcu cigani dveh rodov. Spopad se je končal tako, da je padel mrtev cigan Jovanovič, znan pod imenom »Piso«, nekak ciganski kapitan. Med cigani se je takoj po dogodku govorilo, da se vse skupaj ne bo končalo brez mašče-j vanja. Res se je tako zgodilo v sredo v isti vasi. Cigan Franjo Jovanovič, za katerega so mislili bratje pokojnega »Pise«, da je morilec, je sedel v vaški gostilni. Nepričakovano stopijo v gostilno trije cigani, vsi trije bratje umorjenega kapitana. Vsedli so se k isti mizi. Ne da bi kaj govorili, je eden potegnil nož in ga zasadil Franju v prsa. S tem je bil dan znak za klanje. Drugi cigan je začel s svojim nožem kot divji mahati po žrtvi, dočim je tretji pograbil kol in z njim Franju razbil glavo. Žrtev je bila seveda takoj mrtva. Skoraj vse rane so bile smrtne. Morilci so se po izvršenem zločinu poskrili.
Nevihte in viharji zadnjih dni so povzročili kmetom, zlasti v Posavini, ogromno Škodo. Neurje je stolklo vsa žita, koruzo, sadno drevje in vinograde. Kmetje, zlasti pa naselja pod Planino Mota-jico, ne ,bodo mogli požeti niti za snop. Boje se, da bi glad uničil revno prebivalstvo, če ne bo prišla pravočasna pomoč,
Dve smrtni kazni zahteva državni tožilec varaždinskega sodiSča za ženo, ki je s sekiro ubila »vojega moža, in njenega pomagača. Marija Krznar se je začela z možem strastno prepirati, odkar je on zahteval, da prodasta vse imetje in živino ter se preselita v Zagreb, kjer je bil mož v službi pri železnici. Kmetija je bila ženina last. Usodnega večera je mož spet ponovil svojo zahtevo. Ker pa žena ni hotela nič slišait o tem, je skočil proti njej. Ona pa je imela v rokah sekiro in z njo udarila moža. Ta hip pa je prišel v hišo zet. Zgrabil je moža za rameni, žena je pa kakor brez uma udrihala po njem s sekiro, dokler ga ni ubila. Še ko je ležal na tleh, da ni pustila v miru. Tako se žena zagovarja, priče pa govore drugače. Vaščani pričajo vsi v prilog pokojnika. Razprava bo zaradi tega trajala nekaj dni.
Zaradi koSčka zemlje je bral ubil brata v Ba-ranjslcem vrhu v Baranji. Ko so Mileti in Milošu Tesiču umrli starši, sta si začela zemljo deliti. Sporazumeti pa sc nista mogla. Sčasoma sta se začela ne samo grdo gledati, temveč prav sovražiti. V sredo sta se sprla spet zaradi prav malenkostnega koščka. Oba sia potegnila nože. Mileti se je posrečilo, da jc MMana podrl na tla, potem ko sta se že drug drugega precej razmesarila. Mileta je na tleh ležečega brata z nožem zaklal v srce. Nato se je pa sam javil orožnikom.
Včeraj se jc pred belgrajskim sodiščem začela razprava proti občinskemu blagajniku Živku Po-padiču. Mož jo nekaj let kradel denar iz blagajne, tla je vsega skupaj odnesel okrog poldrug milijon. Poleg Popadiča ee morata zagovarjati še dva njegova prijatelja s svojima ženama, ker so skrivali denar, ki ga je bil Popadič nakradel. Popadič je ntmreč precej denarja naložil v hranilnice, knjižice pa dal shraniti pri svojih prijateljih. Tako je k sreči občina dobila povrhu večji del škodil
Ob zibelki in grobu življenja
Za vsak narod niso tako brezpomembne številke, ki kažejo gibanje ljudstva, število rojstev in smrtnih primerov, število porok in podobno. Prav zanimivi so podatki, ki kažejo kakšno je v tem oziTU stanje v sosednji Avstriji in ki se od njega mnogo ne bo razlikovalo tudi tozadevno stanje pri nas.
Ni to pojav zadnjih let, da v Avstriji zelo počasi raste število prebivalstva, to je žalostno dejstvo, ki ga tam leto za letom znova ugotavljajo in ki tudi leto za letom povzroča večjo zaskrbljenost. Da število prebivalstva tako zelo počasi raste, je v glavnem lahko vzrok dvoje: ali premajhno število novorojenčkov ali pa prevelika umrljivost. Zdi se, da bo glavni vzrok pač prvi. Na Dunaju in v njegovi okolici je posebno mnogo zakonov, kjer ni skoraj nič otrok. Zakonov brez otrok je tam celih 20 odstotkov. Takšne razmere vladajo tudi po nekaterih industrijskih krajih in to brez ozira na to, ali leže ti kraji na severu ali na jugu. Najbolj številne članske družine so v Avstriji na Koroškem in na Tirolskem in sicer ne po mestih, pač pa po deželi. Čim višje leži kakšno naselje, tem več je tam ponavadi otrok. Podoben pojav imamo tudi pri nas v škofjeloških hribih, kjer 60 zelo pogoste družine z dvanajstimi in celo s štirinajstimi otroki.
Pomnožitev prebivalstva zelo ovira navada, da velika večina noče otrok več kot enega samega. Ker pa dostikrat tudi ta edinec umrje, ostanejo tako tudi takšni zakonci, ki 6e otrok sicer niso čisto, branili, brez njih. Leta 1910 je prišlo v Avstriji še celih 111 rojstev na tisoč žensk, na Dunaju samem samo 76. Sedaj je celo Francija na boljšem kakor pa Avstrija. V Nemčiji pride na tisoč žena okoli 70 rojstev na leto. Največjo številko, ki označuje rojstva, ima na evropski celini vsekakor Bolgarija. Tam pride namreč na tisoč žen 150 rojstev. V Bolgariji, v Grčiji, na Litvanskem je torej razmeroma precej velik prirastek prebivalstva. Otroci so tod v veliki večini zakonski. Najmanj nezakonskih otrok ima menda Irska.
V	Avstriji živita dve ženski, ki sta bili materi 25 otrokom, prav precej pa je takšnih, ki se lahko ponašajo z 14 do 22 otroki. Vseh skupaj seveda ni mnogo več ko sto. Takšnih zakonov, kjer nimajo otrok, je okoli 13.000. Po dva otroka sta pri 12.000 zakoncih, družine s petimi otroci so pa že kar naravnost redke in jih je v vsej Avstriji komaj še 4.000.
Kdaj stopafo pred oltar
Največ moških »c je poročilo v svojem 25. letu, največ žensk pa v 22. Kakor povsod, so tudi pri sklepanju zakona včasih primeri, katerih en sam vzbudi več pozornosti, kakor še toliko navadnih /akonov kada se n. pr. vzameta dva ki sta m"d 20. in 30, letom. Gotovo ni izzval malo začudenja zakon, ki sta ga sklenila nek 85-letnik in 79-let-nica, ali še bolj oni, ki sta ga sklenila nek 90-let-nik in 89 letnica. Prav veliko število pa je takšnih zakonov, kjer sta ženin in nevesta stopila pred oltar med svojim 40. in 50. letom.
Človek se nehote vpraša, v katerem letu stopi
v zakon največ moških in v katerem največ žensk. Pa morda bi bilo za koga zanimivo, če ne celo aktualno, kakšne izglede imajo za to, da se po-roče oni, ki sc jim to dosedaj še ni posrečilo. Tudi na ti dve vprašanji dajejo številčni zapiski odgovor. Če računamo po tem, v katerih letih so se zadnje čase največ možile in ženili, potem lahko s precejšnjo verjetnostjo trdimo, ali vsaj prerokujemo, da imajo letos največ izgledov za poroko dekleta, ki so stare 26 let, in moški v 29 letih. 2e pri 15. 16. ali 17. letu imajo pač samo dekleta več možnosti, da se poroče, dočim bi bila za moške prva leta, ko bi lahko o tej stvari govorili, šele od 18. naprej. Le nekaj let zatem pa se položaj čisto spremeni. Moški imajo vedno več možnosti, ženske se pa že skoraj kar po vrsti boje — vsaj po mestih — da bodo obsedele.
Vdovci ima^o prednost pred vdovami
Zanimivo je med drugim tudi še to, da imajo veliko večjo možnost, da se drugič poroče, vdovci kakor pa vdove. Od tisoč vdovcev, ki so stari po 23 let, se jih je znova poročilo 285, dočim je od tisoč žensk pri istih letih stopilo drugič pred oltar le 98, torej dosti manj kakor polovica. Vendar kažejo podatki, da 23. leto za ženske ni še najboljše pač pa da imajo ženske v naslednjem, torej v 24. letu največ možnosti, da se znova poroče, ali da
se sploh poroče. Nato pa gresta številki, ki kažeta starost vdovcev in vdov pri drugi poroki, precej hitro narazen. Pri 35. letu se žensk navadno štirikrat manj v drugič poroči kakor pa moških, pri štiridesetih letih je razmerje med obema spoloma 1:6, pri 60. letih 1:18 in pri 70. letih samo še 1:24.
Značilno je na drugi strani tudi dejstvo, da so bolj upoštevane n. pr. ženske, ki so s 35. letom postale vdove, in da se tudi prej drugič poroče, kakor pa ženske pri isti starosti, ki sploh še niso bile nikdar poročene. Šele po šestdesetih letih najdejo neporočene ženske mnogo več upoštevanja, kakor pa vdove pri teh letih. Zakaj se vdove pri 35. letih mnogo lažje poroče, kakor pa sploh še neporočene ženske pri istih letih, je vzrok ta, da navadno takšne mnogo podedujejo po svojih umrlih možeh. Torej jih pri teh letih kdo drugič poroči ne toliko iz same ljubezni, pač pa v prvi vrsti zaradi premoženja. Tudii to se je že opazilo, da se vdovci navadno mnogo manj pomišljajo, da bi se poročili, kakor pa neporočeni moški pri istih letih.
Takšni podatki se pač dajo izbrati iz navedenih statistik. Lahko nam služijo v dokaz, kako s temi rečmi v resnici je, malo pa je verjetno, da bi si kdo iz njih zapisal zase kak nauk, da bi se po njem Tavnal. Ti podatki tudi niso nikako navodilo, ali celo kakšno svarilo, pač pa so samo verna slika dogodkov, ki se človeku pripete na njegovi poti od zibelke do groba. Tako bodo tudi v bodoče mirno zapisovali takšne in podobne številke o rojstvu, o porokah, o številu otrok, o umrljivosti itd., življenje samo pa se na takšne številke ne bo prav nič oziralo in bo teklo mimo ali nemirno svojo pot naprej. Številke se pišejo šele pozneje.
Nemčija rabi - izrablja poljske delavce
Pred nekaj dnevi smo v našem listu poročali, kako odhajajo iz Prekmurja delavci v velikem številu na sezonsko delo drugam, v vzhodne dele države, ali pa tudi v inozemstvo. Prav lepo število jih vsako leto oddide posebno v Nemčijo. Letos jih je tja odšlo nad tisoč. To so večinoma kmetski sinovi iz Prekmurja, ki jih doma za silo že še pogrešajo pri poljskem delu. V tujini jih porabljajo za poljska dela, saj je znano, da so naši delavci med najpridnejšiimi, gotovo pa takšni, da od njih ne bo imel nihče škode, če jih najame, s čemer pa seveda še ni rečeno, da jih mora do kosti iz-mozgavati.
Dosti je celo takšnih primerov, da kmetski sin ali hči sicer ne namerava oditi na delo v tujino, pa da na. to naravnost prigovarjajo bodisi domačini, njihovi rojaki, ali pa celo tuji agenti, ki jim primeren delež za njihovo posredovanje tudi gotovo ne uide. Takšnega povpraševanja je največ po mladeničih in dekletih med 18. in 32. letom, torej v najboljših letih, ko so gotovo najbolj sposobni za delo. Toda, čemu ravno ta odtok naših ljudi v Nemčijo?
Le petina ljudi kmetov
Nemčija je v veliki meri industrijska država. To potrjuje dejstvo, da je tam vsega bore petina prebivalstva zaposlenega na polju in po gozdovih.
V vladni palači v Stockholmu so v zadnjem času zgradili posebno močno obokane kleti, kamor bi se ljudje zatekli v primeru letalskega napada. Slika predstavlja takšno klet in v njej pripravo, s
katero dovajajo v klet svež zrak.
Le te bi lahko imenovali kmetski živelj. Nad 38 odstotkov je v Nemčiji prebivalstva zaposlenega v industriji in obrti. Zaradi tega dejstva postaja vedno bolj razumljivo, kako, da v Nemčiji rabijo vedno več ljudi, ki bi bili pripravljeni delati tudi na polju. Beg z dežele se je vsaj sedaj, če ne že morda davno prej pokazal usodnega, to pa v prvi vrsti zaradi tega, ker se kmetski stan mora edini še smatrati za onega, ki bo prinesel v naša mesta novih zdravih, nepokvarjenih sil, poštenja in volje do dela, ki je častno in ki zahteva tudi plačila. Industrializacija je vse to že zdavnaj začela ubijati in je svoj posel že skoraj dodobra končala. Čeprav je tudi že pri nas vedno bolj osovraženo kmetsko delo, ker hoče biti vsak le prehitro in prevelik gospod, vendar smo lahko še ponosni na to, da je naše ljudstvo še vedno med tistimi, ki najbolj zvesto varuje s svojimi pridnimi rokami skrbno obdelano zemljo in svoj pošteni, čeprav tako skromni dom.
Če primerjamo številke kmetskega ljudstva v Nemčiji in pri nas, bomo 6eveda našli velikanske razlike, ki tudi popolnoma dobro kažejo značaj dveh držav, od katerih je ena poljedelska, druga pa industrijska. Jasno je, da se v Nemčiji čuti veliko pomanjkanje kmetskih delavcev, saj jih je vsega skupaj, kakor rečeno, komaj ena petina. In ta bore ena petina mora skrbeti, da pridela življenjske potrebščine za vse ostale, ki nimajo časa, da bi se bavili s poljskim delom, pač pa so zaposleni po tovarnah. Tudi v Nemčiji so danes že spoznali, kako potreben je za ves nemški narod ravno kmetski stan in je rayno zaradi tega vsa pokornost obrnjena nanj, v zadnjem času bollj kakor kdaj prej. On je tisti, ki preskrbuje s hrano Številna mesta, on je tudi tisti, ki se od njega največ zahteva, on je tudi tisti, ki naj prepreči, da bi Nemčija morala preveč uvažati od drugod. Pri štiriletnem nemškem načrtu je spet kmet tisti, ki igra glavno vlogo.
Skrb za kmeta-domačfna
Kakor v Nemčiji od kmetskega stanu mnogo zahtevajo, tako pa mu poklanjajo tudi svojo pozornost v precejšnji meri, seveda tujcu ne. Posebno skrbe za zdravje po deželi ter za prosvetno delo med kmetskim prebivalstvom. Ustanovljene so najrazličnejše strokovne šole, med katerimi zavzemajo važno mesto ravno kmetijske šole. Skoraj bi lahko rekli, da v Nemčiji že za navadnega poljskega delavca predpisujejo primerno šolsko izobrazbo. Strokovnjaki sami pa se na vse mogoče načine prizadevajo, kako bi se dalo iz zemlje čim-več iztisniti, torej čimveč doma pridelati. V poljedelstvu v najodličnejši meri služijo najmodernejši stroji, ki pospešujejo najraznovrstnejša dela na polju in doma. Stroji so potrebni tembolj, ker v Nemčiji toliko primanjkuje človeških rok. Treba je samo človeka, ki te stroje vodi. Toda, ta človek se zdi, da ne sme biti sodobni industrijski delavec, pač pa pravi kmet, ki je v vasi zrastel, ki se je kmetskega dela privadil in ki se je z dušo in telesom prikoval na svoje globoke brazde. Toda, takšnih poljskih delavcev je v Nemčiji zelo, zelo
 M.......®
Padalo v službi preskrbe s hrano. Posoda, v kateri mečejo iz letala hrano, je neprodušno zaprta in tako ostanejo vse življenjske potrebščine v njej popolnoma nepoškodovane, tudi če posoda slučajno pade v vodo.
Obvestila
i
Opozorilo lastnikom psov-čuvajev. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja lastnike psov-čuvajev, da morajo biti psi-čuvaji čez dan priklenjeni, le čez noč smejo biti odvezani in prositi v 'zagrajenem prostoru. Mestno poglavarstvo bo v kratkem napravilo strogo revizijo in bo vse lastnike psov-čuvajev, ki se ne ravnajo po tej uredbi, kaznovalo v smislu tozadevne uredbe. Pogosto se namreč dogajajo primeri, da najdejo mestni organi pse-čuvaje čez dan prosto tekati po mestu, kar v smislu uredbe oziroma pravinika o pasjih taksah nikakor ni dovoljeno. V vseh takih primerih bodo poklicani lastniki psov na odgovor.
Radio
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite • najboljšem in najrenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —t
Programi Radio Ljubljana
Petek, 25. junija: 11 Šolska ura: Po našem Pohorju (g. Ljudevit Zorzut) — 12 Slov. umetna pesem in glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 18.15 Za dobro voljo (Radij. orke-. ster) — 14 Vreme, borza — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 1.3» Nae. ura: Epski moment v Me-StrovlSevih delih (Stanko Vinaver, nov. - Bgd) — 19.50 Stanimivosti — 20 Iz zvoSnih filmov (ploSte) — 20,10 Maetrinska skrb »a otroke (gdč. Štefanija Gruden) *
20.30	Za zabavo ln oddih! Sodelujejo? ga Olga Kolafi jeva, Eg. Sv. Banovec, Avg. Stanko in Radijski orkester — 2? Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Anglo-ško plošče.
Drugi programi
Petek, 25. junija: Belgrad: 20 Opera — Zagreb. 20 Koncertni večer — Dunaj: 19.25 Alpska kmečka godi ha — 20.05 Igra — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta:
30.30	Salonski orkester — 22 Opera «Don Pascal« — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba — 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Jazz — 22 Komorni koncert — Praga: 19.35 Orkestralni koncert — 20.40 Simfonični koncert — Far-Sava: 20 Operni odlomki — 22 Plesna glasba — Konigs~ berg: 20.10 Opera «Car in tesar« — Hamburg: 20.10 Spei voigra «I)nn Quijote« — 21 Španska glasba — Vrati-tlava: 19 Narodna glasba — 21 Mladi skladatelji — IApsko: 20.10 Vojaška godba — K6ln: 20.30 Letalski večer — Frankfurt; 20.10 Serenade — Stuttgart: 20.10 Plesna glasba — Monakovo: 20.10 Umetnostni večer —, Strassbourg: 21.30 Klasični gledališki program — Bu-kareSta: 19.40 Bizetova opera «Carmen«.
malo in zato tudi tli čudno, da so tam tuiji poljski delavci dobrodošli. Posebno pa so dobrodošli še takšni, ki so prišli tja po poti s trebuhom za kruhom, in ki jih ravno zaradi njihove lastne stiske ni treba bogve kaj dobro plačevati, da delajo. Zato se tudi še sedaj, ko Nemčija toliko rabi delavnih poljskih moči, v veliki meri dogaja, da postaja tam naš človek predmet najbrezvestneijšega izkoriščanja, domov pa se vrne na jesen — če prej ne omaga — samo za leto starejši, pa ravno tako reven, kakršen je zapustil domači prag.
LJUBEZEN, KI UBIJA
Objel sem mater, pozdravil gospo Bernardovo in podal očimu roko. Prav za prav mu nisem podal roke, saj so se nama samo prsti malomarno dotaknili kakor vedno. Njegovi prsti so v mojih malo zatrepetali.
Spregovorili smo nekaj besedi, kakor jih ljudje navadno govore pri svidenju. Očim mi je izrekel sožalje tako, kakor mi je bil že pisal.
Potem smo govorili o drugem.
Jaz nisem vso uro, dokler je ostala gospa Bernardova, dosti govoril. Opazoval sem te tri ljudi, ki so sedeli poleg mene in sem primerjal njihove obraze in njihove značaje med seboj.
Kako sta bili obe ženski na zunaj in po naravi različni od očima. Termond je imel sinje, široko odprte oči, ki so vedno begale okrog, ko da se boje, da bi jih kdo ne opazoval. Posamezni oopi las so mu prezgodaj osiveli. Okrog ust so se mu vlekle grenke poteze. Polt je bila rumenkasta kakor od žolča. Ves obraz je bil temen in nemiren. Čeprav je ta človek bil istega stanu kakor ženski, ki sta govorili z njim, je bil vendar popolnoma različen od njiju. Kake strasti so že vse mešale in burile njegovo kri, kake misli so orale in se podile pod tem čelom? Bdenje je izmučilo njegove veke, da so se trudno povešale.
Ali je bila to podoba srečnega človeka, ki se ga ogibljejo nesreče?
Očim bi prav za prav lahko veljal za srečnega. Bil je sin bogatih staršev in je poročil ženo, ki jo je ljubil. Ni poznal skrbi, ki jih človeku prizadeva želja, da bi se povzpel više. Ni poznal nemirov, ki jih povzročajo trgovski posli, in tudi ni vedel, kako zbada častihlepje, ki se oglaša, kadar kdo poniža človekovo samoljubje.
Vsekakor ga je moralo nekaj mučiti, da je zelo trpel.
A kaj? Ali je bilo vzrok za njegove muke to, česar sem ga dolžil jaz? Vpričo njega se mi je ta misel vedno vračala. A zato bi jaz moral imeti kake dokaze, ne bi smel samo misliti, da je to res. To ni bilo prav od mene, to je bilo podlo.
Treba je bilo torej iskati dalje, ali moj sum drži ali ne. Iskanje je bilo zelo težko, kakor sem se prepričal do zdaj. Dejstev nisem mogel zaslediti nobenih. Edina pot, ki je bila pred menoj, mi ni dajala dosti upanja, da bi se mi to posrečilo.
Šlo je za to, ali je bil gospod Termond tovariš in pomočnik tistega človeka, ki je zvabil mojega očeta v smrtno past. Toda tistega človeka nisem poznal. Nisem vedel o njem drugega ko to, kako se je preoblekel. Vrh tega sem vedel še za nezanesljive domneve preiskovalnega sodnika. Če bi bil tega sodnika le mogel vprašati Za svet, da bi mi povedal, kaj je izsledil.
Kolikokrat sem že zgrabil sveženj pisem, ki so se mi zdela, da očima skoraj ovajajo in izdajajo, da bi jih nesel sodniku. Prosil bi ga za svet, za dokaze, za pomoč. Prišel sem prav do vrat njegove hiše, a tu sem se ustavil. Materina podoba mi je branila, da bi vstopil. Če bi še
sodnik začel sumiti mater, da je kriva, kakor je to storila tedaj teta?
Vrnil sem se brž domov, tako me je ta misel preplašila. Zaprl sem se v svojo sobo. Ure in ure sem preležal na zofi in kadil. Prebiral sem očetova pisma, čeprav sem jih znal že na pamet, da bi dobil iz njih potrjenje za prvi vtis, ki so ga naredila name. Po drugi strani bi bil silno rad videl, da bi ta vtis izginil. A ni hotel. Po vsakem branju se je še večal in jačil.
Nazadnje sem dognal, da ne bom z zunanjimi dokazi prišel do nobenega zaključka. Treba se je bilo zanašati na duševne, notranje dokaze.
Začel sem razmišljati prav tako, kakor v Compičgneu.
Recimo, da je očim kriv. V kakem stanju mora biti njegova duša? To sem sam pri sebi že ugotovil. Kako naj znaj ravnam, da bi njemu izvabil kako troho priznanja, da je kriv.«
Da je njegova duša zelo nemirna, to sem že vedel. Vedno sem se spominjal, da je bil tako čuden, odkar se je poročil z materjo. Vedno je mračen in bolesten, če je ' trpljenje, to žalost in tesnobo spremljal še spomin na zločin, ki ga je zagrešil pred davnim časom, potem je tega človeka morala mučiti vest.
Šlo je samo za to, kako bi dobil kako sredstvo, s katerim bi njegovo vest pripravil do priznanja. Treba bi mu bilo kakorkoli nazorno pokazati dejanje, ki ga je zagrešil. Brezobzirno in surovo, da bi ga tem bolj zadelo, če je kriv, potem je nemogoče, da bi se ob takem prizoru ne zdrznil. Če je pa nedolžen, pa še opazil ne bo, da ga hočem skušati.
Toda kako bi mu postavil ta zločin pred oči? Kako naj bi to izvedel? V povestih in gledališčih gre, da kažejo zločincu njegov zločin in ga natanko opazujejo, če ne bo za trenutek izgubil oblasti nad samim seboj in se sam izdal.
V resničnem življenju pa to ni mogoče. Človek nima nobenega pomočnika, kadar bi hotel kaj takega izpeljati. Pomaga mu samo beseda, ki je pa' tako neokretno orodje za take poskuse. Saj vendar ne bi mogel iti naravnost do očima in mu reči v obraz: »Vi ste dali ubiti mojega očeta.« Naj bo nedolžen ali kriv, vrgel me bo skozi vrata, kakor je treba vreči norca.
Ko sem te stvari vse zadosti premislil, sem prišel do spoznanja, da je en sam način pameten in koristen: treba bi se bilo sestati z očimom in to v trenutku, ko bi sam najmanj pričakoval kaj takega. Potem bi ga bilo treba počasi in nalahko, skoraj neopazno izpraševati. To pa tako, da bi se mu zdelo vsako vprašanje kot prst, ki ga drega na najbolj boleče mesto v njegovi duši. Treba bi bilo, da bi ga vsako, moje vprašanje vedno bolj sililo, da bi sam sebe izpraševal. »Le čemu vse to, če ničesar ne ve? Ali morda res kaj ve?...«
Dobro sem poznal najmanjše izpremembe, ki se v takih trenukih kažejo človeku na obrazu. Saj sem jih sam na sebi tolikokrat preizkusil. Niti eno znamenje o zmedenosti bi mi ne ušlo, naj bi bilo še tako majhno.
.Če tako ne bi prišel do dokazov, potem bi sklepal, da so moje sumnje prazne in da so prazne vse težke misli, ki so me po tetini smrti tako begale.
•Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Umetna naročnina 13 Din. ca Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva atica 8/1IL Telefon 2994 to 2996. Uprava« kopitarjev« fc
Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelji Ivan Rakovca. Uredniki Jože Košiček.