GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
O:
Kamniški obč
LETO XXVIII.
KAMNIK, 19. DECEMBRA 1988
• S seje občinskega komiteja ZK
Opredeliti prednostne razvojne naloge
Resolucije v klasični obliki za prihodnje leto nima smisla sprejemati, ker se bomo tudi v prehodnem obdobju še srečevali « administrativnimi ukrepi. Vendar pa bi bilo prav temeljito oceniti uresničene naloge iz srednjeročnega plana in na tej podlagi določiti, katere naloge bodo imele prednost v prihodnjem letu.
To so poudarili člani občinskega komiteja ZKS. ko so pred novembrsko sejo družbenopolitičnega zbora obravnavali osnutek Programskih usmeritev za prihodnje leto. Menili so. da je treba pri gradnji komunalnih objektov ter pri skupni in splošni porabi upoštevati, s kolikšnimi dajatvami je lahko obremenjeno naše i gospodarstvo in na tej podlagi j izoblikovati realne bilance sred-| stev za te namene. Vsako vztrajanje na sprejemanju programov, ki so brez trdne materialne podlage, ne bo nikomur koristilo. I   Živahno razpravo je povzroči-
lo tudi poročilo o urejanju prostora, ki ga je izvršni svet predložil zborom občinske skupščine. Ker je predvidena spet nova reo-granizacija strokovnih služb na področju urejanja prostora - zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje naj bi se vključil v upravni organ (komite) za urejanje prostora, predvidena pa je nova oblika organizacije za inženiring na področju prostora - so bili člani komiteja mnenja, da sedanja organiziranost ni dala uspešnih rezultatov. Z novo organiziranostjo pričakujejo pd predlagatelja poleg strokovnosti tudi polno odgovornost za to, da bodo občani in drugi koristniki dobili pravočasnejše in kvalitetnejše storitve.
Določene pomisleke so člani komiteja izrazili tudi o predlagani vključitvi nalog, ki jih za samoupravne interesne skupnosti opravlja posebna strokovna služba, v upravni organ za občo
upravo. Podprli so racionalnejše organiziranje služb na tem področju, vendar nc na škodo delegatskega odločanja v skupščinah SIS.
V gradivu, ki pa ga je kasneje izvršni svet spremenil, je bilo tudi predvideno, da bi občinski upravni organ pripravljal predloge planskih aktov SIS.
Nasploh pa je občinski komite gradivo za novembrsko sejo zbora občinske skupščine ocenil kot preskopo, premalo obrazloženo in menil, da na podlagi nepopolnega gradiva delegati ne morejo zavestno odločati o tako pomembnih vprašanjih, kot so bila tokrat na dnevnem redu. t
Tako ugotovitev je kasneje potrdil tudi potek skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine. Zato bi res kazalo ponovno vzeti v roke odgovore in mnenja delegatov na lansko anketo o delegatskem obveščanju.
F. S.
• S seje zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti
Več odgovornosti pri urejanju prostora
V začetku decembra sta se *bor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ponovno sestala *aradi težav, zapletov pri odločanju in glasovanju na novembrski skupščini.
Novembra so delegati namreč sprejeli osnutek resolucije za prihodnje leto, tri osnutke odlokov 0 davčni politiki - o obeh zadevah smo že pisali, ko pa je prišla "a vrsto prostorska problematika, pa so se stvari že zapletale; ?aradi izjemno dolge seje - trajala je (na prvi »snežni« dan) kar Pet ur - predvsem zaradi volitev 'lana predsedstva SRS in razprave o ustavnih spremembah in dopolnilih, zato so delegati odhajali domov. Kakorkoli že (ne glede "a slabo pripravljeno sejo bi motali delegati le imeti toliko odgovornosti, da bi vztrajali do konta), sejo so za omenjena dva zbo-ra ponovili. Z novembrske seje Pa omenimo le nekaj pripomb na nekatere točke dnevnega reda: Veliko pripomb je bilo pri osnutku resolucije, ki naj bi bila po tinenju večine konkretnejša. Do Predloga resolucije, ki bo v obravnavi konec decembra, bo Predlagatelj skušal upoštevati 'imveč pripomb. Nekaj dilem je bilo tudi ob sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih in Strokovni službi, po katerem naj bi sekretariat za občo upravo dobil pod okrilje službo krajevnih skupnosti in krajevne urade, ki So bili doslej v okviru sekretariata za notranje zadeve. Sekreta-lat za občo upravo pa bo odslej tudi v celoti pokrival področje družbenih dejavnosti - seveda Po posvetovanju in usklajeni akciji s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Na zadnji, »popravni seji«, pa so delegati obeh zbo-fov sprejeli sklep o sprejemu lestvic katastrskega dohodka za katastrske okraje Kamnik, Gornji grad in Vransko-Laško. Nekaj vprašanj so imeli predvsem Predstavniki kmetov, češ, ponovno nam bodo zvišali davke. Ven-
dar pa jim je bilo na seji pojasnjeno, da višina katastrskega dohodka ne sme vplivati na povečanje prispevkov za sise. Davek se bo sicer povečal, prispevki pa ne.
Delegati so sprejeli tudi poročilo o urejanju prostora v občini. Pri odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja v občini pa je predsednik omenjenega komiteja pojasnil, da so se za to spremembo odločili predvsem zaradi zmede na področju prostorske politike. Sedaj bo s tem odlokom ukinjen zavod za urejanje prostora kot samostojna ustanova in bo odslej v sestavi komiteja. Na ta način bo preprečeno nadaljnje zapletanje in neodgovornost za to področje. Odločanje bo skoncentri-rano na enem mestu, prav tako pa bo potem tudi večja odgovornost za prostorsko politiko prav na tem mestu. Odslej bodo na Komiteju pripravljali redna poročila o delu, in če bodo po nekem obdobju delegati menili, da je stanje pri prostorskem urejanju nespremenjeno, bomo razmišljali o drugačni organiziranosti, je zagotovil delegatom predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Omenil je tudi, da je bilo doslej veliko sej komiteja nesklepčnih, očitno zaradi nezainteresiranosti posameznih članov, saj so nekateri prihajali na sejo samo, če je šlo za njihov konkreten problem. Po novem bodo v sestavi komiteja res le tisti ljudje, ki so v torišču dogajanja, torej strokovnjaki s področja prostorskega urejanja. Graditelj, ki je vztrajal pri članstvu, po mnenju predlagatelja ne bi mogel biti poleg, saj bi morali v njem potem sodelovati tudi vsi ostali predstavniki izvajalcev.
Po novem osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o stavbnih zemljiščih bi šel del prispevka za komunalno infrastrukturo od novogradenj v krajevno skupnost, del pa skladu stavbnih zemljišč, seveda le
v primerih, ko je bila komunalna infrastruktura narejena s samoprispevkom. Do oblikovanja predloga omenjenega osnutka bo predlagatelj upošteval vse pripombe, ki so jih delegati predložili na seji. Zaradi nejasnosti pri sprejemanju poročila o izvajanju programa revitalizacije v občini na novembrski seji. pa sklepe, ki so jih delegati slišali in sprejeli ponovno na decembrski seji, v celoti objavljamo:
Sprejeto je bilo poročilo o izvajanju programa revitalizacije v letu 1988, ki se nanaša na prenovo posameznih objektov ter porabo sredstev revitalizacije. Skupščina sprejema tudi izhodišča izvršnega sveta do pristopov k načrtni obnovi mestnega jedra. (Te smo objavili že v prejšnji številki.) Predsedstvo skupščine in izvršni svet pa bosta proučila vprašanje organiziranosti družbenega sveta za prenovo starega mestnega jedra ter pripravila za zbore skupščine do konca januarja 1989 predlog organiziranja strokovno-posvetovalnega telesa za področje revitalizacije pri občinski skupščini. Celotni program revitalizacije mora biti skupščini predložen v prihodnjem letu. Pri izdelavi programa se morajo upoštevati tudi že izdelana strokovna gradiva s tega področja v občini. Nosilca aktivnosti na tem področju bi morala biti v prihodnje samoupravna stanovanjska skupnost in SKG. Slednji naj v sodelovanju s predstavnikom skupščine pripravi program za okroglo mizo, ki naj bi bila na temo organizirana ob otvoritvi prenovljenega objekta na Tomšičevi 11 (Železnina). Posveta o revitalizaciji bi se udeležili tudi predstavniki pristojnih republiških organov in občin, ki so na tem področju dosegle vidne rezultate. Ob tem pa naj bi upravni organi čimprej pripravili predlog objektov, last občine, ki se prenesejo v upravljanje SKG.
R. G.
Proslava ob dnevu republike
Letošnja proslava ob rojstnem dnevu naše države je pritegnila veliko občanov. Že leta ni bila dvorana kina Dom tako polna ob podobnih proslavah.
Dober program, kije bil prikazan v dobri uri, ni spominjal na tiste iz prejšnjih let in kaže na določen premik v organizaciji takšnih prireditev. Nastopi godbe, recitatorjev, pevskih in instrumentalnih solistov so bili kvalitetni in navdušujoči, gledalci so se očitno prav oddahnili, ker jim ni bilo treba poslušati dolgoveznih govorov o lepši prihodnosti in težki sedanjosti. (DAMJAN GLADEK)
Posvet o spremembah vzgojnoizobraževalne
zakonodaje
Občinska konferenca SZDL je na pobudo RK SZDL v četrtek, 8. decembra, v prostorih SEN-ŠRM pripravila posvet o spremembah zakonov na področju vzgoje in izobraževanja. Zbrali so se predstavniki SENŠRM, ZUIM, osnovnih šol, sveta za kulturo in znanost, občinske izobraževalne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje, društva kadrovskih delavcev, predstavniki občinskega odbora gospodarske zbornice in sekretariata za občo upravo pri SO Kamnik.
V več kot dveurni razpravi so udeleženci povedali svoja mnenja o temah, ki so zapisane v osnutku sprememb in dopolnitev zakona o svobodni menjavi dela
na področju vzgoje in izobraževanja zakona, zakona o pedagoški službi in osnutku sprememb in dopolnitev zakona o usmerjenem izobraževanju. Ti novi zakoni prinašajo na področje vzgoje in izobraževanja nekaj novosti, predvsem glede načina financiranja zagotovljenih programov, uvajajo možnosti privatnega šolstva oz. šolanja na določenih stopnjah, ponujajo večjo možnost izobraževanja invalidov in še bi lahko naštevali.
Vendar pa kar ne moremo mimo dejstva, da je rok za javno razpravo ob tako občutljivih^temah - republiška skupščina naj bi o tem razpravljala že konec decembra - občutno prekratek.
pa tudi nekatere podrobnosti so še neusklajene in premalo natan-čo definirane.
Ob vsej naglici se lahko tako ponovijo dogodki iz bližnje preteklosti, ko smo zakone sprejemali prehitro, bili so pred stvarnimi možnostmi in potrebami gospodarstva, in v tem pogledu tudi omenjeni zakoni stvari ne izboljšujejo. Zato lahko najbolj trpijo neposredni udeleženci izobraževalnega procesa: učenci, dijaki, študentje in pedagoški kader, kot tudi celotna družba.
Zato še kako velja misel in želja enega izmed razpravljalcev, naj postane šola zopet šola, učenci učenci, učitelj pa učitelj, ki uči!
JANEZ BALANTIČ
Ob novem letu vam voščijo
občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet
uredništvo Kamniškega občana
Ob otvoritvi dveh večjih proizvodnih obratov
Obrtniki, dobrodošli v Kamniku
Nekaj se je končno le premaknilo. Tako v zakonodaji za področje drobnega gospodarstva, kot tudi v naši zavesti. To je morda še pomembneje. Kar naenkrat se nam namreč obrtnik ne zdi več kapitalist, ki izkorišča družbo, ampak pomemben člen v naši proizvodni verigi, ki zaposluje čedalje več tehnoloških viškov iz proizvodnje, ob tem pa prispeva tudi nemajhen delež k skupnemu družbenemu proizvodu neke skupnosti.
Ob prazniku republike so v naši občini odprli dva obrata drobnega gospodarstva - Edigs v Mostah in FAF, predelavo marmorja in granita v Spodnjih Stranjah. Na isti dan, 25. novembra, so pripravili tudi ogled Lončarskega podjetja v Komendi, in-
dustrijske cone na Bakovniku in okroglo mizo o razvoju in perspektivah obrti v republiki in občini v Rudniku. Tega dneva obrti v Kamniku, kot bi mu vsekakor lahko rekli, se je udeležil tudi predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Jože Strle.
Obrtno zadrugo Edigs je ustanovilo pet članov že pred osemnajstimi leti, sedež pa so imeli v Mengšu. Razvili so se v eno vodilnih izdelovalk pisarniških korekturnih sredstev. V novi zgradbi v Mostah, ki ima osemsto kvadratnih metrov uporabne površine bodo odslej izdelovali kar 85 odstotkov celotnega proizvodnega programa, in sicer tekoče korekture. Ostale izdelke bodo še naprej izdelovali v disloci-
Otvoritev proizvodne hale obrtne zadruge Edigs v Mostah, kjer bodo izdelovali svoja priznana korekturna sredstva.
Za prerez marmorne kocke porabijo ogromni stroji v FAF-u kar štiriindvajset ur, granitno kocko pa prvovrstni stroji v Stranjah režejo kar teden dni. (loto: R. Grčar)
ranih obratih v bežigrajski in šišenski občini. Nova proizvodna hala v Mostah je stala poldrugo milijardo dinarjev. Obrtna zadruga Edigs, ki je imela že do zdaj zaposlenih 45 delavcev in računalniško lansiranje proizvodnje, bo po odprtju novega obrata sčasoma zaposlila še dodatnih trideset delavcev, nam je zagotovil direktor zadruge Edvard Golob. Povedal je tudi, da Edigs več kot 45 odstotkov celotne proizvodnje izvaža na konvertibilno tržišče. Poleg korekturnih sredstev Edig-sov program obsega še vodene barvice (ROMI), lepila, tesnila, varovalke in avtomobilski korek-turni lak. Z novimi proizvodnimi prostori pa bo po trditvah enega od ustanoviteljev zadruge, Andreja Hlačarja, omogočena tudi razširitev proizvodnega porgra-ma korekturnih sredstev, po katerem je Edigs zaslovel kot edinstven proizvajalec v Evropi (lasten razvoj!), večje bodo tudi izvozne možnosti, izkoristek in akumulacija bosta večja. V Mostah bo sedaj tudi odpremno skladišče.
Edigs ima dolgoročno pogodbo z zahodnonemškim partnerjem, na to tržišče namerava izvoziti kar 60 odstotkov proizvodnje. Kot smo že omenili, so vsi izdelki plod lastnega znanja in inovacij, doma pa izdelujejo tudi embalažo in izdelke pakirajo.
Proizvodno dvorano FAF so lastniki hoteli zgraditi naprej v industrijski coni na Bakovniku, ker se je izkazala za preveliko, meri namreč 600 kvadratnih metrov, so jo postavili na produ Kamniške Bistrice v Spodnjih Stranjah. Proizvodno dvorano FAF, kjer obdelujejo marmor in granit (so edinstveni po tem načinu proizvodnje v Sloveniji) so štirje zasebni ustanovitelji začeli graditi marca letos.
Franc Vettorazzi je imel kam-noseštvo in izdelavo nagrobnih spomenikov že pred tem, zato je nekakšen nosilec obrti. Vedar pa, kot poudarja, so solastniki FAF-a sedaj štirje. Pomemben delež sta prispevala tudi zdomec Lojze Kladnik, ki je uvozil tudi vse stroje za predelavo marmorja iz Zvezne republike Nemčije in slaščičar Abdiraj Sulejmani iz Kamnika in Uroš Jarc. Podjetje ima torej štiri soustanovitelje, v njem pa bodo naredili 300 do
Ceste morajo biti
na vsak način splužene
Tako so konec novembra zahtevali člani izvršnega sveta na sestanku, na katerem so predstavniki republiškega komiteja za ceste, na osnovi novega pravilnika o zimski službi, povedali, da bo potrebna večja racionalnost. Tudi vozniki naj bi po njihovem morali več storiti za svojo, zimskim razmeram prilagojeno opremo v avtu, saj skupnost za ceste Slovenije ne bo imela denarja za sprotno čiščenje prav vseh lokalnih cest.
Na osnovi pogovora s predstavnikom Cestnega podjetja so se dogovorili, da bodo prav zaradi racionalnosti morali poskrbeti, da bodo tudi letos v občini očiščene vse, tudi lokalne ceste tretje kategorije, ki jih je v občini prek devetdeset kilometrov, zanje pa skupnost za ceste Slovenije bojda nima več denarja. Očiščene bodo morale biti zaradi pravočasnih prihodov v službo, kot tudi zaradi varnosti na cesti. Oboje, predvsem pa človeško življenje, ki ga ohranimo, je vsekakor bolj racionalno, kot pa prihranek pri zimski službi.
Povzemimo na krakto sestanek s cestarji, ki je izzvenel z njihove strani v smislu poduka: kot kaže so tudi pri nas minili časi, ko so se lahko jezili na cestarje, ker niso poskrbeli, da bi bile naše cestne prevozne brez zimske opreme. Takšnega razkošja si po mnenju predstavnika republiškega komiteja za ceste ne moremo
več privoščiti. Zato občasna vožnja po petnajstcentimetrski snežni odeji ne bi smela nikogar presenetiti. Na skupnosti za ceste Slovenije namreč za zimsko službo porabijo kar 53 odstotkov vsega denarja, ki je namenjen za vzdrževanje cest. To pa je precej več kot zmorejo (čedalje več denarja namreč porabijo tudi za drugo vzdrževanje že tako slabih cest), zato so se odločili narediti nekakšno prednostno lestvico, vrstni red, po katerem naj bi čistili ceste ob novozapadlem snegu. Najprej pridejo na vrsto seveda regionalne, potem pa lokalne, in sicer tiste, kjer se odvija avtobusni potniški promet in so organizirani prevozi šolarjev, šele nato pa ostale lokalne ceste (cestno podjetje jih čisti s pomočjo kmetov kooperantov), kjer bi lahko prišlo tudi do začasnih zastojev v prometu. Kot je veljalo že do sedaj, pa bo mestne ulice, poti in ostale komunalne površine čistilo Komunalno podjetje.
Prestavniki skupnosti za ceste so tudi jasno povedali, da v občinah, kjer so pripravljeni še dodatno zbirati denar za boljše zimsko vzdrževanje, lahko zagotovijo boljše zimsko čiščenje in vzdrževanje cest. Kamničani so na izvršnem svetu jasno povedali, da se ne strinjajo s takim, kabinetnim reševanjem teh problemov. Po njihovem mnenju so na ta način v republiki rešili svoje probleme (ceste v pristojnosti re-
publike), odprto pa ostaja pluženje večine lokalnih cest, za kar naj bi se občine znašle, kakor vedo in znajo. Predstavnikom izvršnega sveta se ne zdi prav, da bi bili že tako oddaljeni prebivalci hribovskih krajevnih skupnosti na ta način-še bolj odrezani od sveta; tako bi še povečali diskriminacijo ljudi, ki plačujejo za zimsko službo in vzdrževanje cest enako ceno, kot ljudje iz mest, imajo pa bistveno slabše pogoje.
Na seji izvršnega sveta je bilo med drugim tudi slišati, da doslej v naši občini ni bilo nobenih pripomb na račun zimske službe, zato si bodo ne glede na ta pravilnik prizadevali ohraniti dosedanji način organizacije zimske službe.
Tudi na samoupravni komunalno cestni skupnosti so nam zagotovili, da so se skupaj z izvršnim svetom dogovorili, da bo devetdeset (spornih kilometrov lokalnih cest kljub temu spluženih, saj se zavedajo, da se na delo vsak dan vozi skoraj 10.000 ljudi (precej jih je iz hribovskih naselij). Škoda zaradi njihovega izostanka z dela (zaradi nespluženih cest), večjega števila nesreč in manjše prometne varnosti pa bi bila precej večja, kot bi jih stalo pluženje cest. Res pa je tudi, da tudi strpnost voznikov in predvsem njihova boljša pripravljenost za vožnjo v zimskih razmerah ne bo odveč.
R. G.
400 m' polizdelka za gradbeništvo, torej različne ploščice, tlake, granitne cestne robnike in podobno. V obratu je trenutno osem zaposlenih, vendar nameravajo po besedah Franca Vetto-razzija, v prihodnje zaposliti 20 do 25 delavcev. Poskusno so začeli obratovati že 20. septembra. Njihov obrat je tudi izvozno usmerjen, saj so že podpisali pogodbo za granitne izdelke z zahodnonemškim partnerjem.
Dvorana je lastnike stala 40 milijonov dinarjev, dela, ki jih je opravil Graditelj, 170 milijonov dinarjev, obrtniki pa so v gradnjo vložili tudi veliko lastnega dela. V bodoče nameravajo dograditi tudi poslovne prostore. Po otvoritvah obeh proizvodnih obratov, ogledu Lončarskega podjetja in industrijske cone v Kamniku je bila v Repanškovi galeriji v Rudniku okrogla miza o razvoju in perspektivah drobnega gospodarstva v občini. Predsednik republiškega komiteja za drobno gospodarstvo Jože Sterle je v pogovoru omenil nekaj najbistvenejših akcij, ki jih vodi njihov komite z namenom čimbolj pospešiti razvoj drobnega gospodarstva, saj so prav majhne proizvodne enote tiste, ki nas bodo lahko popeljale iz krize in ki bodo pripomogle k prestrukturiranju gospodarstva. Po njegovem mnenju bi veljalo več narediti za obrt v izobraževanju, zakonodaji, ki se prav v tem trenutku spreminja in s finančno podporo, ki bi lahko zaživela v obliki skladov za razvoj obrti.
Predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih je navzočim predstavil namene kamniške občine, ki se namerava bolj odpreti interesom zasebnikov. Povedal je tudi, da je naša občina že šesta v Sloveniji po številu obrtnikov in zaposlenih pri obrtnikih. Po njegovem je največ možnosti v naši občini za razvoj storitvenih dejavnosti (turizem - manjši penzioni in trgovine za vse vrste proizvodov), tako vsaj gre razvoj v svetu.
Predsednik obrtnega združenja Kamnik Srečo Krmavnar je razmišljal, da morda iz naše občine le še ni odpeljal zadnji vlak za razvoj drobnega gospodarstva in poudaril, da je še posebej zadovoljen, ko v občini praznik republike praznujemo s takimi delovnimi uspehi, kot sta otvoritvi tako pomembnih proizvodnih obratov. S tem je bil narejen velik ideološki preskok od bojazni pred zasebnim kapitalom, in kot je dodal, »upam, da ti dve otvoritvi ne bosta izjema!«
ROMANA GRČAR
OK ZSMS menja vodstvo
Ob koncu leta bo tudi OK ZSMS Kamnik zamenjala svoje vodstvo. Po trimesečnem evidentiranju sta predlagana za predsednika predsedstva Brane Modrijan in Dimitrij Perčič, za sekretarja pa Olaf Grbec.
Konferenca bo po vsebini dnevnega reda zelo pestra, saj bo poleg volitev predstavljen tudi novi način organiziranja, ki temelji na interesnih dejavnostih mladih, predstavnik RK ZSMS pa bo predstavil program mladinske organizacije za prevzem oblasti.
Ni treba posebej po-
udarjati, pa vendar lahko rečemo, da bo konferenca, če že ne zgodovinskega pomena za kamniške mladince, pa vsaj prelomnica od pasivnega delovanja v aktivno sodelovanje v političnem življenju.
Ker uradna vabila največkrat ostanejo v rokah predsednikov osnovnih organizacij, OK ZSMS Kamnik vabi vse mlade, kijih skrbi lastna prihodnost, da pridejo v torek, 27. 12. ob 16. uri v veliko dvorani Skupščine občine Kamnik in se aktivno vključijo v razpravo na konferenci.
DAMJAN GLADEK
Arboretum ni le občinska, ampak nacionalna dobrina
Prav zaradi že znanega dejstva, da je Arboretum v Volčjem potoku že pregovorno postal le stvar kamniške in delno tudi domžalske občine, predvsem pa iznajdljivosti in podjetnosti njegovih upravljalcev, so se v tej delovni organizaciji odločili, da na posvet o nadaljnji usodi tega z odlokom zaščitenega naravnega spomenika oblikovane narave, kije predvsem ponos slovenskega naroda in ne le kamniškega in domžalskega občana, povabijo predstavnike vseh republiških institucij, ki se s to problematiko na nek način že ukvarjajo ali ki bi lahko v bodoče poskrbele, da ta botanični vrt končno dobi stalen vir financiranja.
O usodi Arboretuma naj se odloči republiški izvršni svet, ki je med drugim tudi ustanovitelj tega vrta, je bilo rečeno na seji v začetku decembra. Udeležil se je je tudi profesor Janez Milčin-ski, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je obžaloval, da njihova institucija he more poskrbeti za park, ker nima takšnega upravljalskcga aparata, niti dovolj denarja za to.
Približno v tem tonu pa so se oglašali tudi vsi ostali razpravljal-ci: dekan Biotehniške fakultete, strokovnjak za to področje, prav tako z že omenjene fakultete, predstavnica zveze hortikultur-nih'organizacij, predstavnik republiškega komiteja za turizem in gostinstvo ter predstavniki domžalske in kamniške občine
ter republiške izobraževalne in kulturne skupnosti.
Kljub zelo ugledni zasedbi raz-pravljalcev pa na sami seji niso sklenili drugega, kot da o nadaljnji usodi Arboretuma pove nekaj še njegov ustanovitelj - republiški izvršni svet. Če ne bo sredstev, bo po besedah direktorja treba botanični vrt zapreti, saj je že za osnovno vzdrževanje premalo denarja. Razprava, ki so jo imeli pred dnevi v Volčjem potoku, traja že skoraj tri desetletja, pa vendar se o tem ne da povedati česa bistveno novega. Arboretum bi za redno vzdrževanje v prihodnjem letu potreboval približno tristo milijonov dinarjev, hkrati pa tudi zagotovilo, da bo v bodoče za stalen vir dotoka denarja resnično poskrbljeno, je ob koncu povedal direktor Arboretuma, ob tem pa je ponovno poudaril, da ne gre za to, da bi pomagali njim, delavcem Arboretuma - oni se z lastno dejavnostjo že znajo preživeti - ampak da s tem pomagajo sebi, saj je to edini ohranjeni botanični vrt v Jugoslaviji in bi bilo njegovo zaprtje lahko velika nacionalna sramota. Razprava je ob koncu tudi pokazala, da bi se dalo Arboretum rešiti tako z zagotovitvijo stalnega finančnega vira kot z neposrednim interesom združenega dela ljubljanskih, domžalske in kamniške občine in nenazadnje tudi z boljšo vključitvijo naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo kraja oziroma republike. R- ^'
Novi kilometri asfalta v Tuhinjski dolini
Prav zagnanosti in prizadevnosti krajanov se ima ta prelepi, pa vendar zaradi hribovitosti ponekod prav težko dostopen del kamniške občine zahvaliti, da postajajo oddaljene vasi bliže tako za krajane kot za obiskovalce, ki si želijo ogledati prelepo naravo in obiskati prijazne ljudi.
»S takimi ljudmi je resnično veselje sodelovati. Nobena stvar zanje ni nemogoča. Predvsem pa jim ni žal ne dela ne denarja, če gre za skupno dobro. Prav gotovo v takih primerih tudi komunalno cestna skupnost hitreje priskoči na pomoč,« je pripovedoval predstavnik Samoupravne komunalne cestne skupnosti Kamnik. Letos so do prvih kilometrov asfalta prišli vaščani Hru-šovke. Sedemdeset odstotkov denarja za dva kilometra asfalta so prispevali krajani, ostalo pa komunalno cestna skupnost.
Svoje delovne uspehe pa so ob prazniku republike proslavili tudi v Zgornjem Tuhinju; 25. novembra so slavnostno odprli obnovljeno cesto Laze-Zgornji Tuhinj -Podkozjak. Dela na cesti so trajala kar približno leto dni, saj so ob tem morali narediti tudi
nekaj nujnih stranskih opravil: prestavili so pokopališče ob cerkvi, naredili kilometer kanalizacije in vodovoda pod cesto in regulirali potok Tuhinjščica. Krajani so se dela na cesti tudi sami lotili z vso zagnanostjo in poleg samoprispevka, s katerim so sofinancirali izgradnjo ceste, prispevali tudi v denarju in delu (zemeljska dela so opravili kar sami, s svojimi izvajalci), svoj delež pri obno-
vi ceste pa je prispevala tudi občinska komunalno cestna skupnost. Cesto je asfaltiralo Cestno podjetje iz Ljubljane, regulacijo potoka pa je opravilo Podjetje za urejanje hudournikov. Ob otvoritvi dva kilometra ceste skozi Zgornji Tuhinj je predstavnik, krajevne skupnosti povedal nekaj besed, mešani pevski zbor iz Zgornjega Tuhinja pa je zapel nekaj pesmi. R. G-
Asfaltna prevleka na cesti skozi Hruševko je velika pridobitev zi krajane, še posebno pozimi, ko je tako cesto laže očistiti in je tako vas prej dostopna za vsa prevozna sredstva, (foto: R. Grčar)
• Iz naših delovnih organizacij
Ekološka sanacija sestavni del Utokovega razvoja
Program prireditev o praznovanju dedka
Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik enotno praznovanje dedka Mraza po osnovnih šolah in VVE v občini. Pri tem so nam v veliko pomoč kamniški taborniki, člani dramskega krožka iz SENŠRM, igralci dramske skupine iz Mekinj in vzgojiteljice iz VVO Antona Medveda Kamnik. Dedek Mraz bo s svojim spremstvom obiskal vse osnovne šole po naslednjem razporedu: petek, 23. decembra 1988 ob 9.30 Osnovno šolo 27. julij
ob 11. uri osnovno šolo ZUIM - z igrico JANKO IN METKA ponedeljek, 26. decembra 1988
ob 8. uri Osnovno šolo F. Albrehta (podružnice)
ob 9.30 Osnovno šola F. Albretha (centralno šolo) - z igrico ČAROVNIK IZ OZA ob 11. uri za dve skupini
ob 12. uri za Osnovno šolo Duplica z igrico JANKO IN METKA torek, 27. decembra 1988
ob 9. uri Osnovno šolo Toma Brejca (podružnice)
in ob 11. uri Osnovno šolo T. Brejca (centralna šola) z igrico
MALI PRINC
sreda, 28. decembra 1988
ob 8.30 VVE Duplica
ob 9.30 VVE Bakovnik in z igrico
ob 10.30 VVE Kamnik - z igrico PTIČJI DEDEK MRAZ četrtek, 29. decembra 1988
ob 9.30 Osnovno šolo Komenda-Moste
ob 11.30 Osnovno šolo Kamniškega bataljona Stranje z igrico MALI PRINC
OZPM KAMNIK
Pravica do obveščenosti?
Kljub pomisleku nekaterih, da se problem V toka in njegove ekološke sanacije prepočasi odvija, je direktor te delovne organizacije na izvršnem svetu, kije bil sredi novembra posvečen predvsem ekologiji in še posebej onesnaževanju voda, odgovoril, da po njegovem mnenju še preveč hitijo. Tako pomembno odločitev je po njegovem treba temeljito pretehtati, saj ho od nje odvisna usoda več sto delavcev in sploh celoten razvoj delovne organizacije. Ni torej ves problem v selitvi umazanega dela (mokri del usnjarne) proizvodnje drugam (večino razmišljanj vodi v Kotor Varoš - republika BiH, kjer bi Utok za njihovo usnjamo postavil tudi ustrezno čistilno napravo).
Sama selitev proizvodnje je zelo radikalna odločitev, zato so razumljive vse dileme, ki ob tem nastajajo. Pri vsem skupaj je treba upoštevati tudi glavne republiške planske odločitve o razvoju usnjarske industrije pri nas, zato je bil eden od sklepov »ekološkega« izvršnega sveta v novembru, da naj omenjeno pro-
blematiko obravnava tudi republiški izvršni svet; ob tem pa naj Utok čimprej predloži smeri reševanja ekološke sanacije (kam seliti, ali sploh seliti, ali zapreti, ipd.).
Horst Hafner, direktor delovne organizacije, je nedavno pripravil tudi teze k nadaljnjemu in hitrejšemu razvoju delovne organizacije, ki so jih obravnavali že vsi organi v tem kolektivu. Nekaj besed o tem in o trenutnem stanju v delovni organizaciji je direktor zaupal tudi nam.
Nekaj misli pa je direktor namenil tudi celotni reorganizaciji Utoka, ki jo sestavljajo prestrukturiranje proizvodnje, ekološka sanacija, prehod na enovito delovno organizacijo, nadaljnji razvoj sodelovanja z deželami v razvoju ter kooperacijska aktivnost delovne organizacije.
V delovni organizaciji se namreč že nekaj mesecev ubadajo s strateškimi vprašanji, ki so pomembna za nadaljnji obstoj Utoka.
»Kljub težki situaciji, ki še zdaleč ni obšla našo branžo, se Utok približuje vsem začrtanim pla-
nom v tem letu. Tudi naročila za oba proizvodna tozda so dokaj ugodna, čeprav je iz dneva v dan opaziti večjo stagnacijo povpraševanja po raznih vrstah proizvodnje. Zato se bo naša delovna organizacija še nadalje usmerjala v izvoz. Več poudarka bomo še naprej posvečali kakovosti in oblikovanju, vsekakor pa bo moral Utok več pozornosti posvečati tudi poslovnosti, ki je osnovni garant za uveljavitev blaga tako doma kot na tujem trgu.
Jugoslovanski trg se zapira, še večji problem je nelikvidnost gospodarstva. Partnerji nam čedalje pogosteje postavljajo zahteve" po takšnih plačilnih pogojih, ki jih ne moremo vkalkulirati v ceno. To pomeni prelivanje dohodka v trgovinsko sfero oziroma v tisti del gospodarstva, ki je ne-akumulativen. Prodanega blaga ne plačuje redno, tudi zaračunanih obresti ni pripravljen plačevati redno,« je nejevoljno potar-nal direktor Horst Hafner. Utok je imel konec oktobra realiziranih 70 milijard dinarjev skupnega prihodka, od tega je bilo kar 35 odstotkov proizvodnje izvožene na konvertibilno tržišče. Proizvedel je preko dva milijona kvadratnih metrov usnja in preko 20 tisoč kosov usnjene konfekcije. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so rezultati po besedah direktorja dokaj ugodni, čeprav je obenem primerjava le relativna, saj je Utok lani dosegel izjemno slabe rezultate predvsem pri dohodku in akumulaciji.
»V delovni organizaciji smo izdelali smernice nadaljnjega razvoja ter obdelali nekatera akutna vprašanja, ki so eksistenčnega pomena za razvoj delovne organizacije. Po temeljiti proučitvi smo se v Utoku tudi odločili, da predvidoma s prihodnjim letom preidemo na enovito delovno organizacijo, kar bi nam omogočilo predvsem racionalnejše poslovanje. Glede prestrukturiranja proizvodnje pa moram poudariti, da gre pri tem predvsem za dvig kakovosti obstoječih izdelkov, pa tudi za prenovo obstoječih proizvodnih programov ter iskanje možnosti za vključitev novih programov, ki morajo biti prilagojeni prostoru, okolju, obstoječi strukturi delavcev in izključno sprejemljivi na trgu, še posebej na tujem. Vse skupaj mora seveda prinašati tudi ustrezno akumulacijo. Temu ustrezno je seveda treba stalno izpopolnjevati strojno opremo in skrbeti za lasten razvoj. Poleg osnovnega izdelka - usnja in iz njega izdelane konfekcije, bomo v Utoku izdelovali tudi oblazinjeno pohištvo, zaščitna sredstva, program svetil, ovčje in goveje napr, svinjske masti in ščetin, predelava ostruž-kov, potencialne možnosti razvoja pa ima po mojem tudi kovinski program.
Trdo sem prepričan tudi v nujnost nadaljnjega sodelovanja z deželami v razvoju. Iz Ugande, Tanzanije, Kenije in še nekaterih afriških dežel namreč uvažamo polpredelano kožo. Utok kože delno predela, izvozi ali pa proda na domačem trgu. Skupaj z Jugo-tekstilom, Kovinotehno, Emono in HP-jem je Utok lastnik firme Aprimex v Nairobiju, ob tem pa je lani Utok oblikoval s Petro-lom, Primorje exportom, Kovinotehno in Ljubljansko združeno banko poslovno skupnost Inter-marketing.
Preko omenjenih firm torej iz teh dežel skušamo pridobiti blago na osnovi različnih dolgov, ki so jih dolžne različnim podjetjem širom Jugoslavije. Letos smo intenzivno začeli sodelovati tudi s Turčijo in Južno Korejo.«
Tudi ekološko sanacijo je Utok obdelal z več vidikov. Glede na odločbo vodnogospodarske inšpekcije naj bi Utok večino ekološko sporne proizvodnje preselil. To bi bilo skladiščenje surovih kož, izpiranje, odmašče-vanje, luženje,. strojenje in ožc-manje kož. Ali bo ta lokacija v Kotor Varošu ali v katerem drugem delu države, še ni jasno. Naložbo bi po menju direktorja lahko pokrili s pomočjo sredstev federacije za nerazvite, saj bi na
ta način rešili tudi problem nezaposlenosti v tem delu.
Ob eventualnem prenosu dela proizvodnje na drugo lokacijo, se na sedanji lokaciji Utoka sprosti veliko prostora, po besedah Hor-sta Hafnerja pa bo na razpolago tudi veliko delavcev, ki so sedaj zaposleni v tem delu usnjarne. Izpraznjeni prostor bo treba optimalno izkoristiti, viške delavcev pa prerazporediti znotraj obstoječega proizvodnega programa.
Kljub temu pa bi v Utoku po tej selitvi še vedno ostal del proizvodnje, ki povzroča ekološko onesnaževanje voda. Zato so že dali v izdelavo projekt ekološke sanacije tega dela proizvodnje Hidroinženiringu iz Mengša. Temeljito bi veljalo obnoviti obstoječo čistilno napravo in ob njej zgraditi vse potrebne sklope, ki jih zahteva skupna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Tudi deponija ostružkov in obreznin še nima dokončne rešitve, saj niti v naši niti v drugi občini ne obstaja ustrezen prostor za te odpadke. Razmisliti pa bi veljalo tudi o preciznejšem cepljenju, kar bi prav gotovo zmanjšalo količino ostružkov. Enako velja tudi za embaliranje teh odpadkov v smislu zmanjšanja volumna in prihranka pri transportu.
R. GRČAR
VABILO
Vabimo vas na ustanovitev območne podružnice Slovenske kmečke zveze v Kamniku, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 1988 ob 15.30 v gostilni Repnik v Vrhpolju.
Iniciativni odbor
območne podružnice SKZ Kamnik
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE KAMNIK
VABIJO
borce, aktiviste, svojce, mladino, delovne ljudi in občane na SPOMINSKO SLOVESNOST padlim na Rudniku pri Radomljah, ki bo v petek, 6. januarja 1989 ob 15. uri pri spomeniku.
VABLJENI!
»Porabili smo toliko, kot bi stala dva ta boljša golfa,« je komentiral eden od članov uredniškega odbora, ko smo na zadnji seji pregledali naše poslovanje v iztekajočem se letu in razmišljali, kako bo prihodnje leto.
Seveda bodo vsi podatki o poslovanju Kamniškega občana znani šele potem, ko bomo poravnali še stroške za tokratno številko. Pa vendar vam bomo, naši bralci in naši podpisniki samoupravnega sporazuma, s katerim zagotavljate redno izhajanje našega glasila, natresli nekaj prvih podatkov o tem, kako smo porabili zbrani denar.
Predvideli smo, da naj bi letos izšlo 22 številk glasila, praviloma na osmih straneh. Izšlo bo le dvajset številk, toda pet smo jih natisnili na 12 straneh in smo plan presegli za štiri strani, res pa nismo vedno izšli po dvakrat na mesec. Kaj pa denar? V finančni načrt smo decembra leta 1987 zapisali, da bomo okvirno potrebovali za nemoteno izhajanje 112,5 milijona dinarjev (dobrih enajst starih milijard), od tega naj bi šlo
Naslednja, 1. številka Kamniškega občana v letu 1989 bo izšla predvidoma 16. januarja.
V slovenski zakon o javnem obveščanju smo lepo zapisali, da morajo državni organi in organi delovnih organizacij zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij q vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Vendar niso redki primeri, da to lepo zapisano načelo v praksi kar spregledamo. Pa se zaradi tega nikomur, ki je za tak odnos odgovoren, nič ne zgodi.
Če bi upoštevali obveznost, zapisano v zakonu, potem bi morali biti na primer uporabniki električne energije o novih cenah energije pravočasno obveščeni, ne pa, da porabnik šele iz računa izve, koliko so mu porabljeno energijo zaračunali.
To velja tudi za poštne storitve. Ali res ni mogoče telefonskih naročnikov pred začetkom veljave novih cen obvestiti o novi ceni impulza in kolikšen čas pogovora v posamezni tarifni coni predstavlja en impulz.
Nič bolje se nam ne godi z obveščanjem občanov o cenah komunalnih storitev. Ali je res pretežko v Kamniškem občanu objavljati nove cene vode, kanalščine, pogiebnih stroškov itd., in začetek njihove veljavnosti. Ali
pa se izvajalci storitev raje izpostavljajo kritikam in zahtevam posameznikov po določenih pojasnilih potem, ko dobijo račune.
Če smo občana praktično že povsem odtrgali od sodelovanja pri oblikovanju cen storitev, čeprav gre za dejavnost posebnega družbenega pomena, bi mu morali zagotoviti vsaj uresničitev pravice do pravočasne obveščenosti o novih cenah.
Zastavlja se vprašanje, ali je res smotrno, da ,v primeru neizvajanja zakonskih določb organiziramo o tem razpravo v Socialistični zvezi, ali pa bi morali v zakon o javnem obveščanju zapisati tudi sankcije za tiste, ki takih določil ne upoštevajo.       F. S.
Krajevna
organizacija ZRVS Matija Blejc - Matevž
vabi na tradicionalni pohod na Kostavsko planino v nedeljo, 25. decembra 1988. Slovesnost ob 46-letnici borbe na Kostavski planini bo ob spomeniku na Kostavski planini ob 10. uri. Odhod rednega avtobusa iz Kamnika na Laze ob 7.35.
Žgoči problemi v KS Kamnik-Center
S predsednikom skupščine krajevne skupnosti Kamnik-Center Ivom Griljcem smo se pogovarjali o najbolj perečih zadevah, ki tarejo ta čas krajane in organe krajevne skupnosti.
V krajevni skupnosti Kamnik-Center, ki smo jo našim bralcem predčasno že predstavili, razmišljajo zelo stvarno, odprto in hkrati tudi kritično.
Med kopico problemov je na prvo mesto postavljen urbanistični načrt KS, ki ga nimajo oziroma je pomanjkljjv. Najbolj izstopa vprašanje Zal in širitev pokopališča. Investitor, Komunalno podjetje Kamnik, je sicer predložilo projektno oziroma ureditveno dokumentacijo, a se krajani z njo ne strinjajo. Predloženi načrti ne rešujejo dolgoročnih potreb. Po mnenju krajanov in KS zaradi lokacijskih in sanitarnih razlogov ter neupoštevanja nagle rasti prebivalstva na ožjem mestnem območju, nadaljnja širitev pokopališča skoraj ni več mogoča. Zato bi morali ta problem ponovno proučiti in ga strokovno utemeljiti.
V starem mestnem jedru ni ureditvenih načrtov, zato problemi postajajo težko rešljivi. Ta del krajevne skupnosti je po mnenju vodstva KS kar precej zapostavljen, zato tudi krajani v delu KS ne sodelujejo dovolj.
Prometna ureditev v mestu, ki je urejena z začasnim odlokom, se ne spoštuje, pa tudi v strokovnem pogledu ne vzdrži vseh utemeljenih pripomb. Cilj, izločitev prometa iz mestnega jedra, ni dosežen. Načrtov za ureditev parkirišč prav tako ni. Zamisel o ureditvi prometa na mestnem področju je sicer smiselna, toda premalo upošteva potrebe krajanov. Utemeljenih pripomb je veliko.
Krajevni samoprispevek. Krajani se zanj niso odločili, verjetno iz utemeljenih razlogov, zlasti zaradi nedodelanih
programov. Krajevna skupnost sicer želi pridobiti take predloge, ki bi mobilizirali vse krajane in bi organe KS zavezovali k uresničitvi. Takih za vse sprejemljivih in zanimivih predlogov pa ni. Upoštevati je treba tudi starostno strukturo krajanov, ki tudi finančno niso najbolj pri moči. Za konkretne akcije so krajani pripravljeni prispevati potrebna sredstva, ki pa presegajo sredstva, ki bi jih zbrali s samoprispevkom. Primer je izgradnja omrežja kabelske televizije. Trenutno ni mogoče govoriti o samoprispevku vse dotlej, dokler ne bo zbranih dovolj tehtnih in utemeljenih predlogov. Posebnih pobud ni, zato bo potrebno angažirati sredstva krajanov le skozi konkretne programe in na ta način doseči želeni učinek. Težava je tudi v nezaupanju krajanov. V preteklosti niso imeli na voljo dovolj podatkov o zbranih in koriš-čenih sredstvih, oziroma se posamezne akcije na tem območju mesta niso izpolnile skladno s sprejetimi obveznostmi.
Poleg naštetih vprašanj pa se kažejo v krajevni skupnosti še številni problemi, ki jim ni videti rešitve. V to skuj)ino sodi tudi delegatski sistem. Delegati niso zainteresirani, ker prave odločitve sprejemajo brez njih, za vrsto zadev lahko le formalno glasujejo, zato se krepi prepričanje, da je v delegatski sistem potrebno vgraditi korenite spremembe. Napredek je mogoče pričakovati le s krepitvijo neposrednega interesa krajanov in v načinu odločanja delegatov. Sedanji sistem je preveč zapleten, zamuden, zlasti pa preveč formalen in malo učinkovit. Odločanje o formalnih odločitvah naj se prenese na strokovne organe, ki naj bodo tudi odgovorni za njihovo realizacijo.
S podobnimi vprašanji in razmišljanji kot v KS Kamnik-Center se bomo v našem glasilu v prihodnje večkrat srečevali, zato v uredništvu Kamniškega občana pričakujemo še več pobud in konkretnih predlogov iz neposrednega dela v KS. Take pobude bo kamniški občan tudi objavljal, sprejemal kritične pripombe in sprožal druga zanimiva, pomembna vprašanja, zato vabi krajane in odgovorne dejavnike, da sodelujejo pri oblikovanju konkretnih vprašanj in nakazujejo tudi rešitve.
STANE SIMŠIČ
Letos smo natisnili 20. številk Kamniškega občana
60 milijonov dinarjev za tiskanje glasila (to je pač vedno največji strošek!). A če zdaj pogledamo zbrane podatke, ti pravijo, da so se naši stroški v tem letu, primerjalno z letom 1987, povečali skoraj z enakim skokom, kot je narasla in'lacija: za 282 odstotkov. Leta 1987 smo za celotno dejavnost Kamniškega občana porabili 52 milijonov dinarjev, letos jih bomo okrog 146,5 milijona dinarjev. Kot je že praksa, spet največ za tiskanje glasila - 75 milijonov dinarjev. Z denarjem smo sicer varčno gospodarili, toda na nekatere stroške, ob tiskanju so to še poštne storitve, cene filmov, bencina, itd., nismo mogli prav nič vplivati..
Prav pri tej zadnji številki nam je zaradi zadnjih nenadnih podražitev šlo krepko za nohte, toda z dobro voljo podpisnikov samoupravnega sporazuma in zasebnikov (novoletne čestitke) se, upamo, ob bilanci ne bomo znašli v rdečih številkah. Prav ob takih zadregah se potrjuje, da imate Kamniškega občana radi in da tudi radi priskočite na pomoč. Kot so, denimo, v Svilanitu, ki nam je ob bolezni našega zdaj že pokojnega prevoznika začasno brezplačno zagotovil kombi za prevoz glasila iz tiskarne v Ljubljani do Kamnika. Tudi v Ljubljanski banki, če naštejemo le ne-
katere, vedno najdejo kak dodaten dinar za našo dejavnost.
O tem, kako smo skušali ustreči vašim interesom in željam z vsebino časopisa, presodite bralci. V uredništvu z doseženim nismo čisto zadovoljni, radi bi še kaj boljšega in še kaj več, pri čemer nam ne bo odveč, če boste kdaj tudi bralci poslali kakšen predlog ali pobudo.
Tudi v prihodnjem letu, tako so menili člani sveta za informiranje pri OK SZDL, ki je tudi izdajateljski svet glasila, naj bi Kamniški občan izhajal dvakrat mesečno na osmih straneh. Koliko nas bo to stalo, je v tem hipu težko reči, saj oprijemljivih osnov za načrtovanje ni, o inflaciji pa je mogoče slišati najrazličnejše napovedi in ugibanja.
V uredništvu si za novo leto želimo, da bi gospodarske zadeve vendar ne bile tako hude, da bi bilo treba v letu 1989 krčiti naše glasilo ali ga celo ukiniti. Upamo, da si tako želite vsi, ki pomagate k izhajanju glasila.
Urednica
Honorarno ali redno zaposlimo delavko za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času v Kamniku. Tel. 841-163.
Odmevi, polemike, kritična mnenja Spet v Planinko na tatarca
ti, oziroma zavarovati plačilo, najčešće z menico. Tako plačilo se zavleče do 90 dni, ko je menica vnovčljiva. Zato mora tudi Gozdno gospodarstvo najemati posojila za odkup lesa oziroma plačilo lesa kmetom. Kako draga so posojila pri današnji obrestni meri pa vemo. GG plačuje les kmetom prek Hranilno kreditne službe »Enr- in se zato ne okorišča z zadrževanjem izplačila kmetom.
Lastnik gozda dobi za oddani les 66% prodajne cene, 16,4% se razporedi kot prispevek za biološka vlaganja na SIS gozdarstva območja Ljubljana in del na SIS gozdarstva SRS, 3% je namenskih sredstev za vzdrževanje in rekonstrukcijo gozdnih cest in vlak, 14,6% pa predstavlja stroške gospodarjenja oziroma zaslužek GG-ja. Sredstva prispevka za biološka vlaganja so prav tako strogo namenska kot sredstva za ceste in so namenjena za načrtovanje, obnovo, nego in varstvo gozdov. Iz dohodka GG-ja se poravnavajo tako kot povsod vse obveznosti in dajatve do družbe, osebni dohodki zaposlenim, skladi, ki se formirajo iz čistega dohodka pa se zopet namenjajo za vlaganje v gozdove, predvsem za ceste.
Gozdarji smo vedno bili in smo prisotni pri vseh prizadevanjih za razvoj našega kmetijstva in vasi. Gozdarska služba opravlja vse primarne dejavnosti v gozdarstvu, to je urejanje gozdov, obnova s pogozdovanjem, nega in varstvo gozdov ter pridobivaje in promet z lesom. V tej proizvodnji sodelujejo kmetje, predvsem v pridobivanju lesa in v opravljanju gojitvenih del v lastnih gozdovih, za katera dobijo plačilo. TOK gozdarstvo poleg gojitvenih, negovalnih in varstvenih del opravlja tudi posek in spravilo tistim gozdnim posestnikom, ki tega dela sami ne zmorejo. Naša prizadevanja so bila vedno pomagati naprednim kmetom v njihovih prizadevanjih. V občini smo vsem kmetom pomagali zgraditi ceste do kmetij in gozdne vlake v njihovih gozdovih. Poleg gradnje cest smo kmetom pomagali tudi s posojili za gradnjo stanovanjskih hiš. Na km zgrajenih cest in gozdnih vlak ter njihovega vzdrževanja smo v preteklem obdobju letno obnovili - pogozdili po 25 ha gozdnih površin in opravili gojitvena dela na 300 ha mladih gozdnih sestojev.
Kmetje - lastniki gozda prispevek za biološka vlaganja za domačo porabo ne plačujejo po 10 starih milijonov, kot je navedeno v članku, temveč 32.590 din/m3, nekmetje, lastniki gozda pa 57.120/3m.
Gozdarji se zavedajo, da les ni edina dobrina, ki jo daje gozd.
Krepko se bo treba spoprijeti z ogroženostjo gozdov, da bi zavarovali človekovo življenjsko okolje. Samo sredstva, kijih daje les. ne bodo zadostovala za ohranitev narave, pač pa bomo morali vsi, ki imamo od gozda posredne koristi, prispevati svoj delež, da ohranimo naravne funkcije gozda. Obnove, nege in varstva bo potrebno čedalje več.
Kritikantom bi radi še povedali, da so nekateri dobili družbena sredstva za gradnjo hlevov, pa niso bila namensko porabljena, saj v nekaterih sploh nikoli niso čivkali piščanci, ampak so postali skladišča, žage in podobno.
Nič nimamo proti temu. da bi kdo drug uspešneje odkupoval les, ter ga posredoval lesni industriji, ki zaposluje veliko ljudi in tudi še vedno dokaj uspešno izvaža svoje izdelke. Zavedamo se tudi, da je pri nas poraba lesa zelo neracionalna in predelava nekvalitetna, posebno na slabih žagah. Slovenski kmečki zvezi in njenim podružnicam želimo pri njihovem delu veliko uspeha, da bi kmet v njej našel svojo stanovsko oporo ter da bi sodeloval v skupnih prizadevanjih za nadaljnji razvoj kmetijstva, kmetije in vasi.
Za gozdarstvo Kamnik: Ivan Podgornik
Direktor TOK gozdarstva Kamnik: Božo BREZOČNIK dipl. gozd. inženir
Odprto pismo KPD Solidarnost in Kulturni skupnosti Kamnik
K temu pisanju so me spodbudili zapleti okrog uporabe prostorov nad kavarno Veronika.
Težave so se pričele že lani, ko so naši člani centra za prosti čas hoteli organizirati Večer z duom »Granada«. Prireditev smo želeli pripraviti čim bolje, zato smo dvorano Veronika rezervirali že 21 dni prej pri upravljahu. Priprave so potekale po dogovoru, obvestili smo javnost in tri dni pred predstavo sem se odpravil po ključe na ZKO. Ko sem hotel vzeti ključe, se je na vratih pojavil tov. Spruk in dejal, da ima Solidarnost občni zbor in da mladina na ta dan ne more imeti prireditve, ker so to njihovi pro-
stori. Lahko si predstavljate, v kakšno zadrego sem padel. Skušal sem tov. Špruka pregovoriti, da jim OK ZSMS rezervira malo dvorano Kina Dom in poravnamo tudi stroške, toda tov. Spruk (predsednik Solidarnosti) se ni spuščal v dialog. Potem sem poskusil pri tov. Janezu Malešu, ki je predsednik skupščine kulturne skupnosti. Tudi on me ni hotel poslušati. K sreči so na svetu tudi bolj razumevajoči ljudje in predsednica Kulturnega centra nam je dovolila imeti prireditev v prostorih Maleševe galerije. Ker pa je bilo v teh prostorih premalo stolov, sem se ponovno obrnil na tov. Maleša, da bi si sposodili višek stolov iz prostorov nad kavarno Veronika. Toda tov. Maleš mi je, kljub prošnji in časovni stiski, dejal, če je moja kuhinja, je moje tudi pohištvo. Vedel sem, koliko je ura in potem smo stole vozili iz gradu Za-price. Pa recite, da mladi nismo strpni.
Prireditev smo izpeljali, sicer vsi niso mogli v dvorano, toda bili smo zadovoljni.
No, sedaj je od tega že leto, dvorane Veronika pa smo se izogibali s svojimi prireditvami. Letos smo želeli izpeljati podobno prireditev, pa smo kot leto poprej ob pravem času prosili za prostore nad kavarno Veronika. Za prireditev pa je bila potrebna vaja. Naše mladinke so na ponedeljek, 5. 12., imele vajo in s tem so motile vajo pevk Solidarnosti. Le-te so se pritožile na ZKO, oni pa meni, kaj se spet mladinci »gremo«. Mi smo od svojih namer o organiziranju prireditve odstopili.
Vendar sedaj še sprašujem: Ali ni zgradba Veronika vsa povojna leta vzdrževana z družbenimi sredstvi, tudi zadnje investicije so nam znane. Sedaj je zgradba Veronika v lasti Kulturne skupnosti, zgornji prostori pa so last KPD Solidarnosti. ZKO pa daje te prostore v najem pod določenimi pogoji, ki so določeni s pogodbo med ZKO in Solidarnostjo. ZKO plačuje vzdrževanje oz. vse stroške v zvezi z gornjimi prostori Veronike, Solidarnost pa je lastnik, poleg tega pa dobiva še sredstva za delovanje.
Ta najemniški odnos pa izgleda približno takole:
Živim v hiši moje mame, ki mi je dala v last zgornji del hiše, sedaj pa mi zanj plačuje najemnino, poleg tega pa mi daje sredstva za življenje.
Sprašujem, kako lahko pride do takega odnosa v naši družbi in koliko prej moraš rezervirati prostore nad kavarno Veronika, da te zadnji dan ne vržejo ven, ali da koga ne motiš?
BRANE MODRIJAN (sekretar OK ZSMS)
Ivi Mihelj bo v prenovljeni kuhinji skrbela, da bo vse v najlepšem redu, Igor pa bo bedel predvsem nad poslovnostjo restavracije iti dobrim počutjem gostov
Boljši časi?
Prostor, ti si
kakor...
Iz obravnave prostorske problematike pred in na zasedanju vseh zborov skupščine, 21. novembra, lahko ugotovimo, da je reševanje tega problema po meri posameznikov.
Iz gradiva (Skupščinsko gradivo št. 22) so delegacije in delegati izvedeli, da bo na sporedu seje zborov skupščine obravnava: Poročila o urejanju prostora v občini (pripravil predsednik Komiteja za UPVO), Poročila o izvajanju revitalizacije v občini Kamnik v letu 1988 (pripravil SKG Kamnik), Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o upravnih organih in strokovni službi ter Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi Komiteja za UPVO (kar je po enofaznem postopku pripravil Sekretariat za občo upravo SO Kamnik).
Razlage in pojasnila k tej pestri tematiki so žal lahko prebrali šele dan po seji zborov skupščine, ko so prejeli na dom glasilo SZDL občine Kamnik Kamniški občan, ali pa so jih (izbrani posamezniki) slišali kar na seji sami. Niso pa vedeli in bili obveščeni, da je v tem času zagledal luč sveta osnutek elaborata o reševanju teh težav, ki ga je pripravil občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice', na pobudo združenega dela, ki ni zadovoljno z urejanjem prostorskih zadev.
Kljub temu pa je celotno gradivo obravnaval Svet za družbeno ekonomske odnose in DPS pri OK SZDL (katerega člani so tudi bivši in sedanji gospodarstveniki ter družbenopolitični delavci v občini in izven nje) in to že 16. novembra s tem, da se Sveta ni udeležil nihče od povabljenih predlagateljev, razen predstavnika SKG).
Svet je vsa gradiva natančno obdelal in predelal ter ugotovil:
- potrebno je v naši občini prostor postaviti na pravo mesto s pravo organizacijo,
- potrebno je predlagati na predsedstvu skupščine, da točke 8., 10. in 11. črtajo iz dnevnega reda seje vseh zborov skupščine, zaradi nedodelanosti, nedorečenosti in prehitevanja časa,
- dati v javno razpravo osnutek elaborata, izdelati analizo dosedanjega dela s prostorom (dobre in slabe strani), ter elaborat dopolniti s strokovnimi predlogi in pripombami.
Po seji zborov skupščine pa smo člani Sveta lahko .ugotovili (seveda, če nam je kdo od prisotnih delegatov to povedal), da smo na seji sveta »brcali« r prazno in da je šla skupšinska »procedura« po dnevnem redu, ki ni bil spremenjen.
kaj se moramo res vprašati ob pogledu na prostorsko problematiko: PROSTOR KDO BO TEBE LJUBIL?
Uroš Zupane
Še enkrat: V slogi je moč
Ob ustanavljanju področne kmečke zveze Tuhinj, v Šmart-nem v Tuhinju, 23. oktobra, so udeleženci precej kritike namenili Gozdnemu gospodarstvu. O odsotnosti predstavnika GG-ja naj povemo le to, da iz vabila, ki je bilo poslano gozdarjem, ni bilo razvidno, da se bo obravnavala gozdarska problematika. Kritizirati neprisotne ni težavno, saj se ne morejo braniti.
Resnici na ljubo je treba pove-ati nekaj dejstev, posebno glede plačila lesa lastnikom gozda. Les od lastnikov gozda prevzamemo z dobavnico za določenega kupca, lastniku gozda se obračuna po enaki klasi, kot se izstavi račun kupcu. Kmetom se les obračunava tedensko, 8 dni ima kupec pravico reklamirati dobavljeni les, ne pa plačati, kot je bilo navedeno v članku. V15 dneh pa mora kupec dobavljeni les plača-
Že nekaj mesecev je' tega, ko mi je pomemben kamniški občinski funkcionar dejal: »Povem ti, da imamo na občini več vseh mogočih poslov s »Planinko«, kot pa s celotnim kamniškim gospodarstvom skupaj«. Prav rad mu verjamem!
Postopek redne likvidacije te delovne organizacije se je pričel z 2. 9. 1988. Na predlog občine Kamnik me je sodišče v Ljubljani imenovalo za izvedbo nehvaležne naloge, likvidacijo te delovne organizacije. Beseda likvidacija se hudo sliši, v končni fazi pa vendarle pomeni, da bo ta delovna organizacija, ko bo likvidacija končana, prenehala obstajati v takšnem in podobnem stanju, kot je bila do tega trenutka. Če bi bila ta firma fizična oseba, bi po domače rekli, da je umrla.
Prav je, da smo občani seznanjeni v grobih obrisih s stanejm te nekdaj izjemno uspešne gostinske organizacije. Eden prvih ukrepov, ki ga je bilo treba izvesti je bil, da je prenehalo delovno razmerje polovici delavcev tako, da jih je delalo samo še sedem. Ne smemo pozabiti, da je bila gostinska ponudba še tja do 14. oktobra. Po tem obdobju smo morali pripraviti vse potrebno za
primopredajo. Sedaj oz. dokonča leta delata še 2 delavki, njuno delo pa je potrebno zaradi dokončne izvedbe inventure v vseh objektih, kjer se še opravlja dejavnost.
Namen likvidacije oz. tega postopka je v tem, da dosežemo v optimalnem časovnem obdobju pozitivne rezultate. Pričakujemo, da v bodoče ne bo treba več pokrivati izgub, kar je moralo kamniško gospodarstvo delati kar 10 let nazaj. Dalje smatramo, da bo gostinska ponudba v bodoče primerna in da se bo vklapljala v celovito turistično ponudbo Kamnika, in pa seveda, da bodo v bodoče upravljalci ali novi lastniki Planinkinih objektov sami skrbeli za primerno tekoče in investicijsko vzdrževanje le-teh. Še marsikaj drugega pričakujemo, vendar zaenkrat o tem le toliko.
Trenutno je stanje z objekti sledeče: Kavarna Veronika je sedaj v lasti Kulturne skupnosti kamnik, ki je bila že pred tem lastnica zgradbe do dveh tretjin. Verjetno nam je vsem znano, da je ta objekt oddala v najem zasebnemu gostincu. »Albrehtovo hišo« smo prenesli odplačno na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je že začelo s te-
meljito adaptacijo in računamo, da bo že v naslednjem letu stavba usposobljena za stanovanja in poslovne prostore. Zgradba, v kateri so »edina družbena prenočišča v Kamniku«, naj bi obratovala še do konca letošnjega leta. Potrebna bi bila še kako temeljite prenove. Takšna, kakršna je, nam res ni v čast. Bolje je nič, kot pa tako slabo, kot je to danes. Po novem letu naj bi to stavbo prevzelo Stanovanjsko komunalno gospodarstvo in preuredilo. Kaj bo v njej, ta trenutek še ne moremo povedati, ker je predlogov in mnenje veliko. Z decembrom je po mesecu in pol začela obratovati »Restavracija PLANINKA«. Objekt smo oddali v najem zasebnima gostincema. Pričakujemo, da bo restavracija ponovno pridobila ugled, kot ga je imela nekdaj. Zaželimo najemnikoma tudi obilo sreče, ki jo bosta potrebovala, ker včasih znanje in delovna zagnanost nista dovolj.
Zadaj restavracije je kegljišče z bifejem. Predlagano je, da ga odprodamo na javni licitaciji. Na Veliki planini sta objekta penzi-on Šimnovec in Zeleni rob že nekaj časa v najemu in kot kaže, primerno obratujeta, čeprav brez težav ne gre.
Poseben problem predstavlja »Hotel Malograjski dvor«. Je kot zakleta kraljična, ki se ne more
Že davno je tega, ko so Kam-ničani in tudi gostje iz ostalih krajev v Sloveniji zahajali v ta, nekoč priznan lokal na golaž, vampe, tatarca - na jedi, skratka, po katerih je bila ta restavracija še posebej znana. Vendar so prišli potem za kamniško družbeno gostinstvo malo manj slavni časi, saj se je vsaj deset let to gostinsko podjetje nenehno otepalo z izgubami; kot se je v gostinstvu nemalokrat doslej že v več krajih izkazalo - predvsem zaradi slabega kadra, zaradi ne-
zainteresiranosti zaposlenih in slabega odnosa do družbene lastnine v tej dejavnosti.
Prav zaradi slednjega so se v naši občini odločili za likvidacijski postopek Planinke in šli v akcijo iskanja čimboljšega ponudnika za restavracijo Planinka. Kavarno, kot smo že pisali, so v kulturni skupnosti že poleti oddali zasebniku. To se je zgodilo tudi s Planinko, ki je, kot smo se tudi sami prepričali, našla zelo skrbna, strokovno in z izkušnjami v gostinstvu podkovana človeka, Igorja in Ivi Mihelj, ki sta z vsem srcem in z zagnanostjo pripravljena storiti vse, da bodo gostje odslej ponovno z. veseljem zahajali v Planinko.
To pa je prav gotovo odvisno od urejenosti in predvsem hišnega reda lokala, kot seveda, ali morda predvsem, od gostinske ponudbe in zglednega odnosa gostinskega osebja oziroma lastnikov do gostov. Z najnujnejšimi deli sta nova najemnika začela že novembra. Prenovila sta kuhinjo in jo z dokupom in premestitvijo določenih elementov usposobila do higienske neoporečnosti, s čimer se prej nikakor ni mogla pohvaliti. Napeljala sta centralno kurjavo, preuredila restavracijski prostor (zaradi racionalnosti ni več separejev), ki bo v dopoldanskem času namenjen predvsem za potrebe družbene prehrane, preurejen je tudi šank, zasilno pa obnovljena fasada. Do otvoritve, ki je bila sedmega decembra, sta
Igor in Ivi Mihelj morala prebeli-ti celotno notranjost gostilne, urediti skladišče in hladilnico. V Planinko sta vložila okoli 25 milijonov dinarjev, skupaj s posojili in lastnim delom pa bi tJ znesek dosegel 30 milijonov dinarjev. Igor Mihelj nam je povedal, da je del opreme tudi dokupil, večinoma pa so ga prenovili, predvsem pa temeljito očistili, staro. Spodnji prostori so tako urejeni. Bunker in lovska soba bosta tudi zdaj namenjena manjšim zaključenim družbam, sča-
som pa bodo uredili tudi zgornje prostore, ki bodo namenjeni večjim skupinam, poročnim in ostalim zabavam. »Restavracijski del bi v vsakem primeru rada preselila v zgornje nadstropje (tak je tudi trend v svetu), kjer bi v nekakšni klubski ureditvi lahko zadovoljila tudi zahtevnejše goste Ta prenova bi po današnjih ocenah stala njamnj 300 milijonov; dinarjev. Že sedaj pa se morava za pomoč iskreno zahvaliti občinskim organom, SKG in likvida-: cijskemu upravitelju Silvu Uča-karju, ki so nama pri delu zelo pomagali.«
Igor in Ivi Mihelj sta doma iz Grosuplja, že precej sta se ukvarjala s to dejavnostjo, Planinko pa sta najela za trideset let. Vsa najemnina bo v celoti šla za nadaljnjo revitalizacijo objekta in kar je najvažnejše, gostinska družina Mihelj bo skušala tej restavraciji znova povrniti ugled, ki ga je izgubila v zadnjih letih slabega poslovanja. Planinka bo po novem odprta vsak dan od 7. do 22. ure, ob nedeljah pa bo zaenkrat zaprta. Poleg klasičnih menujev bodo ponujali ribje specialitete, domačo slovensko hrano, žabje krake s posebnimi omakami, posebno bogata bo tudi ponudba sirov in vin.
V Planinki bodo šli na roke tudi delovnim organizacijam in pripravljali malice in mala kosila - moramo povedati, da po dokaj sprejemljivi ceni.
R. GRČAR
in ne more prebuditi. Zdaj je v fazi adaptacije, ki ji po domače rečemo »šparovec«, kajti za dokončanje bi bilo treba, po današnji ocenitvi, vložiti kar okrog 3 milijarde dinarjev. V ta znesek je vključena seveda tudi oprema. Končnop so izdelani vsi načrti, tako da vsaj vemo, kako naj bi ta objekt v bodoče izgledal. Gre za težko rešljiv problem, ki pa ga moramo rešiti in le upamo, da bo gospodarstvo zbralo še toliko moči, da bo najprej našlo interes in nato sredstva za dokončanje.
O celotni problematiki sta razpravljala kamniška gospodarska zbornica in izvšrni svet ter zavzela stališča, ki potrebujejo prej zapisane usmeritve ali rešitve. Dodati je treba samo še, da naj bi prek sredstev javnega obveščanja pridobili zainteresirane ponudnike, ki bi kupili Kegljišče z bifejem, kupili ali vzeli v dolgoročen najem pa tudi hotel »Malograjski dvor«. Ob tem ni važno, ali naj bi bila to družbena ali pa fizična oseba. Seveda bo moral vsak najemnik prispevati nekaj deset starih milijard dinarjev, če bo želel hotel usposobiti za dejavnost na nivoju, kot je načrtovan, to je visoka B kategorija. Seveda se bomo morali v zvezi z najemi otresti realsocialističnih gledanj.
Zapisal sem pravzaprav bolj telegrafsko celotno problematiko in ob tem že vrisal delno vizijo.
Želim, da zainteresirani občani sedaj oz. v čim krajšem časuj povedo svoje mnenje, predvsem pa. kdorkoli seveda to želi, pove ustrezne rešitve in tudi finančno konstrukcijo. Ne bi želel, da bodo nekateri pametni po tem, ko bo »toča vse oklestila« ali pa kot pravi pregovor, da so po izgubljeni bitki vsi generali pametni. Konec koncev se že danes ve, da bom dežurni krivec. Če pa vendarle v približno letu dni rešimo te »orehe« pozitivno, bomo za to nagrajeni vsi. saj nam je skupni cilj končno rešiti gostinsko in s tem tudi del turistične ponudbe v Kamniku.
Silvo UČAKAB
Kupim hišo, izdelano do V. faze, do 30 milijard SD, lokacija Domžale-Kamnik. Tel. 832-632.
★
Inšturiram matematiko, fiziko, kemijo in kemijsko računstvo za srednje šole. Tel. 831-597, zvečer.
★
Prodam ročno slamoreznico za 7 SM in tri betonske cevi 0 80 cm. Klanec 8, Komenda.
Artur mnogo obeta
»Navadno se najprej vprašamo, kaj ime pomeni. Naj ga pojasnim: ARTUR ne pomeni nič drugega kot Armandov tu*
rizem,« je povedal lastnik prve turistične agencije v Kamniku, Armando Blazina, na otvoritvi prostorov, ki si jih je uredil ma-
RIBNIŠKI OKTET V KAMNIKU - Armando je že ob začetku svojega delovanja v Kamniku poskrbel tudi za obogatitev kulturne ponudbe v našem mestu. Sedmega decembra zvečer so v dvorani nad kavarno »Veronika« prepevali priznani pevci Ribniškega okteta, ki so svoj prvi nastop po uspešni latinsko-ameriški turneji namenili prav Kamničanom.
lo kasneje, kot je začel s svojo dejavnostjo v naši občini. Tudi v našem časopisu smo o tem Slovencu-Argentincu že pisali. Povedali smo že, zakaj se je odločil priti prav v naše mesto. Ponovimo le to, kar še danes ponavlja: »Se kot otrok sem si želel, da bi živel in delal v majhnem in lepem mestu pod gorami. Kamnik je tak. Pa še nekaj: Kamnik s svojo okolico je turistično zelo obetaven kraj, turistično agencijo ste tudi pogrešali, mar ne?«
V to agencijo, razmišlja naprej Armando Blazina, vlagam predvsem svoje delo in veselje ter svoje dolgoletne izkušnje. Prepričan sem, da bo moje delovanje v vašem kraju koristno in zadovoljivo za vse. Glede na bogate izkušnje v turizmu si je Armando zastavil zelo širok delovni program. V občino namerava pripeljati veliko več tujih turistov, kot jih je prihajalo
do sedaj, in sicer v sodelovanju z večjimi turističnimi agencijami. Artur bo obenem prodajal tudi vse programe znanih slovenskih turističnih agencij, letalske vozovnice za domače in inozemske polete, organiziral bo turistične oglede in bivanje v Kamniku in okolici (posebno zanimiv se mu zdi lovski turizem in eventualna jahalna šola v Komendi), organiziral bo tudi avtobusne prevoze za večje in manjše skupine, za delovne organizacije, šole, društva in podobne zaključene skupine bo organiziral strokovne ekskurzije in rekreativne izlete, obiske strokovnih sejmov, razstav, simpozijev in kongresov.
V Arturjevi agenciji pa bo moč dobiti tudi rent-a-car. Agencija na Kidričevi 29 bo odslej odprta vsak dan od sedmih zjutraj do sedmih zvečer in ob sobotah od pol devetih do pol enih. Izdati namerava tudi turistično brošuro z informacijami o kamniški občini v več jezikih.
R. G.
Izgradnja kabelske TV napreduje
V osemdesetih letih se je v Sloveniji pojavila tehniška novost, ki omogoča gledanje televizijskega programa tudi v predelih, kjer je zaradi konfiguracije terena onemogočen kvaliteten sprejem z običajnimi hišnimi antenami. TV signal je tod lahko prešibak ali zaradi odboja popačen.
S postavitvijo skupne antene j na ustrezno lokacijo in s kabel-i skim razvodom signala lahko dosežemo optimalno sliko na TV I sprejemniku, hkrati pa je dana J možnost, da z relativno nizkimi t stroški omogočimo sprejem pro-I gramov satelitske televizije ali celo organizirano oddajanje kratkih programov lokalnih postaj v občini oziroma krajevni skupnosti. Vse te možnosti daje teh-nologoja kabelske televizije (v nadaljevanju CATV), o kateri smo prve informacije o njeni uvedbi v Slovenji prejeli iz mariborskega okoliša.
Prve pobude za podobno akcijo so bile dane v naši občini leta 1985. Prizadevanja so tekla vzporedno po eni strani v krajevni skupnosti Nevlje, kjer so imeli težave s sprejemom signala in je bil interes največji, ter po drugi strani v mestu s širšo okolico, kjer je bila želja po načrtni akciji v večjem obsegu. Kot vedno ob uvajanju kake novosti je bilo v začetku mnogo razprav in dogovarjanja, pa tudi dvomov in nezaupanja, kar je izviralo iz pomanjkanja izkušenj. Intenzivne priprave so bile opravljene v začetku leta 1986. V sodelovanju z ustreznimi delovnimi organizacijami (IMP, Elrad) so bile zbrane strokovne informacije, opravljene so bile meritve in izdelan je bil prvi osnutek projekta za izgradnjo sistema CATV v mestu in okolici. Finančna konstrukcija je predvidevala participacijo občanov, delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupno sti, samoprispevka in po potrebi kreditov. Tematiko je obravnaval izvršni svet in skupščina občina Kamnik, vključila se je tudi občinska konferenca SZDL. Koordinirana akcija pred začetkom gradnje je dala tri pomembne odločitve:
- izbira lokacije za anteno na Starem gradu, ki pokriva najširše območje v primerjavi z drugimi lokacijami,
- izbira trajnejšega zemeljskega kabla namesto zračnega voda
- dimenzioniranje glavnega kabla do vznožja Starega gradu za večje število odjemnih mest, kot je bila trenutno potreba.
Prvi sistem CATV v občini Kamnik so kot pionirji zgradili krajani KS Nevlje v letu 1986, sledili so jim v KS Mekinje, Tu-njice in severni del KS Kamnik Center. Vse to. je trajalo samo dobri dve leti. Sedaj za funkcioniranje in nadaljnji razvoj celotnega sistema skrbi odbor za vzdrževanje CATV, v katerem so predstavniki z vseh zajetih območij. Letos je prišla vrsta tudi na preostali del območja KS Center
in severni del KS Novi trg. Ker je bilo v občinskem glasilu o dosedanjih akcijah poročano bolj skromno, naj to zadnjo osvetlimo z nekaterih zornih kotov.
Iniciativni in kasneje gradbeni odbor je pričel delati v februarju 1988. Od tedaj je imel seje vsak teden z izjemo kratkega predaha med dopusti. Najprej je pridobil potrebne informacije o CATV in možnosti tehniške realizacije. Na podlagi prvih ocen stroškov je spomladi informiral krajane in ocenil število potencialnih naročnikov. Na osnovi tega števila je bilo možno precizneje določiti predvideno ceno priključka in tako je v maju in juniju potekalo pobiranje prispevkov kot akontacije za posamezen priključek. Ker je bil odziv izjemno dober, smo uspeli nabaviti večino potrebnega materiala še pred občutno podražitvijo. Znesek 500.000 din za priključek je bil pobran v štirih obrokih. S posebnimi aranžmaji na daljši rok je bil omogočen pristop tudi upravičenim interesentom, ki niso zmogli takojšnjega plačila. Odbor, ki ga vodi neumorni predsednik, je posebej skrbel za dobro gospodarjenje z vplačanimi sredstvi, ki jih je porabil takoj za nabavo materiala ali pa jih je dal za krajši čas v vezavo. Cena 800.000 din za delovne organizacije je bila določena, ker te niso sodelovale pri sami realizaciji projekta.
Po uskladitvi tras za položitev kabla in pridobitvi soglasij od pristojnih organizacij so se v avgustu pričele delovne akcije za izkop jarkov in polaganje primarnega kabla, ki so potekale večinoma ob sobotah vse do oktobra. Vabila so naletela na kar zadovoljiv odziv, saj se je akcij udeležilo več kot 60 občanov, nekateri od njih po večkrat. Polovica članov odbora je sodelovala na večini akcij, ki pa bi se zaključile prej, če bi se jih udeležilo še več krajanov. Dejstvo je, da so nekateri, zdravstveno in fizično sposobni, stali popolnoma ob strani. Udeleženci so pokazali izjemno iznajdljivost pri organizaciji in izvedbi del, saj so se včasih pojav-
ljali na videz nepremostljivi problemi. Na akcije so prihajali z lastnim orodjem, pa ne le z lopato in krampom, pač pa tudi z vrtalkami, lestvami in celo z agregatom. Organizirana je bila izposoja stojal za kabelske kolute in traku za uvlcčenje kabla v cevi. Uspelo nam je celo položiti kabel skozi železniški predor. Celotna dolžina kablov je 15 km. Po evidenci je bilo opravljenih 6 akcij ?: 20 do 30 udeleženci, 11 akcij s 5 do 15 udeleženci in 16 akcij z enim do pet udeležencev. V teh akcijah, ki jim lahko rečemo gradbene, je bilo opravljenih 1840 delovnih ur, vsaj še enkrat toliko pa s pobiranjem obrokov, nabavo materiala, pripravo akcij in drugimi organizacijskimi opravili. Če te prostovoljne ure preračunamo v denar, pridemo do kar lepih številk. Celotna investicija v skupni višini 120 milijonov dinarjev (ali 12 starih milijard, če se to lepše sliši) je slonela izključno na prispevkih naročnikov v KS Center, kjer ni bil izglasovan samoprispevek, V Novem trgu pa je KS prispevala krajanom po deset odstotkov cene priključka, kar je v celotni konstrukciji 1,6 odstotka.
Z vsem tem angažiranjem in s pomočjo občanov je izvajalcem, s katerimi smo vse čas imeli izredno korektne odnose, uspelo, da so prvi naročniki lahko spremljali že del olimpijskih iger z novo kvalitetno sliko. Zadnji priključki so bili gotovi v novembru. Izjema so le trije naročniki na Šutni ob Kamniški Bistrici, ki bodo verjetno vključeni spomladi. Spremeniti smo morali traso, ker je OŠ Frana Albrehta odklonila priključek. V teku so zadnja merjenja, uravnoteženje omrežja in izdelava projekta za sistem CATV. Celotna akcija je bila časovno daljša zaradi relativno velikega števila priključkov (skupaj 203) in zahtevnega terena, po katerem poteka razvod omrežja.
* ★ *
V čem je vzrok, da je prišlo do več zaporednih in samostojnih faz izgradnje in da ni bila izvedena enotna akcija? Najlažja pot.
da bi že v začetku celotno izvedbo prepustili izvajalski organizaciji, se je kmalu pokazala kot nc-uresničljiva. Ugotovljeno je bilo, da bodo finančno breme nosili naročniki sami, v najboljšem primeru so lahko računali na del samoprispevka v krajevni skupnosti. S tem je cena za priključek, ki bi jo moral plačati posameznik, dosegla višino, ki ni zagotavljala množičnega vključevanja zainteresiranih naročnikov. V letu 1986 je akcija zastala tudi zaradi že omenjenega negativnega izida referenduma o samoprispevku.
S strani iniciatorjev, ki so bili v bistvu občani z največjim interesom za uvedbo CATV, je bilo potrebno izredno skrbno in taktično pravilno izbrati varianto, kako zasnovati sistem, v kolikšnem obsegu v eni akciji in v kakšni finančni konstrukciji. Edina rešitev se je pokazala v tem, da so sami prevzeli večinski del inženiringa od informiranja občanov in pobiranja sredstev do celotne organizacije in polaganja primarnega kabla. Brez tolikšnega prostovoljnega dela bi bila cena priključka precej višja, zato bi bilo veliko manj interesentov, s tem pa bi bila vprašljiva tudi realizacija omrežja.
Še vedno menimo, da je bil najvažnejši cilj dosežen. Več kot 1200 vključenih naročnikov gleda kvalitetno sliko šestih TV programov, katerim se bodo kmalu pridružile satelitske oddaje in še vedno je dana možnost za uvedbo lokalnega programa, saj celoten sistem uporablja skupno anteno. Vključene so zainteresirane družbene organizacije (zdravstvo, šolstvo) in tudi narodna obramba. Skupna želja pa mora biti sedaj, da se čimprej opremijo tudi območja južno od mesta in povežejo v enoten sistem.
J. BENKOVIČ
Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bo odvoz smeti in odpadkov med novoletnimi prazniki ostal nespremenjen.
■
Delovna akcija,
Foto: Božo Matičič
OBVESTILO
Vse krajane KS Špitalič, KS Tunjice in naše zveste kupce obveščamo, da trgovini v Špitaliču in Tunjicah od 1. 12. 1988 dalje poslujeta v privatnem sektorju. Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za dolgoletno sodelovanje.
ABC-POMURKA TP »KOČNA« TOZD M P Kamnik
BALON NA TITOVEM TRGU - Vsekakor je Armando Blazina z odprtjem prve zasebne turistične agencije v Kamniku poskrbel tudi za atrakcijo take vrste v Kamniku - na Titovem trgu se je v začetku decembra v večernih urah razbohotil pravi pravcati balon. Poletel sicer ni, da pa je segal v višino prav do vrha stare poštne stavbe, pa pove fotografija, saj ogromne gmote fotografski objektiv nikakor ni mogel zajeti v svoj zorni kot. foto: ROMANA GRČAR
Darujmo pomoč žrtvam katastrofalnega potresa v Armeniji
Sedmega decembra v dopoldanskih urah je prišlo do katastrofalnega potresa v Armeniji, v Sovjetski zvezi, ki je terjal več deset tisoč smrtnih žrtev, obstaja celo bojazen, da je žrtev do sto tisoč, število ranjenih pa še večje.
Takoj, ko je bila ta strašna novica objavljena v sredstvih javnega obveščanja, je Rdeči križ Slovenije pričel z akcijo za pomoč žrtvam. Tako je Rdeči križ Slovenije že odposlal prvo pošiljko pomoči, ki je vsebovala zdravila, sanitetni material in sisteme za transfuzijo krvi, v vrednosti 6 milijonov din, v petek, 9. decembra 1988. Poleg Rdečega križa Slovenije so pomoč prispevali še tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, Tosama iz Domžal in Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Izvršni svet Skupščine SRS je 10. decembra poslal pomoč iz rezerv civilne zaščite, 550 šotorov.
Rdeči križ Jugoslavije je iz prispevkov republiških in pokrajinskih organizacij Rdečega križa poslal pošiljko s posebnim letalom v Armenijo.
Široka akcija zbiranja pomoči po vsej Jugoslaviji se še nadaljuje. V okviru Rdečega križa Slovenije pripravljamo še dve pošiljki pomoči.
Le skupna akcija organizacij Rdečega križa Slovenije bo zagotovila največjo možno pomoč SR Slovenije neizmerno prizadetemu prebivalstvu Armenije.
Pričakujemo, da se bo poleg občanov posameznikov, odzvalo na akcijo z denarnimi prispevki tudi nekaj delovnih organizacij. Zbiramo pa tudi šotore, odeje, rjuhe, urejena zimska oblačila in zimsko obutev z nizkimi petami, v sredo, 21. in 28. decembra, od 15. do 16. ure v skladišču Rdečega križa pod avtobusno postajo (zaklonišče).
Objavljamo žiro račun RO RKS, Mirje 19, številka: 50101-678-51579 z oznako »za Armenijo«.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KAMNIK predsednik: dr. Vladimir Breznik
Tekmovanje ptic
Novembra je bilo v prostorih osnovne šole Frana Albrehta društveno tekmovanje ptic.
Pomerili so. se člani kamniškega društva in tako dobili selekcijo za republiško tekmovanje. Doseženi so bili naslednji rezultati: LIPOKROM Kolekcije: 1. mesto: Niko ZALAZNI K 362 točk, 2. mesto: Alojz SPRUK 353 točk LIPOKROM posamezno: 1. mesto Niko ZALAZ-NIK 89 točk, 2. mesto: Franc BOJEČ 88 točk, 3. mesto: Božko SIMEUNO-V1Ć 88 točk, NORMALNI MELA-NIN posamezno: 1. mesto: Franc BOJEČ 88 točk, 2. mesto: Franc BOJEČ
88 točk, 3. mesto: Dušan GRUDNIK 87 točk, SATINET Kolekcije: 1. mesto: Miha PAJEK 355 točk, SATINET Kolekcije: 1. mesto: Miha PAJEK 355 točk, SATINET posamezno: 1. mesto: Rozalija KOVAČ1Č 89 točk, 2. mesto: Franc BOJEČ 89 točk, 3. mesto: Rozalija KOVAČIČ 89 točk, FEOINO POSAMENO: 1. mesto: Miha PAJEK 88 točk GLOSTER posamezno: 1. mesto: Alojz SPRUK 90 točk, 2. mesto: Alojz SPRUK 88 točk, 3. mesto Alojz SPRUK 88 točk, KRIŽANCI kolekcije: 1. mesto: Franc Boječ 355 točk, 2. mesto: Franc BOJEČ 354 točk, 3. mesto: Franc BOJEČ 354 točk. KRIŽANCI posamezno: 1. mesto: Božko SIMEUNO-VIĆ 90 točk, 2. mesto: Franc BOJEČ
89 točk 3. mesto: Božko S1MEUNO-VIĆ 89 točk, EKSOTI Kolekcije: 1. mesto: Marjan Debelič 361 točk, 2. mesto: Niko ZALAZNIK 361 točk, EKSOTI posamezno: 1. mesto: Marjan DEBELIČ 90 točk, 2. mesto: Niko ZALAZNIK 89 točk, 3. mesto: Marjan DEBELIČ 89 točk, SREDNJE PAPIGE posamezno: 1. mesto: Jure PODJED 88 točk, 2. mesto: Jure PODJED 87 točk, STANDARD PAPIGE posamezno: 1. mesto: Franc
Petcrlinkar 88 točk, 2. mesto: Franc PETERLINKAR 88 točk, 3. mesto: Franc PETERLINKAR 88 točk
Franc BOJEČ
Mini počitnice upokojencev v Izoli
Že kar v navado je prišlo, da Društvo upokojencev Kamnik organizira mini počitnice v Izoli v počitniškem domu slovenskih upokojencev. Tokrat bodo take počitnice v času od 21. februarja do 1. marca 1989. Celotna oskrba za 9 dni, skupaj z vožnjo, bo vredna okrog 210.000 din, kar je za sedanje prilike kar ugodna ponudba. Počitnice je možno deliti na dva dela. Upokojenci se lahko prijavijo za prvo ali drugo polovico, lahko pa koristijo celoten 9-dnevni paket.
Pri dosedanjih mini počitnicah je bil velik obisk upokojencev, tudi za te je že precej zanimanja, zato bo Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5 sprejemalo prijave že od 1. januarja 1989 dalje. Prijavijo se lahko upokojenci iz cele občine. Obvestilo o mini počitnicah v Izoli velja do zasedbe dogovorjenega števila ležišč. Na društvu v Kamniku poudarjajo, da so bili korist-niki uslug počitnikovanja v izolskem domu, v zaprtem bazenu in zelo topli morski vodi zelo zadovoljni tudi v preteklem mesecu.
STANE SIMŠIČ
Godbeniki na vaji v novih prostorih nad kavarno
• Pogovor s predsednikom kamniške godbe
Veselje z mlado ekipo in novimi prostori
Božo Matičič je brez dvoma duša kamniške godbe. Pri njej »sodeluje, odkar pomni«, pravi. Še vedno, po vseh teh letih, dela z neverjetno zagnanostjo, entuzi-azmom, predvsem pa pripadnostjo tej dejavnosti.
Sam pravi, da v Kamniku, kjer ima tako dolgo tradicijo, »godba malodane mora obstajati, kljub vsem težavam, vzponom in padcem, ki so se pojavljali v njenem obstoju.«
»Sodelovanje v pihalnem orkestru je naporno. Fantje morajo biti samodisciplinirani, navajeni trdega dela, predvsem pa fizično dobro pripravljeni za nastop v vsakršnem vremenu. Jasno pa je, da je 55 fantov in deklet težko »držati skupaj«, včasih pride do težav. Vendar se s pametnim načinom delo da stimulirati godbenike, da kljub prostovoljnosti te dejavnosti, ki marsikdaj ni tako cenjena kot si zasluži, sodelujejo pri »pleh muzki«. Velika spodbuda so bili novi prostori nad kavarno, velik motiv je bil tudi napredek v kakovosti kamniške godbe, ki se je začel pred nekaj leti. Še bolj pa bi jih seveda navdušili, če bi v tem trenutku lahko kupili vsaj dvajset novih inštrumentov.«
Tako je pripovedoval Božo in od časa do časa z grenkobo ugotovil, da je godba v Kamniku prevečkrat pozabljena. Kot peto kolo je, nekaj samo po sebi
umevnega, nekaj, kar pač je. Da pa je za to potrebno veliko truda, samoodpovedovanja in odrekanja, nihče ne upošteva. Za dan narodnih noš, kjer so godbeniki vse dni dajali slovesen nadih dogajanju v Kamniku, so se jim po vsem skupaj skoraj pozabili zahvaliti za sodelovanje. Vsa ta grenkoba in nemalo težav z disciplino v orkestru je Boža že večkrat pripeljalo do razmišljanja, da bi vse skupaj pustil. In če mi ne bi bilo žal mladih entuzistov, kot sam pravi, ki ga spodbujajo, bi že davno vrgel puško v koruzo. Pa še nekaj je res, ne pozabi povedati - Kamnik brez godbe ne more biti, če pa enkrat nekaj izpustiš iz rok, je težko spraviti nazaj.
Matičičeva družina je godbi zapisana že od leta 1905, ko je začel igrati v njej Božov oče, kasneje so se godbi priključili tudi vsi trije Boževi otroci.
Predsednik Pihalnega orkestra Kamnik je Božo Matičič od leta 1976. Pred tem trinajst let godba rii obstajala kot samostojna dejavnost.
Med tem časom je bila godba vključena kot sekcija v glasbeni šoli. Po obnovi večine instrumentov 1972. leta so ponovno začeli razmišljati o osamosvojitvi. Poleg Boža Matičiča sta pri oblikovanju samostojne sekcije takrat sodelovala tudi Katarina Arčon, ravnateljica glasbene šole in Ra-
. do Perčič. Pihalna sekcija se je torej 76. leta osamosvojila in priključila kulturnemu društvu Solidarnost. Svojih prostorov takrat niso imeli, vedno so bili podnajemniki, pripoveduje Božo. Vadili so v prostorih glasbene šole, pred letom pa so se preselili v obnovljene prostore nad kavarno Veronika. V zimski sezoni so se zaradi neurejenega gretja preselili v Maleševo galerijo.
Predsednik kamniške godbe ni pozabil omeniti, da je šlo od 1975. leta »skozi« njihovo godbo več kot 130 godbenikov. Povedal je tudi, da ima godba poleg velike fluktuacije (fantje iz glasbene šole prihajajo in praviloma se po odhodu v vojsko ali vsaj v zakonski jarem ne vrnejo več) še eno značilnost - stalne vzpone in padce. Vsak nov kapelnik »povzroči« v začetku vzpon (nov način vadbe, novi prijemi v začetku večinoma navdušijo), potem pride do osipa.
»V Kamniku je med fanti premalo čutiti pripadnost kraju, zato se predvsem mladi fantje včasih kaj hitro naveličajo »zastonj garati«. Jaz pa le mislim, da je najvažnejše igrati, če si »muskon-tar«, in da z nastopi v godbi kraju le nekaj daš! Predvsem pa ni nič manj vredno nastopati v godbi kot v kateremkoli ansamblu. Pa pustimo to lestvico. V naši godbi manjka predvsem srednje generacije. Sedaj so tu zelo mladi in
nekaj starejših gospodov, če se malo pošalim. No, naš najdalj aktiven član je seveda 87-letni Janez Nograšek, ki je godbi zvest že sedemdeset let, 77-letni Er-nest Kvartič je s šestdesetletnim igranjem v godbi prav gotovo tudi dosegel častitljivo obletnico. Nekaj je članov srednje generacije (Jože Razboršek, Rudi Vidic, Franc Vengust, Lado Ajtnik), prepričan pa sem, da je v Kamniku vsaj še trideset pripadnikov te generacije, ki so že igrali pri nas in bi bili veseli, da se nam ponovno pridružijo. V mešani starostni sestavi so namreč odnosi morda le malo bolj v ravnovesju, morebiti tudi bolj tolerantni. Večina sedanjih godbenikov je starih med deset in dvajset let, nekaj jih ima malo čez dvajset. Vsi ti so na nek način torej še aktivni v glasbeni šoli in mnoge z zaključnim spričevalom v glasbeni kar naenkrat mine delo v našem orkestru.
Sicer pa se je godba vedno tesno povezovala z glasbeno šolo. Prav z osamosvojitvijo, 76. leta, je v svoje vrste pritegnila predvsem fante iz šole. Le peščico članov je izobraževal in učil osnov glasbe sam kapelnik. Prav v zadnjih letih je glasbena šola dala tudi več poudarka pihalom in trobilom, in moram kar povedati, da ima veliko prstov vmes, kot radi rečemo, sedanji kapelnik Franc Lipičnik, ki je obenem tudi ravnatelj glasbene šole,« je
dejal Božo Matičič in pri tem omenil, da mu je sedanji kapelnik v veliko oporo pri organizaciji. Sicer pa je imelo vsako obdobje svoje značilnosti. Odvisno od kapelnikov, seveda. V zadnjih desetih letih, je našteval Božo, so se zvrstili Januš Rasijevič (1 leto), Leander Pegan (3 leta), Er-nest Kvartič (2 leti), Emil Spruk (2 leti), Karel Leskovec (2 leti) in od 1987. leta Franc Lipičnik.
»Kapelnik je v vsakem obdobju dal nekakšno dušo godbi. Sicer pa je na primer največ uspeha imel pri izobraževanju in oblikovanju dobrih kadrov-godbenikov Leander Pegan. Aktiven je bil zlasti v obdobju, ko glasbena šola še ni poučevala vseh instrumentov. Rog, pozavno, bobenčke in še kaj bi se našlo, vse to jih je Leander Pegan učil sam. Tudi Kvartiča moram posebej omeniti. On je namreč nadomeščal kapelnika v vseh vmesnih obdobjih (ko še ni bilo novega), vselej, vse do danes je desna roka kapelnika. Posebej pečat kamniški godbi pa je dal mlad, nadarjen in danes zelo priznan glasbenik Emil Spruk. Dokazal je namreč, da je »pleh muzka« lahko tudi čisto nekaj drugega. Dvignil je predvsem kakovost godbe na koncertnem področju, pokazal je, da se da igrati tudi drugače. Vendar pa godba v nekem kraju po mojem mnenju le ni sama sebi namen, ne obstaja le zaradi nekaj koncertov letno, ampak živi s krajem tudi ob drugih priložnostih (pa naj bodo za nekatere še tako banalne - pogrebi, proslave ...).
Poglejte, obstaja namreč osnovni konflikt. Pa ne v tistem, grobem pomenu. Umetniški vidik, svežina, novi pristopi in na drugi strani klasična vloga godbe, ki to zasedbo oziroma zvrst glasbe spremlja že od vseh začetkov. To naj bi bilo predvsem v spremljanju vseh javnih prireditev na cesti oziroma na trgih, skratka, kraju v tistem trenutku na ta način dati nek slovesen prizvok. Eni poudarjajo to, drugi drugo plat. Resnica pa je po moje nekje vmes. Mislim, da prav zadnji kapelnik, Franc Lipičnik, skuša dati poudarek obema stranema. Prav sedaj, ko pripravljamo slavnostni koncert ob devetdesetletnici (23. dec. v kinu), je repertoar precej pester, program dokaj zahteven, predvsem pa bo veliko glasbe, ki jo imajo poslu-
šalci vedno radi (evergrini), tudi plesne glasbe ne bo manjkalo, Koračnici pa, mislim, da bosta samo dve.«
Božo Matičič je ob koncu povedal še nekaj pikrih na račun slabe politike, ki jo vodi mesto z Malim gradom. To bi bil namreč idealen kraj za priložnostne poletne koncerte godbe (in še koga), vendar pa bi morali urediti razsvetljavo, da bi se videlo na note, in seveda prostor urediti tako. da bi bil za koncerte primeren. Božo je seveda omenil tudi večno pomanjkanje denarja, ki ga ta dejavnost kar veliko potrebuje - inštrumenti so vredni vsak najmanj tisoč mark. Ob kulturni skupnosti si denar naberejo tudi v delovnih organizacijah. Letos so jim tako pomagali pri nakupu zimskih vetrovk v Stolu, Utoku, Titanu, Svilanitu, KIK-u, Meni-ni, nekaj pa je prispeval tudi kamniški izvršni svet. Nekatere nam dajo tudi popuste pri opremi - Ideja nam je zagotovila cenejše blago, Stol je dal 60 stolov kar brezplačno, s tem da jim bomo pet let igrali na njihovi zabavi ob prazniku podjetja.
Božo je nekaj besed namenil še članstvu. Letos, ob občnem zboru, se bodo po njegovih besedah osredotočili na aktivnost posameznih članov. Tisti, ki ne mislijo več sodelovati, naj bi vrnili uniforme in nekateri tudi inštrumente, seveda pa vse bivše člane vabijo k ponovni vključitvi v godbo, pogoji so danes veliko boljši, kot pred desetimi leti. Čeprav še vedno težki. Biti godbenik je še vedno fizičen napor, veliko samoodpovedovanja, ki zahteva ogromno časa. Vaje so dvakrat tedensko, letos pa so, na primer, imeli že 70 do 80 nastopov (vključno z žalnimi slovesnostmi). Sicer pa je Božo Matičič poudaril, da bi morali pri godbi še, več veljave dati dobremu vzdušju v orkestru, družabnosti, prijateljstvu, predvsem pa vsaj enkrat letno fantom omogočiti gostovanje v drugem kraju. To jih drži skupaj, je zaneseno dejal njihov predsednik Božo Matičič.
Na koncertu ob 90-letnici bodo godbeniki dobili tudi državno odlikovanje, za kar jim tudi v našem uredništvu čestitamo in vse občane v njihovem imenu vabimo 23. decembra v kino Dom na njihov slavnostni koncert.
ROMANA GRČAR
Drobci iz zgodovine kamniškega Pihalnega orkestra
Slovenska društva so bila nadležen trn v peti okupatorja, zato jih niso obšle peklenske namere razbitja oziroma onemogočenja ali podjat mijenja in uporabe v zavojevalske ideološko-propa-gandne namene. Za slednje je bila godba nedvomno najprimernejša, zato je bila med prvimi, ki so bili že v začetku izpostavljeni močnemu sovražnikovemu pritisku.
Zaradi naprednih idej je bil kapelnik kamniškega Mestnega godbenega društva Franc Vidmar - Ciber že kmalu pa začetku fašistične okupacije (že leta 1941) aretiran in ustreljen kot talec, nekaj godbenikov pa se je aktivno vključilo v NOB in odšlo v partizane.
Manjše število posameznikov je okupator večkrat poskušal usposobiti za novo godbo, ki bi jo uporabljal v svoje namene. To je uspelo le deloma in za kratek čas: čeprav so bili nabavljeni novi instrumenti, nove uniforme in partiture, so se godbeniki po enem letu »mobilizacije« začeli tako osipati, da zaradi nepopolne zasedbe igranje ni bilo več mogoče.
Z osvoboditvijo in nastankom nove Jugoslavije se je večina preživelih godbenikov spet zbrala ž namenom, da nadaljuje s svojim poslanstvom. Pri oživljanju nove godbe sta se najbolj izkazala nekdanji kapelnik Jan Ulman, ki je spet prevzel v roke taktirko, njegov pomočnik oziroma »desna roka« pa je bil Tone Rostan. Ob njima se je zbralo za začetek petnajst godbenikov, med katerimi so bili tudi Jože Gorjan, Pavle Ladiha, Stanko Vindšnurer, Ivan Štele, Franc Sitar, Vincenc Sitar, Leopold Matičič, Štefan Pogačar in Janez Nograšek.
Pihalna godba iz Kamnika leta 1957
Godbeniki so se uspeli organizirati brez kakršnekoli zunanje pomoči in tako oktobra 1945 že sodelovali pri žalnih slovesnostih, ki so se v času, ko so bile vojne rane še vse odprte, kar vrstile.
Prizadevanja so bila opazna: obnova godbe je postala deležna vse večjega razumevanja, kar je razvidno tudi iz aktov, ki so godbenike oproščali udarniškega dela.
Zavedajoč se posebnega pomena pihalnih godb in težav pri njihovem formiranju in usposabljanju, je Okrajni odbor OF Kamnik kmalu sklical sestanek vseh kulturnih delavcev, zlasti pa predstavnike pihalnih godb iz Domžal, Mengša in Kamnika. Zasnovana je bila velika kulturna akcija, katere namen je bil: doseči masovnost, znotraj katere naj se za dosego čim boljših rezultatov uvede tekmovalni sistem. Na tem sestanku so se reševali tudi tehnični problemi nastopanja združenih godb, poudarek pa je bil še na zbiranju primernih skladb in notnega materiala.
Prvo povojno leto, 1946, je bilo polno zagnanosti in načrtov. Delavska godba Kamnik, kakor se je Mestno godbeno društvo tedaj preimenovalo, pa je vsem prizadevanjem navkljub zašla v krizo. Razredčenih vrst godbenikov ni bilo mogoče ustrezno zapolniti z mlajšim »kadrom«, starim pa so moči ob vseh zgodah in težavah vedno bolj pešale. Za nastope so si morali sposojati pomoč v sosednjih občinah, kar pa je praznilo že tako več kot ubogo društveno blagajno.
Kadarkoli in kakorkoli so se najrazličnejše težave že pojavljale, je pri trdoživih godbenikih vedno ostajalo nekaj »rezerve«, ki se ji lahko reče tudi trmasti muzikantarski optimizem: če je zgledalo še tako brezupno, njihova želja po igranju nikoli ni čisto splahnela.
Po vzoru Domžalčanov so tudi godbeniki iz Kamnika hoteli imeti svoj godbeni dom: prostor za vaje in shranjevanje instrumentov ter arhiva so si dotlej namreč uredili v gospodarskem poslopju pri Weissu na Grabnu, ki pa za
vse potrebe in zahteve ni bil najprimernejši.
V ta namen so za začetek organizirali veliko godbeno veselico, kar pa je bilo žal tudi vse: ker druge podpore ni bilo od nikoder, je denar, ki so si ga prislužili, hitro skopnel. Navdušenje za godbeni dom je zato kmalu minilo tudi najvztrajnejše, Weissovi prostori na Grabnu pa so godbi za njeno dejavnost služili do leta 1963, ko je za dobro desetletje popolnoma prenehala z delom.
Eno od ponovnih obdobij prizadevanja, da bi se kamniška godba okrepila, zaznamuje letnica 1949, ko se je povečalo vsaj število godbenikov: evidentiranih je bilo dvaindvajset, bili pa so brez uniform in vsake denarne pomoči. Kmalu so sprevideli, da je njihova edina rešitev v spremenjeni organizacijski obliki.
Leta 1950 je bilo v Kamniku
ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo »Franc Vidmar« s sekcijami, kjer naj bi se odrazila masovnost, podprta in omogočena s strani sindikalnih organizacij. Ker pa iz vsega načrtovanega ni bilo nič, so se prihodnje leto sekcije SKUD-a formirale v samostojna društva: Mestna godba »Franc Vidmar« Kamnik je skupaj z moškim pevskim zborom DKD Solidarnost postala samostojno društvo.
Čeprav je bilo v vsebinsko in organizacijsko prenovo vloženih veliko naporov, pa vse skupaj ni dosti zaleglo. Disciplina je popuščala, vaje so bile slabo obiskane, nenehno so se kopičile denarne težave.
Leta 1953 je godba ostala brez stalnega kapelnika, ker so Ulma-nu zaradi bolezni hitro popustile moči. Vaje so vodili nekateri posamezniki iz vrst najboljših godbenikov.
Naslednje leto, 1954, so ponovno začeli z akcijo pomladitve godbe, obnove notnega arhiva in zbiranja sredstev za najnujnejše potrebe, od tega vsaj za plačilo strokovno usposobljenega kapelnika. Toda tudi pri tem so imeli težave, ki pa so jih uspeli rešiti vsaj na področju strokovnega vodenja: nekaj časa je tedaj kamniško godbo namreč vodil Samo Vremšak.
Ob 60-letnici (1958) so kamniški godbeniki pripravili proslavo s samostojnim nastopom, s sprejetjem novih pravil pa so postali spet »Delavsko godbeno društvo Kamnik«. Potem pa, ko so sena-mesto družbene pomoči spet pojavile težave in so se zaradi tega starejši godbeniki odločili za nepreklicni »odstop«, pa je godba ponovno postala sekcija DKD Solidarnost.
(se nadaljuje)
T. FTIČAR
Med tisoči bi te spoznala...
Milo Kačič, izvrstno gledališko umetnico poznamo vsi, če ne z odrskih deska, pa iz filmov in nadaljevank, z malih zaslonov in kino platen.
V Kamniku se je Mila Kačič tokrat predstavila kot pesnica. Njena poezija predstavlja njeno življenje, občutja, ljubezen in njeno dojemanje sveta. Takšne Mile Kačič večina izmed nas ne pozna, zato je bil njen recital dobrodošel za kamniško kulturno življenje. Dvorana nad kavarno Veronika je bila nabito polna in nikomur ni bilo žal, da si je odtrgal urico časa.
Pesmi so iz ust Mile Kačičeve kar vrele iz dna duše in le stežka bi lahko kdo ponovil tako odlično interpretacijo. Za ta enkratni kulturni dogodek se imamo zahvaliti Ljudski knjižnici Kamnik, ki je to izvrstno umetnico povabila med nas.
DAMJAN GLADEK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS.
PETEK, 23. decembra 1988 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
JUBILEJNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA DKD SOLIDARNOST iz Kamnika
ob 90-letnici ustanovitve MESTNEGA GODBENEGA DRUŠTVA KAMNIK.
PONEDELJEK, 26. decembra 1988 ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT
Sodelujejo: Simfonični orkester DOMŽALEKAMNIK
Mešani pevski zbor DKD SVOBODA MENGEŠ
Zborovodja Matevž Goršič
Mešani pevski zbor CANTEMUS KAMNIK
Zborovodja Janez Klobčar
Solisti: Norina Radovan - sopran
Marjan Trček - tenor
Branka Bečaj - violina
Zoran Potočan - klarinet
Dekliški tercet: Mateja Arnež, Katarina Habe in Marija Pirnat Dirigent: TOMAŽ HABE
Vstopnice po 8.000 din lahko dobite v predprodaji na sedežu ZKO Kamnik, Titov trg 20 (nad galerijo Miha Maleš) vsak dan od 7.30 do 14.30, ob sredah do 16. ure, pri blagajni kina DOM v Kamniku vsak večer od 17.30 do 21. ure in pri sindikalnih poverjenikih v delovnih organizacijah.
TOREK, 28. decembra 1988 ob 18. uri
Razstavišče Veronika, Japljeva 2, Kamnik
OTVORITEV NOVOLETNE PRODAJNE RAZSTAVE DEL KAMNIŠKIH SLIKARJEV
Razstava bo odprta do 7. januarja 1989; ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah le dopoldne. VLJUDNO VABUENI!
VABILO K SODELOVANJU
V folklorni sekciji želimo ustanoviti novo, mlajšo plesno skupino, sestavljeno iz učenk in učencev sedmih in osmih razredov ter mlajših mladincev. Vse učence, ki imate veselje do plesa, nastopanja širom Slovenije in ohranjanja tradicij ljudskega izročila, vabimo k sodelovanju.
Povabljeni ste tudi tisti, ki morda igrate na harmoniko ali kakšen drug ljudski inštrument; vam bodo po želji omogočili izpopolnjevanje na ustreznih tečajih.
Vaje folklorne skupine so vsako sredo ob 19. uri v telovadnici šole v Mostah. Vaje bo vodila etnografinja tov. Tita Ovsenar iz Kranja. Vpis je na vajah.
Kulturni dan z dupliškimi igralci
V soboto, 3. decembra, na dan. ko se je pred 188 leti rodil naš največji pesnik France Prešeren, smo imeli učenci sedmih in osmih razredov OŠ Toma Brejca kulturni dan. V kinu na Duplici smo si ogledali Miloša Mikel-na Zaradi inventure odprto.
V uvodu je predsednik ZKO Kamnik, tov. Ftičar, povedal nekaj več o amaterstvu in o kulturnih dejavnostih v naši občini. Iz njegovega govora smo med drugim lahko izvedeli, da amaterske kulturne dejavnosti v Kamniku segajo že v prejšnje stoletje. Prvo takšno društvo je bil pevski zbor Lira, ki je nastal že leta 1882. Na koncu svojega govora je povabil vse, ki se zanimajo za kulturne dejavnosti in bi radi sodelovali v njih, da sc oglasijo nad galerijo Miha Maleš, kjer bodo izvedeli vse, kar jih v zvezi s tem zanima. Tam je namreč sedež ZKO Kamnik.
Satirično igro z glasbenimi vložki, nekakšen kabaret, nam je uprizorilo amatersko društvo Svoboda z Duplice. Igra je bila sestavljena iz več vsebinsko različnih in med seboj neodvisnih prizorov. Nekateri so obravnavali že dokaj znano tematiko in zabavljali na račun inflacije, neštetih sestankov in podobno. Spet drugi so govorili o sebičnih odnosih med ljudmi, o dvojni morali, hlastanju po ugledu in bogastvu.
Ljudje, ki se ukvarjajo z amaterskimi kulturnimi dejavnostmi, imajo globok čut do kulture in jim ni žal žrtvovati svojega prostega časa. Njihov trud je poplačan, če je občinstvo zadovoljno. In tako so bili z naše strani poplačani uspešni dupliški igralci, ki zaslužijo predstavitev še kje, saj je njihov nastop prepričljiv, naraven in sproščen, njihov režiser tov. Štebe pa domiseln in neutruden prijatelj kulture, ki uresničuje rek: Človek ne živi samo od kruha...
Lidija Zavasnik, 8. b OŠ Toma Brejca
se, da bodo naši
dnevi lepi
Ljubiteljski likovniki so razstavljali
Od 23. novembra do S. decembra so razstavljali v razstavišču Veronika člani Likovnega društva Kamnik, v katerem delujejo likovni ljubitelji-amaterji pod mentorstvom tov. Lojzke Kovač. Kaže, da postaja vseko-letna predstavitev v novembru oziroma decembru že tradicionalna.
Organizirano delovanje ljubiteljskih likovnikov pod strokovnim vodstvom je vsekakor umestno in opravičljivo. Omogoča ljubiteljskim ustvarjalcem hitrejšo pot do spoznavanja osnovnih likovnih zakonitosti in s tem kvalitetnejšo likovno kreativnost. Obenem pa takšno druženje vpliva na splošen dvig likovne kulture, da se preseže včasih očiten diletantizem, šarlatanstvo ali lažno naivno umetnost. Takšen vsakoleten obračun društva s svojim enoletnim delom, predstavljen na skupni razstavi, spodbuja zdravo tekmovalnost med člani in s tem tudi kakovostno rast. Tudi letošnja razstava si prizadeva ohraniti oziroma preseči takšen zastavljen nivo kvalitete. V koliko je to uspelo, naj presodi publika sama.
Seveda je na tako koncipirani razstavi razpon v motiviki, tehniki, slogih, predvsem pa v zrelosti likovnih del precejšen. Sega od Začetniških premagovanj likov-
nih problemov, prek solidnega amaterizma, predvsem v akvarelu in olju, do povsem avtonomnih likovnih rešitev.
Z začetniškimi problemi študije po naravi se bolj ali manj uspešno spopadajo Andrej Ber-not z otroško figuro, Nataša Nova s tihožitjem. Helena Sekavč-nik z risarsko študijo akta. Pastelno tihožitje Marjana Novaka kaže težnjo za čimbolj natančnim, že kar hiperrealističnim posnemanjem predmetov. Jože Mihelič se zgleduje pri takoime-novani naivni umetnosti. Čisti akvarel zastopata Jarinka Pajntar s solidnimi izvedbami cvetlic in krajin ter Karel Hruza z bolj ali mani posrečenimi simbolično na-glašenimi krajinami v močnih barvnih kontrastih. Izstopajo ekspresivna tihožitja v olju Grete Boltar, predvsem vehementno naslikane, barvno bogate slike rož in krajini v olju Franca Zidana v temnomodriih tonih, ki črpa iz ekspresionizma dvajsetih let. Maja Zaje združuje pastel in tuš v barvno bogate, risarsko zanimive ilustracije. Lojze Kalinšek zapisuje vedute in staro arhitekturo v zanimivi tehniki. To je nekakšen reliefni kolaž iz časopisnega papirja s tempero, ki daje presenetljive, dokaj realistične rezultate. Dve abstraktni krajini, akvarela s tušem in dve simbolično
naglašeni oljni sliki sta prispevek Handija Behriča. Momo Lisičič se tokrat predstavlja kot slikar s tremi deli v olju, naslikanimi z barvnimi točkami, ki spominjajo na pointilizem s preloma stoletja. Edini skulpturi na razstavi je prispeval Mirko Mrčela. Dve figuri v letu predstavljata soliden domačijski realizem, ne brez simboličnih poudarkov.
DUŠAN LIPOVEC
Poslopje osnovne šole Duplica je sveženj velikih prostorov,' ki jih ne obhodiš tako hitro. Človek se vpraša, kam bi vsi ti otroci hodili v šolo, če stavb na Duplici ne bi bilo. Zahvaliti se je treba vsem tistim naprednim ljudem iz našega kraja, ki so z vso resnostjo in zavzetostjo vztrajali, da imajo tudi Dupličani svojo šolo in vsem krajanom, ki so prispevali k izgradnji. Vse priznanje je treba dati tudi vodstvu šole, ki iz zaupanih sredstev uresničuje pre-potrebno delo, to je osnovno šolanje naših mladih krajanov. V tej šoli je teh kar 798.
Petindvajseti november je bil za prvošolce posebej slovesen dan. Iz cicibanov so s slovesno zaobljubo postali pionirji. Slovesnost je bila v telovadnici šole iii je bila zelo lepo pripravljena. Novih pionirk in pionirjev je bilo 114, slovesnosti pa je prisostvovalo tudi veliko staršev otrok, učnega osebja iz šole in drugi. Vsi smo bili prijetno presenečeni nad skrbno izvajanim programom, ki je potekal v več delih dvorane. Zatikov ni bilo. Otroci so zelo lepo peli, igrali, recitirali in celo mala baletka se je zavrtela v nežnih plesnih gibih.
Aleš Ačkovič je postal pionir pred tremi leti in je že velik fant. Na slovesnosti je v družbi s prijetno sošolko povedal znano Zupančičevo pesem: Ciciban, Ciciban, dober dan. Ob tem smo se spomnili, da smo se to pesem učili tudi starši in se prav tako polni pričakovanj učili in dokončevali zaporedna učna leta.
Otroci so bili posebej slovesno
Prva samostojna predstavitev
V avli Občinske skupščine je bila do nedavna na ogled razstava mladega kamniškega likovnika Jana Outrate. Razstavo je z razumevanjem omogočila Občinska skupščina Kamnik s posredovanjem tov. Mirana Jereba.
Jan Outrata, sicer dijak drugega letnika Srednje gradbene šole v Ljubljani, rojen 1972, je član mladih likovnikov v okviru Likovnega društva Kamnik, pod mentorstvom tov. Lojzke Kovač. Mladi ustvarjalec se že deset let bavi z likovno dejavnostjo. Tokrat je del svoje slikarske bere zbral na svoji prvi samostojni razstavi. Tematsko se večina predstavljenih slik navezuje na delo enega največjih svetovnih pesnikov Danteja Alighierija (1265-1321), konkretno na njegov »Pekel«. To je tema, ki je navdihovala likovne ustvarjalce od renesanse do sodobne likovne umetnosti, v. risbi, slkarstvu in grafiki. Pristop Jana Outrate k tej literarni predlogi je morda malce naiven in na prvi pogled okoren, vendar mladostno spontan, samosvoj in neobremenjen s tradicionalnim pristopom k tej tematiki. Na gvaših manjšega formata se bije boj skoraj izključno med rdečo in črno barvo, barvama, ki še mogoče najbolje interpretirata duha literature Dantejevega inferna. Dušan Lipovec
Zasebna trgovina Pri Petru v Stahovici
Sredi tedna, 16. novembra, so v Stahovici št. 1. odprli trgovino pri »Petru«. Lastnik živilske trgovine je Janez Gradišek, do nedavnega glavni direktor trgovskega podjetja Kočna iz Kamnika. Poimenoval jo je po svojem očetu. Trgovina je v njihovi družini že tradicija. Je tretja zasebna trgovina v kamniški občini in pomeni prijetno osvežitev za kraj.
Trgovec Janez Gradišek nam je zaupal, da je to le začetek; prodajo blaga živilske stroke namerava v prihodnjih mesecih razširiti. V prodajni program želi vključiti tekstilne izdelke, galanterijsko blago, železninske izdel-
ke, spominke in pa izdelke kamniške industrije. V prodajo bo vključil konsignacijski program gospodinjskih strojev, hifi program in drugo. Za kmetijsko področje bo imel na zalogi več hranil in živil, zlasti za živinorejo, kot so otrobi, moka, koruza itd. V prodajo bo v naslednjem letu vključil Še uvoženo blago iz Avstrije. Skratka, načrti te trgovine so zelo obetavni in privlačni.
V trgovini si bodo prizadevali pridobiti še nove kupce in z lojalno konkurenco in dobro založe-nostjo v celoti ustreči še tako zahtevnim kupcem.
V trgovini so trenutno zaposle-
ni z lastnikom vred trije, ki imajo, vse od novembra dalje, polne roke dela. V konicah in ob večjem obisku kupcev priskočijo na pomoč tudi tri nekdanje poslo-vodkinje, ki so že v pokoju. S prodajo so v tem času zadovoljni. V trgovino prihaja precej kupcev, ki so nadvse zadovoljni z izbiro blaga in vljudno postrežbo. Pri večjih nekupih trgovina daje posebne popuste, kar bo marsikoga privabilo na obisk in nakupe, na začetku seveda, le za preizkus. Na željo krajanov je trgovina odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8.
do 11. ure.
Ob obisku pri Janezu Gradišku nas je zanimalo še njegovo počutje, ker se je preusmeril od vodilnega človeka v gospodarski organizaciji v praktičnega zasebnega trgovca. Pravi, da dela z veseljem 14 do 16 ur na dan, a ima pri tem bistveno manjše organizacijske, kadrovske in druge težave, da o živčnosti sploh ni vredno govoriti. V delu uživa, kar je tudi sicer pogoj za uspešnost poslovanja. Prepričanje, da tudi v prihodnost lahko zre optimistično, zlasti ob tako pridnih in marljivih sodelavcih v trgovini.
STANE SIMŠIČ
oblečeni. Dvorana se je iskrila od titovk na mladih nadobudnih glavah.
Iz otroških grl je donela pesem o svobodi, ljubezni, odnosu do staršev, družbe, predvsem pa želja, da bi tudi mladi primerno živeli.
Ob opazovanju te radožive množice naših mladih krajanov je marsikdo nehote pomislil na zadnja dogajanja v naši državi, ko se ljudje ukvarjajo s tistim, kar je v naših odnosih preraslo vse meje in slednjič izbija na dan v oblikah, ki jih nekateri povsem drugače tolmačijo, kot bi jih vsi skupaj že zdavnaj morali. V ljudeh ni resnične želje in pripravljenosti za boljše delo in red, vsi pa bi radi živeli tako in bolje kot do sedaj.
Pravo nasprotje dogajanja v naši državi je spontan utrip preprostih novih pionirjev, ki z obnašanjem in glasom dajo vedeti, da so tudi naši in si žele poštenej-šo in delavnejšo družbo. Danes so ta mlada dekleta in fantje, otroci, ki si žele našega objema in ljubezni, našega zaupanja, da bodo tudi oni nam zaupali in po-
stali dobri delavci.
V telovadnici dupliške osnovne šole so najmlajši slovesno obljubili, da bodo dobri pionirji, učenci in državljani. Da bodo to zares mogli biti, smo odgovorni predvsem starejši. Ne uničimo jim njihove dobre volje in optimizma v njihov jutri. Sicer take slovesnosti, v katere mladi danes zares verjamejo, ostanejo le spomin.
Ravnatelj šole Božo Pilej je otrokom v nagovoru ob drugem povedal: »Učimo se, da bodo naši dnevi lepi!«
Ob odhodu iz dvorane je med ploskanjem, prepletanjem živih barv in zanosom v srcih odmevala pesem: »Ljubezen, ljubezen za srečo otrok...«
Za prijetno doživetje ob vstopu mladih krajanov v pionirsko organizacijo, ko smo za trenutek" pozabili na vsakodnevne skrbi in probleme, se zahvalimo vsem dobrim vzgojiteljem z dupliške osnovne šole. Podarili so nam slovesen in nepozaben občutek, da tisto, v kar smo pred leti vsi verjeli in bi morali še danes, v naših mladih krajanih na novo vznika.
CIRIL SIVEC
Pionirji smo čistili
Vsakodnevni pogledi pionirjev OŠ Duplica na okolico šole so sprožili idejo o očiščevalni akciji. Neudobno je počutje otrok, ki se pred in po pouku, pa tudi v prostem času, združujejo na neurejenem šolskem dvorišču in okoli njega.
Pionirska organizacija, ki je najštevilčnejša organizacija otrok na šoli, je prevzela organizacijo in izvedbo akcije. Na svojem zadnjem sestanku smo določili datum akcije in sicer četrtek, 10. november. Delegati PO od 5. do 8. razredov so dobili nalogo, da obvestijo svoje sošolce o akciji in da zanjo zagotovijo vsaj deset učencev iz svoje sredine. Mentorica je poiskala pomoč pri ravnatelju in hišniku, ki sta priskrbela orodje (lopate, samokolnico, grablje, metle ...). Napočil je četrtek, dan dela za naše okolje. Pred šolo se je zbrala množica prostovoljcev - starejših pionirjev, z voljo in pripravljenostjo za delo. Med njimi sva bili tudi dve tovarišici, ravnatelj in hišnik. Delo je hitro steklo. Nekatera
dekleta so prijela v roke metle in počistila betonske površine. Večina fantov je delala z ravnateljem in s hišnikom na travniku, ki leži med šolo in stanovanjskimi bloki ter ga očistila ležečih kamnov. »Le kako so se te kamnite gmote znašle na trati?« je vprašal marsikateri pionir. Ostali učenci so z vrečko na roki in v roki pobirali papirnate in druge odpadke po travnatih površinah okoli šole. Delali smo hitro, pa ne samo zaradi cilja, da bi delo čimprej končali, temveč tudi zaradi temperatur, ki nas niso ravno ogrele. V kuhinji so nam pripravili napitek, da smo pregnali žejo.
Naposled se je akcija končala. Počistili smo, kar je bilo v naših močeh. Želimo, da bi okolica ostala taka za vedno. Seveda pa kar tako ne bo' šlo. V šoli že pripravljamo tloris površin okoli Šole; vsaka razredna skupnost bo dobila svoj del, za katerega bo skrbela skozi šolsko leto.
Mentor PO OŠ Duplica (Darja Čermclj)
POROKE
Slobodan, naprav iz
STOJKOVSKI monter ogrevalnih Kamnika
JOVANOVA Lenče, ek. tehnik iz Kamnika
TROBEVŠEK Tomaž, ključavničar iz Šenturške gore in
SUŠNIK Marija, odtiskovalka keramike iz Črne pri Kamniku
TROBEVŠEK Franc, voznik iz Bistričice in
MOČNIK Mirka, šivilja iz Bistričice
MOŠNIK Marko, strojni ključavničar iz Špitaliča in
PIRŠ Ivana, slaščičarka iz Malega Hriba
CAPUDER Alojz, strojni ključavničar iz Lukovice in
HLADE Milena, obrač. referent iz Križa
BAVČAR Boris, diplomirani ekonomist iz Kamnika in
VIDERGAR Olga, operater AOP iz Kamnika
SMRTI
BREZNIK Anton, zidar iz Zg. Tuhinja 39/A, star 57 let
BREMSAK Marijana, druž. upokojenka iz Komende, Glavarjeva 69, stara 87 let
GOLOB Miroslav, strojnik iz Zg. Stranj 48, star 62 let
ČIMŽAR Viktor, kmet iz Tu-njiške mlake 13, star 79 let
RUTAR Franc, os. upokojenec iz Šmarce, Nožiška 20, star 79 let
PRELESNIK Ivan, inv. upokojenec iz Stotnika 6, star 56 let
GALE Ivan, druž. upokojenec iz Moravč, Detelova 10, star 87 let
KLEMENČIČ Amalija, osebna upokojenka iz Ljubljane, Reška ul. 5, stara 85 let
ŠTELE Katarina, km. upokojenka iz Podboršta pri Komendi 19, stara 83 let
OB NOVEM LETU VAM VOŠČIJO
izdeluje:
- frotir brisače
- frotir plašče
- modne kravate
- rute
Rudnik koalina in kalcita Kamnik
XO    ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n sub. o
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
ABC POMURKA
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik, p. o.
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
ZAI^ I \
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronsko signalnovarstvene naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
Kamnik, Ljubljanska 6
Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35, prodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike.
Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
•čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem.
Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
ALPETOUR
TOZD »TRANSTURIST« DE Kamnik, Tomšičeva 6
nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV
rim ^Btwmmmmm
*+M IZLAKE l «u
TOZD »SVIT« KAMNIK n.sol.o.
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
industnjsko podjetje alprern
kamrik lilT-tO usnjarska cesta | 9
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR
Komenda, Sadarjeva 3 Izdeluje:
- ključavnice in tečaje za elektro omarice:
- ključavnice posebnih izvedb
- ključavnice za steklarstvo
- ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil
- orodja za plastiko in liv pod pritiskom.
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
- izvajanje vseh vrst visokih gradenj
- gradnja hidrogradbenih objektov
- gradnja prometnih objektov
- proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
- proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
- projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov.
STOL   industrija pohištva kamnik
Zibelka slovenske lesne industrije
TITAN
kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke.
Utok, tovarna usnja Kamnik
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
MENINA
Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik
Blagovnica Kamnik
Kidričeva 35'a
metalka
DONIT#)
Kemična industrija DONIT
TOZD TRIVAL in
TOZD KEMOSTIK Kamnik
llvlllkl Komblnj«
ŽITO
11«111 im
ŽITO
OBRAT »VESNA« v Kamniku
priporoča svoje kvalitetne izdelke.
Lončarsko podjetjs Komanda
Občanom priporočamo nakup naših izdelkov
Delovni kolektiv
JATA TOZD REJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup!
kemijska industrija KAMNIK
Kemijska industrija Kamnik izdeluje:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje
- signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- aluminijske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
MIRKO GOLOB
iz Zg. Stranj 48
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz DO KIK in SGP Graditelj za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo sosedom, še zlasti Šuštarjevim in Janezu Ber-notu, Urbančevim, Ireni, Tomiju, Maherju in Samirju, župniku za lep poslovilni govor in opravljeni obred, govornikom za ganljive besede, praporščakom, gasilcem, KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič, zdravnikoma dr. Jakopičevi in dr. Ahlinu ter pevcem.
Žalujoči:
vsi njegovi
Stranje, Županje njive, november 1988
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od dragega očeta
VIKTORJA ČIMŽARJA
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč, darovano cvetje in izrečena sožalja. Iskrena hvala dr. Jakopičevi za skrb in zdravljenje, gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem in tovarišu Janezu Pregledu za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru Solidarnost za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, in vsem, ki ste ga spoštovali ter ga skupaj z nami ohranjate v spominu. Vsi njegovi Tunjice, november 1988
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče
IVANKE BERLEC
rojene LAVRIČ, s Prešernove 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Stanislavu Sedlaku, vsem usmiljenim sestram, še posebej usmiljeni sestri Fridi, ki je pomagala v najtežjih urah, župniku za lepo opravljen obred in prof. Samu Vremšaku za lepo petje v cerkvi.
Žalujoči vsi njeni
Kamnik, december 1988
Ko nam ugasne zadnji dan in sonca luč, se vrnemo domov. Glory, glory Alcluja...
(F. G.)
SPOMIN
FRANCETA GACNIKA
župnika v Stranjah
Odšel je, da bi nam bil bolj blizu!
Stranje, 12r\Jecembra 1988
En sam trud in trpljenje jc bilo tvoje življenje. V grobu zdaj spiš. a med nami si vedno in z nami živiš.
V SPOMIN
Petega decembra 1988 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
ANTON PETEK
iz Mekinj
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi Mekinje, Kamnik, december 1988
UMRL JE
FRANC KLEMEN
NAŠ SODELAVEC. KI JE DOBRO DESETLETJE SKRBEL ZA PREVOZ GLASILA IZ TISKARNE V KAMNIK. NJEGOVO VESTNOST IN PRIZADEVNOST BOMO TEŽKO NADOMESTILI.
UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA OBČANA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
IVANKE GAŠPERLIN
rojene STRMEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom z Novega trga in Klavči-čeve 12 ter sodelavkam Utoka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za ganljivo zapete žalostinkc, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter govorniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Vera z družino, sin Slavo z družino, vnuki Dušan, Tomaž, Boris, Sonja in Edvard
Kamnik, november 1988
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
JANEZA MALIJA
s Kebetove 7 v Kamniku
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem RKK Črna, KIK in sošolcem 2. letnika srednje elektro šole iz Ljubljane za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo rudarjem RKK Črna za izvedbo zadnjega slovesa in ganljive besede ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govor.
Žalujoči: vsi njegovi
Sr. Jarše, Kamnik, Rožično, Sela, november 1988
Če bi laž ne govorila Tebe črna zemlja ne bi krila.
ZAHVALA
Ob bolečem in pre ranem slovesu najinega ljubljenega moža in atka
IVANA PRELESNIKA
iz Stolnika
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama v najtežjih trenutkih ponudili toplo dlan v pomoč. Posebej se lepo zahvaljujeva za pomoč Jožetu Kosirniku, dr. Bogdanu Logarju, sodelavcem RKK Črna in MK TOZD Koprodukcija, duhovniku Romanu za lepo opravljen pogrebni obred in tovarišu govorniku za iskrene in tople besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala za darovano cvetje in tople besede sočustvovanja ob najinem slovesu od ljubljenega atka.
Žena in hči
Stotnik, november 1988
Komisija za delovna razmerja
Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
objavlja
prosta dela in naloge:
šivilje
- nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom Pogoji: IV. stopnja izobrazbe tekstilne smeri - tekstilno obrtni konfekcionar, 6 mesecev delovnih izkušenj
Nastop dela takoj. Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Novi trg 43a, Kamnik.
Ko pretrgaš ogrlico utripov, prestrezi -moji okrasi so tvoji nakiti.
(Aladin Lanc)
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ANTONA BERLECA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem SDK Ljubljana, bivšemu Gostinskemu podjetju »Planinka«, Komunalnemu podjetju Kamnik, Lekarni Kamnik, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju UKĆ - Golnik in Zdravstvenemu domu Kamnik za nesebično pomoč pri zdravljenju. Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem in Društvu upokojencev Kamnik. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Kamnik, december 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata in strica
TONETA BREZNIKA
iz Zg. Tuhinja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, njegovim sodelavcem iz DO Graditelj, našim sodelavcem iz OŠ Toma Brejca in Ideje, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, g. župniku Hočevarju za pozornost v težkih dneh in g. župniku iz Tuhinja za lepo opravljen pogrebni obred ter izrečene izbrane besede slovesa.
Žalujoči: Vsi njegovi
November 1988
Kovinska galanterija JOŽE KERIN Medvedova 20, Kamnik
objavlja
ob spremembi proizvodnje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. knjigovodja - računovodja
2. nabavno-prodajni referent
3. orodjar
4. elektrikar
5. vodovodni instalater
6. skladiščnik
7. ključavničar
8. inženir kemijske tehnologije
9. KV delavec - 3x
10. kuharica, čistilka
Rok prijav 10 dni od objave.
Vse informacije osebno v obratovalnici Podhruška ali na tel. 832-116.
55«
kemijska Industrija kamnih a««,
Kemijska industrija Kamnik, SOZD Kemija, DO Kemijska industrija Kamnik
n. sol. o. Kamnik, Fužine 9
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
TOZD Kamnik - Šmarca
vabimo k sodelovanju
več delavcev
za opravljanje del in nalog pri ekstruziji rokavov, polroka-vov in folij v našem obratu predelave plastičnih mas v Šmarci.
Delo poteka v 4 izmenah. Kandidati naj imajo končano osnovno šolo zaradi kasnejše priučitve na navedena dela in naloge
enega delavca
za opravljanje del in nalog pri tiskanju folij.
Kandidati naj imajo končano poklicno grafično šolo in
1 leto delovnih izkušenj.
Za vse kandidate je predvideno poskusno delo v trajanju 90 dni.
Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9.
Črna kronika
Kupite bob!
Verjetno ta predlog, glede na razmere, ki vladajo na naših cestah ob snežni ujmi, niti ni tako slab. A kakorkoli že, danes ni snega (8. december) in vsi smo zadovoljni tudi s svojimi jeklenimi konjički in se sploh ne jezimo preveč na naše upravijake cest, ki letos na vso moč skoparijo s soljo. Ta tako rada razžira naša vozila, vendar nam zagotavlja varnejšo vožnjo; če je ta na naših »zrukanih« cestah sploh mogoča. Za delno razjasnitev naj povem, da so za razmere, še najmanj krivi sami cestarji.
Cestni dinar namreč niti približno ne dohaja stopnje inflacije. Pred podražitvijo bencina je znašal 20%, po njej le še 19% prodajne cene bencina. Teh 330 dinarjev pri litru pa se razdeli na del za gradnjo avtocest (186 dinarjev) in del za vzdrževanje, obnovo in vračanje tujih posojil (144 dinarjev). Zato je treba sredstva čim bolj varčno razporediti. Ta vačrnost pa pomeni, da na cestah I. prioritete (avtoceste in ceste z dnevnim prometom nad 4000 vozil) stalno izvajajo dela za zagotovitev njihove prevoznosti. Stalno odvijanje prometa z uporabo verig, je omogočeno tudi pri obilnem in trajnem sneženju. Na cestah II. prioritete (magistralne, regionalne in lokalne ceste, po katerih poteka linijski prevoz potnikov) se zagotavlja prevoznost od 5. do 22. ure, z uporabo verig. Ceste III. prioritete pa se plužijo, dokler se to da, potem se zapro. V uradnem listu SRS piše tudi to, da v času pluženja na cestah II. in III. prioritete višina snežne oddeje ne sme presegati 15 cm in da se mora s posipanjem pričeti takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice ali pa celo v pričakovanju le te.
Kljub vsemu moramo biti malce kritični in priznati, da se drugi del tega 57. člena vsaj v kamniški občini ni spoštoval, saj je mnogo voznikov »nadrsalo«.
Drugi del, tokrat malo daljšega uvoda pa bo govoril o karod-vanju. Pomočnik komandirja Zvone Logar je dal nasledn jo izjavo: »Tako kot vsako leto, smo tudi letos pričeli z aktivnostmi okrog kadrovanja učencev osnovnih šol za IC RSNZ oz. kadetsko šolo za miličnike v Tacnu.
Čeprav smo mi primarni nosilec kadrovanja, pričakujemo pomoč celotne družbe. Ta je nujno potrebna, saj bomo lahko le z njo ustrezno kadrovsko popolnih svoje vrste in dako uspešno izvajali vse varnostne aktivnosti. Zavedamo se dejstva, da postaja varnost ena primarnih potreb delovnih ljudi in občanov, ki omogoča nemoten razvoj materialnih in drugih družbenih vrednot.
To pomeni, da bomo delavci milice oziroma ONZ le z ustvarjanjem ustreznih pogojev, med katere nedvomno spada tudi kadrovska popolnitev, zadovoljevali potrebo po varnosti in kvalitetno opravljali vse varnostne storitve, ki jih od nas ljudje upravičeno pričakujejo.
V sodelovanju z OK SZDL smo pripravili sestanek z ravnatelji kamniških osnovnih šol, organizirali pa bomo še ogled šole za miličnike, kjer bodo kandidatom oprikazali življenje in delo kadeta v IC RSNZ. Ta center nudi raziban vzgojno izobraževalni program, od športnih aktivnosti, do kulturno interesnih dejavnosti, v prostem času pa za zabavo poskrbi s plesi in filmsko produkcijo, tako da je delovni teden, do petka, ko gojenci za dva dni odidejo domov, zapolnjen.
Pozivam vse zainteresirane osvnonošolce, naj se javijo pri vodstvu šole ali na naši postaji, kjer bodo dobili podrobnejše informacije o prijavi in štiriletnem šolanju. Naj povem še to, da po štirih letih kadet postane miličnik in je razporejen na eno od PM (PM s splošnim delovnim področjem, Postaja prometne milice, Zaščitne enote milice, Postaja mejne milice in druge enote. Po nekaj letih delovne dobe pa je diplomantom KŠM omogočen tudi nadaljnji študij na Višji šoli za notranje zadeve, ob delu ali iz dela.«
Prometne nezgode — 26
Ta številka prav gotovo ne pove vsega o razmerah na kamniških cestah v mesecu novembru. Res je, da se je prometna varnost delno izboljšala, kar je glede na novo kaznovalno politiko tudi razumljivo. Tudi število smrtnih žrtev se je z lanskih sedem spustilo na tri, prav tako kot se je zmanjšalo število težkih promet-
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH KAMNIK
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih objavlja, na podlagi določil 103. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, ter 15. člena pravilnika o pogojih in merilih dodelitve stanovanjskih posojil za delavce, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji
DRUGI JAVNI RAZPIS za zbiranje upravičencev do posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih
Na razpolago je 61,000.000 din. Rok vračila je do 15 let. Obrestna mera je 10%. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 27.100 din.
1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik in sicer:
- če nimajo stanovanja, ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje, in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m?,
- če imajo izpolnjeno enoletno namensko varčevanje oz. pogodba o namenskem varčevanju poteče najkasneje do odobritve posojila oz. če z enkratnim pologom vežejo 325,200 din.
2. Dokumenti k vlogi za posojilo:
a) pri nakupu stanovanja:
- kupoprodajna pogodba ali predpogodba,
b) pri gradnji ali adaptaciji individualne stanovanjske hiše:
- gradbeno dovoljenje ali potrdilo 0 priglasitvi del,
- zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od 3 mesecev,
- predračun,
- pogodoba o namenskem varčevanju in HK o namenskem varčevanju na vpogled,
- prosilci, ki so sodelovali že na I. letošnjem razpisu, naj zaradi poenostavitve postopka s pismeno vlogo, da želijo na tem razpisu ponovno sodelovati, dostavijo potrdila o osebnem dohodku za vse zaposlene družinske člane za mesece julij, avgust, september.
Obrazec za vložitev prošnje dobijo upravičenci na sedežu Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4.
Prosilci morajo vlogo z vsemi prilogami dostaviti v roku 15 dni od dneva objave razpisa na sedež Obrtnega združenja Kamnik, Kolodvorska 4.
nih nezgod. Če bomo odpravili še zadnji dve kritični točki v naši občini (podgorska cesta in cesta Med tesnicami), pa lahko prihodnje leto pričakujemo še ugodnejših vesti o prometnih razmerah.
- Nezgoda, ki se je pripetila v Tuhinju, je presenetila celo miličnike, najbrž pa tudi samega povzročitelja, da jo je tako poceni odnesel. Jure K. je v Zgornjem Tuhinju dohitel neosvetljeno konjsko vprego, jo prepozno opazil in se skoarrj zaletel vanjo. Z naglim, kaskaderskim zavojem se je le izvlekel na nasprotni pas, jo oplazil po levi strani in oddiv-jal na travnik, kjer ga je obrnilo na streho in vrglo v parkiran avtomobil. Kot da to ni bilo dovolj, je vozilo oddrselo naprej po strehi in se, ne boste verjeli, ustavilo šele po 75. metrih. Lažje poškodovanega kaskadersko nadarjenega Jureta so oddali na zdravljenje.
PS. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da se zanj že zanima »Vi-ba film.«
- Ernest K. je »jadral« iz Kamnika proti Motniku, ko so ga Med tesnicami zaustavili cestni viharji in zvrhana merica alkohola. Pristanišča ta dan ni videl, saj je spregledal levi, ostri ovinek in zapeljal naravnost v potok. K sreči ni nihče utonil, čeprav se je sopotnik poškodoval, da so ga morali odpeljati na zdravljenje. Ernest pa je do konca ostal »pogumen kapitan«, saj je gladko odklonil preizkus z alkotestom in kot zadnji zapustil »potopljeno barko«.
- Sneženje in poledenelo cestišče sta 20. novembra povzročila nemalo sivih las voznikom vseh vrst vozil. Eden od njih je bil tudi Franc B. iz Laz v Tuhinju, saj ga je pri naselju Hmšev-ka zaradi slabo očiščenega cestišča pričelo zanašati in ga nazadnje bočno obrnilo. Tega ni pričakoval za njim vozeči Franc H. iz Laz in že sta bila skupaj. Franc (že tretji) iz Šmartnega je bil bolj previden in je za njima lepo ustavil. Komaj se je oddahnil, pa bu-um! Vanju je namreč priletel Janez K. iz Tuhinja, kompozicijo pa je nadaljeval Danilo L. iz Špi-taliča. Da kjer je prostor za pet, je tudi za šest, je za konec dokazal Izidor K. iz Tuhinja in zaključil verigo. Fantje so povzročili za 20.000.000 dinarjev škode, bilo pa je tudi nekaj vroče krvi in
slabe volje. Tudi pri miličnikih, saj je trajalo kar nekaj časa, preden so klobčič odmotali. Na koncu so vsi skupaj zapeli - Bela snežinka, ki pada ...?
- Iz ZD so sporočili, da je pri njih poškodovana ženska. V Go-diču jo je poškodoval Karel B. med vožnjo proti Mekinjam. Vozil je preblizu desnega roba vozišča in ker je bil tudi alkoholno omamljen, je spregledal pešaki-njo Ireno N. Zbil jo je po cestišču, vendar je pokazal dobršno mero človečnosti, ko jo je odpeljal v ZD. Vseeno so ga ovadili.
Kazniva dejanja - 17
Večjih posebnosti v tej rubriki, če izvzamemo številne tatvine lesa in drv, ni bilo. Pohvalno je tudi to, da se je število kaznivih dejanj bistveno zmanjšalo, vendar bomo lahko šele na podlagi podatkov iz prihodnjih mesecev ugotovili ali se je zavest občanov res izboljšala ali je bila to zgolj slučajnost._
- Iz OŠ Stranje so sporočili, da je bilo vlomljeno v šolske prostore in da pogrešajo videorekor-der. Miličnika sta ugotovila, da je storilec ponoči na zadnji strani pritlične stavbe na silo odprl krilno okno in se splazil v notranjost. Presenetljivo uspešno se je znašel v njenih prostorih, saj je v knjižnici izpod TV sprejemnika izmaknil omenjeno napravo in oškodoval znanja, risank in filmov željne osnovnošolce za svojevrsten užitek, šolsko upravo pa za 2.000.000 dinarjev. Verjetno je tudi storilec ljubitelj »risank« in »dokumentarnih fimov«, vendar takih za odrasle. Če smo se zmotili, naj nam prosimo - sporoči!
- Da tudi »hiša zdravja« ni varna pred dolgoprstneži, je prišel povedal Rudolf M. iz Tunjic. Iz usnjene jakne, ki jo je obesil na obešalnik pred ordinacijo, mu je namreč med desetminutnim obiskom zdravnika izginila denarnica z 10.000 dinarji. Ker žepa prav gotovo ni zapustila sama, opozarjamo vse obiskovalce Zdravstvenega doma, naj nikar ne puščajo vrednih predmetov v svojih oblačilih pred ordinacijami; še posebej ne, če je v čakalnici malo ljudi!
- Stanko V. iz Novega trga je prijavil na PM, da mu je nekdo pri SENŠRM obrnil na bok njegovo osebno vozilo. Miličnika sta ugotovila, da je med dejanjem na fičku nastala minimalna škoda in
OBVESTILO
člane ZZB NOV obveščamo o cenah v klimatskih zdraviliščih:
- Zdravilišče Strunjan: Hotel »Svoboda«, od 1. 1. 1989 do 28. 2. 1989 za dvoposteljno sobo 44.000 din
- Dolenjske toplice: »Kopališki dom« 42.500 din
- Dolenjske toplice: »Zdraviliški dom« 37.500 din
- Šmarješke toplice: Hotel »Krka« 50.000 din
- Šmarješke toplice: Hotel »Toplice« 45.000 din
Cene v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah so za člane ZZB NOV nižje od navedenih za 20%.
Želimo vam prijetno bivanje.
OO ZZB NOV KAMNIK
Občinska raziskovalna skupnost Kamnik
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1989
1. ORS Kamnik razpisuje natečaj za izbor raziskovalnih nalog v letu 1989, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine.
2. ORS bo (so)financirala naloge s področij, ki so opredeljena s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana ORS Kamnik za obdobje 1986-1990
- raziskave s področja informacijskih sistemov v DO
- raziskave s področja elektronike in računalništva
- raziskave s področja uvajanja novih tehnologij, tehnoloških postopkov in materialov
- raziskave s področja ekologije
- raziskave, ki jih predlagajo DO in niso navedene zgoraj
3. Na razpis se lahko prijavijo znanstveno-raziskovalne institucije, druge OZD, društva in posamezniki prek institucij.
4. Prijava mora vsebovati:
- naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo
- naslov raziskovalne naloge
- naziv nosilca in izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzorja (mentorja)
- izhodišče, cilj in namen naloge
- uporabnost rezultatov
- predvideni pričetek in zaključek nalog
- finančni predračun (s sofinancerji)
5. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so usklajene s tem razpisom, bo ORS obravnavala enakovredno nalogam, prijavljenim na ta razpis.
6. Rok za prijave nalog je 15. januar 1989 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost, Ljubljanska 1, 61240 Kamnik.
da je bil še pred dejanjem nepravilno parkiran - na zelenici poleg centra. Storilce je najbrž pretresla žalostna usoda zelenice, pa so si privoščili »nedolžno« šalo, ki je lastnika še vedno manj stala, kot če bi mu avtomobil odpeljal pajek!
- Da smo Slovenci »kofetar-ji« je splošno znano, da so to tudi Bosanci, pa smo izvedli nedavno. Patrola je namreč na PM privedla Ismeta D. iz Bosanske Dubicc, njegovo vozilo in 24 kilogramov surove kave. Po izmenjavi informacij s cariniki z obmejnega prehoda Ljubelj, je bilo ugotovljeno, da Ismet za kavo ni plačal carine in da je novembra kar desetkrat prestopil mejo. Njegov zagovor bi lahko temeljil na tem, da je strasten kofetar in da pije posebno močno kavo kar desetkrat na dan.
Javni red in mir - 31
Mrzli dnevi niso ohladili vročih glav, ravno nasprotno, zato povejmo raje, da smo zabeležili kar 16 primerov izgubljanja raznih dokumentov in denarnic, tri primere zaplenjenega orožja (pištole walter, colt, mauser in za pobijanje živali), gorsko nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami in delovno nezgodo v delovni organizaciji KIK.
- Na postajo je svojo pravico prišel iskat Vančo J. iz »Medu-stranj«. Povedal je, da je tri dni delal pri zasebnem obrtniku Igorju S. v Suhadolah, potem pa se še enkrat oglasil pri njem, z namenom, da za svoje delo izterja plačilo. Njegova pričakovanja pa so se izjalovila, saj ga je
delodajalec zgrabil za vrat, nje gov pes pa za desno nogo. Epilog bodo napisali miličniki.
- Zoper soseda pa se je pritožil Milenko Č. iz Duplice.
Z ogorčenjem je povedal, da ima v stanovanju velikega osam' Ijenega psa, ki po ves dan laja in tuli, ter tako moti ostale prebi valce. Odloka o hišnem redu ne upoštevata ne lastnik, ne pes Ker predvidevamo, da pes res tuli od žalosti in dolgega časa predlagamo, da dokupite sosedu psičko, ki bo rjovečo zverino prav gotovo utišala ali pa bo tre-ba poiskati rešitev s pomočja fil ma - Sreča na vrvici.
- Na novi avtobusni postaji se je že pričelo »ročno izmenjavanje mnenj«. Miličniki so bili obveš čeni, da so trije moški napadli četrtega, ki da se jim še karjj uspešno upira. Kot kaže jim je! res dal vetra, saj so miličniki naL prizorišču našli le osamljeno lau stovko - Zečota, medtem ko si
Braho Demal in Sabahet že »odL leteli na jug«. Vzrok spora b<k poiskal   miličnik   in ustrezna ukrepal.
r
Najdeno ^
Ivan   Žveglič   iz Kamnik'n
- žensko denarnico s 17.000 di-y narji, Rašo Adrovič, stanujo^ v Kamniku - torbo z živili, Mur^ tin Forstnarič iz Duplice — živcfl ovco, Jože Marinšek - prometk no dovoljenje,  Milena ŠustaL
- dirkalno kolo, Hajro Softič; stanujoč v Kamniku - pony kol. lo, Slavko Figurek iz Kamnikfr
- moško denarnico, Brigita Koj rošec iz Kamnika - dokumente
P
k
k
MATIC ROMŠAli -__P<
it
Tovarna tekstilij za notranjo opremo f( »Ideja« Kamnik J*
razpisuje
po sklepu delavskega sveta DO
javni natečaj
za oddajo v najem gostinskega lokala »Ideja bar« na Kidričevi ulici 35 v Kamniku
Gostinski lokal bo oddan najugodnejšemu ponudniku za dobo 5 let.
Pravico natečaja imajo vse pravne in druge osebe, ki morajo:
a) ponuditi program dela,
b) odkupiti aparate, drobni inventar in zaloge pijač,
c) ponuditi začetno najemnino, ki se revalorizira po stopnji, predvideni z zakonom.
Prevzem lokala v najem je predviden s 1. 3. 1989.
Pisne ponudbe z zahtevanimi pogoji kandidati dostavijo v roku 15 dni od objave natečaja. O izidu natečaja bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
Dom upokojencev Kamnik Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. 4 negovalke
- negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi
Pogoji:
- izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
- dvomesečno poskusno delo
(2 negovalki za nedoločen in 2 negovalki za določen čas)
2. 2 kuhinjski pomočnici
- sodelovanje pri pripravi in kuhanju hrane Pogoji:
- osnovna šola
- dvomesečno poskusno delo
Za opravljanje del pod točko 2 bomo sklenili delovno razmerje za določen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26.
			
Franc Pestotnik			
MAS		i	K TA 1 IV! V? K
I   33 | |			
Dragi DEDEK MRAZ!
Zase nič nc prosim, da mi kaj princscš. Prosim tc le, da ne boš spet kaj odnesel. Če boš kaj hodil po dolini Scntflorjanski, potem nc pozabi na zdrav razum, ki jc kar pošel. Iz Kamnika pa lahko odneseš gospo zavist in leto zdraho. Vsem tistim bivšim funkcionarjem, ki SO sedaj polni idej in vsem tistim, ki žc vse življenje kramljajo, kaj bi lahko bilo, pa pokloni igrico »ČLOVEK NE 'JEZI SE«. Kamniškemu županu Maksu "%A VRINCU pa prinest večjo ko-*Jičino dolarjev (lahko opranih), muVi bo lahko uresničil sen o kam-nniškemu turizmu. Janku Gedri-\hu, predsedniku IS SO Kamnik. jivet* razumevajočih sodelavcev in 'še veliko sreče pri pridobivanju 'ircpubliškcga dinarja. Kamniške h'gostince pelji na izlet v domžal-
sko občino. Izlet naj nosi naslov ■>Šc so dobre gostilne«.
* V naslednjem letu ne pošiljaj ^■politikov v penzijo, kajti takoj bo
'višja prispevna stopnja in še ne-°Staj tc prosim. Povej vodilnim to-ltvarišcm, da nas na poti v komu-%/zem pošteno trese. Kaže, da
federacija ni v redu. ^Pozdrav tvoj Franc!
.oi k) .o)
PERE-STROJ-KA
Miran JEREB - IS SO Kamnik - je v jutranjih urah viden $W Mengšu, kjer opravlja »fizička Jkosla« (razkladanje robe). Pa naj fc kdo reče, da žene ne skrbe za zdravje svojih mož. Za nagrado pa dobi ŠKRNICELJ svežih rog-tjičkov.
i Najlepši Karel ima na SO Kamnik tako strogo zaupno delo, da niti sam ne ve, kaj dela. Majda Š. še vedno »aktivno mlata«, pa mu je pri Lcctarju dopovedovala, da pozna nekaj receptov za ugodno rast.
Janez GRAD1ŠEK - bivši di-"ektor Kočne jc postal samostojni gospodarstvenik. Nekateri velo povedati, da to ni edini direk-©;\ ki je šel med zasebnike. I kratkem bo eden odprl slaščičarno, za začetek rabi slaščičar-ev avto...
Na OK ZSMS se je razvnel 'gnjevit boj za funkcije. Brane MODRIJAN - dosedanji sekre-sr jc v tc namene volilcem raz-Slil večje število domačih klo-'as, stočil pa še nekaj litrov pra-
vega »THINSKEGA SNOPSA«. Olaf Grbec (pristaš tretje Jugoslavije) je v te namene rezerviral kamniške diseoteke in Veliko planino, kjer svojim volilcem obljublja raj na zemlji, Perčič De-metrij, diplomirani obramboslovec, pa deluje tajno.
NOVIČKE IZ HOL YWOODA
Ob koncu tedna bodite pešci previdni na rdečega lorda, ki pri-podi v Kamnik in se parkira v bližini gasilnega doma. Za volanom je znamenita voznica NATAŠA DOLENC, ki se tako vrača k domačemu ognjišču.
Tone SMOLNIKAR - TV Ljubljana, večkrat komenitra gospodarska dogajanja v Jugoslaviji. Vmes se javlja iz Sovjetske zveze, tako da osebno preveri, če smo na pravi poti.
Anica GLADEK - radio Ljubljana - si pa zna privoščiti. Njo osebno vlak JŽ pripelje iz službe domov na dvorišče. Eni svoj avto, Anica pa vlak.
Jožica KALIŠNIK - pevka ansambla AVSENIK - se včasih skozi Kamnik pelje z belim mer-cedesom 190 D, drugič spet z belim BMvV. Včasih je bila tajnica kamniškega župana. No pa je zamenjala zvok pisalnih strojev za zvok AVSENIKOV, sejne dvorane za velike športne hale. Njen bivši župan je še vedno viden s svojo ZASTA V A 128.
DEMONSTRACIJE
Janko Gedrih resno razmišlja, da bi kamniški IS zasedel sema-forizirano križišče nasproti srednješolskega centra. Protest naj bi bil opomin vsem mladim, ki hodijo v šolo na SENŠRM in kljub semaforju in prehodu za pešce uporabljajo čisto druge prehode. Taisti mladinci so pred postavitvijo semaforja tudi obljubljali demonstracije.
PRI VAT
Predsta vniki družbcno-politič-nih organizacij in družbenopolitične skupnosti so na tajnem sestanku razmišljali, kako bi pocenili računovodsko služba. Padel je tudi predlog, da bi to zadevo dali v delo privatniku. Ja, nasploh bi bilo bolje, če bi vso občino vzel en privatnik.
NOHTI so okras urejene in negovane ženske. S kvalitetnimi uvoženimi materiali vam vaše nohte, ki so morda krhki, se cepijo ali jih grizete, ojačam in podaljšam.
Vaše roke bodo lepe in negovane!
tel. 831-236 od 15-17 ali 329-620 do 20. ure.
Gospodarska banka Ljubljana, n.,sub. o.
Poslovna enota Kamnik
, ŽELI USPEŠNO NOVO LETO 1989 VSEM , USTANOVITELJICAM,
POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM TER SPOROČA,
DA NAMESTO NOVOLETNIH VOŠČILNIC j NAMENJA SREDSTVA UČENCEM OSNOVNE I ŠOLE NEVLJE.
TURISTIČNA AGENCIJA
želi vsem občanom obilo uspehov in srečnih potovanj v Novem letu 1989.
Turistična agencija »Artur« Kamnik, Kidričeva 29, tel. 832-012
Ltviw4
Gostilna »POD SKALCO« Kamnik
BILJARD KLUB
Vabimo vas na novoletni turnir. Vsem občanom želimo srečno 1989.
Gostilna
»PRI LOVCU« Ivan Hribar
Laze v Tuhinju
želi vsem gostom in ostalim občanom srečno '89 in vas pričakuje.
GOSTILNA REPNIK, Vrhpolje
Vam želi srečno '89 in se priporoča.
GOSTILNA »PLANINKA«
Igor in Ivica Mihelj
Kamnik, Titov trg 4, tel. 831 -451
Cenjenim gostom nudimo poleg klasičnih jedi - raznih zrezkov, pečenke, golaža, vampov - tudi celo vrsto morskih specialitet-školjke, škampi, zobatec.
Pripravljamo tudi hišne specialitete - ramstak tropic, solatne plošče, sirove plošče, orehovo potico.
Sprejemamo tudi zaključene družbe.
Organiziramo ohceti, obletnice in razna druga srečanja.
Z veseljem vas bomo postregli in se potrudili ugoditi vašim željam.
Pričakujemo vas v dneh starega in novega leta.
V bližajočem se letu 1989 vam želimo vefiko zdravja in osebne sreče.
Gostišče s prenočišči »ŠIMNOVEC« in »ZELENI ROB« na Veliki planini tel. 831-425
vam nudita v zimski in letni sezoni kvalitetne gostinske usluge.
V lepem, naravnem ambientu vas pričakujemo vsak dan od 8. do 22. ure.
Poleg gostinskih storitev vam je na Zelenem robu na razpolago tudi mala trgovinica.
Vsem ljubiteljem planin in ostalim občanom želimo veliko sreče v novem letu.
KODERMAN
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI
vas vabi na prednovoletna srečanja v prenovljenih prostorih. Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE. Cena 80.000 din. Pohitite s prijavami, kajti za silvestrsko noč imamo na razpolago 80 sedežev. Nudimo tudi 3-dnevni silvestrski paket za 250.000 din.
Rezervacije na tel. 832-462.
Ob dobri postrežbi in živi glasbi se boste veselo zavrteli v leto 1989. Vsem občanom želimo v novem letu veliko uspehov.
»LECTARJEV HRAM« Kamnik,
Titov trg 7, tel. 831-390
Vas vabi na SILVESTROVANJE, ki bo v Kulturnem domu v Šmarci.
Priporočamo vam tudi ostale storitve Lectarjevega hrama. Vsem gostom in občanom želimo uspešno in zdravo Novo leto 1989.
-8" fctforJt
KOVINSKA GALANTERIJA
Jože Kerin
Medvedova 20, Kamnik
Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo srečno novo leto.
STAVBNO KLEPARSTVO RAFKO BREZNIK
Loke 16, Laze, tel. 832-534
Vsem strankam in ostalim občanom želim veliko sreče v novem letu.
ČISTILNI SERVIS DEISINGER MILAN
Kidričeva 35/a, Kamnik, tel. 831-748
Strojno čiščenje vseh vrst talnih oblog, sedežnih garnitur, avtomobilskih sedežev, vseh vrst trdih podov s premazi (winflex, marmor itd.) in čiščenje vseh vrst stekla. NOVO! Čistimo tudi lamelne zavese. V Novem letu vam želimo veliko sreče.
MILENKOVIC
Kamnik, Prešernova 14/b
Vsem cenjenim gostom želimo srečno Novo leto 1989.
ŽELIMO VAM SREČNO 1989, PRI VAS DOMA PA ZABA VO OB GLEDANJU KASET VIDEA »Z» IN FILMSKIH JUNAKOV, KI JIH IMA TE NAJRAJE. OBENEM PA ŠE BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE!
fZAVRSNIK MILAN MOSTE 31 , ' TELEFON: 061    841 025 i
PRIDITE NE BO VAM ŽAL!
SERVIS BIROMEHANIKA, ELEKTRONIKA, FOTOKOPIRANJE
Andrej Uran,
Kamnik, Parmova 2, tel. 733-136 ali 831-432
Veliko sreče v letu 1989.
PISARNIŠKI SERVIS
Lukan Franc
Kamnik, Ljubljanska 14, tel. 832-413
Servisiranje pisarniških strojev in osebnih računalnikov
ter fotokopiranje.
Vsem delovnim ljudem in ostalim občanom želim srečno 1989..
MODNO FRIZERSTVO »MIHAELA«
Kamnik, Medvedova 10
Delovni čas od 7. do 20. ure, sobota zaprto.
Vsem občanom želimo uspešno 1989.
FRIZERSKI IN KOZMETIČNI SALON »EDITA«
Japljeva 4, Kamnik
vam želi uspešno leto 1989. Stranke obvešča, da v prenovljenem salonu opravljamo storitve s kvalitetnimi uvoženimi materiali. Delovni čas od 6. do 20. ure, sobota od 6. do 12. ure.
MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO
»ŽAGAR «
želi vsem cenjenim strankam srečno 1989.
Enajsterica Stola Virtusa s trenerjem Zdravkom Dolencem in fizioterapevtom Milanom Iskro pred srečanjem z Rudarjem iz Titovega Velenja. Tekma seje končala z neodločenim rezultatom 2:2.
Imeniten uspeh nogometašev Stola-Virtusa
Novoletni turnir
Rokometni klub Kamnik skupaj z OK ZSMS Kamnik in ZTKO Kamnik tudi letos organizira tradicionalni rokometni turnir, v soboto, 24. decembra 1988, s pričetkom ob 8. uri.
Na turnir se lahko prijavijo vse formalne in neformalne skupine iz občine Kamnik (pravico do nastopa imajo torej le stalni prebivalci naše občine).
Število tekem in igralni čas bomo določili na žrebanju, ki bo za vse ekipe v četrtek, 22. 12. 1988 ob 20. uri v športni hali (vhod spredaj).
Na žrebanju morajo vse ekipe poravnati prijavnino, 50.000 din. Prijave sprejemamo na naslov OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2 ali na tel. 831-026 (za rokometni turnir) najkasneje do 21. 12. 1988. Naknadnih prijav na žrebanju ne bomo upoštevali!
Poleg obilo športnega užitka in zabave ter nagrad za najboljše ekipe in posameznike vam letos ponujamo tudi mnogo mamljivih nagrad, ki jih lahko zadenete na srečelovu!
VABLJENI!
Športni zdravo
Končan je jesenski del slovenske nogometne lige za člane in 2. slovenske lige za mladince. Le malokdo je računal, da bodo nogometaši Stola--Virtusa v obeh konkurencah zasedli odlično drugo mesto. Uvrstitev je presegla vsa pričakovanja.
Člansko moštvo se je vse do zadnjega 13. kola enakovredno borilo za vrh s prvim favoritom za naslov prvaka, ekipo Ljubljane, ki ima po sestavi nedvomno bolj izkušeno vrsto. Šele tedaj je padla odločitev o jesenskem prvaku, kajti Stol-Virtus je izgubil v Celju, Ljubljana pa je na domačem igrišču odpravila Muro.
Igralci zaslužijo vso pohvalo, saj so skozi naporno sezono dali vse od sebe in z marljivim ter vztrajnim delom na treningih in tekmah dokazali, da lahko moštvo tudi brez zvenečih imen doseže veliko.
Stol-Virtus je zdrav kolektiv in lahko si le želimo, da bo prijateljstvo med igralci ostalo tudi v nadaljevanju, saj je to eden od pogojev za uspeli. Igralci in vodstvo kluba se zavedajo, da bo visoko uvrstitev v spomladanske delu težko obdržati, saj pri vseh tekmecih za vrh gostujejo. Z vročih
igrišč pa se le stežka prinaša točke.
Tudi mladinci so v 2. slovenski ligi zasedli drugo mesto. Po izvrstnem začetku, ko so imeli po sedmih kolih kar štiri točke naskoka pred ostalimi, so proti koncu popustili. Zaostanek za vodilnim ni velik, obeta pa napredovanje samo z resnim delom na treningih. Trener moštva Boris Pinič si zelo prizadeva, da se njegovi varovanci po izpadu ponovno uvrstijo v slovensko nogometno ligo.
Kadeti Stofa-Virtusa so v ljubljanski ligi zasedli četrto mesto. Trener Bojan Kukanja je še kar zadovoljen z uspehom, čeprav je pred prvenstvom računal z boljšim mestom.
Pionirji so prav tako tekmovali v prvi in drugi ljubljanski ligi, prvič z dvema moštvoma, z mlajšim in starejšim. Več uspeha je imela starejša ekipa, medtem ko so mlajši večinoma šele začeli z nogometom, zato se njihovih uspehov lahko nadejamo šele prihodnja leta.
Slovenska nogometna liga - člani
Ljubljana 13 7 4 2 30:13 18 StolVirtus       13 5 6 2 16:13 16
Planinski kotiček
Zimske sobe
Glavna sezona hoje v gore se je končala že pred dvema mesecema. V oktobru so tudi zaprli visokogorske postojanke. Odprti so ostali le planinski domovi v nižjih legah,, kot na primer na Krvavcu, Veliki planini. Začasno je zaprt tudi dom v Kamniški Bistrici in to predvidoma do .23. decembra. Ker so pa tudi zimslce gore lahko pračudovite, kljub vsem navar-nostim, ki takrat še dodatno preže na obiskovalce, jih v zimskem času obišče vseeno veliko število ljudi. In predvsem tem so namenjeni naslednji podatki.
Verjetno doživi pozimi največ obiska Kokrško sedlo. Grintovec je le najvišji vrh Kamniških Alp in marsikdo ga tudi pozimi rad obišče. Takim priporočamo, da naredijo to v enem dnevu. Zimska soba v Cojzovi koči je sicer stalno odprta, vendar še ni dokončana, Ima samo dve zasilni ležišči z nekaj odejami, tako da se da nekako prenočiti v nuji. Majhna peč v sobi pa nima kuriva, zato naj vsak, ki bi se rad ob njej grel, prinese drva kar s seboj iz doline.
Tudi Kamniško sedlo pritegne pozimi številne obiskovalce, čeprav sta zimska vzpona na Brano ali Planjavo zelo zahtevna. Zimska soba v koči je tudi stalno odprta in ima okoli 14 ležišč in tudi precej odej. Ker pa nima hidroizolacije, je precej vlažna in je včasih pozimi na stenah srež. Zato je za boljše spanje potrebno vzeti s seboj spalno vrečo. Za štedilnik, ki tudi stoji v sobi, je potrebno nabrati kurjavo v okolici, kar pa je, ko zapade več kot pol metra snega, praktično nemogoče. Torej, kdor hoče kuhati, naj prinese kuhalnik in gorivo s seboj.
Kocbekov dom na Korošici je pozimi redkeje obiskan. Ima tudi zimsko sobo, katero je pozimi redkeje obiskan. Ima tudi zimsko sobo, v katero se pa vstopa na severni strani s strehe, skozi okno. Zato se ne sme vstopati z derezami, da se ne poškoduje pločevina. Soba ima približno 16 ležišč in temu primerno število odej. V njej ni ne peči ne štedilnika in je zaradi slabo izoliranega stropa precej hladna.
Na Velikih podih je možno preživeti noč tudi v bivaku Pavla Kemperle-
ta, ki ga je pred dobrimi petnajstimi leti postavila postaja GRS Kamnik. Sedaj je že precej ubog, vendar kljub temu lahko nudi skromno prenočišče štirim ljudem, če se imajo pa zelo radi, pa lahko tudi večim. Odej je samo šest, zato naj tisti, ki bi rad v njem spal na toplem, prinese s seboj spalno vrečo, za gretje hrane in pijače pa kuhalnik in gorivo.
Na Malih podih stoji bivak pod Skuto, ki so ga pred leti obnovili alpinisti iz alpinističnega odseka planinskega društva Ljubljana-Matica. V njem je okoli 14 ležišč in nekaj odej. Nima ne štedilnika, ne pečice. Je pa zelo dobro izoliran, zato že navadna sveča lahko dvigne notranjo temperaturo nad ledišče.
Na koncu pa naj posebej poudarim, da naj se pozimi ne podajajo v gore tisti, ki ne obvladajo znanj potrebnih za zimske ture, ki nimamo potrebne opreme (cepina, derez, primerne obutve, obleke itd.) in ki tudi ne znajo pravilno uporabljati vse te opreme. Tiste, ki pa bodo šli v gore in bodo uporabljali zimske sobe ali bivake za prenočišče ali pa samo za počitek, pa prav lepo prosim, da pospravijo za seboj, pa tudi za drugimi, nekulturnimi obiskovalci in dobro zaprejo okna in vrata, da ne bo mogel veter nanositi noter snega. BOJČ
SYNTHESIZER, manjši, kupim. Mejač, Ljubljanska 3/a, tel. 832-350.
Skoraj novo otroško sobo ugodno prodam. Tel. 831-473
Garažo na Duplici (Bakov-nik) najamem. Krempl Zdravko, Klavčičeva 3, Kamnik.
Elkroj Pohorje Rudar (TV) Mura Izola
Part. Hmczad Svoboda Vozila Medvode Ingrad Kladivar 13 1 Domžale 13 2
Kovinar 13 1
13 6 13 4 13
13 6
13
13
13
13
13
14:13 16
15:10 15
17:18 15
23:19 14
14:12 14
14:14 13
19:12 12
18:19 12
13:21 12
5 10:15 9
6 10:21 9
7 11:24 7
2. slovenska nogometna liga - mladinci
Britof 11 8 2 1 31:6 18
StolVirtus 11 7 2 2 16:6 16
Solinar Piran 11 7 1 3 16:10 15
Svoboda(K) 11 6 3 2 18:13 15
TaborJadran 116 14 27:18 13
Slavija 11 6 0 5 17:14 12
Litija 1 1 4 2 5 21:17 10
Adria 11 5 0 6 16:23 10
Medvode 11 4 0 7   9:20 8
Primorje 11 1 3 7 18:30 5
Usnjar (-1) 11 2 1 8 7:23
Radomlje (-2) 11 2 1 8 14:29 3
ANDREJ PERČIČ
Prašiča za zakol težkega 280 kg prodam. Hirbar, Pirševo 2, Laze.
Poštenemu najditelju Borić Omerju (zaposlen v tovarni Utok) se zahvaljujem za najdeno in vrnjeno denarnico z vsemi dokumenti in denarjem. Berlec Ferdo.
Instruiram angleščino po metodah oxfordske univerze. Uspeh zagotovljen. Tel. 831-075, od 18. do 19. ure.
Šivalni stroj, uvožen in plinski bojler junkers, ugodno prodam. Tel. 841-327.
Spalnico Eva hrast prodam. Tel. 832-714.
Ženska oblačila št. 50 in obutev št. 39 ugodno prodam. Novi trg 18.
Ob Ljubljanski cesti v Kamniku prodam zidano garažo. Tel. 832-700 ali 831-751.
Najameva manjše stanovanje. Meta Bec, Polanškova 28, Ljubljana Črnuče, tel. 376-751.
Samostojni ženski, najraje mlajši upokojenki, nudimo veliko samostojno, opremljeno sobo, souporabo kuhinje, sanitarij in kopalnice v središču Kamnika za oskrbovanje upokojenca. Izčrpne pisne ponudbe pod šifro »Topel dom za uslugo« pošljite na uredništvo Kamniškega občana ali na tel. 831-778.
Nudimo odlično plačano honorarno delo. Obvezen prevoz in prosti vikendi. Koma-tar, Medvedova 5a, Kamnik po 14. uri.
Prodam garažo v centru Kamnika. Tel. 832-994.
TRIM LIGA
- KOŠARKA
Termin tekmovanja: sobota, 14. 1. 1989 ob 9. uri
Pravica nastopanja: vsi občani Kamnika (s stalnim in začasnim bivališčem), vsi zaposleni v občini, učenci, učenke OŠ
Prijave: na ZTKO, Kaju-hova pot 12, p. p. 16, Kamnik.
- najkasneje do 9. 1. 1989
Žrebanje: 9. 1. 1989 ob 18. uri v prostorih ZTKO, Kajuhova pot 12. Prijavnina: 20.000 din se nakaže na ŽR: 50140-678-57023
OSS Kamnik - trim liga v košarki Strokovna služba ZTKO Kamnik
Kaj moramo vedeti o AIDS-u?
AIDS je bolezen, ki jo povzroča virus, ki uničuje obrambni sistem organizma. Konča se s smrtjo.
V Jugoslaviji je bilo do septembra 1988 registriranih 58 bolnikov, v Sloveniji 5. Število okuženih, to je pozitivnih ljudi, pa je v Sloveniji okrog 500, ali drugače: okužen je vsak 4000. Slovenec. Okuženi so na videz zdravi, vendar so prenašalci virusa, in torej okužujejo naprej. Za svoje stanje ve le ena desetina pozitivnih, ostali pa ne.
Kakšni pa so simptomi pri že obolelih?
To so vročina, nočno potenje, izguba telesne teže, utrujenost, povečane bezgavke, razne kožne in nevrološke spremembe, npr. pozabljivost, izguba spomina, nevrotične motnje. Pogosto se pojavi pljučnica, pa tudi rakasta obolenja. AIDS se pojavi najprej v 4 mesecih po okužbi in najkasneje v 8 ali tudi več letih po okužbi. Večina jih zboli med 30 in 39 letom. Kako se virus prenaša? AIDS je spolna bolezen. Najpogosteši način okužbe je spolni stik z okuženo osebo. Okuženi moški in ženske okužijo svoje moške in ženske partnerje. Tveganje se močno poveča s pogostejšo menjavo spolnih partnerjev. Virus se lahko prenaša z okuženo krvjo in krvnimi produkti. Tak način okužbe je najpogostejši pri narkomanih z uporabo skupnih igel in brizg.
Iz okužene matere pride virus v otroka pred, med ali tik po porodu in to v 50%.
Uspešnega zdravila ali cepiva proti AIDS-u ni. Vsi oboleli po sedanjih podatkih umrejo.
Zato je najpomembnejše, da se sploh ne okužimo.
Kako pa lahko to storimo?
Zagotovimo si varno spolnost. Zvestoba enemu partnerju, ki mu lahko zaupamo, močno izniči možnost okužbe.
Varnost povečuje tudi uporaba kondomov pri. vaginalni, analni in oralni obliki spolnosti.
Pomembna je osebna higiena, zlasti umivanje ob stiku s krvjo, telesnimi tekočinami ali izločki drugih ljudi. Vedeti pa moramo, da virus živi in se razmnožuje le v človekovem organizmu, zunaj njega pa hitro propade. Uničujejo ga že navadna gospodinjska razkužila, varikina, pranje pri višji temperaturi.
Niso še opazili, da bi se virus prenašal z življenjem v skupnem gospodinjstvu, preko posode, sanitarij, v kopalnici, z dotikom. Ne prenaša se po zraku, vodi, s kašljanjem ali kihanjem. Ne prenašajo ga živali (komarji, psi, mačke in druge).
Seznanjanje z obolenjem in upoštevanjem priporočil v vsakdanjem življenju je torej edina pot.
Obveznega testiranja ne pri nas ne v svetu ni. O že registriranih pozitivnih in obolelih so podatki strogo tajni. Mnogo pa je ljudi, ki menijo, da je treba kužne razkrinkati in izolirati. Vendar pa tako ne gre, ker velika večina okuženih tega niti sama ne ve. Tistih nekaj pa, ki vedo, da so pozitivni, je poučenih o takem načinu vedenja, da zaščitijo sebe in okolico.
Nevarni pa so predvsem spolni stiki. Mar hočemo mi, ki mislimo, da smo še zdravi, ožigosati tiste, ki so pozitivni predvsem zato, da bi lahko pomirjeni nadaljevali s svobodnim spolnim življenjem? Nemara res. Kajti anketa med študenti VŠSD je pokazala, da ljudje kljub veliki poučenosti še ne spremenijo svojih navad. Zato je čas, da se vsakdo med nami vpraša: »Kaj pa jaz? Ali je užitek, ki si ga obetam, res vreden tveganja, da lahko mučno umrem v svojih najlepših letih?«
A. M.
Uspel pionirski rokometni turnir
Po uvodnih tekmah v rokometni trim ligi smo kamniški rokometni delavci 26. novembra pod pokroviteljstvom OK ZSMS Kamnik in bara MITNICA IZPELJALI NEKOLIKO DRUGAČEN TURNIR. To je bil namreč turnir za najmlajše rokometaše (pionirji, rojeni leta 1976 in mlajši). Poleg ekip kamniških osnovnih šol smo na turnir povabili tudi zunanje klubske ekipe. Žal se igralci RK Krim in RK Škofijif vabilu niso odzvali, zato pa smo bili toliko bolj veseli gostov z Iga.
Čeprav v nekoliko okrnejnem številu, je turnir kljub vsemu uspel. V prvi predtekmovalni skupini so bile sicer samo tri ekipe, ki pa so bile med seboj izredno izenačene. Po privlačnih bojih so prvo mesto v skupini zasedli igralci RK Kamnik, ki so oba nasprotnika premagali s po golom ralike. V igri za drugo mesto v skupini pa so bili uspešnejši igralci OŠ Toma Brejca, ki so premagali ekipo OŠ Duplica.
Rezultati: RK Kamnik : OŠ Toma Brejca 6:5 (3:2)
OŠ Duplica : RK Kamnik 6:7 (2:5) OŠ Toma Brejca : OŠ Duplica 9:5 (6:4)
Vrsti red skupine A
1. RK Kamnik 4 tč 13:11
2. OŠ T. Brejca 2 tč 14:11
3. OŠ Duplica 0 tč 11:16
V skupini B so bile štiri ekipe, med katerimi je največ znanja v rokometu prikazala gostujoča ekipa, ki je od tekme do tekme igrala bolje. Izredno razburljiva je bila tudi tekma za drugo mesto v skupini, ki ga je nekoliko srečno, pa vendar zasluženo osvojila ekipa iz Stranj, ko je premagala mlado ekipo iz OS F. Albrehta. V povprečju je bila najmlajša druga ekipa OŠ T. Brejca, ki se zato ni mogla resneje upirati nasprotnikom.
Rezultati: OŠ T. Brejca II : OŠ K.B. Stanje 0:7 (0:3)
RK Mokcrc : OŠ F. Albrehta 3:3 (1:2)
OŠ. K.B. Stranj : OŠ F. Albrehta 4:3 (2:1)
OŠf. Breica II: RK Mokerc0:7 (0:4)
RK Mokerc : OŠ K.B. Stranje 6:3 (3:1)
OŠ F. Albrehta : OŠ T. Brejca 8:2 (3:1)
Vrstni red skupine B
1. RK Mokerc 5 tč 16:5
2. OŠ KB Stranje 4 tč 13:9
3. OŠ F. Albreht 3 tč 14:9
4. OŠ T. Brejca II 0 tč 2:22
V tekmi za tretje mesto sta se pomerili ekipi iz OŠ T. Brejca in iz Stranj. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu. Čeprav so igralci iz OŠ. T. Brejca tokrat igrali slabše kot v pred-tekmovanju, so kljub vsemu srečno zmagali z golom razlike. Rezultat je bil ob koncu 5:4, zadnji gol pa je bit dosežen v poslednjih trenutkih igre. Finalna tekma med RK Kamnik in RK Mokerc je bila z vidika znanja rokometnih prvin prav gotovo najboljša, čeprav rezultat ne pove vsega, kar se je dogajalo na igrišču. Domačini so zmagali kar s 6:0, vendar so si tako izdatno zmago zagotovili šele v drugem polčasu. V prvem delu sta namreč oba vratarja izvrsto branila, igralci pa jim niso hoteli dati gola niti iz sedemmetrovk. Zmagovalna ekipa je svoje nasprotnike premagala predvsem z izredno požrtvovalno in gibljivo obrambo ter hitrimi protinapadi. Zdi se. da so igralci RK Kamnik šele v finalni tekmi pokazali vse svoje rokometno znanje in so zato, po mnenju večine prisotnih, zasluženo osvojili prvo mesto. Za Kamnik so igrali: Pa-vlovski, Plankar, Lindič, Brinovec. Pekčevič, Podbevšek, De Cecco, Grundik in Kocjančič.
Ob koncu velja omeniti, da so sodniki (Lanišek, Dujakovič, Sitar, Plankar) svoje delo dobro opravili, za kar jim gre iskrena zahvala. Enako iskreno se zahaljujemo tudi obema pokroviteljema:
- OK ZSMS KAMNIK, ki so skupaj z dekleti in fanti iz Zapric poskrbeli za izdatno malico ter prijetno počutje med turnirjem.
- osebje MITNICE in CLUBA 99, ki so nam s svojo gostoljubnostjo omogočili, da smo v njihovih prostorih najboljšim ekipam podelili priznanja in diplome ter se z vsemi trenerji
dogovorili za nadaljnje delo in akcije z najmlajšimi selekcijami nadobudnih rokometašev.
GOL
Zimski pohod na Dražgoše
Planinsko društvo Kamnik vabi pla; nince in ljubitelje gora na vsakoletni spominski zimski pohod na Dražgoše v nedeljo, 8. januarja 1989. Posebni avtobus bo odpeljal s Trga prijatelj' stva (za Malograjskim dvorom) ob 6 uri zjutraj.
Prijave zbira PD Kamnik do petka 6. januarja 1988.
Planince bo pot vodila iz Soteske čez Rovtarico na Dražgoše, zato orga nizator prosi prijavljence. da se udele žijo pohoda v primerni zimski in pla ninski opremi. Hoje bo 5 do 6 ur.
V Kamnik se bodo udeleženci pO' hoda vrnili okrog 16. ure.
PD KAMNIK
Kamniški občat\
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.