•£!z™z!lhcb^i i ict ——— Naročnina Ljubljansko MB HJV Ml JU ^UU/ ^Uk BWSk, 99 99 HI 91 I W%\u\u V «*f\l Mv 1 SS za pol leta 50 lir, za četrt „ „ ^SSHSBMB Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo ^IKStK Irliaia vsak torek Liubliana, torek 17. oktobra 1944 Preis - Cena 1 0*80 Naredba o mobilizaciji gospodarstva na Jadranskem primorju Vrhovni komisar /.a Jadransko primorje je izdal nuredbo o mobilizaciji gospodarstva na Jadranskem primorju, katere bistveno vsebino v naslednjem podajamo: Vse surovine in prvine se 1110-i'ujo dovajali vojnemu gospodarstvu, proizvajalna sredstva se smejo uporabljati le v vojnovažne namene, trgovina sme služiti le tem namenom in preskrbi prebivai-stva. V podrobnostih se bo uporaba, predelava in prodaja sur. vin, kakor tudi razdelitev obrtnih Proizvodov med prebivalstvo uredila z izvršilnimi naredbami, ki bodo vsebovale tudi druge, za izvedbo le naredbe potrebne določbe. Zadrževanje, skrivanje ali uničenje prehranjevalno ali voj 110važnih surovin ali izdelkov se kaznuje s smrtjo ali robijo najmanj petih let ter z denarno kaznijo neomejene višine. — Uporaba surovin v ne vojnovažne namene in zvijačna pridobitev ali dodelitev z neresničnimi podatki se kaznuje z fobijo najmanj dveh let in neomejeno denarno kaznijo. Obenem s temi kaznimi se lahko odredi traj-•tn ali začasna zatvoritev obratov, odvzem obrtnega lista in zaplemba surovin, pomožnih sredstev in izdelkov. Revolucija Opozorilo delodajalcem Vsi delodajalci morajo izpolniti Priposlane formularje ter jih vrniti ali svojemu združenju ali Pokrajinski zvezi delodajalcev do srede 18. t. m. ob 12. uri. Glede izpolnjevanja formularjev Se je držati naslednjih navodil: 1. Formularje morajo izpolniti tudi oni delodajalci, ki nimajo zaposlenih delojemalcev, torej tudi oni, ki delajo sami; 2. rubrika, ki se nanaša na poklic ali vrsto zaposlitve, se mora izpolniti v nemščini in slovenščini; 3. podatke za družinske člane glede njih zaposlitve je treba dati tudi za one osebe, ki niso polno Zaposlene, a delajo več ko 24 ur tedensko. V interesu delodajalcev je, da točno izpolnijo vprašalne pole ter Jih pravočasno vrnejo. 1'okrajinska zveza delodajalcev. pačilo prispevkov za bolniško zavarovanje po novih mezdnih razredih Z ozirom na novo uvedbo 11. in 12. mezdnega razreda v zavarovanju delavcev in nameščencev nas e Pokrajinska zveza delodajalcev °hvestila: Ker ima delodajalec pravico d«“l Prispevkov za socialno zavarovanje odtegovati delojemalcem (delavcem in nameščencem), sporočamo naslovnim združenjem in Odjeku za obrtništvo, da mora delodajalec v smislu § 35 zakona o ^varovanju delavcev odtegniti na delojemalca odpadajoči del razlike v prispevku, ki je nastal zaradi ‘Krstitve delojemalca v višji Pezdni razred, v enem mesecu, plačilo prispevka zapade, t. j. H enem mesecu od prejema plačil-■ naloga. Pri onih delojemal-| ‘h, ki prejemajo mesečno plačo, j? J dveh mesecih od prejema jjačilnega naloga, ker v nasproten primeru delodajalec izgubi ravico odtegnjen ja na delojemalci* odpadajoči del razlike v pridevku. Združenje trgovcev. Pod tem naslovom je objavil »Neues Wiener Tagblatt« zanimiv članek, iz katerega posnemamo: Na geološkem in gospodarskem zemljevidu se vidi, kako neenakomerno so na zemeljski obli razdeljene rude in druge surovine. Za surovine, ki imajo ležišča in produkcijska področja kar stisnjena v nekaterih deželah, so prazen prostor tudi celi kontinenti. Tako pride t>0°/o proizvodnje bakra na Kanado, USA, Čile, Belgijski Kongo in Rodezijo, 82% proizvodnje kositra na Malajsko, Bolivijo in Nizozemsko Indijo, 86% proizvodnje niklja na Kanado, 90% kavčuka na Malajsko in Nizozemsko Indijo, 04% rudninskega olja na USA itd. Čeprav je z odkrivanjem novih ležišč neenakomernost pri svetovni razdelitvi surovin še večja, je vendarle gospodarstvo s surovinami v brezkončnem evolucionar-nem razvoju, med katerim se uveljavljajo nove tvarine. Najvažnejši je la razvoj med' vojnami, ko je treba na vsak način rešiti one probleme, ki so nastali zaradi pomanjkanja kake surovine. Nekatera odkritja so samo za premostitev dobe pomanjkanja, druga pa so tudi važna pridobitev za mirno dobo. Primere za to imamo že v stari dobi. Tako so v .vojni za Kar-tago spoznali, da »e s primesjo las, dlake in žime poveča prožnost konopljenih vrvi. V prvi svetovni vojni smo imeli evolucijo surovin, ni pa bilo revolucije, kajti nobena iznajdba novih tvarin ni mogla podpreti tekme z onimi, ki so imeli v rokah izdatne izvore surovin, in tako je do zmage res prišlo po »valu zemeljskega olja«, kakor so napovedovali predstavniki antante. Za industrijske dežele, kakršni sta Nemčija in Japonska, je, bilo pomanjkanja vzrok in vzgon po bude in volje, da se emancipirajo od surovin, ki jim manjkajo, kajti »val olja«, ki je odločil vojno, se ne sme več ponoviti. Zato je Nemčija takrat, ko je bila Evropa preplavljena od tujega rudninskega olja, rešila problem sintetičnega goriva ter se tako pripravila na vse, kar utegne prinesti bodočnost. Nemčija si je pridobila tudi prvenstvo pri proizvodnji umetnega kavčuka. Ko so bile cene nizke in je bil svet prepričan, da je naravnega kavčuka dovolj, so na tujem nemško izdelovanje umetnega kavčuka »bune« smatrali za sicer Izplačevanje božične nagrade V smislu odredb Vrhovnega komisarja glede ureditve mezdnih in delovnih pogojev ter na podlagi pojasnil nemških svetovalcev je uslužbencem prepovedano dovoljevanje vsakih kreditov ali posojil. Da pa si lahko uslužbenstvo nabavi za zimo potrebna življenjska sredstva, nas je Pokrajinska zveza delodajalcev obvestila, da se že sedaj lahko izplačajo božične nagrade, odnosno trinajsta mesečna plača nameščencem, enako kakor tudi delavstvu božičnica v višini za posamezne primere, ki so določeni s kolektivnimi pogodbami, odnosno z boljšimi medsebojnimi dogovori. Vas mu« PROTIN (GIHT)? Zakaj ga 11« bi pregnali, ko pa se tla?! zanimive, v gospodarskem pogledu pa za nevažne poskuse. Ko pa je nemški sintetični proizvod pokazal vse svoje odlike, se je tudi tujina začela močno zanimati za sintezo kavčuka, ni pa se ji posrečilo niti to, da bi v svojih laboratorijih dosegla nemške proizvode. Zdaj med vojno se je izkazalo, da industrijske dežele niso navezane na naravne izvore kavčuka in da je preskrba kavčuka odvisna predvsem od tehnične stopnje in napredka dežele. Še en primer revolucije surovin: Za deželo, ki je tako elektrificirana ko Nemčija, bi moralo biti evropsko pomanjkanje bakra v vojni dobi katastrofalno. Da se prepreči taka katastrofa, je treba najti pravočasno nadomestilo za baker. To nadomestilo je aluminij, ki se pridobiva iz boksita, s katerim je Evropa dobro založena. Ze L 1937. se je pridobilo na Madžarskem več boksita ko v USA in s tem so bili dani vsi pogoji za uspeh nemške proizvodnje aluminija. Ta proizvodnja je 1. 1938. dosegla 165.500 ton ter tako prekosila ameriško. S proizvodnjo se je močno povečala tudi uporabljivost aluminija. L. 1938. je svetovna proizvodnja aluminija dosegla komaj eno četrtino svetovne proizvodnje bakra, 1. 1942. pa jo je že dosegla in tudi presegla. Na področju vlaknastih surovin je bila nad to vojno menda za vselej vržena diktatura bombaža.Tekstil- na industrija evropskih dežel ni več odvisna od dobav bambaža iz dežel nasprotnega tabora. Moderna tehnika je važen sektor tekstilne industrije preložila in preuredila od surovin bombaža na surovino lesa, ki je vsaj v skromni meri delež vseh narodov in dežel sveta. Vrsta novih umetnih tvarin je sploh nepregledna. Med drugim imamo dobra nadomestila za kost, roževino in usnje in moderna tehnika je ustvarila iz lesa in oglja nezdrobljivo steklo, celofan in druge tvarine, za katere niso potrebne surovine svetovnega trga. Najvažnejša primera revolucije surovin sta pač bencin iz premoga in umetni kavčuk. Z njima je podan dokaz, da se da spremeniti in tudi odpraviti nesorazmerna razdelitev ležišč in izvorov surovin, Korektura te slabe razdelitve je mogoča tudi v primeru, če ostanejo sedanje meje držav in narodov, kajti izvori sintetične produkcije so močnejSl ko vsa ležišča starih surovin, ki imajo na zemeljski obli svoja stalna mesla in ki se'po večini tudi prej ali slej izčrpajo. Razvoj v gospodarstvu s surovinami nam daje ne samo ua-do, temveč tudi gotovost, da bo razvoj tehnike odpravil razlike med bogatimi in revnimi, ko bo z odkritjem in uveljavo novih surovin omejil veljavo starih surovin ter tako odpravil tudi tekme m borbe zaradi njih. Pomanikanie v Angliji Pri nobeni surovini ni Anglija med vojno tako hudo prizadeta kakor pri lesu, ki ga je morala vedno uvažati. Med vsemi industrijskimi državami ima Anglija najmanj lesa, ker zavzemajo gozdovi samo 5 % površine otoka. V povprečju zadnjih predvojnih let je morala Anglija uvažati toliko lesa, da je krila do 92,% domače potrošnje in od svetovnega lesnega uvoza 64 milijonov kubičnih metrov 1. 1937. je prišlo na Anglijo nad 2)1 milijonov kubičnih metrov. Pred sedanjo vojno je dobivala Anglija dovolj lesa iz Kanade in Sovjetske unije in od tekmovanja teh dveh velikih dobaviteljev je vedno imela dobičke. Velike dobave je preprečila vojna, ker so se zaprle najvažnejše transportne poti. Do 75% angleškega lesnega uvoza je šlo po Vzhodnem morju, ko pa je bila ta pot zaprta, je bila Anglija odrezana od svojih dobaviteljev iz Evrope, transporti lesa čez Atlantik pa so bili mnogokrat uničeni od nemških podmornic. Pot iz Kanade je dolga in nevarna in tako ni čudno, da je izsekova-nje angleških gozdov že 1. 1942. devetkrat preseglo povprečno predvojno letno mero. Najbolj občutno je pomanjkanje lesa v angleških rudnikih. Od svetovnega izvoza jamskega lesa je Velika Britanija pred vojno prevzemala skoraj tri četrtine. L. 1037. je n. pr. uvozita 3,648.700 kubičnih metrov jamskega lesa, kar je znašalo 72.5% od .svetovnega izvoza te vrste lesa. Od ogromnega angleškega uvoza jamskega lesa pa je prišlo tedaj samo 21 % na čezmorske dežele, vse ostalo pa so tvorile evropske dobave, ki j;h je potem vojna preprečila. izplačila gotovine iz brezgotovinskih računov Vse imetnike brezgotovinskih računov pri denarnih zavodih obveščamo, da morejo dvignili gotovino iz teh računov samo za tiste zneske, ki odpadejo na mezde in plače. V ta namen morajo imetniki predložiti mezdne pote in plačilne sezname z navedbo uslužben-slva in višino plače Zavodu za. socialno zavarovanje, ki bo te listine potrdilo, če bodo podatki v mezdnih polah in plačilnih seznamih ustrezali podatkom, ki jih ima Zavod za socialno zavarovanje o zavarovanju uslužbenstva. Tako potrjene mezdne pole je nato predložiti denurntiiiiu zavodu, pri katerem ima stranka brezgotovinski račun, iz katerega bo na podlagi, navedenega postopka izplačana gotovina za poravnavo mezd in plač. (Dopis šefa Pokrajinske uprave Vil št. 4266/6 z dne 4. 10. 1044 in Pokrajinske zveze delodajalcev z dne 7. 10. 1944 št. 2360.) sledku so sledile Danska z 2.5%, Nizozemska z 2.4% in Anglija z 1.3%. Japonska je imela .od plovbe 0.7% od svojega narodnega dohodka, Francija 0.5%, Nemčija 0.3%, Severna Amerika pa samo 0.09«/». Važen je dohodek od plovbe za mnoge narode kot sredstvo za pridobivanje deviz. Tudi pri tem je bila Norveška na prvem mestu. Dohodki od plovbe so ji dali več ko eno tretjino potrebnih deviz. Grčija je bila z 24% na drugem, Anglija s 13«/» pa na tretjem mestu. Za Združene države Severne Amerike so pomenili dohodki od plovbe samo 2«/» vseh deviznih dohodkov. Ti podatki ameriškega trgovinskega departiementa so dali angleškemu tisku povod za razmišljanje o razvoju svetovne plov be po I. 1937. ter o njeni bodočnosti. Pri tem so prišli listi do naslednjega, za Anglijo neugodnega zaključka: Anglija in Norveška sta zgubili večji del svoje tonaže, Združenim državam pa se je posrečilo, da so svojo plovbo močno razširile na račun zaveznikov. Tako bodo po vojni Združene države Severne Amerike imele tudi največji del od bruto dohodkov svetovne plovbe. Koliko zaslužijo narodi od plov »Miinchner Neueste Nachriclvten« navajajo podatke iz poročila o plovbi, ki je bilo objavljeno v vestniku ameriškega trgovinskega departementa. V posebnem poglavju so navedeni dohodki, ki so jih imeli posamezni narodi od plovbe. Gradivo za ta pregled je bilo zbrano 1. 1937., velja pa za povprečje zadnjih predvojnih let. Bruto dohodek svetovne plovbe je 1. 1937. dosegel 2800 milijonov dolarjev. Delež angleške plovbe je bil pri tem 1000 milijonov ali okrog 37%. Po daljšem presledku je bila na drugem mestu Nemčija z dohodkom od 266 milijonov dolarjev. Norveška je dosegla 221 mi- lijonov. Združene države Severne Amerike, ki so bile 1. 1929. s svojim dohodkom od plovbe takoj za Anglijo na drugem mestu, so leta 1937. z dohodkom od 189 milijonov prišle na četrto mesto. Na petem mestu je bila Nizozemska, potem pa so sledile Francija, Japonska, Švedska, Danska in Grčija. Posebno zanimiva je vloga, ki jo imajo dohodki od plovbe v skupnem dohodku posameznih narodov in držav. Pri tej primerjavi je bila 1. 1937. Norveška na prvem mestu. Njeni dohodki. od plovbe so dosegli 11.2% od skupnega narodnega dohodka. Po daljšem pre- Vns tare SKRNINA (REVMA)? Igraje vam ja preženem«. Pridelek marelic v Španiji Letos so v Španiji pridelali nad 450.000 ton marelic. Ta pridelek je nekoliko manjši od lanskega, od onega iz I. 1935. pa je komaj polovica. Letošnji pridelek se je zmanjšal, ker jo bilo v nekaterih pokrajinah neugodno vreme. Ker se je med vojno izvozi marelic močno skrčil, so ustanovili precej novih podjetij za izdelovanje marmelade in sirupa. Takih obratov, ki predelujejo samo marelice, je zdaj v Španiji že 09 in od tega samo v Valen-ciji 42. Obratovanje švedskih ladjedelnic Letos so dobile švedske ladjedelnice toliko naročil, da jim je za dve leti zagotovljeno polno obratovanje. V kratkem dobijo še nova naročila od domačih brodarskih družb in podjetij. Dobave pločevine in drugega materiala iz domačih industrijskih obratov so se povečale in tako upajo, da bo dovolj materiala za izvršitev vseh naročil. Jubilej dela Lastnik precizne mehanične delavnice za pisalne in računske stroje g. Boris V. SimamiI je te dni slavil 20 letnico svojega samostojnega udejstvovanja ter 10 letnico svojega podjetja in dela v Ljubljani. V Ljubljano je prišel iz Gorice in kmalu si je z vestnim in solidnim delom utrl pot v tukajšnje poslovno življenje. Z marljivostjo in podjetnostjo združene strokovne sposobnosti so mu pridobile velik krog odjemalcev, vrline vedrega značaja pa mnogo prijateljev. Ob jubileju mu čestita ter želi mnogo uspehov v bodočnosti tudi »Trgovski list«, ki ga šteje med svoje zveste naročnike in inse-rente. Preskrba s kurivom Zaradi sprememb, ki so nastale po tehnični preureditvi proizvodnje pLina pri mestni plinarni v Ljubljani, je produkcija koksa v zadnjih mesecih zelo nazadovala. Tudi odredba o zmanjšanju oddaje plina upliva močno na produkcijo koksa. Posledica teh momentov je, da sme Gospodarski svet računati glede razdeljevanja kuriva v bodočih mesecih le s cca. Vs koksa, ki ga je imel pred omejitvijo uporabe plina in pred preureditvijo plinarne na razpolago. Zato bo moral Gospodarski svet nakazila koksa v bodočih mesecih bistveno skrajšati, na kar se vsi v poštev prihajajoči obrati že sedaj opozarjajo, da skušajo svoje obratne razporede in ureditev prilagoditi tej neizogibni nujnosti. Gospodarski svet vabi vsa podjetja, da izkažejo v bodoče obenem z vloženimi prošnjami za nakazilo koksa podrobno stanje naročil, da se more presoditi nujnost nakazila in neodložljivost'prevzetih del. Pokojninsko in zavarovanje delojemalcev, v inozemstvu Eilekiro - podjetje BOKO" Ljubljana - Bleivveisova št. 18 Palača Kmetske posojilnice ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Glede pokojninskega in bolniškega zavarovanja onih delojemalcev, ki so bili zavarovani pri tukajšnjih socialnih ustanovah, pa se sedaj iz kakršnegakoli razloga nahajajo v inozemstvu, je prejela Pokrajinska zveza delodajalcev naslednja pojasnila: 1. Glede bolniškega zavarovanja je Zavod za socialno zavarovanje podal mnenje, da ne obstoja ni-kakšna nevarnost, da bi nastopilo dvojno zavarovanje, t. j. da bi se pri tukajšnjem zavodu staro zavarovanje nadaljevalo, obenem bi se pa v inozemstvu sklenilo novo zavarovanje, ker delodajalci v večini primerov odjavljajo delavce, ki iz kakršnegakoli razloga zapustijo delo. Pri tem Zavod' za socialno zavarovanje upošteva sedanje razmere ter smatra za pravočasno tudi odjavo, izvršeno po preteku zakonitega roka, če delodajalec za to navede utemeljen razlog. Delavci pa, ki so zaposleni v Nemčiji, so zavarovani pri tamkajšnjih zavarovalnih ustanovah. Tukajšnji Zavod za socialno zavarovanje bo v kratkem sklenil z nemškimi bolniškimi zavarovalnicami poseben dogovor glede zdravljenja delojemalcev, ki zbolijo v Nemčiji, pa se med boleznijo vrnejo v Ljubljansko pokrajino, oziroma ki zbolijo v času dopusta na ozemlju naše pokrajine. Ta dogovor naj bi se nanašal tudi na zdravljenje družinskih članov delavcev, ki so zaposleni v inozemstvu. Do dokončne sklenitve tega dogovora pa tukajšnji zavod nudi takim družinskim članom nujno zdravni- ško pomoč. Prizadeti morajo predložiti Zavodu posebno prošnjo z navedbo kraja vzdrževateljeve zaposlitve ter po možnosti tudi blagajne, pri kateri je zavarovan. Zavod pa na tako prošnjo zahteva od pristojne nemške blagajne nalog za zdravljenje. 2. Glede pokojninskega zavarovanja delojemalcev, ki so bili odpeljani na delo v Nemčijo, je Pokojninski zavod za nameščence mnenja, da brez dvorna ne uživajo ugodnosti socialnega zavarovanja v nemških zavodih, tako da pri teh odpade možnost dvojnega zavarovanja. Ker pri službodajalcu v tej pokrajini ne opravljajo službe, normalno tudi ne prejemajo službenih prejemkov. Zato Zavod nima zakonite osnove, da bi vztrajal na zahtevi po pokojninskem zavarovanju. Odvisno je torej samo od uvidevnosti' in dobrote delodajalca, če jim skuša ohraniti ugodnosti socialnega zavarovanja tudi za čas odsotnosti. Pokojninski zavod jih pri tem glede na izredne razmere ne ovira. Delojemalci, ki so pa prostovoljno šli na delo v Nemčijo, uživajo enake ugodnosti socialnega zavarovanja, kot domačini. Ce so tudi v Nemčiji tako zaposleni, da spadajo pod nameščensko pokojninsko zavarovanje, potem zanje velja meddržavna pogodba socialnega zavarovanja, ki še vedno velja in na podlagi katere jim ostanejo varovane tudi pravice iz tukajšnjega zavarovanja, ker se smatra, da je zvarovanje neprekinjeno. ranih še 30.000 brezposelnih delavcev, lani pa le še 4315. Število zavarovanih delavcev se je povečalo od 216.511 v 1. 1939. na 317 tisoč 879 v 1. 1943. V kmetijstvu se je proizvodnja stopnjevala in zagotovila rentabilnost podjetij. Za napredek kmetijstva se je izdalo v okviru načrta gospodarskega ministrstva v petih letih 486 milijonov Ks. Slovaški narodni dohodek se je povečal, kar dokazuje tudi dvig hranilnih vlog. Te vloge so znašale 1. 1939. 4757 milijonov Ks, 1. 1943. pa 8102 milijona. Državne investicije so znašate v petih letih 4855 milijonov Ks, od česar je odpadlo za izpopolnitev in zboljšanje železniškega prometa 1737 milijonov, za javna dela pa 1597 milijonov Ks. Malim kmetom se je dodelilo 152.000 katastralnih joliov zemlje, 60.000 johov pa so jim dali v zakup. Za ljudsko prosveto se je v petih letih izdalo 1715 milijonov Ks. - dr. Rekar Ernest, veletrgovec Leo Souvan star. in bančni ravnatelj Sclnvinger Rihard. Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodji ali en poslovodja skupno / e v. imenovanim prokuristom. Vpiše se podružnica s sedežem v Trstu. Bi se radi OGRELI BREZ KURJAVE? Zdi se nemogoče, pa ni! Razdelitev delovnih moči na Madžarskem Po podatkih statističnega urada v Budapešti se je na Madžarskem stalež delovnih moči v kmetijstvu od 1. 1910. do letos znižal od 60.3 na 55.8%, zvišal pa se je v industriji od 17.7 na 20.1%, v rudarstvu pa od 27.3 na 31.4%. Še bolj se je v tej dobi zvišal stalež nameščencev v trgovini in svobodnih poklicih. Ti statistični podatki so dokaz napredujoče industrializacije dežele in mehanizacije kmetij tva. »Indus« tovarna usnja in usnje nih izdelkov, družba z o. z. Zvij šala se je osnovna glavnica na 600.000 lir in je v gotovini popolnoma vplačana. Družba ima dva ali več poslovodij in namestnikov-poslovodij, ki jih imenuje občni zbor ali pa se postavijo s pismenim sklepom po § 34. zak. o druž bab z o. z. Vpišejo se poslovodje namestniki: Mergenlhaler Adol ml., Stojan Marta roj. Mergentha-ler, Piuk Berta roj. Mergenthaler. Družbo zastopata po dva pošlo vodji kolektivno. Ce je kateri po slo-vodja (t. j. Mergenthaler Adol st. in Mergenthaler Elizabeta) zadržan, ga nadomestuje za to dole čenj poslovodja-namestnik. Za vse podjetje postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na isti način le ko lektivno z enim poslovodjem ali za to določenim namestnikom z označbo prokure. Bilanca slovaške Obsežen pregled o uspešnem gospodarskem razvoju slovaške države je podal posl. Slano. Mlada Slovaška je v petih letih svojega obstoja dokazala svojo življenjsko silo. Najprej je posl. Stano naglasil, da. so se popolnoma uredile dr- Ljubljana ® Gradišče tovarna bonbonov in peciva i; Elektroinstalacijska dela in popravila izvršuje iltltrililiii podjetje ¥--------------------- Mihelčič Ivan žavne finance. Dočim so znašali državni dohodki 1. 1939. 1550 milijonov Ks, so narasli 1. 1943. na 3959 milijonov ter so presegli izdatke, da se je moglo v petih letih izdati 2644 milijonov Ks za razna investicijska dela. Državni dolg se je sicer povečal, a je krit z inozemskimi terjatvami in z obsežnimi investicijami. V slovaški zunanji trgovini se je promet povečal od 3755 milijonov Ks v 1. 1939, na približno 10 milijard Ks v letu 1943. 250 novih podjetij je nastalo v teh petih letih, 80 podjetij pa je bilo razširjenih. Približno dve milijardi Ks sta se investirali v industrijo. L. 1939. je bilo zaregistri- Iriavinski register Vpisi-; Papiros, družba z o. z. — Ljubljana. Obratni predmet med drugim: nakup in prodaja papirja, papirnih izdelkov, kartona, lepenke in sorodnega blaga na debelo in drobno. Ustanavljanje in udeležbe pri podjetjih družbene stro ke, nabava realitet in tvornic stroke ter prevzem zastopstev in ko misijskih poslov iz lastne stroke. Družba se je ustanovila za dobo 25 let. Osnovna glavnica v višini 270.000 lir je vplačana v gotovini. Poslovodje: dr. Bole Ivan, gen ravnatelj zav. banke »Sluvija«, od vetnik dr. Kobal Alojzij, zasebnik dr. Pogačnik Frido, industrialec STEKLO PORCELAN Ljubljana, Borštnikov trg 1 ===TELEFON 27-04 = ■ ■ j Suhe gobe stalno kupuje in prodaja j • w Mira Č Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 13 AVGUST AGNOLA Ljubljana — Dunajska cesta št. 10 Spre in 'e m b e i 11 dodatki: »Grom špedicija«, Ljubljana GisioMeivesj I JERAS MAKS mmmmmmmmeemmmmvmern m \ Ljubljana, Miklošičeva 34 ■ ■ ■ I Čokolada • bo i Produkcijski pooblaščenec za kovini ske izdelke v Nemčiji je s posebni naredbo prepovedal izdelovanje igra' in okrasnih predmetov za božični! drevesca. Tudi proizvodnja športni! predmetov in telovadnega orodja sf ustavi. Še nadalje pa se smejo izde lova ti športna oblačila in športi) čevlji. Drž. železnice Protektorata so imel* v gospodarskem letu 1943/44. 1103 milijonov Kč kosmatega dobička prot' 889 milijonom v prejšnjem letu. P« plačilu obresti, investicij Ln drugi! obveznosti je znašal čisti dobiček 37® mikijonov Kč. Naložena glavnica železnic se je zvišala za 547 na mn mfflj jonov Kč. Oskrba Protektorata z živili je zaradi vestne oddaje živil, večje proizvodnje ter pravične razdelitve zagotovljena, kakor je izjavil mi niste! Hruby. Poštne pristojbine so bile v Trsi' zvišane. Za pisma do 20 g bo potrebni odslej znamka za 1 liro, za pisma