Hntollšk cerkven list.
Danica iiliaja vsak |>etek na celi poli, in velja yo posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za čet« rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskam ic i »prejemata ca leto 4 gold., za ptlleta 2 yld., za četeit leta t gl; ako sadene na ta dan praznik, izide Dai.ica dan poprej.
Tečaj XXIX~	V Ljubljani 3. listopada 1876.	List 44.
Pogovori.
XVI
G reško razkolništvo ni sveto. Papeži so se veliko prizadevali za novo zedinjenje. Kdo gospoduje nad vero pri razkolnikih ? Razločki v naukih. KakoŠnt nauke ima greškorazkolna cerkev v svojih očetih, v svoji liturgiji o sv. Petru in njegovih naslednikih i Kaj misli o neoma-deŽanem spočetji M. D. in papeževi nezmotljivosti/.... Tudi še današnja gresko-razkolna cerkev papeža priznava v svojih očitnih obredih. Okaljena je pa Še s tem, da ima razun svojih tudi druge krivoverstva v sebi. Vsa je
v revŠini.
Vprašanje. Dokazal si mi neoveržljivo, da Kristusova Cerkev mora biti sveta, pa tudi ravno tako, da je rimsko-katoiiška Cerkev res sveta: zdaj pa bi rad vedil, kakošne misli imaš o gerško razkolniški cerkvi v tem oziru? Ali ima tudi ta znamnja svetosti na sebi V
Odgovor. Ako samo to pomisliš, kar sva govorila o tej cerkvi, ko sva obravnavala njeno edinoBt, ali da bolje rečem, ne-edinost, ti mora jasno biti, da greško-razkolna cerkev je ravno tako malo sveta, kakor malo edina. Začetnik razkolništva in njegov doversivec pač nista bila sveta. Pervi, Pbotius ali Focij, je bil doveršen hinavec, ki je govoril kakor svetnik, delal kakor hudodelnik. Tako ga poznamnuje Fleury. Drugi Mihael Cerularij, ako moč, je bil še prevzetniši in ča-stilakomniši, kot Focij. In kar sta ta dva pregrešna Človeka hudega storila in drugi med njima in za niima izpeljevali, koliko so si prizadevali rimski papeži, da bi se bila rana zacelila, razkolništvo odvernilo ali zopet odpravilo! Cerkveni zbori: Bariški (1098),4. Lateranski (1215), 2. Lugdunski (1279), pa papeži: Inocencij III, Honorij III, Inocencij IV in drugi bo tega priče. Priča je florenški cerkveni zbor (1439), kjer sta tudi Kicejski metropolit Besarijan in ruski metropolit Izidor v imenu vBe ruske cerkve za zedinovanje veliko storila. Pod papežem Klemenom VIII se je bilo južnozahodnje Rusko zopet zedinilo z Rimom. Tudi še pozneje se ni počivalo do sedanjega sv. Očeta Pija IX, ki so se mnogo prizadevali za tolikanj doželeno zedinjenje, še k naj poslednjemu cerkvenemu zboru vabili razkolne patri-jarhe, da bi privabili ločene ovčice v ovčnjak dobrega pastirja. Toda ravno to, kar je svetosti narbolj nasproti, je zedinjenje overalo, ali pa že doseženo odvračevalo, namreč, prevzetnost, napuh, sebičnost in druge nevredne strasti pri razkolnih začetnikih in glavarjih.
V. Tedaj začetniki nesrečnega razkolništva niso bili kaki sveti možje; morebiti so pa vender sveti nauki razkolne cerkve, sveta njih cerkvena vredba in vladba V
O. Tudi s tem se ne morejo ponašati. Ko so bili ločeni od živega drevesa av. Cerkve Kristusove, kakor odsekane veje, so se hotli pomagati s tem, da so se pozno že tudi oni v zborih shajali (1G38 in 1042 v Carigradu, 1672 v Jeruzalemu) in bo se zarad vere posve-tovsli. Kijevski metropolit Peter Mogila jim je bil spisal v 17. stoletji njih vero ali veroizpovedanje, ktero je ruski car za Rusijo poterdil.
V. Oho! Kaj je pa to? Kaj ima car pri veri? Ali ni Kristus vere izročil svoji Cerkvi, ne pa posvetnim vladarjem ?
O. Tako le je. Mislili so, da so svobodni postali, ko so se odtergali od živega debla Kristusove Cerkve, prišli pa so v toliko sužnjost, da morajo verovati, kar je posvetnemu vladarju všeč. P. A. Maurel o razkolnikih, ki so pod turško vlado, piše te le besede: ,,Sultan, naslednik Mohamedov, razločuje poslednjič, kaj ima veljati v rečeh vere, nrave (čeduostnih zadev) iu bogo-Častjs, ako med greškimi patrijarhi v teh reččh nastanejo razločne menitve. Kolika sramota!" (Die Kirche und ihr Oberh. str. 71.)
V. No, lepa reč: tedaj sta jim car in sultan „ne-zmotljiia", ker nočejo njega spoznati, o kterem Kristus pravi: „Ti si Skala, ki je peklenske vrata ne bodo premagale. Ti pasi moje ovce in jagnjeia"... Iz tega je prav očitno, kako je s svetostjo v tej ubogi razkolni cerkvi! Kako pa je vender v njih naukih, ali se močno ločijo od naukov rimsko-katoliške Cerkve V
O. Kar tiče bistvene reči, je le malo resnic, od kterih so odstopili. Tako n. pr. verujejo, da se sv. Duh izhaja samo iz Boga Očeta, in ne tudi iz Boga Sina. Vice odbijajo. Zakon zarad prešestva razrešujejo. Rimskega papeža nočejo spoznati za vesoljnega, od Kristusa postavljenega poglavarja sv. Cerkve Pa o vsem tem se nahaja čisto katoliški nauk v tistih cerkvenih očetih, ktere tudi Greki sami pripoznavajo; nahaja se celo v njih cerkvenih obredih in molitvah^ (liturgiji), ktere opravljajo, da molčim o sv. pismu. Se le poznejši čas n. pr. so v ruski liturgiji opustili molitev za papeža.
V. Kolika je tedaj nedoslednost, kolika nesvetost v takem počenjanji! Tu bi pa vender lahko spoznali, da so v zmoti in bi se zopet zedinili z materjo, ktero so zapustili, še zlasti ker vse jim kliče in priča, da njih cerkev ni „pravoslavna", nima znamenj, ki jih Kristusova Cerkev mora imeti, in je torej res „razkolna", kakor jo mi imenujemo. — Še nekaj. Kaj pa mislijo razkolniki o neomadežanem spočetji in papeževi nezmot ljivosti v slovesnem nauku tega, kar tiče vero in nravo V
O. To je očitno, da oboje odbijajo, toliko bolj, ker je bilo tudi v katoliški Cerkvi še le pozneje za versko resnico določeno, — akoravno za oboje imajo v svetem pismu pa tudi v „gerških cerkvenih očetih" in v litur-
giških bukvah ravno tiste dokaze, kakor mi, in so tudi oboje priznavali, dokler so bili v rimski Cerkvi. Včliki gerški opat Saba, n. pr., že ▼ 5. stoletji spominja celo prasni k čistega spočetja, ki je bil vstanovljen ie poprej kot v latinski Cerkvi, ▼ nekterih krajih jutrove cerkve. O sv. Petru in njegovih naslednikih so, kakor v sv. pismu takovgreških očetih in njih liturgiji, taki isreki, da vsak nepristranski čitatelj lahko previdi, da se jim a tim pripisuje taka nezmotljivost, kakorino je Vatikanski cerkveni zbor slovesno za versko resnico izrekel; brez števila krati je sv. Peter imenovan terdoa skala; podlaga Cerkve, skala Cerkve, steber in temelj katoliške Cerkve, temelj prave vere itd., kar mora vender svoj pomen imeti.
Kavno to vsa nekdanja in po nakoliko tudi še sedanja jutrova cerkev priča o naslednikih sv. Petra, to je, o rimskih papežih. Atanaz piše papežu Feliksu: „Ti si tičenik in poglavar prave vere in Čistega nepopače-nega nauka". Ciril Aleksandrijski piše: „Mi moramo kakor udje sklenjeni biti s svojo glavo, ktera je rimski škof in apostoljski stol, njega moramo vprašati, kaj nam je verovati, česa se deržati". — Sv. Bazilij, škof v Ce-z&reji, se obrača do papeža in piše: „Vaša reč je: ločiti resnico od krivice ter oznanovati brez zmote vero očetov". — Teodor Studita (826), čegar pravovern i imajo v toliki časti na Jutrovem, da ga še dandanašnji v pesmi imenujejo voditelja pravover-nosti, piše v svojem katekizmu: „Res je... v Rimu vterjena nepreina ..ji.a skala vere". — Te in take besede greških oče: v, ki tudi razkolnikom ko veljavni učeniki veljajo, so vender menda jasne zsdosti; ali ne?
Enako govore o sv. Petru in njegovih naslednikih tisti cerkveni zbori, ki jih tudi razkolniki še za svoje spoznavajo. — Vsi šk< tje so pri papežu iskali pojasnjen ja, ako so se uaključili dvomi v verskih reččh, in če je kak škot jel kaj napčnega učiti, so pri papežu naznanili in ga tožili, ker prepričani so bili, da pri papežu jc vselei resnica; zato je bil tudi papež sodnik čez škofe, ako je kteri kaj napčnega učil, ali se sploh zagrešil. — Ob času sv. Janeza aposteljna je Marcijon v mali Aziji začel krivoverstvo učiti, Smirniški škof Polikarp, ki je sam vidil in slišal sv. Janeza aposteljna, je vender v Rim k papežu popotoval po pomoč soper krivoverca, dasiravno je imel tam bližej tudi še druge apostoljske cerkve. Zakaj tako? Ali ne zato, ker so bili vsi prepričani, da papež je nezmotljiv poglavar sv. Cerkve? To in brez števila tacih neutajljivih dogodb is Jutrove cerkve so Greki ravno tako priznavali, kakor Latinci; tedaj bi morali priznavati tudi zdaj njih nauk in doslednji biti.
Tega celo krivoverci iz Jutrovega niso tajili, iskali so tudi oni pomoči pri papežih, n. pr.: Pelagij pri Ino-cenciju, Nestorij pri Celestinu, Evtih pri Leonu.
Pa ne le nekdanja, tudi še današnja greško-ras-kolniška cerkev v svojih očitnih cerkvenih molitvah in pesmih priznava in vedno ponavlja vse predpravice, ki jih je Kristus izročil le edinemu sv. Petru kakor vesoljnemu psstirju svoje Cerkve in pa njegovim naslednikom. V teh obredih prestavljajo rimske papeže kakor naslednike na sedežu apostoljskega pervaka, kakor glave, prednike sv. Cerkve. V praznik sv. Leona (18. sveč.) n. pr. pojejo: „Ti, o naj pobožniši, si bil naslednik Petra poglavarja, navdihnjen s tistimi občutljeji in tisto gorečnostjo, kakor on". — V praznik sv. Silvestra (2. sveč.): „0 presveti Silvester, ti si počastil sedež pervaka aposteljnov ter se skazal prečudoega služabnika Božjega, ker si Cerkev z resnicami božjimi olepša), poterdil in poveličsl".... Od Gregorija II, rimskega papeža v 8. stoletji, moli greško razkolna cerkev: „Bog te ie poklical, da si bil naj vikši škof njegove Cerkve m na-
slednik Petra, poglavarja aposteljnov." Od Leona III
5a: „0 ti naj viši pastir Cerkve, namestuj to mesto esusa Kristusa!"
Vsa vera ljudstva pri ruskih raskolnikih, kakor j s pisal pred nekaj leti učen Nemec (Hist. pol. BI. B. 46.), je v cerkvenih bukvah ruske cerkve, in ravno te bukve pričajo na vsaki strani, da stol sv. Petra v Rimu je središe edinosti in svobode vsih cerkvd na svetu in po sebno tudi ruske. Ruski pisatelj Kirejevski sam pravi: „Ruaka cerkev je s Rimskim stolom svessna s tanko nitjo, ktere pa množica ne vidi," in dalje pristavlja: „Ko bi me v spovedi vprašali, kaj mislim o papeževi oblasti, bom odg tvoril s besedami naših cerkvenih bukev, iz kterih imam svoje prepričanje." — Pač res, kakor piše ,,Zlati Vek" *): ,.Tukaj smemo refii razkolnikom: Iz vaših lastnih ust vas sodimo, ker sami tolikanj slavite v pesmih in molitvah rimske papeže."
V. Spoznati moram, da to obširno pojasnjenje mi je marsikaj odkrilo, na kar nisem mislil. Ne morem se prečuditi, kako morejo ubogi Jutrovci pri tacih naukih v Bvoji cerkvi, v svojih obredih še razkolniki ostati, pa tudi, kako morejo k tako jasnim resnicam tolikanj ne-svetih zm6t dopustiti, ki jim vse drugo okalč, kar še lepega in svetega imajo, ter se njih cerkev nikakor ne more sveta imenovati.
O. Okaljena je jutrovo razkolniška cerkev toliko huje, ker razun razkolnih grekov v sebi obsega tudi krivoverce evtihijane ali sirske, egiptovske in koptiške jakobite, razkolne armene, abisince ali etijopce ter per-zijanske in indiške nestorijane, ki vsi mergolč raznoterih in prav pošastnih zmčt v svojih verah. Zlasti dvč včliki krivoverstvi ste v jutrovih cerkvah, namreč ne-storijanstvo in evtihijanstvo. Nestorij, 1. 428 patrijarh v Carigradu, je učil, da ste v Kristusu dvč osebi, božja in človeška, da le človeška oseba je rojena iz Marije Device, ne pa božja, iz Česar bi nasledovalo, da med božestvom in človeštvom Jezusa Kmtusa ni bistvene, osebne zveze, da torej Jezus Kristus ni bil Bog. Evtih pa je 1. 448 tajil, da ima Jezus Kristus dve natori, in je Jezusu pripisoval le videzno telo, ne pravega, resničnega; njegov nauk, ki taji človeštvo Zveličarjevo, napada s tem skrivnosti včlovečenja in odrešenja, in tako tudi prave vire čeznatorne svetosti.
Zraven tega se je uboga greška cerkev, kar vsi pričajo, ki so jim okolišine znane, popolnoma zakopala v nevednost in prazno vero. Kakor častitljiva, bogata s svetostjo in svetniki je bila v edinosti s svojo materjo, rimsko katoliško Cerkvijo, tako znižana v revšino in sužnjost pokopana je po svojem odpadu.
Govor «<*• Očeta <io *i>anf#kih romarjev.
(Konec.)
Pa dopustite mi, da pri tej priliki ponovim neki nauk sv. Petra Alkantarskega, tega včlikega čuda pokore zlat izrek, ki z malo besedami pojasnuje vzroke, zakaj se ne poverne red in se ne vravna občinstvo.
Sloves svetosti tega velikega služabnika Božjega je mnoge gonil k njegovi celici, ali se posvetovat, ali priporočevat se mu v molitev, ali is druzih hvalnih namenov. Med drugimi obiskovalci je bil pogosto tudi
*) Živo bodi priporočena v tej knjigi preisverstna obravnava dr. A. Čebašeka: „Verski razločki ined staroversko ali pravoslavno in edino pravo rimsko-katoliško Cerkvijo", str. 145—229, ki smo jo močno porabili v tem „Pogovoru"; toda tam je vsa reč obravnavana obširno ia točno.
španjolsk plemenitnik, kteri je vedno tarnal čes ras-djanja takratnega časa, in ni jenjal zdaj tč sdaj one oblasti dolžiti, da po njegovih mislih potrebnega ne oskerbuje. Dobri služabnik Božji je ie in le še slišal ravno tisto pritoževanje, poslednjič pa je menil, treba je odgovoriti in svetovati. — Gospod! reče tedaj sv. reter Alkantarin, pokleknil sem bil pred Jesusa Kristusa in prosil sem ga za rszsvitljenje, nsj bi spoznal, kaj je storiti, da se najde pomoček in zdravilo zoper hude reči, čez ktere vi žalujete. Kar mene tiče, sem Bogu obljubil storiti vse, ksr mi je moč, da se doseže doželeni mir.
Jest sem vikši, in z Božjo pomočjo bom storil, da vsi, ki so v moji oblasti, bodo čisto natanko svoje dolžnosti spolnovali, da se novištvo (novicijat) zveršuje z naj večim redom, učenje z naj veči pridnostjo, da se redovnim pravilom prav vestno zadostuje. Po tem takem bodete vidili, gospod markese (taki naslov je imel toži-vec), da v vsem, kar mene tiče, bom ohranil red v občinstvu. Vi ste oženjem', imate sinove, hlapce, drušino. Skerbno tedaj glejte, da vsi vaši podložni natanko spolnujejo svoje dolžnosti, in vi bodete od svoje strani vse spolnili; zakaj le preveč res je, da veliko jih je, ki tožijo čez nerčd v občinstvu, pa malo tistih, kteri bi iskali neredu v svoji lastni hiši konec storiti. —
Iz tega je razvidno, kako mora vsaki storiti, kar je v njegovi moči, da se zbegani na dobro pot povra-čajo, in kako pripomoči, da se pospeši dan božjega usmiljenja. Kes je, da sedanji časi so budi, kakor je odveč res, da sovražniki Cerkve so mnogi in močni po stanji, ki ga imajo v lasti, in po pomočkih, ki jih imajo v rokah; pa ravno tako resnično je, da sedinjenje in složnost premnozih dobrih bi bilo silovit zaderžek zoper napredek hudobnih, in primoralo bi jih poslednjič odstopiti.
Spominjam se pred malo leti pogovora z nekim Spanjcem, ki mi je popisoval borbo z junci. Pravil mi je, kako to silovito in močno govedo v nekih okolišinah obstoji in ostrašeno beži, in sicer kadar se borivci z njim zt dinijo v tesno in združeno trumo in strinjeni ramo pri rami s sulico v roki s počasnim korakom približujejo. Oh! ljubljeni sinovi, bodimo tudi mi enoserčni in edini pod zastavo Jezusa Krietusa. Vidim tukaj nektere bandera, pa včliko naše bandero mora biti križ. S križem v roki in v sercu bomo zmožni premsgati svoje sovražnike, in v eno trumo zgernjeni bomo k odstopu prignali živine rovarstva, ako tudi bi bili tauri jungues, in vidili jih bomo na tla veržene s pomočjo vsemogočne roke Gospodove.
^ O moj Bog, ti vidiš serce tega izvoljenega ljudstva. Prosim te, povsdigni svojo vgegamogočno roko in podpiraj mojo preslabo roko, da jim more dati izdaten blagoslov, ki jih bo storil serčne zoper vse sovražnike, stanovitne v veri in zedinjene med seboj sa zmagovalno vojsko v tvojih bitvah. Blagoslovi njih pastirje, da s tisto učenostjo, bogoljubnostjo in gorečnostjo, ki jib navdaja, ki jim čast dela, so vselej njih zvesti in zmagoviti vodniki. Blsgoslovi njih družine na duši in^na telesu, in obvari jih vsega hudega. Blagoslovi vso Španijo in stori, da se ta dežela more ie enkrat skazovati rodovitna v naj izverstniših čednostih. O moj Jezus, v tvojem imenu jih blsgoslovim zdaj in sa sadnjo uro, da naj jih vedno tvoj blagoslov spremlja, in da potem sa-morejo priti tebe hvalit v nebesih na večne čase. Be-nedico etc.
Posnetek govora tr. Očeta tto gojencev zunanjih vstavo v.
Poklicani ste od Boga, da boste ljudstva poduče-vali, in jih s lučjo sv. evangelja razsvitljevali, da bodete grešnike iz tčme k svitlobi milosti spreobračali; tudi vas je Zveličar kakor aposteljne poklical, rekoč: „ho-dite sa menoj, storil bom vas ribiče ljudi". — Spominjajte se čudovitega ribjega lova, pri kterem so bile mreže toliko napolnjene, da niso mogle velike teže ob-deršati; zato so se tergale in del bogatega lova se je zgubil. Tako imajo Gospodovi čudeži svoj pomen. Množica v mreže vlovljenih rib pomeni množieo vernikov, ki so Božje vabilo sprejeli. Tergane mreže in iz njih ušle ribe, ki so bile popred z drugimi združene, pomenijo krivoverstva in razkolništva, ktere so večkrat mrežo sv. Cerkve rastergale, in ki tudi dandanes delajo ispad raskolnikov in onih nevercev, ki slepe pisatelje preteklega stoletja nasledvajo. Le ti so učeniki zmot in zape-Ijivci ljudstev, ki Kristusovo Cerkev napadajo, ropajo in preganjajo.
Sredi tega občinstva se bote tudi vi o svojem Času snašli, in bote morali smote pobijati po mnogih načinih, posebno s lepim življenjem, pa tudi s sdravo pametjo, podpirano s učenostjo, in poterjevano z božjo milostjo jih bote morali razdevati.
Ker mladenčem govorim, zatnol«' im toliko raznoterih smčt semtertje po svetu, in omenim s*roo učenjakov po nekterih soperkatoliških vseučiliščih, ki se z neko puhlo modrostjo šopirijo, ktera pa ni druzega kakor zmota, ki se je iz peklenske osabnosu izcimila. Ti mla-denči so razglasili neko osnovo in jo napisali do študentov dveh svetov, po tem se versko obeinstvi» boje mora razdjati, kajti po svojem sil*bu h.»če o biti brez Boga, rogovileži in rudečkarji. Pa bodi Bogu pot* ženo! iz takih korenin zamore rasti le drevo s spridenimi vejami, z ssnič-perjem in naj malopridnišim sadom.
Vi ste tedaj poklicani, hudobije in zmote onih oslepljencev pobijati. Pa kdo smo mi V mi utegnete ugovarjati, da bi se lotili s tako številnimi in mogočnimi nasprotniki boriti. Dobro včm, da se znajdete še v rahli mladosti, da študij še niste izveršili, da vaše serca še niso zadosti vterjene in oborožene proti napadom onih strasti; vem, da vam to dela maloserčuost in zato pra-šate: kdo smo mi? Toda serčnost, sinovi moji! spomnite se besedi, ktere je Jezus Kristus izustil, preden je apo-steljnom ukazal mreže vreči, ali preden jih je na delo poslal; rekel nam je namreč, da naj pravo pot nastopimo. Ktera pot pa more boljši biti od one, po kteri ]e Jezus Kristus pred nami hodil, rekoč: „hodite sa menoj?" In kaj se to pravi: sa Kristusom hoditi? On ssm nas uči: „Kdor hoče za menoj hoditi, naj sam sebe sataji, in naj svoj križ sadene in mene nasleduje." Ako
1'e kdo izmed vas lčn, naj se spredrami, naj se zataji, :ajti lenoba ovira študije in pobožne dela. Ako druzega merzi do pokoršine, naj poklekne pred Križanega, „naj se zataji", naj odloži ošabnost, svoj križ zadene, in naj obleče ponižnost. S tacimi in enacimi zatajevanji se bote smožne storili boriti se z zmotami in zverševati opravila BTfljeg* sv. poslanstva.
Opozoriti vas moram se druge okolišine omenjenega ribjega lova: da je Kristus mnogim ukazal mreže vreči; toda ukaz s čolnom na globoko morje se podati
B dobil samo knez aposteljnov; „So 1 i Petro d i c i t u r : uc in al t um". Samo Namestniku Jesusa Kristusa je zapovedano barko sv. Cerkve po globokem morju vesljati, da se samore od sv. vere vladana in od upanja poživljana na širokem morju ohraniti, se viharju in nevihti ustavljati, in tako s edinostjo kermila edinost Cer-
kve same (.hraniti. To sem vam zato omenil, da bi vas obvaroval pred nakanami, a kterimi se dandanes pehajo, ne le svitlobo rimskega prestola otamniti, ampak tudi njegovo oblast spodriniti.
Še več! Rim je od Boga v glavno mesto katoliškega sveta odločen, uporniki so ga v glavno mesto za Italijo naredili, ali kakor nekteri pravijo, za možgane (cervello) Italije proglasili. Pa opazujte, kako iz teh možgan izhajajo ne le take vravnave, ki podložne ob-težujejo, ampak tudi take, ki napadajo Cerkev, svetost vere in cerkveni red. In to potem, ko so Cerkvi obljubili svobodo in samostojnost. Pogani so sanjarili neki porod svojega pervega božanstva in ta porod so imenovali modrost. Kakošna pa je ta modrost (iz možgin), ki se od jutra do večera pčha Cerkev preganjati z od-vračevanjem, da bi se njeni sveti nauki ne učili? To ni druzega kakor peklenska modrost!
Se več! oni ne nameravajo aamo spodkopati Cerkvi njeno duhovno oblast, ampak tudi Bogu posvečene tempeljne razrušiti; in ravno te dni so v enih samih Rimskih ulicah tri cerkve Božji službi odvzeli, prepustili razdjanju in jih za posvetne spominke odločili. Zlo-činstva se vsaki dan množč, in nič se ne stori za oberz-danje hudobij, neverstva in samomorov; pač da, celo z možgan Italije se dopuša zmagoslavje tatvine in samomorov p » ulicah. Molčim o drugih neredih, kteri se ne morejo imeuovati, ki se pa vender znajdejo pod brambo onih, kteri bi jih morali ostro kaznovati.
Omenim sam» in ^oskrunske osnove, ki se delajo v shodih krivovercev, in zlasti v teh možganih Italije, da bi se z ljudskimi g'asovi volila perva dobrota sv. Cerkve (t. j , da bi ljudstvo si pastirje volilo), in to s tem namenom, da, ako bi bilo kdaj mogoče, bi razdjali to skrivnostno m režo, ktera pod vodstvom včlikega Ribiča ohrani zbrane in zedinjene vse vernike katoliškega sveta. Toda te zvijačne osnove satanove bo Bog osramotil.
Obžalovaje tedaj vse te napade, ki se zamorejo imenovati božji ropi, ne bom nikoli nehal ponavljati, da časna oblast je potrebna avetemu Sedežu, da to je red previdnosti Božje, in še z veči živostjo bom protestiral zoper napade, ki se ponavljano gode v škodo Cerkve, njene svobode, njenih pravic.
Vi pa, moji dragi sinovi, ki ste poklicani ko sodelavci Božji, ko terdnjave Izraelove, ko lovci ne rib, ampak ljudi, ostanite stanovitni in terdni v svojem poklicu. Storite se koristne in služabnike Svetiša s tem, da si v obilni meri prilastujete učenost in pobožnost; tako bodete vedno pripravljeni hraniti in množiti v vernikih vero in vemo življenje, ob enem pa tudi odkrivati kovarstva hudobnih, osramotovati njih zmote in apre-obračati njih serca... lienedictio.
Kako primerni so ti nauki dandanašnji sa bogo-slovce sploh in za vse, kterim jc mar za časni in večni blagor narodov!
P. Miaroi Antonievič.
(Dalje.)
Učenje svoje na levovski univerzi s sijajnim vspe-hom doverši 1. 1^27, pa ni se lotil imenitnega učeništva, raji se je podal na avojo kmetijo v Skvarzavi, mialč, da tukaj bo veselo družil gospodarstvo s pisateljstvom. Namerjal je pisati zgodovino Armencev. Da bi jo popolneje in resničncjc sostavil, je potovanje po Moldav-skem za potrebno spoznal. Nekol.ko stavkov iz njegovega dnevnika naj kaže to viharno pisavo:
.,Bil je deževen, mračen dan, jesenak dan s sivimi oblaki, z žoltim listjem po gozdih, tugujočim šumenjem
kalnih deževnikov, s tesnobnim in tožečim piskanjem vetrov, ki so zibljali usehlo praprotjo in cvetlično steblo vje... Vojaki v orožji so stražili mejo in v gričevem znožji je hrumela reka Sučava, ki Bukovino od Mol-dave loči. Z zavertim kolesom se pripeljemo naravnost v reko, sredi nje Bem dal ustaviti, da veržem še en pogled po rodovitnih poljanah bukovinskib, katere je bla-goslovljal solnčni žarek, meglo prediraje. Pred menoj 80 se valili čemi kupi oblakov. Tako se nam nasproti smeblji, če v preteklost življenja pogledamo, podoba naše mladosti, osvetljevana po svetlem žarku nedolžnega serca, pri vseh solzah in meglah; toda prihodnjost je zatemnjena s pretečimi oblaki, iz kterih marsiktera strela zadene naše serce." Lepa je ta podoba, ki jo risa An-tonievič po sebi. Za njim je preživljena mladost, jasna in veselo-nedolžna, pred njim pa prihodnjost, polna neviht in nezgčd, ki mu skerbi dela.
V radostno-živih barvah nam slika mladi pesnik svoje potovanje. Zakaj omenjene zgodovine ni do konca speljal, je neznana. Prihodnje leto ga pelje v Karpate do kamaldulenskega samostana, ki ga je opeval v pesni „Bielary". Mirni pokoj in aveta tihota tega kraja ga je tako prevzela in navdušila, da so se v njem vzbudile misli in želje po rednem, samotnem življenji, pa te misli mu je odpodil hrum vojske in brenk orožja.
Potegnil je bil namreč knez Aleksander Ipsilanti meč za svobodo gerške očetnjave. Svoboda! lepa beseda, nebeška misel, ki si pa na zemlji zlorabljeua, tu ne cveteš, ker nrimernih tal ne najdeš! Klic svobode je šinil tudi v Poljake, da s puntom poskusijo znebiti se ruskega gospostva (1830). Mladostni Antonievič, ki je gerško vstajo prej opeval, je ves goreč za domačo prostost pridružil se Dvernickim jezdecem, ki so imeli ustajo r^znesti v Podoliji. Skoraj bi bil v kervavem boji življenje zgubil. Oddalil se je bil s štirimi jezdeci po noči od svojih; z okolico neznani tavajo dalje in pridejo do uborne koče; podkupljeno človeče se jim ponudi za kažipota, pa namesto k Poljakom jih zapelje v ruski tabor. Koj so bili obsuti in usmerteni — le Antonievič |o je odnesel kakor po čudu. Od trudnosti zaspi na konju. Zvesta žival, kakor da bi vedela, da ji je zaupano drago življenje, krene na pravo pot in prinese ppečega gospoda v šotoriše Poljakov. Tako se razodeva božja previdnost pri teh, ki jih je preodločila za posod« svojih milosti. Znano je, da vojska v Podoliji, kakor tudi sicer vsa ustaja, se je slabo končala. Dver-nickega četa, uiuaknivši se na Avstrijsko (2. maja 1831), je bila razorožena.
Antonievič se preseli v Skvarzavo na svoje posestvo in se zaroči z Sotijo Nikorovičevo. Zakon je bil zanj učilnica popolnosti in britke poskušnje. Štiri lju-beznjive otročiče mu Bog da, ki so pa kmali smertno zaspali. Ti terpki udarci so morali vezi predeči, ki so Antonieviča pripenjale k zemlji.
Pozneje on sam tako-le piše: „Ti, o moj Bog, si križe in britkosti čez me poslal; metal sem se sem in tje, kujal sem se iti mermial kakor nespametno dete ; pa ti nisi za to maral, ne mi prizanašal, dokler ni zmagalo tvoje usmiljenje moje zopemosti in hudobnosti. O danes te hvalim za vse te križe in britkosti; zahvala ti za vse solze, ki si jih iz mojega serca vabil, kajti v teh solzah sem sebe zgubil, pa tebe našel." Vsi ubogi v njegovi okolici ao skusili njegovo usmiljeno roko, vsi nadložni poznali njegovo miločutno serce. Svojo pro-atorno hišo je predelal v bolnišče, kamor je sprejemal bolehne, in kjer jim je s svojo ženo v naj večjem zatajevanju stregel. Molitve in dobre dela so ga odvernile od sveta in zavemile ga na pot popolnosti, kjer ga je mati tako preaerčno videti želela. Pospravila in vredila
je hišo in stopila v armenski samostan v Levovu, da v miru konča priletne dni.
Antonievič bežeč pred smertno koso, se vstanovi v Levovu; pa tudi peti otrok se mu na semlji ne mudi. Njegov boeči dušni stan izrazuje pismo, de-et let po-■neje pisano materi, v samostanu živeči: „Bili smo sami v izbi, ti si bila moja tolažba. Sofija je bila zadovoljna v Bogu in ni potrebovala človeške utčhe; jaz pa sem bil tako slab, tako siromak, taka sirota in Bog te mi je poslal, da v britki bolečini nisem grešil." — Za plačilo tolike radodarnosti jima ie Bog vedno bolj vzbujal hrepenenje po redovnem življenju. Antonievič sam v »Spominih" tako piše: „Kakor miren otok sredi valov penečega morja, tako je ta samostanček v sredi strasti kipečega sveta! Kako srečni so prebivavci te hiše! Kako srečen bi bil, ko bi semkaj prišel! Tu je mir, tu je pokoj in veselje, ki se bo končalo v večnem miru in veselju. Cuvšemu samostanski zvonček so mi zvonile v sercu besede: Prodaj vse, kar imaš in idi za menoj! Spoznal sem srečo samostanskega življenja, pa razumel nisem, da ta sreča je sad dolzega težkega in ne redko rav bolečinskega boja. Kajti lahko je vse zapustiti, ar imamo, toda samega sebe zapustiti, ta naloga je najtežji; notranja vmirjenost je plačilo notranje borbe."
Blaga njegova soproga, je tudi čutila v sebi nagnjenje k redovništvu, posebno jo je vleklo k usmiljenim sestram. Pa sej za ta stan se je že prej pripravljala, ko je za uboge skerbela in jih tolažila. Antonievič, spominjaje se dni, ko se jima je ta zveličavna misel rodila, piše: „Tako je v mojem Bercu ta misel pognala; svet mi je prihajal od dne do dne zamerzneji, samota je imela več mikavnosti za-me, iskal sem tolažbe v molitvi, in Bog mi jo je dal. Razumel sem življenje na svetu, pa ne v njegovem smislu. Ljubil sera ljudi, pa ta ljubezen je drugam merila; ljubil sem ljudi ne zarad sebe, ampak zavoljo njih samih; iskal sem jih v terpljenju, ogibal se jih v veselju. Bog mi je bil zadosten. Eno in isto Čutje je klilo tudi Sofiji v sercu in še le od tega trenutka sva se v vseh stvareh popolno razumela; s>daj sem spoznal, kako more biti dvoje sere eno serce in in dvojna misel ena misel".... V tebi, o Bog! so vsi zakladi; — na svetu je uboštvo, siromaštvo, in vender se veselimo tega siromaštva in letamo za tem uboštvom, imenovaje siromaštvo čast in uboštvo bogastvo! O Gospod, kedaj bomo spoznali resnico? kedaj bomo nehali slepiti sami sebe?'	(Dalje nasl )
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljnbljane. Prečastiti gospod Ni kola Zic, vojaški duhoven v Ljubljani, ima nas čisto v kratkem zapustiti. Ko vojaški župnik z majorsko dostojnostjo gre namreč v Zadar na Dalmatinsko. Prikupil se je verli gospod s svojim postavnim obnašanjem, pa tudi ne red-kokrat s svojo blago dobroserčnostjo, ne le glavnemu mestu, ampak sploh deželi, in pogrešal ga bode, kdor ga je poznal.
Iz Ljnbljane. (Vernih duš dan.) Kaj je ljubšega kakor ljubezen, ljubezen med svojci, ljubezen med vsimi ljudmi, ljubezen celo do tistih, ki so ti morebiti kteri-krat kaj žalega storili. Ni ga blezo človeka, da bi tega ne spoznal, in še posebno olikani, gosposki ljudje imajo navadno prav lepe občutke do svojcev, sorodovincev, ljubezen med starši in otroci je pri tacih v nekem pomenu močno izobražena. Ali je pa izobražena vselej v pravem pomenu?
Ktera je prava ljubezen med svojci? Premislite, prevdarite, uganite.
Jest mislim, da tiata, ktere tudi smert ne razdene, ne preterga. Taka ljubezen pa je le mogoča na podlagi sv. vere, ktera uči, da človek tudi po smerti telesa še živi, da je s svojimi dragimi na zemlji še vedno sklenjen, da si oboji med seboj celo tudi še pomagati za-morejo, da se bodo s tako bridko smertjo ločeni srečno zopet zedinili. — Ako te vere nimaš, o revež, kako si nesrečen! Brez te vere je vsa tvoja ljubezen do staršev, do bratov, sorodnikov — prazen nič.
Da bo tvoja ljubezen do žene, otročičev in druzih res prava, moraš 1. v oziru na današnji spomin vernih duš verovati te le verske resnice: a) Duša tvoja in tvojih je neumerjoča; — b) nič nečistega ne m.>re v Božje kraljestvo; — c) dobro in koristno je moliti za umerle, kteri niso popolnoma očišeni šli iz tega sveta.
2. Moraš vediti te le djanske nauke o umerlih: a) Grobe ljubih ranjcih lepšati je lepo, pa samo to jim ne pomaga nič, če za nje ne moliš ali kaj druzega ne opravljaš. — b) K sv. Krištofa ali na drugo pokopališe vernih duš iti je pametna misel, toda koristno za-te je le tako, če na svoje lastne poslednje reči misliš in se na dobro smert pripravljaš. — e} Tvoji ranjci na pokopališu so ti bili morebiti še v življenji kaj naročili; tisto moraš gotovo spol niti, če še nisi. Morebiti so kje kaj dolžni ostali; ali si ti poolačal za-nje? So morebiti kaj dobrega začeli; ali ti nadaljuješ? So imeli morebiti namen s svojim premoženjem kaj dobrega storiti, pa jih je smert prehitela, ali se je zarad kacega tvarin-skega pogreška poslednja njih volja overgla itd.; ali si ti spolnil, ali spolnuješ, kar je bila njih volja? — Latinski pregovor pravi: „De mortius nil nisi bene", to je: O mertvih govori le dobro. Piašanj«*, ali brauiš i jih poštenje, dobro ime zoper krivične napade, sumičenje, obrekovanje? Morebiti še le njih slabosti na dan vlečeš, ne da bi jih s plajšem keršanake ljubezni zagriujal.
Prašanje je še: ali imaš ti, ki to bereš, kaj d razi b svojcev na pokopališu?... Praviš: gotovo, da jih imam; pa zakaj še le zdaj o tem pišete, ko je „spoiuin vernih duš" ravno minul?
Ni minul, ne. dragi; ta spomin se ne sme nikoli izbrisati iz tvoje duše, če imaš res ljubezen do ranjcih, dokler ne pojdeš tudi ti za njimi in se boš tam z njimi zedinil za vselej. Tudi ti morebiti prideš po smerti v očiševališe, tvoji sedanji ranjci v vicah bodo zaupljivo takrat že v nebesih, če zdaj še nis », in ako jim ti zdaj prav goreče iz vic pomagaš, si jih storiš dolžnike in toliko gorečniše bodo tudi oni takrat za te Boga prosili, da bi bil skorej rešen.
Tebe bi močno bolelo, ako bi vedil, da jo tvoja mati, tvoj otrok, tvoj brat v temni ječi, in rad bi jim pnmagal k rešenju, če bi imel tudi ne vem kaj za nje storiti ali dati. Pa morebiti so res v temnicah, v vicah, kamor jih je zaperla pravica Božja, da jih očisti, zato ker jih ljubi. Ali nisi morebiti tudi ti že strahoval svojega otroka — ravno zato, ker ga ljubiš in želiš, da bi tudi on svoje serce čisto zlepšal, vso mlado dušico tako oblažil, da bo tebe — svojega očeta — mater — s čisto ljubeznijo, z lepim sercem ljubil in ti bo z veseljem pokoren.
Ali veš torej, komu čez vse naj bolj vstrežeš, ako za duše v vicah moliš?
Vstrežeš čez vse naj bolj neskončni ljubezni Božji, ker ti storiš z dobrimi deli za ranjce to, kar bi storil tvoj prijatel, ako bi pomagal tvojemu zaper-temu otroku iz ječe. Jezus, glava sv. Cerkve, hoče, da naj se njegovi udje, ki se očišujejo, urno z njim sklenejo; pa njegova večna pravica je na poti. Ako tedaj pomagaš dušam iz vic, ti s tem od Jezusa ločene ude s njim združuješ, pospešuješ število izvoljenih, ki Boga
neprenehoma hvalijo in proslavljajo; tedaj delaš Odre-šeniku resnično in veliko službo.
Omenil sem bil, da spomin vernih duš ni minul s njih praznikom 2. listopada; na nje se mora velikrat misliti, naj bolje je vsak dan za-nje moliti. Zakaj, če človek v jamo pade, se mudi, da ga iz nje izlečejo; in če duša precej po 1< čenji od telesa ne more k Bogu, ker ni še dosti čista za toliko srečo, se tudi mudi ji pomagati, da se Božji namen z njo hitreje doseže. *)
Pa utegne kdo reči: Bog sam lahko vse to stori in ne potrebuje človeške pomoči.
Na to bodi samo to opomnjeno: Kdor tako govori, a tirn kaže, da nima nič zapopadka o namenih Božjih s človekom, o delu zveličanja in o prosti (svobodni) volji, valed ktere mora človek sam pripomoči k svojemu in k svojega bližnjega zveličanju. Ako bodeš omenjeni „kapitel" preštudiral, utegneš tudi to bolje razumeti. Pred vsim pa je treba Boga razsvitljenja prositi: ker vera, upanje, ljubezen — vse je Božji dar.
misijonske sporočila r. I*. Valjavca.
XIV.
Misijon v Toplicah pod Novim mesten. od 11.-18. sept. 1870.
Pod Novim mestom dve uri ]e vas, Toplice imenovana, znana Slovencem in Neslovencem zbog tople vode, v kteri je že marsiktera hroma noga in roka našla zaželenega zdravja. Tu se je imela duhovnija tudi na duši, po sv. misijonu, zdraviti in ozdraviti. Druga polovica mesca septembra je nastajala, gosti so bili že zapustili Toplice, bilo je moč z nadjanim vspehom začeti av. misijon. Kaj bi_ti, bralec, pričakoval od tega misi-jona na Toplici? Če bi ti povedal, kaj je v ljudstvu bilo slišati zoper misijonarje in misijon, ne bi se prida nadjal. A močno bi se motil. Čeravno se je prčd govorilo, da plašimo in begamo ljudi, koliko da jemljemo sa vsako spoved, da smo na vozove pšenice in prediva is necega misijona v biižnjavi odpeljali, se nas vender topliška duhovnija kar nič ni bala. Čerkev je bila vedno tako natlačena, da je moglo silo ljudi vsak dan stati zuna) cerkve, akoravno je proti zadnjemu kdaj deževalo. Kakšne čudne poslušavce in poslušavke spremeni sv. misijon! Bil je neki možak, ki je samo iz radovednosti hodil k govorom. Temu govori enega naših očetov kar nič niso dopadli, češ, da resnic sv. vere ni prednašal zanimivo. Ali sliši govor od pekla, od sodbe, kako bo človek sojen zavoljo vsake nepotrebne besede, in terpel v plamenu strahovite bolečine zavoljo svojega grešnega jezika, postane tako oparjen, da besedice o prejšnem ne zine več, temuč da mu je vsaka beseda kterega si koli bodi misijonarja draga bila ko svetla luč potniku v tmini potujočemu proti cilju, ko je zgrešil pot in ne vidi naprej.
Bila je pri misijonskih govorih oseba boljega stanu tudi med drugimi posebno goreča postala. Ni bilo skor govora, da bi tč pri njem ne bilo. Ali, če prav marljivo
*) Pri bukvarji g. M. Gcrberji dobiš za 10 soldov čisto majčkeno knjižico, ki jo skor v naj manjši žepek lahko vtakneš, ki pa ima v sebi veliko dobrega blaga za mertve, kakor tudi sa žive, in pa za vsak dan mesca, torej lahko tudi celega leta. Pravi seji: „Ve« ni mesec za žive in za mertve". Oskerbi ai to mervico in ako boš vsak dan vse opravljal, kar ti veleva (je sicer prav prav malo), pa boš za duše veliko dobrega atoril. — Ravno tam dobiš: „K r i ž e v pot za duše 9 vieali'*.
hodi poslušat, osebe od stanu vendar le k spovedi ni. Ima mar presoje gosposkih brezvčrk, jo je li sram, jeli kaj druzega, da se ne more k spovedniku približati? Ne eno, ne drugo — po vsih naukih še le hoče pristopiti, da se tolikanj čisteje spovedati zamore.
Čudno je pri tem misijonu tudi to bilo, da je bilo toliko nemški le umečih ljudi iz kočevskih vasi pri govorih. Zadovoljni so bili, da so govornika na leči le viditi mogli in sladki imeni Jezus in Marija izgovarjati slišali. Niso nam dali miru za spoved — mčgel sem jih spovedovati med govori, da so se vdeležili odpustkov. Z vsakoverstnimi rečmi so hodili na Toplice, eni se vpisovat v bratovšino presv. Serca Jezusovega in Marije, drugi so nosili blagoslavljat svetinjice, križčike in podobice, spet drugi so prinesli grozdja misijonarjem v pokrepčanje. Enemu, ki je ljudi ovčral od misijona, je pa v sredi misijona pogorela hiša.
Tako so nam zveličanski dnevi na Toplici ko blisk minuli hitro, da smo se komaj zavedili kdaj. Vse je opravilo Bpoved, staro in mlado... vse ginjeno čakalo zadnjega dne. Gospod fajmošter napravijo za sklep pod starodavno lipo lečo zbog silne množice. Nisem mislil, da bom imel zunaj cerkve sklepni govor, ker oblaki so napovedovali nam dež. Ali vse eno je bilo treba pod milim nebom zadnjikrat Topličane pred druzimi poslu-šavci nagovoriti, jih poprašati, jeli se tudi oni odpovejo hudiču, in vsemu njegovemu napuhu, in vsemu njegovemu djanju? Pod lipo, sto in sto let staro, našim očakom nekdaj svetim drevesom stojim, baldahin nad menoj, pred menoj duhovnov veliko, v kterih sredi častitljiv župnik topliški, okoli in okoli na tisuče ljudstva ... vse to je storilo, da je bil pogled serce stresajoč. Gospod župnik ves iz sebe že, ko vidi in sliši jokati ovčice svoje, pri trikratnem gromečem „se odpovem", ko jih čuje: v veri katoliški želimo in hočemo živeti in umreti in me ugleda, da jemljem s sebe štolo in me sliši: Gospod fajmošter, Kristusove hočejo biti in Vaše, ovčice topliške fare, pasite jih za večno življenje, dokler se ne zvidimo vesoljne sodbe dan na desnici, Bog daj, da vsi skup! — je jokal kakor dete pred svojo čedo in menim s Simeonom klical tudi: Zdaj spusti hlapca svojega, o Gospod, v miru po svoji besedi! — Moje oči so vidile Zveličarja iti v serca mojih ovčic, in slišim Ga zdaj iz njih sere govoriti. Ozdravljena je fara, spravljena z Bogom, z bližnjim, seboj. Ta svetični trenutek, naj bo tolažba moja v zadnji moji uri. Amen!
Razgled po »vetu.
Avstrijansko. Omenili smo bili zadnjič interpelacij (poprasanj) liberalnih Nemcev, in pa slovanske stranke do vlade zarad njene politike oziroma na Slovane pod Turkom in razmere vladine politike do serbsko-turške vojske. Odgovor predsednika Rechbauerja 27. oktobra gre bistveno na to, da cesarstvu se iše mir obraniti in kristjanom na Turškem stan zlajšati.
Sv. Oče so Mariji Devici v Lurdih darovali zlato palmo (v vrednosti 75 tisoč frankov), ktejo so bili od katoličanov iz Palme (otoka Majorke na Spanjskem) v dar dobili. — Ravno tako poročajo laški časniki, da so sv. Oče obilne milošine in podpore poslali raznim se-menišem, kterim zavolj pomanjkanja pomočkov žuga žalostna osoda, da bodo zaterte; tako tudi več zapuše-nim cerkvam, kterim je bilo premoženje ugrabljeno, in mnogim potrebnim osebam. — Nasproti je pa na Pruskem 1. oktobra stopila v veljavo nova postava, vsled ktere si je protestanška vlada prisvojila gospodarstvo
(administracijo) nad premoženjem katoliških škofij, ktera postava ne obsega le škofovskih dohodkov, ampak se razširja tudi nad premoženje vstavov, šolskih in usmiljenih naprav. (Tako tedaj oropani pspež ima zmeraj še kaj vbogajme podeliti; z milijardami obogateni Prus pa Cerkvi jemlje in jo zatira.)
Prusko. Ob koncu unega mesca se je pričel pruski „reichstag" in stari Viljem bi bil imel brati prestolni govor, ali mala bolebnost ga je od tega zaderžala. Utegnila je boje biti politiška nebogljenost, ker pruski kralj nekje ni nič zadovoljen z zbornico izdatnega števila so-cijalistov (rudečkarjev) in še večega števila konserva-tistov, nasprotnikov njegove politike. Tudi Bizmark je boje oneboglel in jo ie pobral v Varzinske toplice.
Pruska sodnija je dala ukaz zapreti monastirskega škofa, njegovega namestnika Greše ta in blagajnika Noiil-a, ker so zatoženi, da so grabljivosti pruskega zaklada spodmaknili škofijskih zalog, kterih gospodarstvo škof oskerbuje iz svojega pregnanstva. Naj bigrabljivci tujih pravic raji premišljevali, kakošen zaporni ukaz bo dal zoper nje same enkrat Ou, ki je prepovedal vsake — in posebej cerkvene pravice grabiti, kar je ena naj večih pregreh: Božji rop.
Slovesna procesija je bila rožnovenško nedeljo v Carigradu. Vdeležil se je je inilg. Grasselli, apostoljski vikar in delegat. Ta obhod so vodili po bogatem predmestju na Peri med obilno množico kristjanov in turkov. Za ohranjenje reda so skerbeli turški vojaki, ki so ob enem tudi častno stražo opravljali. Pomisliti je, da se slovesnost sv. roženkranca obhaja v spomin na strašansko pobitje, ktero je terpela turška vlada pri Lepantu 1. 1571. In Turk v svojem glavnem mestu dopusti toliko svobode kristjanom. Na Laškem, celo v Rimu, pa so vsi slovesni obhodi prepovedani. In koliko samosilstvo je na Pruskem! Tudi je imenovani nadškof katoličane v Rodostu obiskal, ter je bil od turških vradnij povsod sprejeman z naj večim spoštovanjem. Sicer se pa vidi, kako si Turk v sili želi prijatlico v katoliški Cerkvi. Kaj tacega utegne tudi Prus, Rus... še skuiiti.
Drobne novice. Na amerikanskem otoku SanDo-mingo (Hajti) je bil vstal vriš brez prelivanja kervi, v kterem je bil zopet postavljen prešnji predsednik Gon-zales. Odstavljeni sedanji predsednik Espaillat se je podal pod brambo konzulov francoskega in angleškega. — Na Antilskih otocih (v Ameriki) je strašen vihar napravil silovite škode; zadel je namreč Portoriko, San-Domingo, Kubo in Gvadalupo itd. Na Portoriku je konec storilo 40 ljudi, potopilo se je kacih 50 bark in pridelki so skor čisto razdjani. Veliko poslopij je podertih. — V Dijonu na Francoskem je umeri 75 let stari filozof Klavdij Jož. Tissot, vseučiliški dekan itd. Med njegovimi deli hvalijo obravnavo: „Neumnost (prismoje-no8t) samomorstva".
Vv et in sati zveste molitve*
Zahvale.
St. 1. Vesela svojo obljubo s tem spolnim, da po „Danici" očitno Naši ljubi Gospej presv. Serca preserčno zahvalo naznanim za zdravje, ki sem ga po njeni prošnji zopet zadobila.
V Ljubljani, 30. vitoka 1876.
Rozalija Kirn.
Št. 2. Serčna zahvala naši ljubi Gospej presv. Serca za zadobljeno zdravje! Hudo so me bolele oči, in še drugo bolezen sem imela v glavi, in po večkrat opravljeni devetdnevnici sem na prošnjo naše ljube Gospč
popolnoma zdravje zadobils. Dvakrat so mi bili tudi mati zboleli; obernila sem se k naši ljubi Gospej presv. Serca, in obakrat so se ozdravili. Ker sem obljubila po „Zgodnji Danici" naznaniti, torej s tem spolnim svojo dolžnost.
V Ljubljani, 27. vinotoka 1876.	K.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Lfotopad. — .November.
5.	Nedelja XXII po binkoštih. Evanj^lij: „Ali se smč davek dajati cesarju, ali ne?" (M.»t. 22.) — Zahvaljena nedelja za vse prejete dobrote. — Sv. Emerik, spozn., sin sv. Štefana ogerskega kralja, t 4. listopada 1031. — Sv. Caharija, duhoven, in njegova žena sv. Elizabeta, starši sv. Janeza Kerstnika.
6.	Ponedeljek. Sv. Len ar d, pušavnik na Francoskem, spozn., je bil vstanovil samostan Noblak in je v okolici spreobernil veliko malikovavcev. t 6. listop. 559. — Sv. Sever, škof in sprič. v Barceloni na Spanj-skem, je bil dosegel mučeniško krono, ko so mu bili zavoljo katoliške vere žebelj zabili v glavo.
7.	Torek. Sv. Prosdocim, škof spozo., učenec sv. Petra. (Gl. Dan. predlansk. 1. List. 44.)— Ss. Melasip, Anton in Kar i na, sprič. v Anciri na Galaškem v mali Aziji, so pod cesarjem Julijanom odpadnikom prejeli mučeniško krono.
8.	Sreda. Ss. štirje spričevavci imenovani „Kro-nani", so bili štirje bratje: Sevč r, Sever ijan, Karpojor in Viktortn, ki so bili pod cesarjem Dioklecijanom prejeli mučeniško krono. — Ss. Klavdij, Nikostrat, Simfo-rijan, Kastorij in Simplicij, sprič. v Rimu, so bili v ječo verženi, s škorpijoni (ostrimi biči) razmesarjeni, in no-slednjič na povelje cesarja Dioklecijana utopljeni.— Danes je zadnji krajec ob 6. uri 45. miuut zvečer.
9.	Cetertek. Ss. Teodor, vojak in i >rič. v Amazeji v Pontu, je toliko gnjusobo do malikov čutil v sercu, da je iz prevelike gorečnosti zažgal mališki tempelj; malikovavci bi mu bili radi prizanesli in vso kazen odpustili, ko bi bil Kristusa zatajil in daroval malikom; ker pa tega ni hotel storiti, so ga na tezo razpeli in tako grozovito razmesarili, da se je vse notranje v njem vidilo; poslednjič so ga na germado vergli in sežgali 1. 306. — V Beritu (Bejrutu) na Sirskem spominj čudovite OdreŠenikove podobe, ktero so bili judje križali, is ktere je toliko kervi iztekalo, da so jo kristjani is jutrovih in večernih dežel obilno prejemali. (Rimski Martirolog).
Danes je dan 10 ur dolg.
10.	Petek. Sv. Andrej A vel in, spozn. iz reda teatincev. f 10. listop. 1608. — Ss. Tri/on, Respicij in Nimfa, sprič., so po strahovitih mukah pod cesarjem Decijem 10. listop. 1. 250 dosegli mučeniško krono. — Sv. Just, spozn., je bil s sv. Avguštinom vred poslan na Angleško od papeža Gregorija; bil je škof v Kan-terburu, in je t 1. 627.
11.	Sabota. Sv. Martin, spozn. in škof turonski na Francoskem, tli. listopada 400. (Gl. Danico predlanskega 1. List 45.) — Sv. Atenodor, sprič. v Mezopotamiji na Jutrovem, je bil pod cesarjem Dioklecijanom po mnozih grozovitih mukah k smerti z mečem obsojen; na morišu se rabelj strahu zgrudi na tla; ko ni bilo nikogar, da bi mu bil odsekal glavo, svetnik moli in zaspi v Gospodu.
Iz Ljubljane, v deželni šolski svit na 6 let bo izvoljeni: Čast. kar. dr. Klofutar, kan. Premerstein, dr. Merhal, ravnatelj Praprotnik. Perva dva sta nasvetovana od škofijstva, tretjega si je zbralo ministerstvo samo od zebe; četertega pa po svetu deželnega odbora.
V Terstu je zadnjo nedeljo oktobra obhajal zlato mašo preč. g. Anton Hrovatin, župnik pri novem av. Antonu in častni korar.
Naš Cesar so iz privatne zaklsdnice znamenito svoto 10.000 gld. podarili za razširjanje poslopja šolskih sester v Goric'.
Tretji zbor laških katoličanov, ki se je bil v Bo-loniji feošel, je bil po vladinem povelji razpušen; vlada je pripustila, da je od liberalcev podkurjena in plačana derhal več ur zaničevala in psovala zbrane katoličane. Med njimi so bili mnogi škotje, več duhovnov, vsih skupaj 600 oseb.
¥ novolaškem Rimu je bil 20. oktobra pri belem dnevu tolovajsko napaden in umorjen srenjski merjevec (inženir) Miroslav de Arcangelis. Sel je ob treh popoldne po ulici „Margana", ki je skor vedno prazna, kar ga neprevid'>ma od zadi s špičastim nožem sune neki Vincencij Margherita. Napadeni hoče bežati, ali se drugi mahljej ga verže na tla, od koder je bil nesen v bolnišnico, kjer je kmali potem umeri. Morivec je vjčt in izročen pravici. Bil je 1872 nadzornik pri delavcih, pa odpravljen zarad napačnega obnašanja. Umorjeni je oče dveh omoženih hčeri.
74 luterano? je v Saksoniji prestopilo v katoliško Cerkev.
Prusko ministerstvo je vsem poštnim vradom poslalo kamuotisnjeni rokopis kardinala Ledohovskega in njegovega tajnika, da morajo vse od njih dohajajoče pisma saseči (sekvestrirati). To se godi v 19. stoletji, v imenu prostosti. Močno se sumniči, da namerava Bis-mark pri laški vladi doseči dovoljenje, naj bi onega kardinala is Hima izgnala.
larijna pomoč. Pred nekterimi tedni je bilo v Lordih 4000 romarjev iz Normandije; eden med njimi je bil gluho nem iu že 23 let mertvudcn, na priporočilo v Marijno prošnjo pa je bil nanagloma ozdravljen; ravno tako tudi neka deklina iz Angers a, že dolgo let hudo bolna.
Srenji larpinški je globa 5000 mark naložena za vzderžanje žendarjev, kteri „v stoletji prostosti4' bra-nijo ,,prostim dežeianom" obiskovati blaženi kraj Marij nega prikazanja.
Katoličani ruskih Poljakov (na ruskim Poljskem) so bili med seboj denara nabrali, da bi ga bili poslali v podporo preganjanim poljskim duhovnom na Pruskem. Ljudomila ruska vlada je pa nabrano svoto ugrabil«, ravno ko se je imela v oni namen odposlati!
Zdravilo za bolezen, ki malokdo verjame, da jo ima. — Neki princ je čutil na svoji kraljevi smertni postelji, da ta postelja ne bo več dolgo njegova. Pregledal je v duhu še enkrat vse svoje posestva, vse gradove, lepe verte za kratek čas, služabništvo, jedilne dvorane; — potem je zdihnil in rekel: ,»Toliko imaš sedaj, in ti ne včš, kje bo jutri tvoja duša!" — V začetku omenjena bolezen je na vezan je na posvetne dobrote: premišljuj princeve besede, — morebiti najdeš to bolezen v sebi, in se ozdraviš.
frajmavrarstvo. Učeni Drummond piše o Statistiki frajmavrarjev: L. 1*75 je bilo v Ameriki 17/00 novincev sprejetih, 1	jih je prostovoljno iz lož izstopilo, 12.0(10 je bilo pa iz zapisnikov izbrisanih, ker niso naložene davšine plačali. V Kvropi je vsih 211.000, med njimi nsj več na Angleškem in sicer D2.0(X)f na Nem-
škem 35.000, na Lsskem 12.000, na Francoskem 10.000 itd. — Vsih skupaj z Ameriko vred jih je 796.000. Iz tega, v primeri s prebivalci vesoljnega sveta, zares majhnega števila se razvidi, da morajo oni peklensko orožje rabiti, ker se zaletavajo zoper sv. Cerkev, nameravajo papeža in duhovstvo zatreti, kraljeve prestole prekucniti, in samega Boga pahniti z večnega prestola; toda zastonj se uperajo, ker: ,,peklenske vrata sv. Cerkve ne bodo zmagale".
Z bojišča se ne sliši nič prida za Serbe. Uzeli so jim menda Turki dva glavna ključa v deželo, Djunis in Aleksinac v Moravski dolini. Tudi ob Timoku na vzhodu, c»b Ibaru na jugu in v Bosni se jim slabo godi. Številni Rusi v deželi so tako malo kos kaj opraviti, kakor Serbi ne. Rus pri tem neblsgem vspehu svojih junakov ima priliko vest izpraševati in spoznati, da se je ložej vojskovati zoper neoborožene katoliške kmete na ruskem Poljskem, kakor pa zoper Turka. K sreči Rusija nepreprosljivo zahteva pomirje in prenehanje bojevanja na 6 tednov; in Turk je sam že privolil v dva-mesečno primirje, ter bo saj za čas konec temu strašnemu klanju.
Mshriee Mgnaeijanshe
za drugi mesec.
19. Nikoli bolj mogočno ne gre nad nas peklenski sovražnik, kakor kader na skrivnem in na tihem zoper nas dela. (S. Ignat. in Exerc.)
Kaj je ložej, kakor v temi zaiti? Kdor v dušnih zadevah svojo lastno bakljo prižge in pred seboj nosi, gre za vešo in bo tam, kjer bi luči naj bolj potreboval, vidil, da je od nje zapušen in v prepad postavljen.
Ni je tako močne terdnjave, da bi se ne dala spodkopati in razdjati; in nikoli ni v veči nevarnosti, kakor kader se v zaupanji sama n&se nevarnosti ne boji; zakaj v trenutku potem se posuje, in uči s svojim žalostnim padcem, kako zelo se je treba bati sovražnika, ki se na skrivnem plazi.
Kader je hudič komu vdihnil prederzno zaupanje v samega sebe, ali je njegovo serce cdvernil od d~uzib, po kterih bi se mu zamoglo pomagati, takrat ga ima že tako zvezanega, da bo težko odšel svoji pogubi.
Sovražnik blini mir, da bi toliko bolj gotovo klal; zakaj nobene zalezovanja niso nevarnejši, kakor tiste, ki kažejo preveliko varnost.
MHthmrahe spremembe*
¥ Lavantinski škofiji: Č. g. Fr. Trafenik je postal župnik v št.-Ilu pri Venlenji, in č. g. Martin Lapuh župnik pri Judoku na Kozjaku. — Č. g. Fr. Klinec, duhoven v pokoju, je v Konjicah umeri 20. oktobra 1.1. R. 1. P.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Logatcu: Iz bohinske Bele po čast. gosp. fajm. J. Gnjezdu 19 gl. — Stara loka po preč. g. dek. M. Kožuhu 16 gl.
Za afrikanski misijon: Od sv. Katarine pri Topolu po č. g. fajm. J. Keršiču 3 gl. 50 kr.
Za sv. deželo: Iz Lesec 1 gl. 96 kr. — Z Grada 9 gl. 7 kr. — Po gosp. fajm. iz Kranjske gore 10 gl. — Iz Gorjan po preč. gosp. fajm. 9 gl. — lz Radolice po č. g. fajm. Bononi-u 18 gl. 50 kr. — Iz kor. Bele po č. g. A. Masterl-u 12 gl. 60 kr.
Za družbo sv. Bonifacija: Iz Lesec 2 gl.
Odgevorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazilkovl dediči v Ljubljani.