IZDAJA CP »GORENJSK.I TISK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR » GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNIK . ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV* KRANl, SOBOTA, 27. OKTOBRA 1962 ST. 124 m A CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OlCTOMRA 1947 KOT TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK . OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN IORENJSKO Kako smo na Gorenjskem upoštevali priporočila resolucije Ni prostora za otroško varstvo Kaj je bolje: več skromnih ali nobena popolna ustanova — Samo 4 odstotki otrok v vrtcih pomenijo velik neuspeh — Dohodkom posameznih staršev prilagođeni prispevki lahko pritegnejo na stotine varstva in vzgoje potrebnih otrok Na posvetovanju o otroškem varstvu, ki ga je za pretekli torek sklical svet za zdravstvo In socialno varstvo okraja Kranj, so se druga za drugo vrstile ugotovitve, na katere ne moremo biti niti najmanj ponosni. Potem ko je ljudska skupščina LRS sprejela resolucijo o otroškem varstvu in v njej priporočila bistvene spremembe v finanslranju in organizaciji varstva in vzgoje, ki bi mnoge sedanje nepravilnosti lahko odpravile, smo tudi v našem okraju dobro zastavili, prišli pa nikamor. Nihče ne bi mogel reči, da o tem nismo dosti govorili, saj so bila posvetovanja s tako vsebino na dnevnem redu. Sprejeti so bi- li Številni pametni zaključki, ki pa so se po večini ustavili že na ravni občinskih organov in organizacij. Do tistih, ki naj bi za- Ob končanem popisu za revalorizacijo Nad dve milijardi dinarjev razlike Osnovna In najvažnejša ugotovitev ob končanih popisih za revalorizacijo je, da se na območju celotnega okraja v primerjavi s stanjem 31. decembra lani — poveča amortizacija za 1,218,277.009 Beli pesek iz kamnoloma Komunalnega podjetja v Tržiču je na tržišču precej iskan. Zaradi tega ga Komunalno podjetje precej proda tudi v druge kraje izven meja svoje občine. Precej pogosti Interesenti za beli pesek so zlasti te dni, ko se povsod pripravljajo, da bi za dan mrtvih čim lepše okrasili grobove, spomenike in spominska obeležja Gibanje gospodarstva v našem okraju Krivulja gre navzgor V septembru znatno večji fizični obseg proizvodnje kot lani v istem času — Elektroindustrija in lesna industrija veliko obetata s povečanjem amortizacije in obresti in s prav tolikim zmanjšanjem dohodka gospodarskih organizacij Fizični obseg proizvodnje v našem okraju Je v septembru dosegel razveseljivo povečanje, tako da smo za 4,6 odstotkov presegli i>roizvodnjo v primerjavi z istim mesecem lani. Do-f ločena stagnacija proizvodnje, ki je bila zaskrbljujoča v poletnih mesecih, je premagana. V septembru gre krivulja navzgor. Čeprav je fizični obseg proizvodnje z 70,1% ob koncu septembra v celoti še zmeraj za 4,9% izpod postavljenega plana, pa dinamika dviganja proizvodnje v septembru obeta izpolnitev letnih obveznosti. skih ljudskih Ko go o teh pokazateljih danes razpravljali predsedniki občin- LETNE KONFERENCE IN RAZPRAVE 0 USTAVI V tiredo je v Tržiču zasedal ©Minski plenum SZDL. Na plenumu so prisotni razpravljali v prvi vrsti o dveh zadevah: o pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL in organizaciji razprav o predosnutku ustave. Uf-dc prvega so se predvsem pogovorili o vsebini konferenc in kadrovskih spremembah, ki so spričo sedanjih izkušenj nujne, če hočemo, da bodo tudi krajevne orgranizacije kos vsem nalogam, ki so pred Socialistično zvezo. Kar zadeva razprave o predosnutku z volivci, pa bodo že prihodnji teden ustrezni sestanki na terenu, prav tako pa tudi v nekaterih sindikalnih posiružni-tah. Preteklo «redo In četrtek Pa so imeli razprave že v sindikalnih podružnicah za območje tržiSke občine v podjetju Slovenija ceste in v Gozd-aem gospodarstvu. Sazen teira so se na zadnjem plenumu ObO SZD', pogovorili tudi o tem. da bi bilo potrebno predavan ie in razgovor a *.ir.»l krog Trž:*anov o pred-tonutku nove ustave. Bržkone twlo na to prireditev pova- r- i enega i/......1 tamkajšnjih ljudskih poslancev. odborov našega okraja na posebnem posvetovanju, 60 zlasti posvečali pozornost tistim dejavnostim Ln podjetjem, ki nosijo glavno breme našega gospodarstva. Sem 60di v prvi vrsti jeseniška Železarna ,ki predstavlja malone tretjino celotne proizvodnje po vrednosti, nato tekstilna industrija, lesna in elektroindustrija, industrija gume (Sava), industrija usnja in obutve itd. Železarna, ki je lani septembra meseca dosegla samo 97,8 odstotka mesečnega plana v letnem povprečju, je letos septembra ta odstotek dvignila na 103,4 odst. — To pa je že bistveno vplivalo na celotno stanje v okraju. Zelo velik in obetajoč vzpon je zabeležila elektroindustrija (Iskra, Niko itd.). Izpolnjevanje njihovih planov v zadnjih mesecih se je gibalo takole: julija 89,7 odstotka, septembra pa kar na 116,2 odstotka. Prav tako je lesna industrija v zadnjih dveh mesecih dinamično povečevala fizični obseg proizvodnje ,in sicer: 96,1 odstotka, nato 105 odstotkov in v septembru skok na 117,1 odstotka. V oktobru pa obetajo še večji dvig proizvodnje, zlasti v LIP Cešnji-ca, v Elanu in drugod. Čeprav v oktobru predvidevajo nadaljnjo povečanje fizičnega obsoja proizvodnje, pa vendar posamezni problemi in težave nekaterih kolektivov, ki napovedujejo znižanje, zaslužijo večjo pozornost. Sem sodi na primer tovarna LTH v Skofji Loki, ki za- radi pomanjkanja delavcev in drugih težav predvideva znižanje za 15 odstotkov. O težavah zaradi boleznin, tržišča in podobno so javili tudi iz tovarne BPT v Tržiču, nadalje iz Verige v Lescah, iz Plamena v Kropi in iz nekaterih drugih tovarn. Predsedniki občinskih ljudskih odborov so se zelo zavzeli, da bi preko njihovih organov skušali pomagati tem kolektivom In z odstranjevanjem težav omogočiti doseganja postavljenih planskih obveznosti. To je prvič, da so okrajni zavodi zbrali približne prognoze o proizvodnji vnaprej (za mesec oktober!) z ustreznimi obrazložitvami in tako omogočili občinskim organom hitrejšo pomoč, kjer je ta potrebna m možna. - K. M. • din in obr?sti od pc-lovnega sklada za 838,126.000 dinarjev. To pomeni - povečanje za 2,146,403.000 dinarjev. Prav za toliko pa bi se — po sedanjih predpisih seveda — morali zmanjšati dohodki teh organizacij, kar naj bi se uveljavilo s 1. januarjem 1963, (nadaljevanje na 2. strani) ključke uresničevali, do krajevnih skupnosti, niso prišli in zato ni čudno, da gredo stvari tako naprej, kot če o tem sploh ne bi govorili. Občinski ljudski odbori še vedno dotirajo neposredno ustanove, namesto da bi po pa metnem ključu razdelile varstvu namenjen denar krajevnim akup-ncslim in jim tako omogočile, da same vodijo socialno politiko pri določanju višine udeležbe pri vzdrževalninl za posameznega otroka. Se nikjer na Gorenjskem niso poskusili s preprosto obliko varstva, ki je ceneno, a kljub temu uspešno nadomestilo drage vzgojno-varstvene ustanove, če zanjo še ni pogojev. Povsod tam, kjer se zavedajo perečega problema otrok, ki v odsotnosti staršev ostajajo brez varstva, čakajo na to ,da bodo dobili deset, dvajset ali celo več milijonov dinarjev, s katerimi bodo zgradili Idealna ustanovo, čeprav bi za preprosto varstvo že zdavnaj lahko poskrbeli ali za z razpoložljivim denarjem uredili več preprostih ustanov. Prav tako ni bilo ničesar storjenega za to, da hi vrtci postali centri za organizirano igro in delo otrok na svojem območju. Ker praktično ni bilo upoštevano niti eno priporočilo resolucije, je vprašanje, kako se bodo Go« I renjci zagovarjali, ko bo o tem govora pred skupščino. Vse, kar sedaj lahko slabega ugotavljamo, je v veliki meri (Nadaljevanje na 2. strani) IZ NACRTA IZGRADNJE TURISTIČNE Kaj bomo gradili ? • Gorenjska turistična zveza, go-O spodarska zbornica ln nekateri • organi okrajnega ljudskega od-9 bora so sestavili pregled naj- • nujnejših investicij za turizem • in gostinstvo, ki bi prišle v po- • štev v zimskem natečaju in ki • bi jih začeli lahko realizirati • že v začetku prihodnjega leta. • Ta prikaz seveda ni dokončen, 4* zakaj gotovo je, da nekateri na • natečaju ne bodo uspeli, drugi se bodo zaradi velikih obvezno- • sti sodelovanja na natečaju sami odpovedali, zato pa se bodo • nanj prijavili tretji. Med večjimi investicijami naj omenim zgraditev novega trakta pri hotelu Jelovica (investicija 80 milijonov dinarjev, restavracija bi imela IGO sedežev, prenočitvene zmogljivosti pa bi se povečalo za 80 ležišč), gradnjo hotela na Voglu, katere investitor bo hotel »-Zlatorog« (investicija 335 milijonov dinarjev, 100 ležišč, 250 sedežev v restavraciji), hotel v Bohinjski Bistrici (investitor hotel -Jezero«, investicija 60 milijonov dinarjev, 150 sedežev v restavraciji in 30 postelj) in modernizacija radovljiškega hotela »Grajski dvor« (investicija 80 milijonov dinarjev, 40 novih ležišč, 80 novih sedežev restavraciji). Za prihodnje leto je predvidena še razširitev kam-Ptoge v Zaki, dopolnitev blejske festivalne dvorane, dopolnitev hotela »Pod Voglom« (ureditev recepcije, zaprte verande in centralno kurjave), 60 novih ležišč v vikend hišicah v Bohinju, graditev restavracije in ureditev cam-pa pri bencinski črpalki v Radovljici. V omenjenem načrtu je bila tudi nadgradnja dela hotela -Park« na Bledti, 6 čimer bi pridobili 113 postelj v ogrevanih sobah, in preureditev hotela Tr.st v depandanso hotela »Toplice«. Vendar pa bo bili na ponedeljkovem posvetovanju turističnih delavcev i- urbanistov na Bledu urbanisti proti temu predlogu, češ da je predvideno, da bodo v daljni prihodnosti tc objekte porušili. - M. S. Otroci se najraje Igrajo na cesti ali ob njej, seveda le tedaj, če nimajo privlačnega igrišča ali njihovi Razvoj našega kmetijstva 1535 ha novih zemljišč Skokovit napredek naših socialističnih kmetijskih obratov v zadnjem času Kadarkoli tarnamo o naši neurejeni preskrbi z živilskimi potrebščinami, o nestabilnih cenah in podobno se vedno ustavimo ob težavah organizirane širše tržne proizvodnje v kmetijstvu. Naši socialistični kmetijski obrati prevzemajo vse večje breme pri zalaganju tržišča in preskrbo van j u industrijskih središč sploh. Doslej so bile njihove možnosti 'zelo majhne, v -zadnjem času pa se ti kmetijski obrali zelo hitro krepijo in usposabljajo. To bi lahko rekli za strokovni kader, za mehanizacijo, za vložene investicije itd. Zelo značilno je tudi povečanje obdelovalne zemlje, kjer je edino možna organizirana proizvodnja. Se predlanskim so imeli vsi naši socialistični obrati (kmetijsko zadruge in posestva) komaj 988 ha obdelovalne zemlje, kar je pomenilo komaj 3.3 odstotka celotnih obdelovalnih površin v našem okraju. 2e do 1. marca letos pa so se te površine povečale na 1.819 ha oziroma na 6.4 odst. V zadnjih mesecih pa domala vso naše zadruge In posestva sporočajo, kako posamezni privatni posestniki naravnost ponujajo zemljo. Seveda taki, ki so že zaposleni drugod, ki sami ne morejo več obdelovati zemlje in podobno. Tako so socialistični obrati samo od 1. marca do 1. avgusta prevzeli 193 ha obdelovalne zemlje. Se več ponudb zemlje pa je sedaj na jesen, saj so v avgustu in septembru pa do 8. oktobra prevzeli novih 222 ha obdelovalne zemlje (letos prevzetih površin je 500 ha). Ce žc omenjenim površinam prišle jemo še 300 ha obdelovalne zemlje, kolikor so jo delno žc oz. jo bodo še to jesen pridobili z arondacijo kmetijsko posestvo Kranj ter kmetijski zadrugi Naklo In Radovljica, potem bodo že prihodnjo pomlad socialistični (Nadaljevanje na 2. strani) Veliko zanimanje za predosnutek ustave Od 28. oktobra do 4. novembra bodo v škofjeloški občini predavanja in razprave o predosnutku nove ustave I Slu. Zanje je že sedaj veliko zanimanje; Ločanl se posebna zanimajo za nekatera vprašanja v zvezi s pravicami in dolžnostmi občanov ter za tiste dele predosnutka, ki govorijo o zemljiški lastnini. Med delavci pričakujejo največ razpravljanj o delavskem in družbenem upravljanju. Najprej bodo te razprave v šestih centrih občine — jutri v Gorenji vasi in v Sovodnju, v ponedeljek v Železnikih, v torek na Trati in v Poljanah, prihodnjo nedeljo pa še v Selcih, medtem ko je v Skofji I.e.ki že bilo. Kasneje (sredi novembra) bodo družbeno-po-lilične organizacije razpravo o predosnutku na podoben način usmerile tudi v drage kraje olxvinc. Občani bodo na teh predavanjih lahko vpraševali tudi z listki. - J. TE DNI PO SVETU # UPORABA SILE NI SREDSTVO ZA REŠEVANJE SPOROV Po objavi odgovorov na poslanico začasnega vrživca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tanta, ki jo je poslal sovjetskemu predsedniku Hruščevu in ameriškemu predsedniku Kenne-dvju, so prepričani, da so stvarne možnosti za preprečitev neposrednega spopada. 0 DELNA MOBILIZACIJA NA KUBI Kubanska vlada je razglasila delno mobilizacijo. Oborožene 6i-le so v stanju pripravljenosti. — Protiletalske baterije so postavljene v pristanišču Havane in na drugih krajih mesta. # PREMIKI CET Po poročilih iz Kaira je jemenska arabska republika zahtevala od arabske lige, da skličejo sestanek sveta, na katerem bi obravnavali pritožbo zaradi napada Saudske Arabije na Jemen. Na področju Mariba so jemen-eke čete pripravile do sedaj največji napad na vojake iz Saudske Arabije in uporniška plemena. # INDIJSKI UMIK V hudih bojih so se indijske Čete umaknile pred premočnimi kitajskimi silami iz mesta Tavan-ga .glavnega upravnega središča na območju severovzhodne meje. Vodilni indijski listi pišejo, da Je storila vlada prav, ko je zavrnila »varljivo kitajsko ponudbo za mir na edini mogoči način, v skladu s častjo-«. # UJET BLAGAJNIK OAS Francoske oblasti so sporočile, da so ujele glavnega blagajnika teroristične organizacije OAS. -Aretiran je bil pred dnevi v Mar-seillu. # EKSPLOZIJA TREH BOMB Tri vžigalne bombe so eksplodirale na ameriški razstavi v Buenos Airesu. Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki » Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in d-------- Bratje lorenz navdušili poslušavce S koncertom, ki so priredili v gredo zvečer v Cufarjevem gle-datttBu bratje Lorenz (klavirski trio} iz Ljubljano, so na Jesenicah pričeli letošnjo koncertno 6ezono. Izvajavci so bili deležni izredne pozornosti in zasluženega priznanja. Koncertna sezona se je z omenjenim koncertom več kot primemo začela in organizatorji zaslužijo vse priznanje. Zelja je, da bi se našla za organiziranje nadaljnjih koncertov potrebna sredstva. — U. Ves povojni čas, se kakor rdeča nit vleče Izvirni greh današnjega sveta. Igračkanje z vojno nevarnostjo, preizkušanje živcev in hoja na robu vojne, so prišle kot osnovne sestavine v praktična dejanja svetovne politike in so si preko Berlina, Koreje in Kube nabrali takšno veljavnost, da so nje. Nikoli v zgodovini namreč oboroževanje ni bilo samo sebi namen. Potezo ameriške vlade bi težko s čim opravičili. Res je, da Imamo v zgodovini že nekaj primerov takšne enostranske kršitve pravic drugih narodov in držav, vendar so takšna dejanja počeli vedno v vojnem stanju. Edina iz- Kubanska vrela kaša stari prijemi gledanja na svetovno politiko poslali povsem zanemarjeni in obubožani. Politična zakladnica se v zadnjih letih vedno bolj enostransko bogati z novimi izumi hladne vojne: z novimi oblikami pritiska, blokad, karanten, postavljanja zidov in bodeče žice. Narodi se iz uradnih priročnikov hladne vojne učijo osnovne pojme sovraštva. Ljudje se vedno namenoma opozarjajo na nevarnosti, da jim za hrbtom vedno stoji nekdo, ki jim je pripravljen zaviti vrat. Strah je postal tako množičen, da se bojimo svojih lastnih senc. Razglasitev pomorske blokade nad Kubo in pregledovanje vseh sumljivih trgovskih ladij, ki bi prevažale orožje na Kubo, je povzročila največjo povojno krizo, ki ne obeta nič dobrega. Nikoli doslej vojna ni bila tako blizu, čeprav je že v zavesti ljudi, da neprestano oboroževanje ln pretnjc z vojno nujno vodijo do jema, po kateri so lahko Američani posnemali svoj vzorec, je bila berlinska blokada, ki P* ni bila razširjena tudi na zrak. Kubanska blokada — *U no ameriško pomorska in zračna karantena — je zdaj dejstvo. Ameriško vojno ladjevje je napravilo obroč okoli Kube in bo, kot je objavljeno, pregledovalo tiste trgovske ladje, ki bodo na Kubo prevažale orožje. Nobena država namreč ne more pristati, da bi ji druga država pregledovala ladje, in to na odprtem morju. Vsaka ladja, ki plove na odprtem morju, je namreč po mednarodnem pravu del državnega ozemlja, P°d katero zastavo plove in napad nanjo pomeni hkrati tudi napad na državo njene zastave. Kakšne resne posledice lahko iz ameriškega ukrepa nastanejo, ni treba posebej opisovati. Vzemimo samo primer, da bodo sovjetske ladje na Kubo plule v spremstvu rušivcev in križark. Kubansiki predsednik vlade Fidel Castro je razglasil delno mobilizacijo Ameriški ukrep je v sedanjem svetovnem položaju nepremišljen jn v osnovi napadalen. Več ali manj Je bilo že dolgo slutiti, da je ameriška politika do Kube rta najslabši točki. Lanskoletni oboroženi napad kubanskih beguncev ,kl so ga podpirali iz ameriških oporišč, je prinesel pravo izgubo na račun ameriške politike do Kube. Vendar jc vlada pod pritiskom zlasti republikanske opozicije nadaljevala s sovražno politiko do Kube in vedno bolj premišljeno pletla mrežo okoli te otoške države, v katero naj D: padla Caslrova vlada kot osamljena in izčrpana riba. To se seveda ni zgodilo. V VV^shingtonu H—jJtgJa?0 svoj ukrep z zaupnimi podatki, ki jih je zbrala ameriška obveščevalna služba. Po teh podatkih n bi na Kubi zgradili več nuklear-nih oporišč, kot jih imalo vse tri zahodne velesile v gradnji, v mogoče je te podatke Pristrani primerjali. Nemogoče je tudi 7 ° nikati dejstvo, da na Kubi ni postavili prvih raketnih opo.'-^ na svetu. S podobnimi ooorišei i obkrožen ves svet in ll!h'fp dQ daj ni poskušal, da bi iz^rad*-s takšnimi sredstvi preprečil Proti oporiščem se je treh* borir z drugimi sredstvi. Oporišča. I kršna na vseh koncih in kr» ^ gradijo, so posledica dejani" u odnosov na svetu. Cas bi bil , se ljudje že enkrat spoprtmT; politiko, ki je do oporišč ' Ijala in v spremembi te doV-Im" skušajo narediti izgradnjo 2SS nesmiselno. »Poriše Prestiž in ponos velesil lahi karibski krizi povzroči vol«? % Pad. ki bi bil najbolj „.liSp°-v človeški zgodovini. nesmls*ln ZDRAVKO TOMAŽEJ Ljudie in do<^dki • Liudie in dogodki • U»'d1e in dogodki © Liud?e in dogodki • Liudie in do«WM © r in A Ni prostora za otroško varstvo (Nadaljevanje s 1. strani) nujna posledica tega, da di|iž-bene službe v našem okraju niso kaj prida upoštevano. Potem se pa še to dogaja, da celo vsi tisti, ki jim je skrb na primer za otroško varstvo poklicna dolžnost ali se zaradi funkcije, ki jo opravljajo, ukvarjajo s tem, niso prepričani v njegovo pomembnost. Kako naj potem zahtevamo, da se s tem splošno družbenim problemom ukvarjajo vsi ljudje. V ilustracijo naj navedem seznam tistih, ki so bili povabljeni na posvetovanje, a niso pTisli: Jesenice predsedniki sveta za šolstvo šolstvo, konference za družbeno aktivnost žensk, OO DPM; načelnik oddelka za družbene službe, predstavnik predsedstva ObLO, ObO SZDL, ObSS; Radovljica -predsedniki sveta za varstvo družine oz. sicialnega varstva sveta za šolstvo ,konference za družbeno aktivnost žensk, ObO DPM; načelnik oddelka za družbene službe, član predsedstva ObLO in ObO SZDL; Skofja Loka - predsedniki sveta za šolstvo, konference za družbeno aktivnost žensk; načelnik oddelka za družbene službe, član predsedstva ObLO; Tržič - predsedniki sveta 1535 ha novih zemljišč (Nadaljevanje s 1. strani) kmetijski obrati razpolagali z okroglo 2.500 ha obdelovalne zemlje. To pa že daje precejšnjo možnost za organizacijo proizvodnje na industrijski način ob uveljavljanju sodobnih tehnoloških postopkov in uporabi agrotehničnih sredstev. To možnost daje tudi obsežna arondacija, ki je v teku po vseh zadrugah in kmetijskih posestvih. Ob tem pa je treba pripomniti, da 6e bo proces materialne krepitve socialističnih kmetijskih obratov še 6topnjeval. Zlasti v površinah obdelovalne zemlje. To zagotavljajo prav navedeni podatki o oddajanju zemlje individualnih posestnikov, kar 6e je začelo zlasti to jesen. A to se bo brez dvoma še nadaljevalo. Lastniki zemlje, ki zaradi zaposlitve drugje, zaradi onemoglosti in pomanjkanja delovnih moči ali drugih vzrokov ne morejo zemlje več obdelovati in zato tudi nimajo od nje prave koristi, se skušajo osvoboditi tega bremena. To je povsem razumljivo. Zato nikakor ni pretirana ocena, da bo že prihodnje leto okrog 20 odstotkov obdelovalne zemlje v Okviru socialističnih posestev. To pa bo že dobrih šestkrat več kot predlanskim oziroma trikrat več kot letos. Ob takih pogojih pa bodo naši kmetijski obrati že sposobni prevzeti največji delež pri preskrbi prebivavstva in bodo preprečili neprijetne motnje, kot jih imamo letos npr. s krompirjem. Seveda je sedaj ena Izmed glavnih nalog, da socialistična posestva hitro vključijo nove površine zemlje v svoj proizvodni program in da to zemljo takoj usposobijo za normalen pridelek. K. M. za šolstvo, (konference za družbeno aktivnost žensk. ObO DPM, član predsedstva ObLO in ObO SZDL. Zato je razumljivo, da v nekaterih naseljih sploh ni prostora za vzgojno-.varstveno ustanovo in so važnejše celo kolesarnice in kaj podobnega. V kranjskem naselju Vodovodni stolp so \irbanisti (ki se sicer zelo radi izgovarjajo na to, da je urbanistični načrt, ki ga potrdi ObLO, zakon) predvideno vzgojno-varstvveno ustanovo odstranili z makete in na njeno mesto postavili stanovanjski objekt. Vprašanje jc, kakšne so njihove pristojnosti, ko se pa niti en občinski organ ni spotaknil ob to spremembo, čeprav na tem predelu nI več drugega prostora za igrišče in vrtec. Res bi bil zadnji čas, da bi občine s posebnimi odloki obvezale investitorje, da vzporedno z gradnjo stanovanj poskrbijo tudi za potrebne ustanove. Kot najvažnejše naj omenim sklep, da bo svet za zdravstvo in socialno varstvo ukrenil vse potrebno, da bodo izdelane strokovne analize celotne družbene škode zaradi neurejenega varstva otrok (kjer bodo upoštevani gospodarski, politični in drugi momenti). Na taki osnovi bodo lahko izdelani dobri progami, e katerimi bo mogoče jasno opravičevati zahteve po potrebnih sredstvih. - M. S. Nad dve milijardi dinarjev razlike (Nadaljevanje s 1. strani) Amortizacija bi se povečala od sedanjih okroglo 3 milijarde 700 milijonov na okroglo 5 milijard dinarjev oziroma za 33.3 odstotke. Največji dvig. in sicer za 40 odstotkov, je zabeležen na območju rržiške občine; sledijo: občina Ki-anj s povečanjem amortizacije za 36 odstotkov, Radovljica s 33.2 odst., Jesenice « 30.6 odst. in Skofja Loka s 26,7 od,st. večjo amortizacijo. Pri obrestih od poslovnih skladov pa je predvideno največje povečanje v občini Radovljica, in sicer za 67,4 odst; sledijo — občina Jesenice s 46.R odst., Kranj z 28.1 odst., Tržič s 27.7 odst. in Skofja Loka z 10.6. odstotkov večjimi obrestmi. Rezultati omenjenega popisa so namr»č na osnovi sedaniJh predpisov močno ormriali ravnotežje wi delitvi dohodka med gospodarskimi organ;r^cijami in družbo. Pr*v za toliko. *e pravi za dobri dve miliiardi dinarjev, bi se torej moral UpanJŽAtl dohodek navih -oodHetij letno. Pri amortizacij bi bile na boljšem gospodarsko organizacije, ker bi šla ta sredstva v njihove sklade, prikrajšane pa bi bile politično-te-ritorialno enote, ki so udeležene pri delitvi dohodka. Pri obrestih od poslovnih skladov pa bi bila stvar nekoliko drugačna. V tem nrimeru bi na sredistvih pridobila federacija, ker so obresti njen dohodek, prikrajšani pa bi bili vsi, ki .so udeleženi na delitvi dohodka. Zato sedaj vse na j važno i kazatelje o popisu za zacijo proučujejo službe S«S£ nega knjigovodsva. ZaMjSbV^ določenimi ugotovitvami in poročili bodo poslali centrali^" valorizacijski komisiji tTT* rr" bo morala pripraviti pretdwi pa ustrezno spremembo r^2* 23 To zlasti velja glede del^T*0^ hodka v gospodarskih ollf ^ cijah. tako da bo celotn^S^f * rizacija dosegla svoj rJ**^* pravilni stimulaciji ^T^11 ob skupnosti. - K. M. kovnih Jutri VIL okrajno tekmovanje V nedeljo, 28. oktobra ^ se bo pričelo v bližini ^J?f}dRf-Pri Skofji Loki letaS^J^:'* tekmovanje traktoristov Z*^"10 tijskih strojnikov To ^ . k^o-tekmovanje, ki ga pJLff 2e VII. odbor Ljudske tehnifci °J?"a^; Pokrovitelj letošnjega tS Kranj" bo gospodarska zbonucT?0*'*1^ Kranj. 1Ca za okraj Na tekmovanju bodo ^ , vsi najboljši traktori^ ^elovali tij6ki 6trojniki — «rt ai m movavci (pionirji v ««1 t€** disciplinah) bodo wllaj laŽJtf> strniščnem in globokern^T*1 V spnetaostni vožnji s nrit^T nju- v govarjali pa bodo tudi« °°' °* nja iz motoroznanstva -fJ?**" ke in zaščite rastlin. ' grot<*n> Iz razprav o predosnutku nove ustave Praktični pomen pravic proizvajavcev Eden temeljnih problemov Čla-veške družbe je problem ustvarjanja tako Imenovanega presežnega proizvoda, to je tistega, ki ga proizvede aktivno proizvajalno prebi-vavstvo preko potreb lastne potrošnje. Enako kot za prejšnja razdobja velja to tudi za sedanje naše prehodno razdobje, zakaj ne le, da je treba poskrbeti za neproizvodni del prebivavstva (npr. otroke, stare, onemogle, za delo nesposobne ljudi itd.), temveč je tudi treba izločiti del presežnega proizvoda za nadaljnjo razširitev proizvodnje, torej za socialistično akumulacijo, ki omogoča vedno nove in vedno večje nadraljnje proizvodne investicije. Bistvo problema ustvarjanja presežnega proizvoda je v tako imenovani produktivnosti dela; gre za to, da ustvarimo s čim manjim« sredstvi čimveč proizvodov. Pri problemu produktivnosti dela gre torej za troje: proizvajalna sredstva - delovno silo - izbiro in kombinacijo obojih. Predvsem je treba podčrtati, da 8o neposredni proizvajavci ljudje, ki na dražljaje zunanjega 6veta reagirajo po nekih posebnih lastnih psiholoških zakonitostih. V razvoju človeške družbe se je odkrivanje teh zakonitosti vedno bolj poglabljalo in temu spozna- vanju so bili v nekem smislu prilagojeni tudi odnosi v proizvodnji. Pračloveka so vsekakor gnale samo temeljne potrebe, kot so lakota, žeja, mraz in. podobno ter strah pred smrtjo in telesno bolečino. Presežni proizvod, je bil minimalen. Zgodovinski človek si je zaželel več kot samo kritje temeljnih potreb in jo težil, da bi dosegel večji presežni proizvod s prvo obliko izkoriščanja — s (suženjstvom. Razred lastnikov sužnjev je pustil delati druge ljudi kot sužnje tudi zase e tem, da jih je z grobo silo (podobno kot živali) prisiljeval ustvarjati presežni proizvod. S pomočjo doseženega — sicer ne velikega, pa vendar pomembnega presežnega proizvoda — je bilo mogoče razširiti proizvajalna sredstva, hkrati pa je začelo rasti spoznanje, da je mogoče od neposrednih proizvajavcev doseči več s pozitivno stimulacijo. Namesto sužnjev se pojavijo tlačani (ki so delno svobodni in imajo nekaj proizvajalnih sredstev zase) in v kapitalizmu proletarci (ki so formalno svobodni in imajo formalno možnost postati lastniki proizvajalnih sredstev); pri obojih je bila zunanja sila že kombinirana s pozitivno stimulacijo. Toda izkoriščevavcem je šlo le za uspešno vabo, k^r je bil slej ko prej njihov cilj, da presežni proizvod zadržijo zase. V socialistični revoluciji pa je končno prišlo do temeljne in kvalitativne spremembe, odpravljeni so biil izkorišče-vavski razredi in zasebna lastnina proizvajalnih sredstev kot pogoj izkoriščanja, presežni proizvod pa je postal stvar neposrednih proizvajavcev samih. V naši socialistični stvarnosti-sta presežni proizvod in njegov kore-lat produktivnost dela nedvomno problema prve vrste, zakaj socializem kot pot v komunizem zahteva ustvaritev čim večje obilice vsakovrstnih dobrin, saj brez njih ne bo mogoče zadostiti načelu; vsakemu po njegovih potrebah. Kot že prej omenjeno, je pri iskanju poti za čim večjo produktivnostjo dela po eni strani treba upoštevati materialne in gospodar-sko-organizacijske pogoje, po drugi 6trani pa tudi nikakor ni dopustno prezreti psihološki moment. Gre za vprašanje notranjega, psihičnega odnosa proizvajavcev do proizvodnjo in njenih problemov. Pri nas so že dani vsi zunanji pogoji, da bo ta odnos čimbolj pozitiven, čimbolj spodbuden, opozoriti pa je treba na ogromen pomen priznavanja in upoštevanja tega odnosa v vsakdanji praksi ter nadaljnjo njego- vo krepitev in poglabljanje. V predosnutku nove zvezne ustave je vrsta določil, ki so v nakazani smeri nadvse pomembna. 6. Člen pravi: »Temelj družbeno-ekonom-6ke ureditve Jugoslavije sta svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi in z drugimi delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v prodtikciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in v družbeni skupnosti.«' Na prvo mesto spada torej zavest proizvajavcev, da so vsa proizvajalna sredstva družbena lastnina in da je s tem postalo proizvajalno delo osvobojeno izkoriščanja. Presežni proizvod pripada proizvajavcem ln je njegova razdelitev njihova stvar, čeprav to razdelitev deloma diktirajo objektivne okoliščine, predvsem Interes Isocialistične družbe, preko katerega nI mogoče iti. Iz družbene lastnine proizvajalnih sredstev 6ledi, da je njen neločljivi sestavni del pravica do ■samoupravljanja, zaradi česar so proizvajavci hkrati tudi upravljavci. Upravljanje je ena izmed funkcij gospodarske organizacije in v buržoaznL družbi pripada kapitalističnemu lastniku, pri nas je v razdobju administrativnega vode-'nja gospodarstva pripadala državi, I od prepustitve državnih gospodar-'skih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom pa pripada tem. Vsebina te funkcije je ekonomsko-politična in jc upravljanje »takšno določanje nalog gospodarske organizacije in nenehna skrb za takšno njihovo izpolnjevanje, da jc to koristno za skupnost, za delovni kolektiv in za posamezne člane« (Rado Miklič: Delavsko samoupravljanje). OpozoriL bi na 16-člen predosnutlca ustave, ki 6e glasi: »Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogočati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote.« Omenim naj tudj še razširitev pristojnosti samoupravnih organov na odločanje o tem komu naj pripada druga funkcija gospodarske organizacije, to je funkcija vodenja, namreč ne odločanje o direktorju, saj se tretji odstavek 17. člena pred-osnutka glasi: »Direktorja gospodarske organizacije postavlja na podlagi javnega razpisa delavski svet v soglasju s pristojnim organom družbeno-politične skupnosti; on ga tudi razrešuje.« Kot nadaljnje važno načelo je načelo delitve dohodka po delu. Tretji odstavek 11. člena pred-osnutka so glasi: »Vsakemu delovnemu Človeku pro v skladu z n;i-čolom delitve po dolu dohodek.-ki ustreza uspehom njesovega dola in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote.« Ta in še druga določila precl-osnulka nove zvezne ustave so nedvomno podlaga za tovariša Edvarda KattJeSf°t<*itev govi razpravi o novi ustaVjT listicnc Jugoslavije da w poglavitnih dveh Stoju*** benega razvoja »interes ^ nega dela na družben* SSt za pnmvodnjo, se pravl g*** m, socialno-poiiticni, kSr^' duhevni interes človeka ^TS -nem mestu, človeka ki on i no odloča lako v pa^STl Pii delu kakor tudi pri Ji pri čemer se ravna p«, *™u Htve - »vsakomur po l?" df" sposobnostlh, vsakomur JT"h - kakor tudi po učinku nosti in družbene odgovi^^ J* tloveka kot avtonornne^Trf' 1 benega bitja in kot zavoiZL, enakopravnega družbene^^S ca v sistemu družbenega «a upravljanja, človeka, ki j« rialno/in moralno zaintenoaj,^ , nenehno izboljševanje takšnih i* nosov in njihov materialne osrT ve.« Zdi se mi, da iz veeg*T^" nedvomno izhaja, da pomeni fe*. lev pravic proizvajavcev, 5'" podlaga za prej omenjeni interes! hkrati tudi zaviranje produktivnosti dela in da torej obratno spoštovanje ter gojitev pravic pro;7-vajavcev najuspešneje dvi^ pr(>_ duktlvnost dela in s tem pa predstavlja onega temeljnih pogojev m nadaljnje izgrajevanje nase socialistične družbe. dr. MARJAN OGRIZEK SOBOT. V 27. OKTOBRA MM^ Cilj: poživiti kulturno-prosvetno delo Po nedavnem občnem zboru posveta o kulturno-prosvetnih jki se posredno ali neposredno *&wfcega sveta Svobod in prometnih društev v Tržiču vse ka-k. da bo na območju celotne ob-6ne, predvsem pa v samem Tr-bču, vendarle konec dosedanjega mrtvila v Jculturno-piosvet- lllŽI.ŠKI VESTNIK Mm življenju. Precejšnje zagotovo za to dajejo že sami novoizvoljeni člani sveta, ki so se svoje caioge lotili z vso prizadevnostjo. Včeraj so se člani sveta že fcuglc zbrali na svojem sestanku, na katerem so predvsem ana-fcrali zaključke z razširjenega zadevah, ki je bil že prejšnji pe- [ukvarjajo s problemi kulture. -tek. Takratnega posveta so se Verjetno ni naključje, da so v Ali že veste, da ... ~. spričo potreb pripravlja ObLO Tržič dokoni" no ureditev in izdelavo generalnega urbanističnega načrta, ki naj bi bil dokončno izdelan prihodnje leto. ... je bil Dušan Feldin pred kratkim razrešen dolžnosti tržnega inšpektorja za tržiško občino, ker je odšel na enako služb, mesto v okviru okraja. ... je v tržiški občini vsako Wsko leto 40,74 odstotka, v dokončajo osemletko s pozitivnimi ocenami. V šolskem letu 1959/60 je s pozitivnimi ocenami izdelalo 45,55 odstotka vseh učencev, naslednje Mafco leto 40,74 odst crtka, v lanskem letu pa 37,61 odstotka vseh učencev osmih razredov. . so v preteklem delovnem obdobju (4. novembra bo namreč občinska konferenca trži-fte mladine) razpolagale vse mladinske organizacije z ob-»očja tržiške občine s 556.033 dinarji. Od tega odpade na članarino 97.180 dinarjev, na flotadje 296.635, ostalo pa so tili posebni dohodki . udeležili člani ObO SZDL in občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev (omenjena dva organa 6ta bila tudi sklicatelja posveta), predstavniki ObSS, sveta za šolstvo, sveta za kulturo in prosveto, mladine in prosvetnih društev z območja tržiške občine. Na omenjenem posvetu je bila precej živahna razprava, ki pa še ni dala konkretnejših zaključkov, kako naj bi se v prihodnje lotili v občini dela, ki bi poživilo kulturno-prosvetno življenje. Glede oblik dela, organizacije in samih nalog so namreč še precej različna mnenja, ki pa jih bo potrebno v najkrajšem čaru izkristalizirati, kot pravimo. — Bržkone pa so na posvetu ugotovili precej pomanjkljivosti, ki so spremljale dosedanjo kulturno-prosvetno dejavnost in že samo to je velik doprinos k nadaljnjemu delu. Na včerajšnjem sestanku sveta so člani razpravljali tudi o vprašanjih, na katera morajo v okviru republiko dati odgovore nekateri občinski sveti Svobod in prosvetnih društev in tudi drugi, \ov TRGOVSKI LOKAL Združeno trgovsko podjetje za -,/akrbo z zelenjavo in sadjem /.roma poslovalnica Agrarie iz /fanja, že dlje skrbi, kako bi v i^tnih prodajalnah omogočila w(Q sodobnejši nakup najnujnej-ljenj6kih potrebščin. Sprite ugotovitve je .razumljivo, u bo Agrari a tudi v Tržiču zgraža sodoben loknl. v katerem bo-k potrošniki lahko kupovali ze-Jf-javo in sadje. V sporazumu z %>L0 Tržič bo Agrari a že pri-jdnji teden začela s preurejeva-yem novih prodajnih prostorov. f\ DAN MRTVIH fsa leta doslej so bile v tržiški ,/inl za dan mrtvih žalne ko-vnoraeije nadvse svečane. Brž-*J* bo nekajletna tradicija občila tudi letos. Za osrednje ^jfeditve ob tem dnevu se že tf pripravlja ObO ZB. Osrednja Mfia svečanost bo na grobišču Tjtk borcev in talcev v Tržiču. f. omenjena organizacija je po-otela, da bodo za ureditev gro-Vjk t okoliških krajih skrbele ykajinje krajevne organizacije. fjtmm pa mladina. Pomemb-fjU prireditev pa bo v Lešah. r a nedeljo (28. oktobra) pred-fpXYt, da bo tamkaj odkritje Helnsfrr plošče padlim borcem f pokopališču v Lešah. Slovcs-flj, bo v primeru slabega vre-/m, preložena na prihodnjo ne- JAVNA RAZSVETLJAVA UREJENA Zadnja seja krajevne skupnosti v Mavčičah je bila v glavnem posvečena pregledu dela skupnosti v minulem obdobju. Razpravljali eo predvsem o tem, kako so bila porabljena sredstva, s katerimi je razpolagal svet krajevne skupnosti. , Največ sredstev so porabili za javno razsvetljavo v vaseh Praše in Jama. S tem so dobile vse vasi njihovega območja potrebno javno razsvetljavo in upajo, da bo to zadoščalo vsaj za nekaj let. Razen tega so obravnavali tudi obnovitvena dela na cesti Dru-lovka - Mavčiče, zakaj menili so, da sredstva, ki so bila namenjena za to cesto, niso bila povsem izkoriščena, saj je bfla cesta asfaltirana le v dolžini nekaj kilometrov. - R. našem okraju izbrali prav tržiško občino, da da odgovore na vprašanja o problemih kulture, saj lahko trdimo, da skoraj nikjer na tem področju dejavnosti ni tolikšnega mrtvila in tudi toliko aktualnih problemov ,ki zavirajo uspešnejšo dejavnost. Določen je že tudi datum, kdaj bodo omenjeni razgovori v obliki vprašanj in odgovorov. Sestanek bo 6. novembra, razen domačinov pa se ga bosta udeležila tudi predstavnika republiške zveze Svobod in prosvetnih društev in glavnega odbora SZDL za Slovenijo. Priprave na ta sestanek bodo začeto delo novega občinskega 6veta in tudi samih kulturno-prosvetnih društev in ustanov prav gotovo mnogočem močno poživile in razen ostalega dela pomagale, da bomo čez eno leto vendarle lahko naredili v kulturno-prosvetni dejavnosti v tržiški občini povsem drugačno bilanco ,kot smo jo lahko naredili v nekaj zadnjih letih. - B. F. ŽIVAHNA DEJAVNOST ObSS Občinska organizacija sindikatov v Tržiču ima te dni veliko dela. ObSS se predvsem ukvarja z organizacijo dveh seminarjev, ki bosta že novembra v Podvinu. Po predvidevanjih računajo, da bodo na teh seminarjih obravnavali: predosnutek ustave, statut občine, problematiko o interni zakonodaji in 6tatutih gospodarskih organizacij, nadalje vprašanje združevanja podjetij in delo sindikata v sedanji 6topnji družbenega razvoja. Razen omenjenega se tudi komisija predsedstva pripravlja na prvo zasedanje nedavno izvoljenega plenuma ObSS Tržič. Na prvem zasedanju naj bi plenum predvsem obravnaval zaključke občinske konference sindikata, ki je bila pred nekaj dnevi, in naloge sindikalnih organizacij v prihodnjem poslovnem letu. Odlikovane krvodajavce Je v sredo v Skofji Loki pozdravil predsednik sveta za zdravstvo ObLO tovariš Koželj, dr. Kocjančič pa jim je izročil 12 srebrnih ln 2 zlati znački ter diplomo, ki Jo je za 2Ckratni prostovoljni odvzem krvi dobil Slivo Hostnlkar iz doma slepih. To Je prva diploma doslej v škofjeloški občini Tričetrtletno gospodarjenje v loški občini Materialni stroški v v še naraščajo Gospodarske organizacije v škofjeloški občini so v letošnjem tri- četrtletnem gospodarjenju dosegle sorazmerno zadovoljive rezultate, saj eo v vseli panogah (razen v industrijski) z izstavljenimi računi za svoje izdelke presegle plan realizacije za to obdobje. Najugodnejši so rezultati pri gradbeništvu, kjer je indeks med fakturirano realizacijo in planom Upravičena skrb Izdatki za zdravstvene storitve preraščajo dohodke Minulo sredo je bila v Kranju redna seja sveta za zdravstvo ObLO Kranj, na kateri so razpravljali predvsem o dohodkih in izdatkih za zdravstveno varstvo v kranjski občini in novi komunal- KRANJSKI L AS mm ni skupnosti socialnega zavarovanja. V razpravi so ugotovili, da so vse do avgusta letos izdatki močno presegali dohodke. Toda že konec septembra se je stanje izboljšalo v korist dohodkov, tako da je bilo v septembru že 8 milijonov 279.C00 dinarjev več dohodkov kot izdatkov. V okviru nove komunalne skupnosti pa je stanje precej drugačno. Območji občin Skofja Loka in Tržič imata skupno 30.487.000 dinarjev manj dohodkov kot izdatkov. Kljub višjim dohodkom v kranjski občini ima nova komunalna skupnost torej /—I--:-; /metovavca pozor Mesarsko podjetje -»Klavnica*., Kranj, odkupuje živinsko krmo dnevnih cenah Potrošniki, pozor! PRODAJALNA POHIŠTVA »SIPAD« Kranj, Trg revolucije 2, (ki-fStoržič«) obvešča cenjene kupce, da je znižala cene posameznim i M. sobnega, kuhinjskega in pisarniškega pohištva za 20 do 30 ^Obiščite nas in oglejte si brezobvezno za nakup naše prodajna ^ke v naši trgovini ali v skladišču v Naklem nasproti Marinška k do 14. ure. i- ' DELAVSKA UNIVERZA KRANJ raz pisuje tečaj ESPERANTSKEGA JEZIKA I. IN II. STOPNJE Vpisovanje bo do vključno 15. novembra 1962 leta v Delavski Jttti Kranj, Koroška 13 (gimnazija, stranski vhod) od 7. do 14. / ffckima za posameznika jc 4.000 dinarjev in jo je treba vpla- , Pri vpisu, /^formacije: telefon 27-33 še vedno za 22,208.000 dinarjev manj dohodkov kot izdatkov. Razprava okoli tega vprašanja je bila izredno živahna, saj so razpravljali prav vsi navzoči člani. Ugotovili so, da se zmogljivosti bolnišnic v zadnjem letu niso zvečale, niti niso bistveno porasli stroški oskrbndh dni. Zato 6o sklenili, da je potrebno poiskati vzroke, odkod tolikšno »višanje izdatkov Sklenili so, naj okrajni zavod za socialno zavarovanje pregleda, da niso posamezne bolnišnice zaračunavale več oskrbnih dni, kot so jih dejansko imele. Prav tako so sklenili predlagati okrajnemu socialnemu zavarovanju, naj v prihodnje vodd evidenco oseb v staležu ločeno po zdravnikih. Doslej je v praksi, da se vodi evidenca po obratnih ambulantah in po zdravstvenih domovih, ne glede na število zdravnikov, ki so zaposleni v zavodih. Bili so mnenja, da je treba po navodilih zdravnika izvajati tudi laično kontrolo oseb v staležu po njihovih domovih, ker še ugotavlja, da niso redki primeri, "da ci zavarovanci izposlujejo bolniški stalež samo zato, da doma lahko delajo. Izkristaliziralo se je mnenje, naj bi komisija okrajnega zavoda za socialno zavarovanje opravljala tudi nadpreglede pad-entov, vsaj v tistih primerih, kjer bo ugotovljeno, da ima posamezni zdravnik nadpovprečno visoko število oseb v bolniškem 6taležu. Za strokovni svet občinskega zdravstvenega centra pa so sprejeli priporočila, naj le-ta izdela predloge za preprečitev vsakršnih dvakratnih zdravniških storitev in naj poskrbi, da se odpravi tak način dela po vseh zavodih v občini. - R. C. TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE Zadnja seja upravnega ln nadzornega odbora Turističnega ln olepševalnega društva Kranj je bila v glavnem posvečena vprašanju turističnih vodnikov. Ker letos ta služba še ni bila najbolje organizirana, bo prihodnje leto treba uvesti stalno dežurno vodniško službo, zakaj vedno več turistov prihaja v Kranj z namenom, da si ogleda mestne zanimivosti. Brez vodnika ni uspešnega ogleda mesta. Vodniški kader mora biti dobro poučen o vsem, kar turiste lahko zanima, zato so sklenili, da bo društvo še v tem mesecu pripravilo nov tečaj za turistične vodnike. 50 ODLIKOVANIH KRVODAJAVCEV Ta teden'ln prihodnje dni bodo v škofjeloški občini izročili požrtvovalnim krvodajavcem odlikovanja, s katerimi jim je dal priznanje republiški odbor Rdečega križa. Vseh odlikovancev s srebrnimi in zlatimi značkami je v škofjeloški občini petdeset. Pri lanskoletni krvodajavski akciji je v loški občini Rdeči križ zabeležil zelo lepe rezultate, saj so prc*1ovoljci dali za 40 odstotkov več krvi, kot pa je bilo v na-I CrtU. Skupaj je lani darovalo kri . ! 1440 krvoJniavcev. Ce računamo, da so Jo v.snkomu izmed njih od-8#6, v prometu 82,9 in v kmetij- vzeli tri decilitre, potem so loški stvu 82,7. Podatki za škofjeloško občani dali več kot 400 litrov dra-industrijo sicer kažejo, da je ko- gocene' krvi, ki rešuje človeška življenja. Zlasti velik odziv krvo-d,ii;iveev je bil v hribovskih predelih obeh dolin, izmed delavcev pa «o jo največ prispevali v Jelovici in I^oških tovarnah hladilnikov. Precej darovavcev krvi je tudi v domu slepih. — 2. V prvih devetih mesecih so najboljše rezultate gospodarjenja pokazale panoge: gradbeništvo, promet in kmetijstvo ličinska proizvodnja v tem obdobju blizu planirane in torej manjša realizacija priča o naraščanju gotovih izdelkov. Po informacijah Narodne banke lahko ugotovimo, da v gospodarskih organizacijah še vedno močno naraščajo materialni stroški. V prvih osmih mesecih letos so znašali že 39 odstotkov več kot lani v istem času. V glavnem so ta povečanja objektivnega značaja. -Porasla je tudi -režijska stopnja-«', čemur je vzrok veliko število zaposlenih režijskih delavcev, od ka-terin večkrat zahtevamo premajhno produktivnost. — J. 2. KONČNO NOV DIRIGENT Pred kratkim je godba na pihala DPD Svoboda Kranj le dobila svojega stalnega dirigenta. Novi dirigent Bogomil Klobočar bo sedaj v Kranju vodil godbo in poučeval nekatere instrumente na glasbeni šoli. S prihodom novega dirigenta se bo delo kranjske godbe nedvomno izboljšalo, kar bo v zadovoljstvo vseh občanov, saj je prav ta godba doslej odigrala, v občini precejšnjo vlogo. — R. ŠOLA NA PRIMSKOVEM DOBI MLEČNO KUHINJO Pred nekaj dnevi so na osnovni šoli na Primskovem pričeli z adaptacijo prostora, v katerem bo šolska mlečna kuhinja. Kuhinja bo sodobno opremljena in bo služila tudi za šolski gospodinjski pouk. Ce bodo dela v redu potekala, bo kuhinja dograjena še letos. - C. r DELAVSKA UNIVEZA KRANJ razpisuje ITALIJANSKI in FRANCOSKI jezikovni tečaj fook bo dvakrat tedensko po 3 šolske ure. Šolnina za tečaj je i din ,plačljiva v dveh obrokih. Prvi obrok je treba vplačati ftVm. Jp^HJave sprejema Delavska univerza Kranj, Koroška 13, vsak r «d 7. do 14. ure db vključno 15. novembra 1962. //"formacije: telefon 27-33 PILOT OSTAL NEPOŠKODOVAN — Minuli torek ske nesreče, ki se Je zaradi prisebnosti pilota Silv človeških žrtev. Ta dan Je ob 11.45 url vzletelo letal trov, Je pilot občutil močno tresenje, v tem je odpel letališča in ceste III. reda Radovljica—Nova vas Je pristanku je letalo zadelo ob drevo. Skoda (močn znaša več milijonov. Do nesreče Je prišlo zaradi ok nesreči M hangarjem — St. tV— Fotoi F. Perdaa Je v bližini letališča ALC v Lescah prišlo do letal-a Orožima (ostal Je nepoškodovan) končala brez o KB-6 »Matajur«. Ko Je bilo v višini okoli 13 me-jadralno letalo, ki Je srečno pristalo. Po preletu »Matajur« treščil na zemljo. Pri tem prisilnem o poškodovano desno krilo in zadnji del letala), vare na elisi. Na sliki: Poškodovano letalo dan po PLENUM O SOCIALNEM VARStVtJ Občinski odbor SZDL v Škofih Loki pripravlja gradivo za raz-( širjeni plenum, ki bo obravnaval vprašanja socialnega varstva in njegov persoekt.ivni razvoj. Naj njem bodo skušali razčistiti tudi' vprašanje prenosa sredstev socialnega varstva na krajevne skupnosti. - J. PREDAVANJE ŠTUDENTA IZ UGANDE Skofja Loka, 27. akt. - Na povabilo kluba OZN je včeraj na osnovni šoli in gimnaziji predaval*' Gingo Edi Ganafa iz Ugande, ki študira v Ljubljani na medicinski fakulteti. - P. KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Prvega novembra, ko bomo po vseh naših krajih počastili spomin mrtvih bo občinski odbor Združenja borcev v Skofji Loki priredil žalno komemoracijo pred domom borcev. Komemoracija se bo pričela dopoldne ob pol desetih. Pri tem bodo sodelovali godba na pihala, moški pevski zbor iz Virmaš, gimnazijci z recitacijami in vod škofjeloške gar-nizije, ki bo v spomin mrtvim borcem izstrelil častno salvo. .T. SKRB ZA SOCIAINO ŠIBKE Po vseh krajevnih skupnostih v kranjski občini v teh dneh Živahno razpravljajo o pomoči socialno ogroženim ob'anom pri nakupu ozimnire in drugih potrebščin za zimo. Občinski ljudski odbor je tudi letos iz sklada za stalne socialno podpirane občane določil 2 milijona dinarjev. Da bi bila ta sredstva kar najbolj pravično razdeljena, so to nalogo zopet poverili svetom K S. - C. NESREČ POŽAR V KRANJU Pretekli četrtek zvečer je okou 20.30 so se v poslopju s številko 11 na Majstrovem trgu v Kranju vnele v dimniku saje. Zato se je v neposredni bližini dimnika razvila visoka temperatura, ki je povzročila, da se je vnelo bližnje podstrešno leseno tramovje. Prvi, ki je poskušal intervenirati, je HI dimnikar, ki pa mu nastalega požara ni uspelo zadušiti. Na pomoč so morali priti kranjski gasi.vci, ki so hitro pogasili ogenj, kljub temu pa Je še vedno požar povzročil za okoli 100.000 dinarjev škode. Vajeti bohinjskih zadružnikov Kdo bo kriv in kdo bo trpel posledice sprejetega sklepa, da zadruga še nadalje upravlja z gozdovi? Bohinj, 26. oktobra — Sinoči so se sestali v prostorih hotela »Jezero« člani zadružnega sveta KZ Srednja vas, ki naj bi zavzeli stališče, da z gozdovi, ki jih še Upravlja zadruga, poslej gospodari GG Bled. Sestanka so se udeležili tudi predsednik gospodarske zbornice za okraj Kranj Jože Nastran in podpredsednik Ivan Miklavčič, predsednik ObLO Radovljica Franc Jere, sekretar ObK ZKS Radovljica Albin Jen-sterle, direktor GG Bled Pavle Tolar in drugi predstavniki druž-beno-političnega življenja radovljiške komune. — Le-ti so v svojih izvajanjih prispevali precej tehtnih misli o perspektivi bohinjskega kmeta, ko gozd ne bo Več in tudi ne bi smel biti objekt tekoriščanja zadruge, kar ni v •kladu s sprejetim gozdnogospo- Na kratkem valu- • SANACIJA JEZERA - Dela za sanacijo Blejskega jezera, ki jih izvaja ljubljanski »Teh-nograd«, zadovoljivo napredujejo. Doslej je položenih že okoli 1000 metrov cevovoda na I. odseku — od železniške proge proti Zg. Gorjam. Trenutno potekajo dela na razbremenil-niku in izpeljavi cevovoda pod progo. Na to bodo začeli na II. odseku: od železniške proge preko skladišča na Rečici do II. razbremeni ln i ka, Id bo nad Kolodvorsko cesto na Bledu, nato pa se bodo začela proti Zaki. • ZA DRUGE NAMENE - Poslopje za delavsko univerzo (še v gradnji) v Bohinjski Bistrici bo, kot smo zvedeli, služilo v druge namene. Z reorganizacijo upravne 6lužbe in z združitvijo. DU je namreč vprašanje prostorov za DU odveč. V predvidenih prostorih za DU bo kino dvorana z 230 sedeži, restavracija s 150 stoli in 40 ležišči. Vse to bo veljalo okoli 90 milijonov dinarjev. • PRVE POGODBE - Po informativnih sestankih na področju KO, na katerih so predstavniki GG Bled tolmačili lastnikom gozdov prednosti kooperacije, in ko bodo na občini potrdili sečna dovoljenja za prihodnje leto ,bodo verjetno že v prihodnjem tednu sklepali prve pogodbe (dolgoročne oz. kratkoročne) o kooperaciji v gozdni proizvodnji. O CIKLUS PREDAVANJ - V ponedeljek, 29. t. m., bo zaključen ciklus 4 predavanj (o prometnih predpisih, preventivi v prometu in prometnih nesrečah ter o vplivu alkohola na prometne nesreče in o posameznih primerih iz sodne medicine), ki jih je priredilo AMD Radovljica za svoje člane. Na predava nja je bilo vabljenih 1.300 članov, vsako predavanje doslej pa je napolnilo veliko sejno dvorano ObLO. Med drugim so se seznanili z nesrečami, ki jih je bilo v radovljiškem območju v 9 mesecih letos 61. Od tega jih je bilo 20 s hudimi in 16 z lahkimi telesnimi poškodbami, medtem ko 60 4 prometne nesreče terjale smrtno žrtev. Ma terialna škoda na privatnih vozilih za 2,374.000, na družbenih pa 1,592.000 dinarjev. danskim načrtom. V peturnl razpravi, ki je skoraj ne morem imenovati razprava, zakaj govorilo je le nekaj zadružnikov in RADOVLJIŠKA KOMUNA so nedvomno zagovarjali le svoje koristi in ne vseh, so trmasto vztrajali pri 6klepu, da bo zadruga gospodarila (!) tako kot doslej, da bo obdržala upravljanje z gozdovi in predelavo lesa na lastnih obratih. Resda je KZ Srednja vas registrirana med drugim tudi za upravljanje z gozdovi, tako so bile tudi ostale zadruge, vendar so se strinjale in doumele načela sprejetega gozdnogospodarskega načrta in zakona o gozdovih. Mimogrede bi omenil le izvleček iz sprejetega gozdnogospodarskega načrta za celotno področje radovljiške občine: »Z gozdovi v državljanski lastnini naj gospodari gozdnogospodarska organiza- RADOVLJIŠKI PLANINCI NA ORIENTACIJSKEM POHODU Minulo nedeljo je bilo na Platku IV. orientacijsko tekmovanje za trofejo Platka, ki ga vsako leto organizira planinsko društvo Platak-Rijeka. Razen 25 hrvatskih ekip 6e je pohoda okrog Platka, Risnjaka in Snežnika udeležila tudi radovljiška ekipa planincev, ki se je na neznanem terenu ln v zelo slabih vremenskih razmerah dobro znašla. Radovljičani so osvojili osmo mesto .pokal pa tričlanska ekipa zagrebškega planinskega društva »Velebit«, Radovljičani so nastopili v postavi - Janez Se-kovanič, Jože Pezdič in Janez Pretnar. cija, ki je za to tehnično usposobljena in "bo tudi dovolj moć-, na, da bo lahko vračala v gozdove sredstva, ki so potrebna za načrtno gospodarjenje na večjih površinah.-« Oba zbora ObLO Radovljica sta zaupala Gozdnemu gospodarstvu Bled. Samo v Bohinju imajo svoj prav. Zakaj in doklej še? »Ce mi vzamete gozd, imejte še zemljo,-« je dejal eden izmed zadružnikov, ko je bilo govora o kooperaciji v gozdni proizvodnji. To so besede, ki menda dovolj zgovorno potrjujejo, kaj je tolmačila uprava KZ Srednja vas svojim članom. Dobro! KZ naj odkupuje les od kmetov, toda ali bo zadruga v stanju plačati kmetu takoj visoke prispevke. V primeru kooperacije z GG Bled kmetu namreč ni treba plačati prispevka za gozdni sklad, prometnega davka in progresije. Vse kmetove dolžnosti in obveznosti GG Bled temeljijo na določenih pogodbenih obveznostih, ki so za kmeta lastnika gozda vsekakor ugodne. Vprašali bi se samo ,kdo bo kriv in kdo bo trpel posjedice si-moči sprejetega sklepa? Krivce bodo ugotovili bržkone sami kmetje, ko bodo posledice občutili na lastni koži. Samo primer. Kmet, ki poseka 50 (kubikov lesa v I. razredu, plača 6amo progresije 55.000 dinarjev in 1000 din prometnega davka na kubik, kar znaša v tem primeru nad 2000 dinarjev od kubičnega metra, če ne kooperira z GG Bled. Sčasoma bodo kmetje vsekakor »hvaležni« zadružnemu svetu za sprejeti sklep. - Stane Skrabar S seje ObLO Jesenice Odkar so ukinili jeseniško in belško pokopališče prevažajo vse na novo pokopališče na Blejski Dobravi, ki ima izredno lepo lego. Žal, na le cesta skozi Blejsko Dobravo skrajno zanemarjena, kar dokazuj- naš posnetek, čas bi bil, da se pred zimo dokončajo nov odcep ceste od dobravškega viadukta do pokopališča Gradnja nove pekarne Odborniki se ne strinjajo s predlogom o združitvi Elektroservisa z ljubljanskim Elektrosignalom __ Na dnevnem reda zadnje «eje občinskega zbora in 'zbora proizvajavcev ObLO Jesenice je bilo več pomembnih vprašanj. Tako je bil med drugim sprejet predlog za znižanje proračuna ObLO za 133,370.000 dinarjev. Ker bo podjetje Žito Ljubljana investitor gradnje nove pekarne v Lescah, ki bo veljala okoli 300 milijonov dinarjev ,so odborniki so- odločba. Pri gradnji bosta s sredstvi soudeležena tudi občinska cdbora Radovljica In Jesenice. ObLO Radovljica je že sprejel sklep o ustanovitvi medobčinske- glašall, da se mu izda potrebna ga podjetja za urbanizem za področji jeseniške in radovljiške občine. Tudi jeseniški odborniki so Jeseniški livarji pri čiščenju prve livarne nad Nomenjem poudarjali nujnost ustanovitve takega zavoda in sprejeli ustrezen sklep. Precej burna razprava se je razvila po predlogu, da naj bi se Elektroservis Jesenice pripojil k Elcktrosignalu Ljubljana. Z mnenjem sveta za industrijo in obrt, da naj bi ta združitev nakazala smernice tudi za ostala obrtna podjetja na Jesenicah, se nekateri odborniki niso strinjali. Mnenja sveta, da bi občina tako kmalu lahko ostala brez obrtnih podjetij, so smatrali za ozko gledanje na razvoj gospodarstva. — Dokončni sklep ni bil sprejet in bodo zato o tem še razpravljali. Nasprotno pa je bil hitro sprejet sklep o pripojitvi Radioservi-sa k trgovskemu podjetju Zarja, ker imata obe podjetji sedež na Jesenicah. Z željo, da bi poživili delo potrošniških svetov in dali krajevnim in stanovanjskim skupnostim možnost delovanja na širšem področju, so sprejeli odlok o preno-\su zadev svetov potrošnikov v pristojnost stanovanjskih in krajevnih skupnosti. - P. U. Spet dve politični šoli Na terenu in v osnovnih političnih organizacijah se vedno bolj kaže potreba po kadrih, ki bi znali pravilno usmerjati in tolmačiti najrazličnejša dogajanja v družbeno-političnem življenju komune, okraja itd. Zato je občinski komite ZKS na Jesenicah za tam- JESENIŠKI KOVINAR kajšnje področje tudi letos organiziral politično šolo, posebno pa še za člane delovnega kolektiva železarne. Soli sta pričeli s predavanji v torek oziroma sredo. Da bi predavanja čimbolj približali dogodkom na terenu, bo letos program politične šole v primerjavi z lanskim precej spremenjen. Bistveni premik bodo napravili k praktičnim problemom ki nas vsak dan »zasipavajo«, obeh šol naj bi tako priš-li slu-jšatelji, ki bi se lahko koristno ! vključili v delo na terenu — v različnih družbenih organizacijah. V šolah pri občinskem in tovarniškem komiteju je skupno 57 slušateljev. Ko bosta goli končali s predavanji, se bo ta pričela Še na dveh krajih. Poseben oddelek šole pa bo letos organiziran tudi v Kranjski gori za prebivavstvo zgomjesavske doline. Z delom bo pričel sredi decembra; kandidatov je dovolj. Predavatelji bodo poskrbeli, da bodo z njimi da-už-beno-politične organizacije dob-1* zares dobre in razgledane politične delavce. - P. U. PROSLAVILI SO DAN ZDRUŽENIH NARODOV Dan organizacije združenih na- r0u0V^PTlaVili tudi na Anicah. Občinski center za ZN j« o«. ganiziral v Cufarjevem gledališču proslavo. Uvodnim besedam oŠ menu praznika je sledil kulturm program ki so ga izvajali rnlad£ ski pevski zbor osnovne šole »tv ne Cufar«, solista Rina Brunova m Jaka Jeraša ter recitatorjM^ semške gimnazije; nato je dedK Predvajanje treh barvnih fn™ Feničani so ob te7^1ikfT Z™ ?ap0taili dvorlnSoSa^ vega gledališča. - P rj po-e- Zibelko gorenjskega livarstva so obvarovali r Obratni sindikalni odbori v ©jeseniški Železarni organihra • jo za svoje člane vsakol£> • en<*»ievne izlete. Člani delov- • nega kolektiva LVarne Z i* • na, Pr««og Franceta TorkarU • odločili za izlet k prvi uS™ ©na Gorenjskem. K • zgrajena 1. i647 ob rx>toeku • Plavzanca nasproti Nom^ • Na tem izletu so vVde^da • zibelka gorenjskega livarst« • Propada in so se" odidem S • delovno akcijo, s katerrxa™ • propada te ]ivarne. • prvi livarni na Gorenjskem « • o tej delovni akcij? • kaj več. smoobSfS; • Torkarja, asistenta liJSne^ • jeseniški Železarni ki • vedal tole: ' Stvaren pogled na zavarovalstvo Pod tem naslovom želi kolektiv Zavarovalnice Jesenice odgovorili piscu članka, ki ga je objavil Glas, 10. oktobra t. 1. pod naslovom »ENA ALI VEC ZAVAROVALNIC NA GORENJSKEM«. Kolektiv Zavarovalnice popolnoma soglaša z avtorjem prej omenjenega članka, v katerem se ukvarja z razglabljanjem o obstoju ene ali več zavarovalnic na Gorenjskem, saj je tako razmišljanje in iskanje boljših in bolj ekonomičnih oblik gospodarjenja nasploh ne le v zavarovalstvu dolžnost slehernega posameznika. Ne soglaša pa s tendencioznim prikazovanjem strokovnosti služb ene ali druge zavarovalnice. Konkretno v tem primeru gre za zavarovalnico v Kranju oziroma na Jesenicah. Zavarovalnico Jesenice je z dobro pretehtanim sklepom ustanovil občinski ljudski odbor Jesenice 30. oktobra t. 1. in je začela poslovati 1. januarja 1.1. Celoten kolektiv, to je 14 delavcev s tega področja, je prevzela Zavarovalnica Jesenice. To se pravi, da je kolektiv že v matični podružnici delal v zavarovalni stroki v povprečku 6 let. To dejstvo samo že zavrača namero pisca članka, ki iz določenih razlogov želi vliti dvom zavarovancem in ostali javnosti o legitimaciji našega zavoda. Kolektiv se resno vprašuje glede na opisano veliko prakso sedanjega kolektiva Zavarovalnice Kranj, kako da mu ni bivša podružnica, v kateri so že 6 let v povprečju bili zaposleni, ni mogla nuditi večje strokovne sposobnosti :in omogočiti, da bi bili dosegli zahtevano šolsko izobrazbo. Sicer pa resno dvomi v to, da bi bil avtor članka kakor koli legitimiran za presojo naše strokovnosti, še manj pa sploh pristojen pisati o našem zavodu, kar lahko škoduje samo zavarovalstvu, zavarovancem in družbi. Za ugotavljanje strokovne ravni Zavarovalnice Jesenice so pristojni dolgoletni strokovnjaki Zavarovalne skupnosti v Ljubljani, ki vodijo kontrolo nad Zavarovalnico, ne pa tudi avtor Članka, ki je direktor Zavarovalnice Kranj. Avtor na zelo previden način želi prikazati lokalistično izživljanje nekaterih občinskih ljudskih odborov, ko so ustanovili zavarovalnico v merilu komune kljub temu da zakon o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih prepušča njim tako odločitev in praksa nam kaže, to bo nedvomno potrdil tudi končni pregled gospodarjenja po zaključnem ra- čunu za leto 1962, da je umno ravnal, ko je ObLO sklenil ustanoviti zavarovalnico. Anketa, ki Pa jo misli kolektiv izvesti Imed zavarovanci zaradi izboljševanja dela na terenu in sploh glede ažurnosti likvidacije škod zavarovancem ter izplačevanja doživetij in nezgodnih primerov, pa bo pokazala, da je kolektiv popolnoma razumel namene decentralizacije zavarovalstva in uvajanja demokratičnosti ter uvedbo organov, kot jih je določil zakon. Zavarovalnica Jesenice bi lahko postregla s podatki, ki dokazujejo ažurnost, kvalitetnost in kvan-titetnost likvidacije imovinskih in življenjskih škod. Kolektiv je sposoben reševati, kljub temu da v novih pogojih, ki pa so res zdravi, še večje naloge — in se teh popolnoma zaveda in ne bo klonil, ker je vodstvo s kolektivom enotno in ga ne tarejo in ne ovirajo nobeni notranji problemi. Da bo to dosegel in da strokovnost neprestano raste so dokaz zapisniki o kontrolah in pa sklep, da pomaga vsem zaposlenim, da si pridobijo ustrezno šolsko izobrazbo. Dva že obiskujeta ekonomsko srednjo šolo in 6vet delovnega kolektiva Zavarovalnice jima je odobril vso materialno pomoč. Zavarovalnica Jesenice ima izmed 16 internih delavcev 6 članov, ki imajo srednjo oziroma visoko strokovno izobrazbo, to 6e pravi več kot tretjina kolektiva. V kratkem času bo kolektiv Zavarovalnice razpolagal s polovico zaposlenih delavcev s srednjo oziroma visoko strokovno izobrazbo, kar je razvidno, da se kolektiv Zavarovalnice vsestransko prizadeva za dvig strokovnosti svojih članov. Pogoj za to pa je tudi zavarovalna skupnost, ki s svojimi strokovnjaki pomaga odpravljati nepravilnosti in dviga strokovno raven delavcev. Da je cilj naše Zavarovalnice, da dela v prid zavarovancem zavarovalstva in družbe, so tudi priča sklepi nienega upravnega odbora in skupščine, ki vsestransko obravnavata probleme in dajeta priporočila, tako da ni nobene bojazni za samostojen obstoj in še nadaljnji razvoj v strokovnem in gospodarskem smislu. V dokaz naj navedemo naslednje: Na področju občine Jesenice, kjer dolnje Zavarovalnica je bilo v letu 1961 plačanih 1R9.000.000 dinarjev premij. V tekočem letu, ko pa je Zavarovalnica samostojna, si jo kolektiv prizadeval prilagoditi zavarovanje stvarnemu stanju in napraviti nova zavarovanja, tako da predvidevamo, da bo letos plačanih premij za okrog 240,000.000 dinarjev in ne 210, kot je v članku navedeno. Rentabilnost naše zavarovalnice je dokazana, saj bo ustvarila sklade preko višine, ki je obvezna in bo celo dosegla toliko sredstev, da je po sklepu skupščine in njenega upravnega odbora vložila prijavo za natečaj, da dobi svojo lastne prostore. S člankom je avtor želel doseči po vsej verjetnosti javno mnenje, ki bi preprečilo razširitev področja Zavarovalnice na druge komune. Trenutno je Zavarovalnica od 144, kolikor jih je v državi, na 72. mestu po indeksu v primerjavi z najmanjšo Zavarovalnico v državi, ki ima komaj 12 milijonov in-kasa. Dala bo družbi okrog 7 milijonov sredstev, ki se ne vračajo, in pri banki ima naloženih 115 milijonov premijske rezerve, od katere plasira banka 20 odstotkov za kratkoročne kredite, predvsem za komunalno dejavnost, se pravi -zopet smo tega deležni vsi. S sredstvi pomaga gasivskim društvom pri premagovanju finančnih težav, pri nakupu opreme za varstvo pred požari itd. Ce smo to vse napravili, menimo, da smo dovolj družbeno razgledani in dovolj strokovni za opravljanje zaupane nam naloge, zato ros nimamo časa, da bi razmišljali tendenciozno in škodovali zavarovalstvu. Kolektiv Zavarovalnice r Jesenice je po- »Luihlianskl zdravnik dr. Coo- ,steKa leta vlival retorte m Jf. dobivanje živega srebra. h*£ val razne vojaake instjmpntf* pečmee,nP,ošee la peči. m«W je In tudi manjše zvonove i\y" no omenia že Valvazor v «S knjigi »Slava Vojvodine Kn«" «*c«. Po smrti Locatelija pa se je o tej prvi livarn« i,^ VValter Smid iz Kranja 5o ob J. moči bivše Kranjcke Industrijske družbe razvaline izkopal ln m obvaroval pozabe. Pred deset;™; leti je tehnični muze« s SSg društva inženirjev in tehnika zaradi propadanja pokril livarn« z betonsko oblogo. Na Izlelu k tej zgodovinski znamenitosti smo videli da Je potok prestopil breg. obrni J* skozi jašek še obstoječe peči bi obstajala je nevarnost, da naredi zima še večjo škodo. Predlaril sem delovno akcijo, s katero bi ta naravni muzej ohranili pred rropadom. Pretekli petek se na9 je 20 livarjev odpravilo v \<>. menj. Tam smo očistili in poglobili strugo, odstranili podrasi. fcf Je že razjedala zidove, in preprečili nadaljnje propadanje naJS* prve livarne.-« Sugestija Franceta Torkarja in akcija jeseniških livarjev je vredna pohvale in bi bilo prav, da bi organizirali podobne izlete in akcije tudi ostali jeseniSd zele-zarji. - P. U. O problemih likovne vzgoje Eonirsko delo na področju li-k*ne vzgoje jo opravil na Goriškem mestni muzej v Kra-Podobne težnje in vedno več i*pebov pa opažamo tudi v Skofji Loki in na Bledu. Ce odštejemo prireditve v ne-klerih središčih, potem vidimo, k 80 uspehi še vedno prem a j h-& Civilizacijski nivo je vedno "čjl in lahko rečemo, da ne zadamo dosti za zapadnimi so-•di, kulturna raven pa še vedno *e dosega našega standarda. Kranjski muzej si jc že ustva-"1 stalen krog obiskovavcev -n-ndar je bilo delo vse prej kot fcbfco. Zato pa so na uspeh lah- ■ ponosni, 6aj 60 številnim lju-*w postale razstave vsakdanja Jotreba. Zal, pa na Gorenjskem ♦tljajo gornje trditve samo za Kranj. Kljub naporom muzejskega Aktiva in izbranim razstavam ■ vedno ni uspelo širše zainte-rearati občanov Škofje Loke. Ce Wamemo kot merilo nedavno otvoritev razstave srednjeveškega aojgtra Jerneja iz Loke, vidimo, to bo na tem področju potrebno le mnogo intenzivnega dela. To uatacvo je obiskalo precejšnje fcevub uglednih osebnosti iz Ljubljane — nismo pa opazili do- domačih obis3covavcev. Vendar ne smemo obupati. Po-Irebno je čimveč razstav — čim-Wj raznolikih in pestrih — od hirtoričnih, muzejskih pa do žive, sodobne umetnosti. Človek, I nima priložnosti, da bi videl **ra dela moderno umetnosti, jih tudi ne more ceniti. V naši podzavesti je, da nagonsko odklanjamo vse, kar nam je tuje — John Steinbeck -novi \obelov nagrajenec Letošnjo Nobelovo nagrado u književnost je švedska akademija znanosti podelila ameriškemu književniku Johnu (teiobeeku. V obrazložitvi tega sklepa je med drugi n rečeno: Steinbeck je velik prav v prikazovanju enostavnih življenjskih radosti in resnic, ljubezni do narave ter v soočanju teh kvalitet z brutalnim in etničnim lovom za dolarjem. Njegova neizčrpna inspiracija Izvira iz «rca in iz. dna sveta, v katerem živijo mali ljudje. Med njegova najbolj znana dela sodijo: Polentarska polita, Ljudje in miši, Sadovi jeze. N'egotova bitku. Vzhodno ti raja. Biser. Vsa ta dela sb prevedena tudi v slovenščino. in tuje nam je vse, česar ne razumemo. Kot napreduje tehnika, tako napreduje tudi umetnost, zato moramo biti vedno na tekočem, stalno se moramo učiti in vzgajati. Brez mentorstva, brez razstav in živega dela pa vsaka beseda izzveni v prazno. Pred meseci jo bila v kranjskem muzeju razstava mladega slikarja Maksa Sedeja. Na otvoritvi se je razvila živahna diskusija o problemih moderne umetnosti — zlasti pa likovne vzgo'e. Taka oblika dela je več kot idealna za naše razmere. Zato bi jo morali posnemati in obogatiti. V Skofji Loki so razstavni oro-stori (oziroma prostor) v gradu. Glavna likovna sezona pa je čez zimo in spomladi, v slabem vremenu pa je grad kaj malo vabljiva točka. Zato bi morali najti manjši prostor, dvoranico v mestu. Mnono obiskovavcev bi zavilo na prireditev iz radovednosti. Sčasoma pa bi jih razstave pritegnile in postali bi stalni obi-skovavci - predvsem pa ne bi 6meli pozabiti na strokovno vodstvo bodisi v obliki izčrpnih tekstov ali pa neposrednega vodstva. Tako razstavo bi morali prenesti tudi v tovarno, saj ima vsako večje podjetje kakšen primeren prostor. Po otvoritvi bi s kratkim uvodom prešli na interpretacijo eksponatov in končno na diskusijo. Vsakdo bi lahko vprašal, povedal svoje mnenje, svoje stališče in tudi odgovarjal na vprašanja. Morda bi povabili avtorja; ko bi se spoznali med seboj, bi bil tudi kontakt na relaciji umetnik — gledavec mnogo globlji in zanimanje za umetnost večje. Umetnost ni last peščice este- Kozara Razstavo fresk Jerneja iz Loke si drugih obiskovavcev tov; njena najvišja funkcija je -služiti duševnemu bogatenju prav vsakogar. Vsakdo ima pravico do umetnosti. Ce pa ne more te pravice uveljaviti (nepoznavanje, nepravilna vzgoja, zaverovanost v eksistenčne probleme, premajhna družbena in družabna aktivnost itd.), mu moramo pomagati. Kultura je del družbenega standarda in vsi prispevamo zanjo -zato mora postati last vseh. Otresimo se prahu. Deponirani eksponati - umetnine so brez vrednosti, če ne morejo opravljati svojega poslanstva. Umetnina mora zaživeti in dihati. Postati mora del naše vsakdanjosti, naše duhovno bogastvo in ne v zadnji meri sredstvo za višjo obliko duhovne rekreacije. IVAN SEDEJ V prenovljenem muzeju v okrogli dvorani loškega gradu vsak dan ogleda precej šolarjev in Klub kulturnih delavcev v pretekli sezoni Ob kongresu slovenskih bibliotekarjev razstava del gorenjskih pesnikov in pisateljev Predvideno je, naj bi bilo pre-urejevanje spodnjih prostorov kranjskega mestnega muzeja končano čez približno mesec dni. 1'reurejujejo notranji vhod v spodnje razstavne prostore, stene, razsvetljavo in tlak. Preurc-ditvena dela vodi arhitekt Bi-tenc, ki teži predvsem za tem, da prostoru ohrani njegov stari pečat in «a opremi le z najnujnejšo opremo, ki je potrebna za razstavno dejavnost. Znano je, da med najbolj popularna dela tega priznanega slovenskega arhitekta sodi preureditev blejskega gradu. V prenovljenih prostorih bodo med prvimi razstavljali slikarji Janez Sedej, Vladimir Lwnc, Milan Batista, Ljubo Ravnikar itd. Razen omenjenih se zanimajo za muzejske prostore tudi mnogi drugi likovni ustvarjavci, tako da bo muzej pri svoji razstavni dejavnosti v zadregi kvečjemu zato, ker se bodo v galeriji le s težavo vsi zvrstili. Medtem ko so spodnji prostori zaprti, pa je v zgornjih še odprta razstava ljudske noše. 15. novembra pa jo bo zamenjala razstava del gorenjskih pisateljev ln pesnikov. To razstavo bo pripravila osrednja knjižnica ob kongresu bibliotekarjev Slovenije, ki bo letos v Kranju, in to od 16. do 18. novembra. Pri tej razstavi bo s svojimi etnografskimi in kulturnozgodovinskimi eksponati z Gorenjske sodeloval tudi muzej. Tako sodelovanje jc novost in bo brez dvoma povzročilo, da bo razstava pestra in privlačna. M. S. Kranj, 27. oktobra - Sinoči je bil v prostoru pionirske knjižnice občni zbor kluba kulturnih delavcev Kranj, na katerem so se pogovorili o dosedanjem delu in prihodnjih nalogah kranjskih kulturnikov. V pretekli sezoni so bile posebno aktivne literarna, likovna in glasbena sekcija, ki so pripravile 25 klubskih večerov, imenovanih »petkovi večeri«. Med njimi so bili pogovorni večeri (na primer o delu »Mati na pogorišču*, z uredništvi >Naše' sodobnosti« 1" -Perspektiv«), pogovori ob otvoritvah likovnih razstav v mestnem muzeju, kombinirani li-terarno-likovno-glasbeni večeri (o moderni španski liriki, Prešerno-vet« sonetnem vencu, o'kitajski lfiki Itd.), glasbeni večeri, recita-$s£ji$ > večeri, večer kranjskih JmližBjBikov. umetnJ*JUMirej Hlmski ep o legendarni borbi na Kozari, o uporu stokrat pohojenih In istocnkrat vstalih, o tisočkrat pretepenih, ki so goloroki umirali sredi zemlje, ki je bila njihova. Film nI samo dokument o legendarni planini, kjer so .je 3500 borcev prebijalo skozi sovražnikove obroče (60 tisoč sovražnikovih vojakov), ampak |e mnogo več — namreč sinteza dokumentarnosti in pa človeških usod v tem okviru. Nekateri kadri v filmu so tatko pretresljivi, da bi jim le težko našli (v svetovni filmski ustvarjalnosti) primerjave (npr. otrok zasipava mrtvo mater z listjem, jadi-kovanje za mrtvim miiraljezccm. pa tudi usoda kmeta Sorge, ki mu je borba vzela vse, kar jc imel in se bo poslej •/. edinim otrokom na hrbtu prebijal skozi obroče, sijajni so nočni prizori prodora skozi obroče Itd.). S tem pa seveda še ni rečeno, da je bila Kozara brez napak. Ne samo, da bi lahko režiserju očitali Se vedno je aktualno vpraša- j zgledovanje pri drugih filmskih nje prostorov za shajanje sekci.. kluba in za kulturno razvedrilo članov. Končno gre omeniti še vprašanje kulturne revije, ki naj bi zajela umetniške ustvarjalne moči na Gorenjskem in polemično skrbela za vrednotenje umetniških del in za kulturni napredek. Za delo v prihodnje je predvsem pomembno, da se klubsko sekcije dobro utrdijo in se po možnosti povežejo z različnimi 'komisijami, ki jih organizirajo okrajni in občinski sveti Svobod. - J. K. ustvariavcih, ampak bi lahko očitali filmu tudi to, da po svoji monumentalnosti že zdaleč ne daje občutka razsežnosti dogajanja na Kozari. Film je režiral Veljko Bula.iič. Srenari.r so napisali: It.1 ako Dju-rovič, Stevan Bulajič in Veljko Bulajič Igravci: Olivera Marko-vič, Milena Dravič, Bala ZjvojU novič, Kcrt Sotlar. r>ragomir Fel-ba. Milan Milošev;'' itd. Glasba: Vladimir Kraus-Kajlević. FIlm je izdelalo podjetje »Bosna film«. - M. Pred novo sezono v Kraijtfii Pretekla koncertna sezona je bila v Kranju dokaj bogata jn pestra. Tudi za letos se obeta zelp razgibano koncertno življenje, saj je že do sedaj predvidenih trinaj.st koncertov (z različnih področij reproduktivne umetnosti). Prvi koncert bo B. novembra; gostovali bodo solisti ljubljanske Opere in violinist Karlo Rupel; 22. novembra pa bo koncert akademskega pevskega zbora iz Zemuna. .Sledili bodo še koncerti naslednjih ansamblov: Slovenskega vokalnega okteta, mladih solopevcev iz Ljubljane, mladinskega zbora, solistov iz Varaždina (zbor je letos 7. velikim uspehom gostoval v Zapadni Nemčiji in v Holandiji) in harmonikar-skega orkestra iz Karlovca. Pevski zbor »Franceta Prešerna« bo nastopil v mesecu februarju. Ra- zen omenjenih bodo se Štirje solistični koncerti mladih kranjskih instrumontalistov in mladinskega isimfonicnega orkestra z novim sporedom in z novimi solisti. Razen navedenih koncertov je predvidenih še 5 koncertnih nastopov, ,mod katerimi bodo tudi gostje iz inozemstva. Kljub temu da so radio, televizija in reproducirana glasba preko magnetofona močni posre-dovavci. je vendar največji užitek poslušati glasbo neposredno. Živega kontakta med izvajavci in publiko ne more nadomestiti noben tehnični posredovavec. Današnjemu človeku jn stik z živo muziko vse bolj potreben. Upajmo, da se ljubitelji glasbene umetnosti tega v polni meri zavedajo in da bodo koncerti v Kranjii dobro obiskani. - P. L. Grigorii BA KLANO V Seženj zemlje 43 Komna objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga M udala ▼ knjigi. Najlaže si predstavljam Pančenkovo življenje. Za delo je kakor Wk. Vrnil se bo v svoj kalhoz in vestno delal, dokler bo mogeL In tez nekaj let bo imel kopico otrok. Žalost me prevzema, ko pomislim ,da se bliža ura slovesa. In tega, kar nas je vezalo in plemenitih? vsakogar med nami, ne bo wc. Ah, kako neumne misli! Poprej moramo 6ploh doživeti konec Ležem na hrbet iti čutim na licih razgret, kosmat plašč. Z užit-«m premikam gole prste na toplem soncu. Sonce mi leži nad vačavjem, nebo je modro in brez oblaka. Zrak v daljavi utripa. Daleč na obzorju se dvigajo tanke proge dima. Nenehno slišimo jrraenje, težki topovi zamolklo bobne: Guk! Guk! Guk! Kako daleč )e že bojišče! Visoko nad nami brni letalo, za trenutek se zaleskeče v soncu M »rebrna mušica pa se spet izgubi v modrini, tako da mu 6ledimo 1« j>o zvoku. Z enim očesom žkilim izpod pilotke in ga opazujem, rreič zavidam letalcem. Najbrž jc lepo, čo se kopajo v nebesni •njini ,se vzpenjajo v zrak pa spet prevržejo na hrbet. Letalsko brnenje me uspava. Bomb se mi ni treba bati, le obraz •krivam pred soncem s pilotko. Ko se prebudim, Paočenka nI več. Vasin si sede zavezuje čev-■ Nedaleč ftran f-e-rli moldavanska družina. Vojna jo je pregnala. w»J ie vrača z nemške strani in počiva; v naši bližini se počuti farno. Mirno je šel pravkar brigadni poveljnik, po cesti mu sledi Kab. Med mimoidočimi spoznam Kozinceva na visokem konju li- sičje barve. Tudi on nas vidi, rad bi se prikril, vendar v poslednjem trenutku ustavi konja m nas pogleda. -Dober dan, tovaTiš poroeniK.« Sajenko, ki je spal, izpod kubanke poblisne z očesom. -Dober dan.« pravim in dokaj truda me velja, da bi govoril čim ravnodušneje. Dokler je bil v mojem vodu. sem njega edmoga vikaL Zdaj ima nekako boljši položaj - kakor pisarji, kuharji ali kurirji — in nagovorim ga s »ti«. Konj pod Kozincevom se leskeče, tako je pitan. Bosonog sedim na cestnem robu. Sonce se pobliskuje v lesketajoči se konjski opremi. Zazdi se mi, da od daleč čutim vonj po razgretem usnju m konjskem znoju. In za hrbtom Kozinceva tiči v tulcu - trobenta. Desetkrat lažja od radijske naprave, ki jo je moral nekoč nositi. »Pihaš v trobento?« Skomigne s povešenimi rameni. »Prosim, naj vzame mojo trobento kdo drug. če zna igrati. Saj nisem silil v ospredje. Veste, tovari-š ixwočnik.« pravi miroljubno, ko opazi, da sta obstala še dva jezdeca. -Nekdo vendar mora rro-bentati. Tudi jaz sem se boril v sprednji črti. Dobro vem, kako stoji ta stvar. Vendar ne verjemite ,da jo v brigadi življenje lahko. Tudi tu podnevi in ponoči ni miru. V vodu smo bili vsaj svobodnejši.« Da, tako bo govoril tudi po vojni: boril sem se v sprednji črti. Spoznam se v tej stvari. Ljudje, ki so se resnično borili, tega ne pripovedujejo, toda ta bo govoričil in jim solil pamet. Opazujem ga od spodaj. Vse, kar nosi, je novo, neoprano, kje šele zbledelo. In nov pas iz svetlega usnja nosi pa majhno t0™1^ za samokres ob boku. Visoko na konju, v lepi uniformi, Kozincev ni več tako žalostna podoba. Le vrat z izbočenim Adamovim jabolkom je še vedno hudo dolg. Toda Sumilin je mrtev. Opazim, da se Kozincev med nami slabo počuti. Konj pc^lesuje, zadržuje ga in sam bog vedi, čemu ne odjaha dalje. Knko bi se oddahnil, če bi zvedel, da .smo mrtvi. V življenju je najbrž srečal precej ljudi, ki jim ne bi hotel znova pogledati v oči. Druga dva jezdeca se približata Kozincevu. Prvi, spitan, f krepkimi nogami v stremenih in z rejenimi stegni v 6edht pa srebrno medaljo na polnih prsih, si z robcem briše znojna, 6ijoča lica. V prepoteni dlani drži vajeti. Tudi on je najbrž jz brigadne godbe. Ze zdavnaj sem opazil, da ustvarjajo ti zaledni žrebci posebno strog vojaški videz in nosijo uniforme,' ki se jim prilegajo kot ulite. Vzemimo tegale, s krepko pritegnjenim pasom. Ozaljšancga z odlikovanji, pa ga primerjajmo z mojim Pančenkom v umazanih hlačah, izprani, obledeli bluzi, « pilotko, za katero je zataknil igle s črnim, belim in sivim sukancem. Pošljimo oba v zaledje m ju pokaživa dekletom — dejale bodo, da se je Pančenko ves vojni čas motni nekje okrog kuhinje, oni dnif>i pa je pravi vojak s fronte. -Si pognal korenine?" vpraša s hripavim glasom Kozinceva in nam naklonjeno pokima visoko s sedla. In vsi trije strmijo v grozde, ki jih je Pančenko prinesel v šotorki pa položil na zemljo. -Hej prijateljček, daj prgišče,« zakliče zviška pa se neučakano prest;da na gladkem usnju. Pančenko reže kruh in kleči na šotorki kakor da ni ničesar slišal. -Bi blagovolil poslušati, vojak!« Zdaj vstane Sajenko z zemlje, si posadi kubanko na zamršene v prahu. Prav blizu stopi, potrepljn konja z dlanjo kakor da ga lase. neopasnn stopi k njemu in gole noge'puščajo široke stopinje gladi. Treplja ga po zadnjici in kopita poskakujejo krog njegovih golih nog. -Hej, imeniten, ognjevit konjiček! K takšnemu konju sodi še sablja in prava čepica ....« In stori nekaj, česar natanko ne vidimo. Konj plane pokonci in v divjih skokih ponose vojaka postrani s ceste. Le stežka se ujame v sedlu pa preti in kriči z daljave. Sajenko se bosonog smejo sredi ceste. % »Hej. vojak, ulovi!" zakliče, seže v Kotorko in mu vržo grozd. Godbenik ga užaljen v zraku ujame. Toda Sajenko je velikodušen. -Kdaj neki vas bodo ozaljsali?« vpraša tretjega godbenika. Možakar zmeden skomigne z rameni češ: to nI odvisno od nas, le to počenjamo, kar nam ukažejo. Potem dobi tudi on grozd. La Pančenko edini ves čas ni dvignil glavo. Kruh reže kakor da se ni nič zgodilo. Železen značaj ima, posebno, če gre za hrano. Ne govorimo več o godbenikih. Polegli smo na trebuh okrog šotorke, z glavo ob glavi, in jemo grozdje. Zarodi ranjene noge ležim na boku. Rana se bo kmalu ognojila in tedaj mi bodo zlahka ln brez bolečin odtrgali obvezo. * mali oglasi • mali oglasi --_!_ _._ ŠPORT. ŠPORT o ŠPORT « ŠPORT . ŠPORT prodam Prodam hišo v Nakinm (št. 57) pri Kranju. — Ponudbe oddati pod -Vseljiva« 4264 Takoj prodam PRIMO - 150 ccm za 170.000 din. — Mato Polajnar, Potoče 14, Preddvor 4276 Prodani štedilnik z ogrevanjem vode. — Naslov v oglasnem odd. 4284 Poceni prodam kompletno kmečko peč In vodovodni lijak. - Mrgole, Kokrica 89 423.1 Takoj prodam dvosobno •tam •»-Vanje (pod šifro Jesenice). - C P Gorenjski tisk, obrat Jesenice 4283 Zaradi vojaščine prodam motorno kolo PUCH-250, dobro Ohranjeno in opremljeno. Dam tući na ček. — Naslov v oglasnem Oddelku 4287 Prodam dve sobi s posebnim vhodom v centru Škofje Loke. — Naslov v oglasnem oddelku 4283 Prodam star pletilnl stroj številka 8. - Olga Sranc, KidričeVa It. 25, Kranj 4289 Prodam vseljivo hišo z vrtom. — Marija Strah, Bečanova 4, Kranj 4290 Prodam lončeno peč — prenosno, eno pločevinasto na žaganje ln kamniti nagrobni spomenik — manjši. - Kern, C. JLA, Kranj 4291 Prodam 4 prašičke, težke od 40 do 50 kg. — Koselj, Mišače pri Otočah 4292 Prodam stroj za strešno opeko »tole« (1 model za betonske cevi premera 30 cm). — Naslov v oglasnem oddelku 4293 Prodam 70 kg težkega prašiča. « Olševek 45, Preddvor 4294 Dobro ohranjeno sobno kredenco, raztegljivo mizo in stole prodam. - Kranj. C. 1. maja 37 4295 Prodam nov pletilnl stroj. -Naslov v oglasnem oddelku 4296 Prodam 14 tednov brejo svinjo ali zamenjam za prašiča za zakol. — Vopolje 16, Cerkljo 4297 Trodam levi zazidljiv Štedilnik, radio Tesla, sobno opravo, otroški voziček in stajico ali zamenjam za krmilni krompir ln korenje. f» Jelenčova 23, Primskovo, Kranj 4298 Prodam plelilni stroj 8/60 in »enfjaricn« po ugodni ceni. — Ponudbo na upravo Glasa pod -Dobri stroji« 4299 Kuhinjsko opravo prodam. — Miha Kalan, Ljubljanska 34 4300 Prodam mlade pse, krasne čistokrvne nemške ovčarje, stare 9 tednov. - Toni Malonšek, Dom slepih, Stara Loka 2"88, Skofja Loka 4301 Prodam 4 leta staro kobilo. — Jože Draksler. Tenetiše 28 4411 Prodam odraslega prašiča. — Britof 51 Ugodno prodam dobro ohranjen usnjen plašč. - Struževo 17, Kranj 4413 Prodam raztegljiv kavč. — Eržen. Planina 16/11, Kranj 4414 Prodam 500 suhih butar. - Jo ža Grašič, Ziganja vas 45 4415 j Prodam žensko italijansko kolo, kuhinjsko mizo s 4 stoli In zaboj za premog. — Ogled v nedeljo od 8. do 12. ure, Gradnikova 11/37. Kranj. Zlato polje 4416 Prodam parcelo na Zlatem polju. - Naslov v upravi 4417 Prodam rabljeno omaro z ogledalom In posteljo z mrežo. — Pe-trič, Koroška cesta 12 4418 Prodam kuhinjsko pohištvo. -Vera Kalinič, Suha, blok 2/20 b, Skofja Loka 4419 DKW - Juniorja - model 1060, 8 30.000 km in stružnico za les -prodam. - Ponudbo pod šifro »1700« 4420 Prodam hišo z vrtom v okolici Kranja, primerno tudi za gostinstvo. - Naslov v oglasnem odd. 4421 Prodam moped Colibrl. - Kranj. Cesta talcev 17, Klane 4422 Poceni prodam brzoparilnik. — Poizve' se pri Francu Bohincu, Cankarjeva 17, Tržič 4431 Sprejmem takoj ključavničarskega vajenca ali za priučitev. - Naslov v oglasnem oddelku 4307 Iščem žensko za čiščenje stanovanja 3-krat tedensko. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Poštena« 4308 Dancing kavarna Evropa v Kranju je odprta vsak dan, razen ob torkih, od 20. do 3. ure. - Igra ansambel Sany. 4309 Delavka na 2 izmeni ali kmečko dekle, ki bi pomagala pri hiši, dobi sobo. — Naslov v oglasnem oddelku 4310 Preklicujem veljavnost avtobusne vozovnice na progi Kranj-Ko-kra - na ime Anica Stancar 4423 Opremljeno sobo z dvema po-stcljema oddam takoj. - Naslov v oglpsnem oddelku 4424 Opremljeno sobo oddam samskemu moškemu. - Ponudbe pod »S posebnim vhodom« oddati v oglasni oddelek 4125 Hrano in prenočišče nudim za popoldansko pomoč v gospodinjstvu. - Ponudbe pod ^.Poštena« Preklicujem številko bloka številka 49058 - izdanega v komisijski trgovi Kranj dne 20. jul. 1961 4427 Zdravku Marinšku za 18. pomlad iskreno čestitajo kolegi 4429 Dva fanta vzamem na stanovanje. - Mohorko, Kokrški breg 2, Kranj 4430 objave AMD Kranj obvešča vse interesente, da se lahko vpišejo v začetni tečaj za šoferje-amaterje, ki se bo pričel 16. novembra 1962. Tudi tečaj za mopediste se prične 29. oktobra 1962 ob 18. url AMD Kranj - sekcija Zabnica obvešča člane, da vpisuje v tečaj za šoferje-amaterje A in B kategorije. — Prijave sprejema tovariš Jože Podreka do 10. okt. 1962. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju 20. kola srečk, ki je bilo v Beogradu 25. oktobra 1962 kupim Kupim otroško posteljico z mrežo. — Marija Sušnik, Zgornja Besnica 10 4302 ostalo Dvosobno komfortno stanovanje v bloku menjam za manjše. - Ponudbe pod -Kranj« 4276 Inštruktorja za risanje Iščem. * Ponudbe pod -Kranj« 4277 Nudim sobo osebi, ki bi pazila na otroka. - Valentin Govekar, Britof 42 4303 tki Dupelj do Tupalič sem izgubil desno usnjeno rokavico. Prosim vrniti v Vodovod Kranj 4304 Mizarskega pomočnika za finalno pohištveno mizarstvo sprejmem takoi. Hrana in stanovanje preskrbi lena. Zaslužek dober. - Jože Bučan, mizarstvo Viž-marje 130 a. Ljubi |ans 4305 Našla sem ročno uro v kinu Svchoda. Dobite jo v Trojan ev i 4306 Srečke s končnicami 80 890 030 16020 54780 157950 01 31 41 81 21121 43791 538161 82 2822 05412 151742 21943 23303 35953 54753 66143 407813 74 284 334 12384 70164 89704 94364 97464 497414 5 4R95 57635 81305 99935 196815 06 46 6« 86 10406 13216 18336 8.7076 430626 7 19837 27937 31237 77057 68 16988 25398 27038 96828 39 89 99429 230569 313159 so zadele dobitek din 800 4.000 lTJ.000 60.000 60.800 400.000 600 600 1.000 600 60.000 40.000 400.000 600 20.000 200.000 400.000 60.000 100.000 80.000 60.000 80.000 400.000 600 4.000 8.000 40.000 40.000 60.000 40.000 80.000 5,000.000 400 20.400 80.400 80.400 40.400 600.400 800 1.000 800 800 40 800 80.000 60.000 80.000 1,000.000 400 80.400 80.400 60.400 100.400 2.000 60.000 49.000 40.000 80.000 1000 600 60.000 2,000.000 600.000 Po VII. kolu republiške rokometne lige Jutri odločitev V teh sedmih kolih republiške rokometne lige nismo mogli določiti zmagovavca jesenskega dela lige, ker nobeno izmed -vrhnjih« moštev nI pustilo zmagati svojim nasprotnikom večkrat kot enkrat. Jutri pa bo položaj že bolj jasen, ker se bodo med seboj pomerila vodeča moštva. Slovan je po sedmem kolu nekoliko zaestal, ker so imeli igrav-ci prosto nedeljo, in ima dve točki manj. Gorenjski derbi je z zmago Mladosti potrdil njihov sloves najboljših rokometašev na Gorenjskem, Iskra pa bi kmalu pripravila presenečenje in je le tesno izgubila z odličnim moštvom Ajdovščine. Tudi poraz Svobode v tekmi s Piranom na domačem igrišču lahko štejemo kot precejšnje presenečenje rokometne nedelje. Tako sedaj vodi ljubljanska Olim-pija pred Krimom, ki zaostaja zaradi slabšega količnika. Tudi v vzhodnem delu tekmovanja se dogodki zapletajo. Na vrhu se -prerivata« dve moštvi, izmed katerih pa je trboveljski Rudar stopnico pred mariborskim Branikom. Vsako ima po 6 kolih 10 točk. V DRUGEM POSKUSU TRIGLAV USPEŠEN Ljubljana, 24. oktobra - Danes popoldne je bil na osrednjem stadionu manjši atletski miting, na katerem so nastopili atleti domače Olimpije-Svobode in kranjskega Triglava. Kranjčani so po neuspelem nedeljskem teku tekli tokrat bolje in uspeli popraviti slovenski rekord za starejše mladince v štafeti 4x200 m z rezultatom 1:32.3, kar je le za eno desetinko sekunde slabše od državnega rekorda. Ostali rezultati: 60 m: Pirjevec 6.9 (gorenjski rekord), Protič 7.0, 400 m: Kleč 51.4 (gorenjski rekord) Stane Galjot 56.5, 4x200 m: Triglav (Stane Galjot, Kleč. Protič, Pirjevec) 1:32.3. - M. J. Najboljši strelci v zahodnem delu republiške lige - Domnik (Krim) 54 zadetkov, Sever (Olim-plja) 42, Vidovič (Tržič) 42, Orač (Piran) 41, Ipavec (Ajdovščina) 39, Papež 35, Juvan (oba Olirnpija) 34, Sotelšek (Mladost) 33 itd. Lestvica RRL po sedmem kolu: Olirnpija 7 6 0 1 204:93 12 7 6 0 1 146:71 12 7 6 0 1 163:127 12 6 5 0 1 128:76 10 7 4 0 3 113:102 8 6 3 0 3 116:108 6 2 0 4 94:107 6 114 121:139 6 1 1 4 83:176 6 0 0 6 78:167 6 0 0 6 74:154 Krim Mladost Slovan Ajdovščina Piran Tržič Svoboda Gorica Šentvid) Iskra M. Juvan Pionirsko nogometno moštvo šenčurske Svobode, ki je po letošnjem jesenskem delu gorenjskega prvenstva na prvem mestu. Stojijo — žirovnlk, Lushovec, Z. Erzin, Prosen, R. Erzin, Ajdovec; čepijo — Sitar, Žlindra, Sušnik, Kalan in Peric Judoisti pred novo sezono STRAŽIŠČE 22:24 (7:11) KRANJ n9Y^jubljan; 100.000 din na štev 023303, po 80.000 din na štev 296828, 113216 in 357635, v Marite ru 80.000 din na štev. 396828 027937. v prijateljski rokometni tekmi sta se na igrišču Mladosti pomerili v sredo reprezentanci Stra-žišča in Kranja. Za StražišČe je nastopilo moštvo republiškega ligaša Mladosti, Kranj pa je bil sestavljen iz igravcev Triglava. Olimpije, Tržiča in Iskre. Igrav-ci z levega brega Save so obdržali tradicijo in premagali svoje nasprotnike. v tekmi, ki je bila zanimiva in tehnično dobra, so bili domači le trikrat v vodstvu za en gol, večidel pa 60 imeli prednost gostje. STRAZISCE: Djordjevič, Bernard, Čebul j, Polka 8, Arh 5. Krampel 4, Bregar 2, Bevk 2, Cuk 1, Bašar; KRANJ: Fornazarič. Lampret, Juvan 6, Čolnar 6, F. Rebolj 3, Cufar 3, Stružnik 3, Tabornik 2, J. Rebolj 1. Prav dobro je 6odil Česen iz Stražišča L. S. Po osvojenem republiškem prvenstvu je ekipa judoistov Triglava osvojila še najvišji naslov v državi, ko je postala prvak za leto 1962. Pretekli mesec so ae triglavaml udeležili tudi prvega mednarodnega turnirja štirih mest, kjer so v konkurenci z avstrijskimi mestnimi reprezentancami, ki v evropskem merilu precej pomenijo, osvojili tretje mesto. V goste so tedaj sklenili povabiti eno izmed avstrijskih mestnih vrst. Pred nedavnim so se udeležili tudi prvega slovenskega prvenstva šolskih parov, na katerem so osvojili kar dve prvi mesti. V kategoriji oranžnih pasov je z lahkoto zmagal Milan Bavec, Branko Stare — čeprav novinec na blazini — pa je presenetljivo osvojil prvo mesto v kategoriji belih pasov. V nedeljo bi moralo biti na sporedu prvo kolo republiške lige, vendar tekmeca — bivšega dolgoletnega ekipnega prvaka Jugoslavije — Iz neznanih vzrokov ni bilo v Kranj. Tako smo bili prikrajšani za lep športni užitek, saj bi bila to Izenačena borba, ki bi ji verjetno šele zadnji dvoboji v srednji in težki kategoriji odločili rezultat. - Varstvo nad ekipo je letos zaupano mojstru Staretu, ki se bo skupaj z ostalimi tekmovavcl potrudil, da ne bo razočarala domačih gledav-cev, zakaj razen enega bodo Kranjčani vsa prvenstvena srečanja imeli doma. - Pavlic Na vrsti je Planica Prihodnjo zimo bodo mednarodni smučarski poleti spet na planiški velikanki. Planj. ška prireditev je določena v mednarodnem koledarju in bo tako kot vsako leto od 2*> ° JAMIIA1 Skakavci so za novo leto odšli na avstrijsko-nemSt nejo -štirih skakalnic«. Blejčan Božo JEMC je tedaj vr v hudi konkurenci zavzel 15. mesto. - Jemc je kmalu P* v mednarodni tekmi v Zaholmecu tudi zmagal (tretr ^°tem ZAJC - Jesenice, četrti pa PECAR - Mojstrana! Lf! 1-1 k« _ ' mpt'tem mednarodni tekmi v Zaholmecu tudi zmagal (tretii lJC - Jesenice, četrti pa PECAR - Mojstrana) L ko je še lepši uspeh zabeležil v Planici, ko je na 80-m skakalnici premagal Rusa Caikadzeja. Pečar je bil četrti * pa šesti. - Izreden uspeh je konec meseca dosegel t Ji Zaje, ki je v Bischofshofnu osvojil mladinski pokal Ko ik Na istem tekmovanju je bil odlični Jemec med član^berf" P.*»r na dvaisetl. tretJ'- Pečar pa dvajseti Na mednarodnih tekmah tekačev v Boh Zdravko HLEBANJA pred LAKOTO, ki sta oba člJf^P1 Mojstrana. Triglavan SELJAK je bil peti, klubski t« KORDEZ pa deveti. Pri mladincih je bil Gorjan KOBnio1* drugi, v konkurenci mladink pa je tokrat zmagala r i PŠENICA iz Mojstrane pred Marijo in Ivanko TOLar nr« MA (Triglav). - Mojstrančanka Mara REKarjrva Delnicah na mednarodnih tekmah za pokal Kurikkala jila prvo mesto med posameznicami. Pri moških državo solidno zastopali Gašper Kordež in Seljak (v Hlebanja in Kobilica (v drugi ekipi). Ko so v Ljubljani izbirali najboljše slovenske t-i« za turnir republik, jc Jeseničan STRAZlSAR Za c'"?, ' zasedel drugo mesto. CELESNIK in OBLAK (oba Je?« ! pa sta bila na 4. oziroma 5. mestu. Stražišar je bii član T venske vrste, ki je potem v Novem Sadu zmagala. Naši alpski smučarki ANKELETOVA in RUTARJEVA r«x« Triglav) sta se na tekmah v Gnndelwaldu v izredni kru!! kurenci dobro uveljavili, zlasti v smuku, kjer je razlika njima in zmagovavko znašala le nekaj sekund. - Na neu^^f nem svetovnem prvenstvu v Kitzbuhlu je bil Kranjčan j«? SUMI v smuku 41. med 114 tekmovavcl iz 23 držav kar i zelo lep uspeh. Peter LAKOTA (Jesenice) in Tomaž JAMNlK (Triglav) sta se v smuku uvrstila na 59. oziroma 76. mesto Jeseničan Blaž JAKOPIČ je imel na republiškem mladin«*«^ prvenstvu največ uspeha. - Svoj življenjski uspeh je jarT^ Sumi dosegel v Saalbachu, kjer je med 96 svetovnimi moiJt smuka osvojil 13. mesto. Lakota je bil 43. V Zeli am See i imel Sumi uspeh tudi v slalomu, saj je med 138 tekmeci «1* vzel 45. mesto, Lakota pa je bil 52. V veleslalomu je bil Su" mi diskvalificiran (zgrešil je vratca, sicer bi z dose+enim časom osvojil enega izmed prvih 16 mest. - Pri ženskah J bila Maja RUTAR devetnajeta, kar je tudi zelo dobra uvi-etitev. Na zveznem namiznotenlškem turnirju v Ljubljani je r»_ publlškl prvak TERAN Iz Kranja dosegel enega Izmed svojih največjih uspehov, ko je zmagal pred Markovlćem in ostalo jugoslovansko elito (manjkali so le Zagrebčani). PLUTOV \ je bila druga med članicami, CADEZEVA (obe Triglav) tretja. FRELIH (Triglav) si je pri mladincih z Veckom i* Korpo razdelil prvo mesto. Na evropskem prvenstvu kegljačev na ledu v Italiji j« naslov prvaka osvojil Jeseničan KOBLAR. Jeseniški hokejisti so s samimi zmagami v finalnem turnirju v Beogradu spet postali državni prvaki. Za /m.nj«M(o moštvo so nastopili - NOVAK, GALE. BRUN, RAVNIK. tRK-BUSAK. KRISTAN, V. JAN, FELC, SMOLEJ, TlSLER. Ki i-NAR. VALENTAR, B. JAN in MLAKAR. 4} Ce hočete, da bomo pri sestavi najboljše desetorice go. 4) lenjskih športnikov upoštevali tudi vaš predlog, nam pi-% šlte vsaj do 22. novembra letos. Kdor se bo s svojo h>vt-f vlco najbolj približal končni, ki jo bo da] seštevek \Mh 0 predlogov bravcev, bo prejel lepo nagrado. osvo-so našo Prvi) ter