WE8TRÄ KNJIŽNICA PIRAN BIBUOTECA CIVICA DI PIRANO ' / / / r) Št./№ 5 Maj-Junij/Maggio-Giugno '99 letnik/anno IX Blišč in beda Portoroža Pri nas je sezona prireditev že lepo stekla. Najprej je bil v portoroški Marini (od 12. do 16.. maja) uspešni razstavni sejem plovil Internautica, s svojimi številnimi spremljevalnimi prireditvami in dogodki. Potem je od 27. do 30. maja Marina gostila 6. Primorski sejem, na katerem je najbrž še najbolj izstopala razstava avtomobilov. In že je pred vrati atraktivni Fittest - letošnji je že tretji - za postavne in tiste, ki bi postavni radi bili. Letos bodo iz lepih mišičastih teles prvič pripravili večerni spektakel (5. junija), ki bo v prenovljenem in na novo pokritem amfiteatru portoroškega Avditorija, ki s svojo vrtoglavo ceno buri predvsem občinske svetnike. Na drugi strani pa, ob vsem tem blišču in glamurju ostajajo: nepokošena trava in neurejenost celotnega Vojkovega doma, propadajoči Palace in park okoli njega, z ribnikom ob katerem se slika tako rekoč vsak turist, a tako zanemarjenim, da bodo danes-jutri turisti zgroženi odskočili, ko bodo v njem "zaplavale" na hrbet obrnjene ribe... IZ VSEBINE ► str. 2: Naš obraz - Tisoč in eden Jovan Nikolič; ► str. 4: Nada Kozina - Občina Piran v mreži; ► str. 5: Fitfest in oldtimerji junija v Portorožu ► str. 14: Lucijska cerkev je bila premajhna za vse letošnje bir-mance; ► str. 16: Kartografska zbirka v Pomorskem muzeju frizerski sa(on metropol Slavica udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a Tel.: 066/746-254 obvešča, da ima spremenjeno telefonsko številko. Nova je: 066/746-254 pravi salon za kvalitetno nego las. Tisoč in eden Jovan Nikolič Jovan Nikolič je eden tistih velikih Portorožanov, ki so v preteklih desetletjih ustvarjali »blagovno znamko« Portorož. Področja, na katerih je pustil koščke svojega srca (znal je delati le s srcem), so preštevilna. Bil je načelnik doma JLA, pa prvi upravnik ljudske univerze v Piranu, direktor Avditorija, šahovski organizator svetovnega formata, funkcionar na občini, v krajevni skupnosti in turističnem društvu, če naštejemo le najpomembnejša področja. poznali, ko je bil ranu in potem direk- Nikoličev življenjepis je pester in nemiren, kot je bilo pestro in nemirno iztekajoče se stoletje.Rodil se je 5.septembra leta 1920 v Cetinju v Črni gori. Maturiral je v domačem kraju, na gimnaziji, ki so jo priznavali kot eno najboljših gimnazij takratne Jugoslavije. Leta 1939 se je vpisal na pravno fakulteto. Žal mu je vojna preprečila nadaljnji študij. Leta 1941, v času, ko so se v Jugoslaviji pripravljali na NOB, so ga italijanski okupatorji zaprli in ga internirali najprej v Albanijo, pozneje pa še srednjo Italijo. Zelo zanimiva je zgodba o njegovem pobegu iz taborišča. Zgodilo se je leta 1943, takoj po kapitulaciji Italije. Italijani so taborišče zapustili in v nastali zmedi je približno polovici internirancev uspelo pobegniti. Že v nekaj urah so taborišče zavzeli Nemci in taboriščniki, ki jim ni uspelo pobegniti, so tu dočakali, če so seveda preživeli, konec vojne. »Med begom so nam pomagali preprosti italijanski ljudje. Vedel sem, da imajo mnoge matere svoje sinove v vojni kje na Balkanu, v nas so v bistvu videle svoje sinove, ki so se znašli v vojni vihri, ker je bilo tako ukazano. S pomočjo teh ljudi smo prispeli na osvobojeni jug Italije, kjer smo se nastanili v pribežališču. Konec leta 1944 smo po morju odpotovali na Vis, kjer so me vključili v dalmatinsko divizijo. Ta je З.таја 1945 osvobodila Trst. Čez nekaj dni je bilo vojne konec, naša enota pa se je naselila v današnji Semedeli,« se spominja Nikolič. Po osvoboditvi je bilo nekaj njegovih let povsem v znamenju službovanja v vojski. Celotno enoto so preselili v Sremsko Mitrovico. Od tod so ga poslali najprej v Osijek (tu se je leta 1948 poročil), potem v Novi Sad in leta 1950 v Portorož na območje tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Tu je bil načelnik doma JLA v današnjem poslopju hotela Istra. Ta funkcija je bila po njegovi meri: načelnik je bil namreč organizator kulturnega, zabavnega in športnega življenja v kraju. Po razpadu STO je leta 1954 za nekaj let šel v Ljubljano, kjer je predaval zgodovino, geografijo in topografijo v vojaški zdravstveni šoli. Leta 1957 se je družina preselila v Portorož, hkrati pa je zaprosil za demobilizacijo iz vojaške službe. »To sem storil iz osebnih razlogov. Kar niso mogli verjeti tej moji odločitvi. Menili so, da sem obetaven vojaški kader, pred katerim je bila še velika kariera. Vojaška služba je tudi zagotavljala dokaj ugodno življenje. No, moja odločitev ni bila brez posledic - kar dve leti sem bil brez službe, oziroma sem nekaj malega 'honoriral'. Leta 1960 se je negotovost končala. Postal sem prvi upravnik ljudske univerze v Piranu. Tu sem ostal desetletje. Mislim, da je bilo uspešno. O tem pričajo številna priznanja, ki sem jih prejel,« pravi Nikolič. Širši javnosti je morda najbolj znan kot direktor Avditorija. Okoli leta '70 so s veljaki odločili za gradnjo Avditorija. Ko je bil kulturni hram zgrajen, je sodil pod okrilje zavoda za pospeševanje turizma: direktor je bil Nino Spinelli, Nikolič pa je postal vodja urada za prireditve v zavodu. Pozneje je postal direktor Avditorija, kjer je leta 1982 tudi dočakal upokojitev. Delo v Avditoriju je bilo povsem po njegovi meri - ustvarjalno. Kot zapriseženemu zgodovinarju pa mu je hkrati ponujalo neizčrpen vir informacij. Njegova domača študijska soba je pravcati muzej dogajanj v Portorožu. Na kupe fotografij, publikacije in knjige, dokumenti, časopisni izrezki pričajo o tem, da tukaj živi človek, ki ima Portorož neizmerno rad. Drugo tako, zanj usodno področje, je šah. Bil je pobud- Jovan Nikolič danes, ko je že upokojen nik ali organizator vseh svetovno odmevnih šahovskih prireditev v Portorožu. Tudi po njegovi zaslugi je v Portorožu gostovalo na stotine velemojstrov, med njimi pet svetovnih prvakov. Naj za konec zapišem njegovo razmišljanje o kavarni, tako tipično zanj in tako čudno za tiste, ki ne razumejo ničesar, kar nima zlate podlage. »Kavarne imam rad. Kavarna ni mesto, kjer se pije in opija. To je kraj za pomembna srečanja in pogovore ljudi. Kavarne ne moremo obravnavati kot ostale gostinske lokale, saj sama zase ne more biti dobičkonosna. To niso bile niti sloveče dunajske, pariške ali ljubljanske kavarne. Nekoč je bila v Portorožu, tam kjer je zdaj uprava Hotelov Palace, kavarna, ki je nosila častni naziv »šahovska kavarna«. Prevladali so ekonomski razlogi, spremenili so namembnost prostorov, in Portorož je ostal brez kavarne. Portorož je v bistvu ostal brez duše.« Zares: Tisoč in eden Jovan Nikolič! Andrej Žnidarčič Ml MED SEBOJ Čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo m* Člani Mladinskega pihalnega orkestra Piran se za izjemen trud, vztrajnost in potrpežljivost zahvaljujejo svojemu dirigentu, gospodu Benjaminu MAKOVCU in predsednici orkestra Jasni HOJNIK. m* 13. junija praznuje svoj peti rojstni dan Alec SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu. Vse najboljše in lepo praznovanje mu želijo: mama, tata, sestrica, nono, nona, tete, strici in bratranci! m* Dejan DRUŽETA iz Lucije praznuje 15. junija svoj rojstni dan. Vse najboljše mu iz srca želijo njegovi starši in brat, stari starši in sestrične. m* Compie gli anni anche Wanda FABJAN di S. Lucia. Le giun-gano gli auguri di tanta salute e serenita1 dagli amici di Portorose! m* Prostovoljke Območne organizacije Rdečega križa Piran nazdravljajo za rojstni dan Zorki POHLEN (3.6.), Uči ČERNAC in Poli ROTTER (8.6.) - aktivistke iz Strunjana. m* V svojem novem domu v Angliji, daleč od domačega kraja praznuje 26. maja svoj rojstni dan Irene LOVSEY- SMREKAR iz Portoroža. Ob tej priložnosti naj potujejo do nje najlepše želje njenih domačih, prijateljic, nekdanjih sošolk in sošolcev... m* Člani geografskega krožka osnovne šole Cirila Kosmača Piran se zahvaljujejo sponzorjem, ki so prispevali darila za letošnje regijsko tekmovanje iz znanja geografije, ki je bilo letos na njihovi šoli in sicer: Jahtnemu klubu Portorož, Marini Portorož, Mercator-Degro-ju, Drogi Portorož, Jercom Portorož, Casinoju Lipica, Hotelom Palace, Turističnemu društvu Piran, Zavarovalnici Adriatic, Gasspar d.o.o., vuklanizerstvu Sergio Vodopija. m* V tem pozno pomladanskem obdobju praznujejo svoj rojstni dan kar štirje člani sveta občine Piran: Alberto MANZIN (17.5.) iz Lucije, Jože MAVER (19.5.) iz Portoroža, Rado BEDENE (3.6.) iz Lucije in Jana TOLJA (15.6.) iz Pirana. Uspešno delo v občinskem svetu v korist vse naše skupnosti jim želimo volilci. K čestitkam Jožetu MAVRU, ki je tudi član portoroškega krajevnega sveta, se pridružujejo člani sveta KS Portorož. "i* Dragi Vojki BOLE DELAK, načelnici upravne enote Piran, ki 4. junija praznuje okroglo obletnico svojega rojstva, želimo veliko zdravja in osebne sreče - pa da bi še dolgo bila naša »šefla«—tvoji vdani »podložniki«. "i* V vrtcu Mornarček Piran smo veseli, ker smo spoznali, da so v našem okolju še posamezniki, ki so pripravljeni s prostovoljnim delom prispevati k prijaznejšemu okolju za naše najmlajše. Prijazna zahvala vsem pridnim rokam, ki so kakorkoli prispevale k uspešno opravljeni akciji. Ravnateljica: mag. Tanja TOMIČ. Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje znance..., z objavo čestitke, pozdravov, zahvale..., v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož, ki je spet v svoji prejšnji pisarni, v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16 v Portorožu, I. nadst. levo. Objava je brezplačna. NAŠI SLAVLJENCIV MESECU MAJU Zlata poroka Miieve in Severina iz Portoroža 28. maja pred џ natanko petdeseti- •gf^lj ^ mi leti sta se v Skopju poročila Severin in Mileva ŽERJAL iz Portoroža. Severin se je rodil leta 1930 v Dolini pri Trstu. Po končani srednji gradbeni šoli v Ljubljani so ga poslali službovat v Makedonijo, kjer je v Skopju kmalu spoznal sedanjo ženo, leto dni mlajšo Milevo, mlado učiteljico po rodu Makedonko. Oba sta bila zaposlena in ker sta bila zaljubljena, sta se vzela. Petnajst let, do potresa leta '63, sta živela v Skopju v eni sobi in šele kasneje prišla do lastnega stanovanja. Z otroki Severin in Mileva nista imela veliko sreče, saj se jima je prvorojenec rodil mrtev, umrl pa jima je tudi dvomesečni tretje rojeni otrok. Leta 1951 se jima je rodil drugi otrok Zdravko, ki je danes srečno poročen in ima enaindvajsetletnega sina Severina. 1956. leta sta postala starša še hčeri Violeti, ki je zdaj, enako kot brat, srečno poročena in mati triindvajsetletnega Dejana ter osemnajstletne Danijele. Po selitvi iz Skopja v Koper se je Severin Žerjal zaposlil v gradbenem podjetju Stavbenik. Kot vodja gradbišča je v šestdesetih in sedemdesetih letih največ delal na gradbiščih portoroških hotelov. Zadnjih dvanajst let pred upokojitvijo leta '88 je bil direktor piranske komunale (tedanji TOZD komunalnih dejavnosti). V Portorož se je družina Žerjal preselila leta '72, ko so si zgradili lastno hišo. Ob zlati poroki Milevi in Severinu najiskrenejše čestitke z željo, da bi bila skupaj še veliko srečnih let. NOZZE D ORO Sabato 15 maggio, Ottilia ed Egone SETTOMINI hanno festeggia-to le nozze d'oro che sono state celebrate dal Sindaco di Pirano sig. Vojka Štular. I coniugi Settomini vivono nel Comune di Pirano gia' dall'anno 1955 e dal 1972 si sono trasferiti a S. Lucia. Egone e' nato a Monfalcone (It), Ottilia invece e' nata a Vanganel, nel Comune di Capodistria. I due hanno lavorato nella ditta »Mehanote-hnika« di Isola e il loro matrimonio e1 stato allietato dalla nascita di due figli, Nadia e Sergio, quattro nipoti ed un pronipote. Ai festeggiati vanno gli auguri del gruppo di maglia ed uncinetto, sezione di S. Lucia, della Comunita' degli italiani di Pirano. Nada Kozina OBČINA PIRAN V MREŽI Internet je največje omrežje računalnikov na svetu, ki ga uporablja na milijone ljudi za iskanje informacij in izmenjavo sporočil. Poleg tega bo internet postal v naslednjih letih glavno sredstvo za sporazumevanje ljudi na daljavo. Znanje interneta sodi danes k splošni razgledanosti. Uporabljati ga bomo morali zato, ker ga uporablja pri delu večina ljudi v razvitih državah in tudi v Sloveniji. Kdor bo hotel še naprej uspešno tekmovati na svetovnem trgu storitev in izdelkov, bo hočeš nočeš moral uporabljati internet. Če danes pobrskamo po računalniškem omrežju, bomo presenečeni, kako slabo je občina Piran doslej izkoristila ta novi način sporazumevanja s svetom. Med nami so dobri računalničarji in nekaj takih, ki bi znali kraj izčrpno in na vabljiv način predstaviti. Vse več je ljudi, predvsem mladih, ki vejo, kaj vse jim lahko nudi medmrežje, kar znajo tudi izkoristiti. Vse več je popotnikov, ki se za svojo potovanje odločijo na podlagi podatkov iz omrežja. Seveda tu ne mislim običajnih agencijskih gostov ampak na zahtevnejše, take, ki vedo, kaj hočejo, ki iščejo podatke o kraju, legi, oddaljenosti, prometnih poteh, političnih razmerah, o ponudbi dobrin za dušo in telo.Taki gostje so zahtevnejši, torej tudi boljši potrošniki. Zato je računalniško omrežje še kako pomembno za razvoj turizma in naše občine v celoti. Inštitut Jožefa Štefana je sestavil iskalnik z ljubkovalnim imenom Mat'kurja (www.ijs.si) Namenjen je zbiranju, urejevanju in iskanju podatkov v slovenskem delu spleta. O krajih Piran in Portorož je natre-senih nekaj podatkov o dogodkih iz zadnjih treh let, nekaj naslovov in drugih podatkov. Avditorij ima domačo stran s predstavitvijo in mesečnim programom prireditev. Na iskalnem kraju »Turistična Slovenija« (www.creativ.si) je dobro zastavljena predstavitev piranske občine. Razdeljena je na poglavja: predstavitev kraja, prenočevanje, kulinarika, igralnice in zabava, kongresni centri, aktivne počitnice, ogledi, pomorski promet, cestni promet, turistične organizacije. V okviru teh poglavij je malo vsebine: ponekod so našteti nosilci dejavnosti, njihovi naslovi, številke telefona in faxa pa še ime kontaktne osebe. Torej delo ni zaključeno. Domača stran Pirana je na samostojnem naslovu www.piran.com. Na njej najdemo pet predstavitev: pomorski muzej iz Pirana z najnovejšimi podatki, svetovno jadralno prvenstvo iz leta 1998, srečanje predsednikov srednjeevropskih držav iz leta 1997, okrepčevalnica Heineken in sveža vremenska napoved. Predstavitev pomorskega muzeja je zgledna. Svojo domačo stran ima tudi Avditorij (www.avditorij-portoroz.si). V tujih iskalnikih lahko najdemo nekaj podatkov o nas na različnih mrežah: Piran je denimo v turistični mreži, Avditorij in Bernardin sta v mreži podatkov o kongresnih centrih, Bernardin je tudi v hotelski mreži... Dober "surfar" po spletu bi seznam gotovo bistveno podaljšal. Nekateri slovenski kraji so zelo dobro predstavljeni, med njimi tudi Izola in Koper. Ko dopolnjujemo naše strani na mreži, se prav lahko zgledujemo po njih. Ob sestavljanju domačih strani ni smiselno povzemati vsebine prospektov; v njih so velikokrat zapisane krilatice »čudovita doživetja, lep kraj...« To ni predstavitev kraja! Naša naloga je, da nanizamo dejstva o našem kraju in da ponudimo gostu, kar je zapisano. Ali je bilo lepo, bo lahko povedal turist sam ob zaključku bivanja pri nas. Slika o predstavitvi Pirana na medmrežju nikakor ni popolna in se spreminja z ure v uro. Morda jo bo kdo že v naslednji številki Portorožana dopolnil. Morda bo na Mat'kurji predstavljen Piran od vrha (županje) do dna morja in vrha zvonika v Padni. NOVO V ŠPORTNEM CENTRU LUCIJA nfo Gl arkoting SERVIS IN NADGRADNJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA PO VAŠEM IZBORU PRI NAS BOSTE LAHKO VAŠ ODSLUŽENI RAČUNALNIK ZAMENJALI Z NOVIM POPRAVILI BOMO VAŠ POKVARJENI RAČUNALNIK, TISKALNIK ALI TELEFON PRIKLOPILI VAS BOMO NA INTERNET TELEFONI IN OPREMA NOKIA, ERICSSON, MOTOROLA, SAMSUNG,... POOBLAŠČENI PRODAJALEC SI.MOBIL* IT M d.o.o., Šentjane 31/a, Portorož - PE Lucija, Liminjanska 78 TEL/FAX: (Hiß / 770-331 I i - ^лЏ^ tel: 066 746 775 METROPOL FITFEST V TRETJE Letos prvič tudi večerni spektakel bodybuildinga in aerobike v Avditoriju. V soboto, 5. junija nikakor ne zamudite največjega športnega in zabavnega dogodka pri nas! V športnem parku Lucija bo od zore do mraka, od desetih do devetih, in še potem, v noč, od 21.00 do 23.00 v prenovljenem letnem pokritem amfiteatru Avditorija Portorož METROPOL FITFEST '99. Po celodnevnih aktivnostih za zdrav duh v zdravem telesu, aerobiki, tenisu, odbojki, nogometu, vaterpolu, potapljanju, rolkanju, košarki, jadralni regati... bo še posebej vroče zvečer, ko se bodo pod reflektorji obnovljenega letnega dela portoroškega Avditorija predstavili vsi, ki v domačem in mednarodnem svetu bodybuildinga in aerobike nekaj veljajo. Poleg domačih Deana Madžaroviča, Eve Pogačnik, Gregorja Komana in hrvaških šampionov, bodo nastopili tudi Madžar Jeno Kiss ter Italijan Mauro Sassi, Ricky Ramazzina, Christiana Casoni in Liliana Linarolo. Težko pričakovani posebni gost je v svetu velikih mišic priljubljeni Američan Aaaron Baker. Svet aerobike bodo predstavile ekipe najboljših slovenskih fitnes centrov, gost večera pa bo kralj spinninga -vadbe na kolesu -Andy Pratt, ki se bo ob pomoči domačinov predstavil v Broadway spinning showu. 3. rally Adria Classic: Oldtimerji 19. junija v Portorožu Društvo ljubiteljev starih vozil in plovil se je ustanovilo leta '96 in šteje petinštirideset članov; večina so prebivalci treh obalnih občin, nekaj pa jih je tudi iz bolj oddaljenih krajev in celo tujine. Člani so lastniki več kot petdesetih vozil (40 jih je v voznem stanju), s katerimi sodelujejo na raznih srečanjih in tekmovanjih »old-timerjev«. Vrsta vozil je raznolika: od najštevilnejših motornih koles in avtomobilov, do koles, tovornjakov in celo plovil. Najstarejše vozilo med motornimi kolesi je motor znamke MAS 175 iz leta 1932, med osebnimi avtomobili pa Fiat 503 Torpedo iz leta 1926. Zelo zanimivo je vojaško vozilo Dodge, izdelano leta 1942 v ZDA, ki tehta kar 2500 kilogramov. Društvo Adria Classic pripravlja 3. rally starih vozil, ki bo v soboto 19. junija letos. Začetek tekmovanja bo na parkirnem prostoru restavracije Taverna v Portorožu. Prvo vozilo bo odpeljalo ob 10.01, nato se bodo postopoma zvrstila še druga vozila. Organizatorji dirke pričakujejo udeležbo okoli stotih starih vozil. Že na startu bo preizkus spretnosti voznikov. Nato bodo vozila peljala skozi Portorož do Valete, potem se bodo obrnila proti državni meji, v Dragonji bodo zavila proti Šmarjam, nadaljevala mimo Pomjana, Babičev do Vanganela... Vmes bodo krajši postanki in predhodne kontrole vozil. Drugi del poti bo tekel po Miljskem hribu do gasilskega doma v Hrvatinih, kjer bo postanek s spretnostno vožnjo. Vožnjo bodo nadaljevali do italijanske državne meje, nato se bodo peljali skozi Koper in Izolo do Strunjana. Po stari lokalni, ovinkasti cesti za Piran se bodo vozila vzpela do Belega Križa ter se spustila v Piran, na Tartinijev trg, kamor naj bi prvi avtomobili prispeli okoli 15.00 ure. Po kratkem postanku se bodo oldtimerji skozi Portorož vrnili tja, od koder so krenili - do restavracije Taverna, ki bo tudi cilj 3. rally-ja Adria Classic. Tu bodo udeleženci imeli svoj shod, na katerem bodo svečano razglasili rezultate letošnjega rally-ja, ki velja tudi kot državno prvenstvo. Valter Surina SLABŠI POSLOVNI REZULTATI METR0P0L0VIH HOTELOV Portoroška skupina Metropol je v zadnjih letih doživela nekaj preoblikovanj, zadnjo lani, ko se je oblikovala v dve povezani družbi: Metropol Group za upravljanje turističnih naložb in financ ter Grand Invest, ki je lastnik hotelov in drugih nepremičnin Metropola. Zdaj pa se obeta združitev obeh družb, o čemer bodo odločali predvsem lastniki Metropol Groupa, ki je lani ustvaril 38,8 milijona dobička, medtem ko je Metropol Invest pridelal izgubo 382. milijonov tolarjev. Združevanje naj bi prispevalo k racionalnejšemu poslovanju podjetja, ki ga bremeni 2,7 milijarde neporavnanih obveznosti, v glavnem krediti, s katerimi so v zadnjih letih obnovili svoje hotele, zgradili vodni in rekreativni center, pa podzemno garažo... Izgubi družbe Grand Invest je lani botrovalo nekaj neugodnih okoliščin. Obnavljanje hotela Vesna se je na primer tudi zaradi administrativnih zapletov zavleklo v turistično sezono, manj je bilo igralniških gostov, zaostrila se je konkurenca, saj so druga portoroška hotelska podjetja znižala cene, tako da so od deset pa celo do trideset odstot- kov nižje od Metropolovih. Lani so uresničili za sedem odstotkov manj nočitev kot leto pred njim, upadanje števila nočitev pa se nadaljuje tudi v tem letu. Slabši poslovni rezultati imajo tudi notranje vzroke v nedokončanem procesu lastninjenja in reorganizacije podjetja. Z igralnico sicer uspešno sodelujejo, saj na trgu nastopajo s skupno blagovno znamko Metropol Resort Casino. Država pa je igralnici šele pred kratkim podelila koncesijo za delo, od česar si zdaj tudi v Metropolovih družbah obetajo boljše rezultate. S skupnimi marke-tinškimi potezami poskušajo zdaj na tradicionalno njihovem italijanskem trgu v igralnico privabiti več gostov. Predvsem pa se z upniki poskušajo dogovoriti o reprogramiranju dolgov za 12 do 15 let. Največji upnik je Banka Koper. Ključne odločitve bo seveda sprejemala letos julija skupščina podjetja, v kateri imajo največ besede največji lastniki (Nacionalna finančna družba, Krekova družba, Probanka...). Livija Sikur Zorman DALEČ NAOKOLI NAJMODERNEJŠE PRIZORIŠČE V portoroškem Avditoriju so konec maja pospešeno zaključevali nadkritje in obnovitvena dela letnega odra, da bi bilo vse postorjeno za slovesno prireditev ob 50-obletnici Radia Koper, ki je bila 29. maja. S premikajočo se streho - po potrebi jo lahko odprejo - in pomičnim odrom je Portorož bogatejši za prizorišče s 1800 sedeži, s čigar sodobnostjo se bo lahko ponašal vsaj v Evropi, če že ne v svetovnem merilu. Petdesetletnica koprskega radia je bila hkrati tudi priložnost za slovesno otvoritev posodobljenega odra na prostem, ki mu v Avditoriju spoštljivo pravijo Amfiteater, vendar so nekatera dela ostala še za junij. Nadkritje so vzpodbudili organizatorji oglaševalskega festivala Zlati boben, ki so grozili umaknitev iz Portoroža, če se za njihovo vsako leto po številu udeležencev in odmevnosti pomembnejšo prireditev ne bo zagotovilo primerno velikega prizorišča. Nenazadnje pa je Avditorij oz. njegovo ustanoviteljico, Občino Piran, prisilila v to portoroška konkurenca, vsaka s svojim kongresnim centrom. Z amfiteatrom tolikšne zmogljivosti se bo Avditorij zdaj lahko kosal za kongresne in podobne prireditve tudi na evropskem trgu, predvsem v sosednjih Italiji in Avstriji. Seveda pa bo za prodor na ta trg potreboval vsaj dve leti časa. Prizorišče je tehnično opremljeno tudi za televizijske preno- Novi pomični oder. se in snemanja. TV hiše so zato že pripravljene sofinancirati predvsem zabavne oddaje. V Avditoriju so prepričani, da bo prenovljeno prizorišče odslej zanimivejše tudi za turistično gospodarstvo, saj si s sofinanciranjem večjih prireditev lahko tudi zase obeta večji kos pogače. Če bi torej tehtali koristnost nove portoroške pridobitve, bi lahko govorili zgolj v presežnikih, če... Če ne bi bilo nekaj ne nepomembnih finančnih zadreg. Občinski svet preteklega mandata je namreč posodabljanje Avditorija pogojeval z istočasnim obnavljanjem piranskega gledališča Tartini. Zato so bila tudi v občinskem proračunu sredstva opredeljena skupaj za obe naložbi. Ves čas so tudi hkrati potekale priprave za oba posega. Toda medtem ko so lani jeseni dela v Portorožu stekla, se je pri gledališču v Piranu ustavilo, saj občina za to naložbo ni imela zagotovljenih sredstev. Pravzaprav kaže, da občinski svetniki niti niso natančno vedeli, o kako veliki naložbi odločajo in koliko bodo z njo obremenili občinski proračun! Menda še z zakonom o kulturnem tolarju niso bili seznanjeni, ki je obe občinski naložbi v kulturno infrastrukturo ocenil na 512 milijonov tolarjev (medtem se je vrednost naložbe dvignila na okoli 580 milijonov) ter občino obvezal za 342 milijonov SIT. Ob vseh sredstvih, ki jih je v proračunu lani opredelil prejšnji občinski svet in potem letos še novi, pa ob stotih milijonih SIT, ki jih je prispevalo Ministrstvo za kulturo, je za dokončanje naložbe v Portorožu (okoli 400 milijonov SIT), da o tisti v Tartinijevo gledališče niti dosti ne govorimo, preprosto zmanjkalo denarja. Skratka - ob vsej tej nenavadni finančni telovadbi, bi se zdaj morala občina zadolžiti za 200 milijonov za petletno obdobje (to naj bi zagotovilo tudi obnovo Teatra v Piranu). Ker pa je že preveč obremenjena z dosedanjimi finančnimi obveznostmi, potrebuje poroštvo države, ki pa ga še ni dobila... Livija Sikur Zorman Največja peščena steklenica na portoroški plaži Sredi maja smo na osrednji portoroški plaži postavili še en rekord, katerih smo Slovenci v okviru akcije Leto rekordov v zadnjem času postavili kar nekaj. Tokrat je bil peščeni in sicer so se rekorderji lotili izdelave največjega reliefa znamenite steklenice Coca Cole, kar jih je bilo kdaj postavljenih na Zemlji. Značilno cocacolino steklenico so ob prelomu prejšnjega stoletja oblikovali po podobi oblin ženskega telesa. Portoroško je pod nadzorom študentom arhitekture postavljalo sto delavcev družbe znamenite pijače. Na plaži je bila po končanem delu na ogled ležeča zaobljena steklenica visoka 2,2, dolga 20,7 in 6,7 metrov široka. To pa je že bil dosežek za Guinnessovo knjigo rekordov, kar je preverila tudi strokovna žirija pod vodstvom ultrama-ratonca Martina Strela. 130 kubičnih metrov peska, kolikor ga je bilo potrebno za steklenico, je ostalo v dar portoroški plaži. L.S.Z. Zaliv zabave in sprostitve Pobuda Hotelov Bernardin in celotnega Portoroža je z novim bazenskim kompleksom, ki so mu nadeli ime morski park Laguna Bernardin, še pestrejša. Na tritisočih kvadratnih metrih površine, od katerih jih je tisoč vodnih, lahko sproščeno uživa tja do šeststo kopalcev, poleti pa tudi tisoč. Slika je z letošnje slovesne otvoritve, ki je bila konec aprila letos. V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo izbrane sladice iz pekarne Stari pek Slaščičarna samo za izbran okus Temeljito prenovljeno zdravilišče v krajinskem parku Lani novembra so v strunjanskem Krkinem zdravilišču začeli z obsežnimi gradbenimi deli na kar 12.500 kvadratnih metrih površin in jih v predvidenih petih mesecih tudi končali. Tako je obnovljeno zdravilišče že za letošnjo veliko noč lahko spet odprlo vrata svojim gostom, svečana otvoritev pa je bila 22. aprila. Da je Zdravilišče v Strunjanu, ki edino na slovenski obali leži v zaščitenem krajinskem parku, potrebno temeljitejše obnove, se je pokazalo že sredi devetdesetih. Skrbno so se lotili načrtovanja te prenove. Po dveh letih je občinski svet končno sprejel urbanistični načrt, kar je bila zelena luč za začetek zahtevne naložbe. Lani marca se je Krkina družba z Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije dogovorila še o lastniških deležih: 51 odstotkov zdravilišča je v lasti Krke, 49 odstotkov pa ima ZDVIS. Naložba vredna 1,3 milijarde tolarjev zajema obnovo vseh hotelskih sob (vse sodijo zdaj v kategorijo štirih zvezdic), bungalovov, restavracije, kuhinje, recepcije in nadgradnjo hotelske zgradbe, s čemer so pridobili šestdeset novih ležišč. Nadgradili so tudi obstoječe zdravstvene prostore, kar jim je omogočilo združiti na enem mestu celotno ambulantno pa diagnostično dejavnost in fizioterapijo. Uredili so še novo telovadnico, fitness ter center za nego obraza in telesa. Sledili pa so tudi sodobnim trendom in tudi oni razširili vodne površine z dodatnimi notranjimi in novimi zunanjimi bazeni. Krkino Zdravilišče Strunjan se je že pred obnovo lahko pohvalilo z najvišjo stopnjo zasedenosti svojih zmogljivosti na obali: 78 odstotno. Z obnovo in razširitvijo ponudbe svojega nekoč klasičnega klimatskega zdravilišča si v družbi obetajo še uspešnejše poslovanje. L.S.Z. Eppur si muove Koprsko sodišče je po skoraj šestih letih sodnega čakanja na prvi stopnji sprejelo odločitev, da mora najemnica gostinskega lokala (Feniks) v pritličju stavbe KS Portorož, Darinka Gustinčič, ki že od leta 1991 naprej ne plačuje nobene najemnine, poslovni prostor izprazniti. Odločitev še ni pravnomočna, ko pa bo, bo Krajevna skupnost Portorož začela zbirati predhodne ponudbe za oddajo v najem gostinskega lokala novemu ponudniku. L.S. Bila je Internautica Letošnja sejmska razstava plovil - Internautica - ki jo je od 12. do 16. maja že četrtič gostila portoroška Marina, je pritegnila zares veliko število radovednežev (čez 20.000). Pa naj letos raje kot besede o uspešnosti Internautice govorijo slike... Direktor Marine Portorož, g. Enes Lojo, zagotovo eden od očetov navtičnega sejma, na letošnji otvoritvi, 12. maja. Minister za drobno gospodarstvo g. Razgoršek (ki ga na dan otvoritve Internautice pri vhodu niso spoznali in je zato moral plačati vstopnino), naša županja, ga Vojka Štular in kapetan Marine, g. Matevljič. Ob veličastni glasbi iz filma Krištof Kolumb je na stari barkači priplul sejem otvarjat bog morskih globin Neptun s svojim spremstvom. Internautica je bila tako rekoč vseprisotna, po vsej naši občini, ki je bila povsem prežeta z dogajanjem na sejmu, z obilico spremljevalnih prireditev. Kot na primer 2. mednarodno razstavo podvodne fotografije, ki so jo pripravili v piranskem gledališču Tartini (o tem, da še vedno sameva in propada, čakajoč usmiljene roke obnoviteljev, na tem mestu ni vredno izgubljati besed.) Fotografije morskih globin so pripeli na ribiške mreže in so bile prava paša za oči. r ШШШ Zadnji dan Internautice (16. maja) se je na sejmskem prostoru obiskovalcev kar trlo. Na koncu sem se, utrujena od (preveč) ljudi in vrtoglava od cen nekaterih plovil, za spomin še slikala pred luksuzno jahto, katere cena se giblje okoli 100.000.000 tolarjev (100 milijonov lir). L.S.Z. Nekateri obiskovalci razstave, dosti je bilo tudi »celincev«, so hoteli na lastne noge preveriti občutke na zibajočih se tleh... TPC, Obala 14, Lucija Tel.:771-805 Fax: 770-884 TRGOVINA SPODNJEGA PERILA, PIŽAM, NOGAVIC IN KOPALK OBVEŠČA SVOJE STRANKE, DA SE JE RAZŠIRILA IN POVEČALA OBSEG SVOJE PONUDBE. V NOVEM ODDELKU LAHKO ODSLEJ NAJDETE BOGATO IZBIRO KAKOVOSTNIH IZDELKOV ZNAMKE LISCA. ^SSrck Vas pričakuje Belokriški oddajnik v območju pravice Poročali smo že, da je koprsko sodišče končno začelo obravnavo tožbe Krajevne skupnosti Portorož in krajanov Belega Križa za prenehanje obratovanja srednjevalovnega oddajnika zaradi povzročanja vznemirjenosti in bolezni pri tamkajšnjih prebivalcih. Tožbi se je zadnji hip kot zainteresirana stranka v korist krajanov pridružila tudi občina Piran. Doslej sta bili že dve obravnavi, naslednja pa je predvidena v mesecu septembru. Tožena stranka, RTV Slovenija, zagotavlja, da oddajnik deluje v okviru normativov, ki jih je predpisala država, prav tako pa se sklicuje na dovoljenje za obratovanje radijske postaje na Belem Križu. Sodišče pa je sprejelo predlog krajanov, naj opravijo poizvedbe pri Zavodu za zdravstveno varstvo RS, ki naj predloži podatke o številu prebivalcev na Belem Križu - območje zajema predvsem prebivalce Belokriške ceste, Sončne poti, Pod anteno, Lepe ceste, Vilfanove ulice, Ladjedelniške rebri, Poti pomorščakov, K Sončni poti, Regentove ulice in Razgledov - je v zadnjem desetletju zbolelo za rakom. Hkrati je sodišče odredilo poizvedbe še pri Registru raka za RS o povprečnem številu obolelih za rakom v RS in občini Piran za isto obdobje. RTV Slovenija se je predvsem prvemu predlogu zelo upirala in pri tem navajala, da sevanje povzročajo tudi drugi aparati kot so mobilni telefoni, televizorji, računalniški zasloni, sušilni-ki za lase in gospodinjski aparati... Krajani so na to odgovorili, da je bistvena razlika ali se človek obseva po lastni volji in izbiri ali pa je sevanju podvržen neprostovoljno. Zadnje obravnave (26. maja) se je udeležilo tudi nekaj krajanov. Če se naslednje sodne obravnave želijo udeležiti še drugi zainteresirani oz. prizadeti krajani, naj povemo, da bo 15. septembra t.l. ob 8.30 na sodišču v Kopru (soba 153). Krajani pa so sodišču tudi že predlagali imenovanje izvedencev, ki naj bi ugotovili vpliv elektromagnetnega sevanja na žive organizme. L.S.Z. Mercator-Degro PORTOROŽ odpira v centru Portoroža novo trgovino moških oblačil. Vselej v • 1 1 • v • 1 vas najboljši sosed. Mercator-Degro DO FIESE PO OBNOVLJENI, VARNEJŠI POTI EMOZIONI Končno imamo obnovljeno, tlakovano in varnejšo sprehajalno pot od Pirana do Fiese. Marjan Golobič z oddelka za gospodarske javne službe občine Piran, ki je nadziral delo, nam je pojasnil, da je bil zdaj obnovljen 2Q5 metrski, najnevarnejši del peš poti. Obnova je stala občino 8 milijonov tolarjev. Kasneje je predvidena še ureditev preostalih 750. metrov steze. Obnova celotne potke naj bi po sedanjih ocenah stala 46 milijonov tolarjev. Končno se torej lahko varno naslonimo na ograjo tudi tam, kjer smo si doslej upali samo od daleč pokukati v prepad. Na široki razgledni ploščadi so klopi, na katerih se lahko spočijemo, na primer po napornem teku od Pirana do Fiese in nazaj ali pa zgolj posedimo uživajoč v pogledu na morje, sončni zaton... Obnovljena pot je resnična pridobitev, saj lahko na njej srečaš številne sprehajalce in rekreativne tekače. Žal zaenkrat še ni povsem varna, ker zaradi narave terena pada kamenje, ob nalivih pa prihaja do zdrsa manjših plazov. Gospod Golobič zagotavlja, da se trudijo najti rešitev tega problema. Čeprav neradi, bomo vseeno kritizirali lastnike psov, ki še zmeraj ne zmorejo toliko kulture, da bi počistili za svojimi ljubljenčki. Na pasjih iztrebkih lahko sprehajalcu prav tako spodrsne in so najbrž še nevarnejši kot kamenje, ki se kotali predvsem ob močnejših nalivih. Mestna redarska služba obljublja, da bo poskrbela za red tudi na tem področju. Verjamemo pa, da bo lažje prevzgojiti živali, kakor gospode, ki zelo radi »zalivajo« skrivne in manj skrivne kotičke razgledne ploščadi. Pa vendar: nič ne more skaliti zadovoljstva ob prekrasnem pogledu na morje... Milica Maslo Plesni klub »Titty Dance« prireja v soboto, 5. junija v Športni dvorani na Kraški 1 v Izoli finale Pokala Slovenije v akrobatskem rock'n'rollu. Predtekmovanje se bo začelo ob 15.30, veliki finale pa ob 19.uri Ljubitelji plesa vabljeni! Nelle tiepide giornate di sole e' bello andare a passeggio sul lungomare. Soffermarsi e vedere palpitare il mare mentre la brezza marina accarezza i pini marittimi e l'aroma della salsedine ti penetra nelle narici. Cammino e mi lascio sopraffare dall'incantevole natura che mi circonda. Da Santa Lucia lentamente verso Portorose, a San Bernardino mi accoglie un'atmosfera sognante di peschi fioriti. Arrivo alle Fornaci e Pirano ridente, antica e solitaria mi accoglie e mi addol-cisce I'animo. Rientro quando i lampioni con luce sbiadita e una pallida luna in cielo e Paria frizzante mi fanno ritornare sui miei passi... Pero' nel lento andare oltre che notare le bellezze naturali, mi coglie lo sgomento nel posare lo sguardo su Perba incolta, su viottoli sconn-essi, su giardini non curati... Tutto cio' crea avvilimento considerato i pochi chilometri di costa di cui disponiamo che non vengono valorizzati e mi chiedo se non si sia in grado di impegnarci nella cura di quanto la natura ci offre. Ondina Lusa KAKO SE JE OBNESLO POLURNO BREZPLAČNO PARKIRANJE V PIRANSKEM MESTNEM JEDRU Večina ljudi ostaja tudi zdaj, po uvedbi polurnega brezplačnega parkiranja v piranskem starem delu mesta, nezadovoljna. Je bila odločitev županje in občinskega sveta premalo premišljena? Občani so pričakovali, da se bodo v mestu lahko zastonj ustavili vsaj eno uro, saj pol ure včasih ne zadošča niti za iskanje prostega parkirnega mesta. Mnogim občanom pa je pol ure premalo za nujne opravke v mestu, npr. na občini, sodišču, pri zdravniku, itd... Ob tem so najbolj prikrajšani starejši in bolni ljudje, ki bi za opravke potrebovali več časa. Razen tega pa polurno brezplačno parkiranje ni pripomoglo k boljši gospodarski rasti v mestu (trgovin, restavracij). Je pa polurno brezplačno parkiranje prišlo prav tistim staršem, ki svoje otroke vozijo v mesto na razne kulturne ali športne dejavnosti (npr. v glasbeno šolo, knjižnico). Mogoče je o učinkih vendarle še prezgodaj govoriti. Pričakujemo, da bo pokazal čas sam, ali je bila odločitev oblastnikov pravilna. L.D. 10 MODA IN CASA TARTINI Sfilata e mostra a conclusione del corso di moda design taglio e cucito. Nel mese di settembre dello scorso anno ha ripreso l'attivita' il gruppo di moda-design guidato da Fulvia Zudič. Dopo un'anno di atti-vita' il corso ha subito un cambiamento, oltre al disegno di modelli e figurini si e arricchito con la parte pratica del taglio del cartamodello, del modello in tessuto e della realizzazione dei modelli seguiti da Mariella Lovrič-Petrič. I disegni ed i modelli realizzati nel corso di que-st'anno sono stati presentati venerdi 21 maggio in Casa Tartini durante la serata. Per quanto riguarda il disegno di moda, dopo la fase ini-ziale che comprendeva lo studio della figura si e passati al disegno di modelli nelle varie tecniche. Oltre al disegno una parte delle ragazze, partecipanti al gruppo ha imparato a realizzare i modelli. A conclusione del corso sono stati presentati i lavori realizzati dalle nostre ragazze seguite da Mariella Lovrič-Petrič. II corso e stato seguito da una quindicina di ragazzi che frequentano la Scuola elementare "Vincenzo de Castro", il Ginnasio "Antono Sema" di Pirano, il Ginnasio "Gimnazija Piran" e la Scuola Media "Pietro Coppo" di Isola. Maturantje v Piranu Po uspešno izvedenem maturantskem plesu in še pred maturo, kot najresnejšim in odločilnim korakom v življenje, so se letošnji maturantje piranske gimnazije želeli pokloniti mestu Piran, kjer so doživljali svoja gimnazijska leta in meščanom pripravili prijeten večer. Na ploščadi Tartinijevega trga so jim odplesali tudi četvorko. Za veselo vzdušje pa je poskrbel gimnazijski bend s pevko Blažko. Ker brez slavnostnih govorov ne gre, sta se tega lotila dosedanji ravnatelj Gimnazije Piran, prof. Borut Antonič, nekdanja ravnateljica in sedaj županja Občine Piran, profesorica Vojka Štular. Seveda si vsi želijo, da bi prireditev postala tradicionalna. Kako živijo naši starejši občani: Srečanje v Izoli V naši občini nimamo doma za starejše občane. Tako se tisti, ki ostanejo sami in si več ne morejo pomagati pri oskrbi, sami ali preko Centra za socialno delo vključijo v izolski ali koprski dom. V izolskem domu je trenutno 65 stanovalcev iz naše občine. Med njimi so bolniki potrebni stalne nege, nekateri so na invalidskih vozičkih zaradi bolezni ali nezgod in tudi taki, ki so samostojni in se prosto gibljejo po domu in hodijo v mesto. Stalna zdravstvena nega na negovalnem oddelku odprtega tipa in zdravstveni nadzor podnevi in ponoči dajejo občutek varnosti, kar bolni in starejši še kako potrebujejo. Na pobudo socialne delavke Branke Knific in magistra Antona Kladnika so ob pomoči sodelavcev v izolskem domu oblikovali skupine za samopomoč, ki jih je trenutno šest. Srečujejo se enkrat tedensko, vodijo pa jih delavci zaposleni v domu, pa tudi tisti iz Centra za socialno delo in zunanje prostovoljke. Skupine združujejo domske stanovalce, jim pomagajo pri premagovanju psihičnih težav in prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in sproščenosti. Pod okriljem delovne terapije nastajajo še druge aktivnosti stanovalcev. V izolskem domu upokojencev že dve leti deluje pevski zbor Val morja, ki šteje štirinajst pevcev in pevk. Kuharska skupina vključuje pridne kuharice, ki po svojih izkušnjah skuhajo in spečejo razne dobrote. Za prijetno preživljanje praznikov, za kulturno in zdravstveno osveščanje ves čas pripravljajo različne prireditve in predavanja, kjer poleg domačega pevskega zbora sodelujejo še drugi zbori, folklorne skupine z obale, glasbene skupine in strokovnjaki na zdravstvenem področju. Ne glede na vso to dejavnost ostaja žal večina stanovalcev izvzetih. To so tisti, ki živijo na negovalnih oddelkih in je njihov življenjski prostor omejen na sobo. Zdravnik, zdravstveni delavci in negovalke skrbijo zanje, svojci jih redno ali občasno obiskujejo, a so tudi taki, ki nimajo nikogar in jim družbo delajo le sostanovalci. Dom za ostarele v naši občini resnično potrebujemo. Vendar osebno podpiram usmeritev socialne politike, ki skuša z ustrezno pomočjo na domu in z vzpostavitvijo primernih družbenih prostorov starostnike čimdlje zadržati na njihovih domovih. 21. maja je bilo v Simonovem zalivu 4. srečanje stanovalcev primorskih domov upokojencev. Prav v tem letu, ki je posvečeno starejšim, je skrb za organizacijo prešla na Dom upokojencev Izola. Celotno vodstvo se je z vsemi močmi potrudilo, da je kljub izredno deževnemu vremenu uresničilo zastavljeno nalogo. V Simonov zaliv so prišli stanovalci 11. domov in dodobra napolnili velikanski šoto. Predstavniki posameznih domov so se pomerili v raznih tekmovanjih in igrah. Srečanje je zaokrožil še zabavni program. Zaradi dežja so žal nekateri udeleženci srečanja stanovalcev primorskih domov morje videli le od daleč. Darinka Šuštaršič ŠPORTNI ŽIV ŽAV V VRTCU MORJE LUCIJA Skupaj se lahko marsikaj postori Živžav ob zaključku šolskega oz. vrtčevega leta je postal že ustaljena navada. To pa ne pomeni, da se vsako leto dogaja isto. Nasprotno, vzgojiteljice iščejo vedno nove zamisli. V lucijskem vrtcu Morje so običajno pripravljali raznovrstne delavnice, kamor so se vključevali tudi starši z otroki. Najbolj obiskane so bile: izdelovanje klobukov, lutk, zmajev, delo z glino, barvanje in poslikavanje šotora, obrazov, delanje gradu in še druge. Obogatili so jih nastopi umetnikov, čarovnikov..., starši pa so se večkrat izkazali z doma narejenim pecivom. Letos pa so v vrtcu Morje prvič pripravili športni živ žav, ki se je 22. maja dogajal na velikem igrišču med šolo in vrtcem, ki so ga starši malčkov zelo pohvalili. Vzgojiteljice so s takšnim načinom druženja želele spodbuditi gibalne dejavnosti ob druženju družin. Živ žav je le ena izmed prijetnejših oblik povezovanja predšolske vzgoje v vrtcu z družini in omogoča zdravo zabavo družin in vrtca. V letošnjem tekmovanju, kjer so bili zmagovalci vsi otroci, so se v veselem in sproščenem vzdušju pomerili v spretnostnih in zabavnih igrah. Otroci so pokazali, da si upajo prav vsega, če sta le očka in mamica zraven. Razpoloženje je dvigal glasbenik, pevec in animator čarovnik Grega. Vse dogajanje pa je na profesionalni ravni vodila in povezovala vzgojiteljica Leonora Kadič, ki je že večkrat dokazala, kakšne talente skrivajo vzgojiteljice. Spet se je izkazalo, da vrtci v naši občini dosegajo visoko strokovno raven in da so naši malčki v njih deležni kvalitetnega bivanja. Seveda ne gre pozabiti, da ima za tako visoko raven predšolske vzgoje zasluge tudi občina, ki za to dejavnost namenja velik koš proračunskega denarja. Upamo, da bo naklonjenost vrtcem ostala enaka tudi v prihodnje in s tem visoka življenjska in strokovna raven, saj se moramo vsi odrasli zavedati, da so otroci tega vredni. Milenka Uhelj Oštir MIZARSTVO Pohištvo po vaših merah in željah. Mizarska popravila in montaža. Dean Jukić s.p. tel. (066) 76-953 GSM: 041/546-176 V piranskem vrtcu Mornarček so pripravili okroglo mizo, na kateri so govorili o tem, kakšna so naša otroška igrišča. Rezultat je bila pobuda za delovno akcijo, s katero bi uredili igrišči v Piranu in Portorožu. Imeli so dve delovni akciji (15. maja v Portorožu in 22. maja v Piranu). Starši, ki so se odzvali akcijam, so z veliko mero dobre volje in pripravljenosti skupaj z delavci vrtca odstranili neuporabna igrala, obrezali drevje, pokosili travnate površine, ter prebarvali igrala in ograje. Pri delu so pomagali tudi otroci in tako je zdaj njihovo okolje lepše. Opravili so skoraj petsto ur prostovoljnega dela, ki bi ga lahko ocenili na 400.000 sit. Za material pa so porabili okrog 600.000 tolarjev. Posluh za dodelitev sponzorskih sredstev sta doslej žal pokazali le Marina Portorož in Banka Koper. Lepa je skupaj ustvarjati Prišel je težko pričakovani dan, ko so 1., 2. in 3. razred portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora obiskali prvošolci portoroške podružnične šole Cirila Kosmača Piran s svojo učiteljico Ireno Žigo. Skupaj so preživeli krasen šolski dan, prepleten z glasbo, plesom, matematiko... Otroci so se med sabo lepo sprejeli: vse dejavnosti so potekale v parih ali skupinah. Ob koncu so si zapeli pesmico o pomladi in prijateljih. In kaj je bilo otrokom ob tem srečanju najbolj všeč? Zbrali smo nekaj njihovih izjav: - Lepo nam je bilo, ko smo vadili ritme. - Zelo smo bili zadovoljni, da smo zaigrali igrico z ročnimi lutkami. - Radi smo računali v skupinah in nestrpno pričakovali rezultate, ki so nam jih prinesle Bčiteljice. - Veseli smo bili nove pesmice, ki smo jo zapeli in zaplesali. - Obljubili smo si, da se zopet srečamo na morju... Druženje in skupno ustvarjanje je bilo za otroke in učiteljice prijetna, nova izkušnja. Otroci so si med sabo pomagali in poleg svojih upoštevali tudi želje drugih. Si želite za vašega otroka VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO? Krfcc MORJE Lucija Giardino d mfanzia $сф vam ponuja: poldnevni (4-6 ur) program dnevni (nad 6 do 9 ur) program bogate interesne dejavnosti (umetniške delavnice, športni dopoldnevni, ure pravljic v cicibanovi knjižnici, krožek za ljudsko izročilo in še kaj) Vse dodatne informacije dobite po tel. 066 770-263. Pokličite nas! Otroka lahko vpišete vsak delavnik med 7.00 in 15.00 v pisarni Vrtca MORJE Lucija Fazanska 3 6320 Portorož Na vašo željo vam lahko obrazec za vpis otroka v vrtec pošljemo tudi na dom. Soboto in večino velikih praznikov judovske vere so praznovali od najzgodnejše dobe izraelske zgodovine. Med temi prazniki je bil tudi praznik tednov, kasneje binkošti. Ob koncu žetve je duhovnik daroval dva hleba kruha iz nove moke skupaj z daritvami živali. To se je dogajalo petdeset dni ali sedem tednov in en dan po pashi (veliki noči). Praznik je kasneje postal znan kot binkošti. Ime izvira iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti. To je bil čas velikega veselja in zahvaljevanja za Božje darove ob žetvi. Se danes so binkošti petdeset dni po veliki noči. Na ta dan Cerkev podeljuje zakrament sv. birme, to je prihod sv. Duha, potrditev v veri. Prihod sv. Duha nad Jezusa, ko ga je Jezus krstil, je bil znamenje, da je On tisti, ki mora priti, da je Mesija, Božji Sin. Celotno življenje in poslanstvo Njega, ki je bil spočet od sv. Duha, se uresničuje v popolnem občestvu s sv. Duhom. A ta popolnost Duha ni smela ostati samo Mesijeva. Morala je biti priobčena vsemu mesijanskemu ljudstvu. Kristus je ponovno obljubil izlitje sv. Duha. To obljubo je uresničil najprej na dan svojega vstajenja in nato na bolj bleščeč način na bin- Lucijska cerkev je bila premajhna za vse birmance Nedeljskega jutra, 9. maja, je bila v portoroški cerkvi sv. Marije Roženvenske sveta birma za mlade Lucijčanke in Lucijčane. Pretesna lucijska cerkev, nekoč namenjena solinarjem, ni namreč mogla sprejeti letošnjih številnih birmancev, njihovih botrov in sorodnikov, zato jim je portoroški župnik gospod Franc Prelc, širokogrudno odstopil portoroško cerkev. Ta dan je zakrament sv. birme prejelo trideset birmancev: šestnajst deklet in štirinajst fantov starih od 12 do 17 let. Slavnostno mašo je vodil generalni vikar gospod Renato Vadberšič, pri maševanju pa sta mu pomagala lucijski župnik, g. Janez Kavčič in portoroški, g. Franc Prelc. Med mašo so zbrano peli birmanci skupaj z mladim lucijskim zborom ob spremljavi kitar pod vodstvom Cilke Kavčič. Zadovoljstvo in srečo je bilo mogoče razbrati na obrazih mladih birmancev in vseh prisotnih. Ob tej priložnosti naj poudarimo, da velja vsa zahvala za vloženi trud v priprave na sveti zakrament - birmo - in za lepo opravljeni mašni obred neutrudnemu lucijskemu župniku, g. Janezu Kavčiču, ki se z veliko vnemo in potrpežljivostjo ukvarja z mladimi. Lidija Dodig koštni dan. S sv. Duhom napolnjeni apostoli so začeli oznanjati velika božja dela. Pismo Hebrejcem našteva med prvinami začetnega krščanskega pouka nauk o krstu in polaganju rok. V tem katoliško izročilo vidi začetek zakramenta birme. Da pa bi bolje naznačili dar sv. Duha, so zelo zgodaj polaganju rok dodali maziljenje z dišečim oljem - krizmo. Maziljenje je pojasnilo za ime Kristjan, saj beseda pomeni maziljen oziroma maziljenec in ima svoj izvor v imenu Kristusa samega, _ njega, ki ga je Bog mazilil s sv. Duhom. Ta obred maziljenja obstaja še danes, tako na vzhodu kot zahodu. Na vzhodu ta zakrament imenujejo krizmanje, na zahodu pa confirma-tio, to je potrditev oz. birma. Kristjani so slavili Binkošti od 3. stoletja, če ne že prej, saj jih omenja Tartuljan, ki je umrl med leti 220-250. Cerkveni zbor v Eliberdi, v Španiji je leta 305/6 določil, da je treba binkošti obhajati petdeseti dan po veliki noči in so ga slavili cel teden. Cerkveni zbor v Konstanzu leta 1094 pa je določil, da se posvečuje samo nedelaj: ponedeljek in torek. Jožefinizem je črtal tretji dan in tako ostal le še binkoštni ponedeljek, ki pa ni več zapovedan praznik. V prvih stoletjih je sestavljala birma eno samo obhajanje s krstom. Vzhod je oba zakramenta ohranil združena, tako da birmo podeli duhovnik, ki krsti. Na zahodu, kjer je dopolnitev krsta (krsti lahko duhovnik) pridržana škofu, pa se je uveljavila časovna ločitev obeh zakramentov. Če je krst podeljen odraslemu (katehumenu), je samo eno pokrstno maziljenje - in to je birmansko. Z maziljenjem prejme birmanec znak ali pečat sv. Duha. Ta pečat je znamenje, da kristjan v celoti pripada Kristusu. V rimskem obredu se bogoslužje zakramenta sv. birme začne z obnovitvijo krstnih obljub in z izpovedjo vere birmancev. To pomeni, da je birma nadaljevanje krsta. Ko je bil krščen odrasel človek, je takoj nato prejel birmo in se nato udeležil evharistije. Danes je sv. obhajilo pred birmo. Birma, ki se podeljuje samo enkrat, prinaša rast in BŠ5 Letošnji birmanci in birmanke iz Lucije; Skrajno desno v prvi vrsti je lucijski župnik, g. Janez Kavčič. PORTOROZANOV RECEPT GNOCCHI DI RISO E RICOTTA Ecco oggi una ricetta che comprende anche gli asparagi sel-vatici che adesso sono in piena stagione. Gli ingredienti sono: • 4 etti di riso gia' cotto (acqua salata) e ricotta uguale peso. • Mischiare con un uovo 50 grammi di farina e abbondante par-migiano. Stendere nello spessore di 2 cm in una rostiera imburrata e mettere per qualche ora nel frigorifero. Volendo guadagnare tempo si puo' preparare l'impasto gia' la sera prima e si lascia riposare durante la notte. Tagliare poi la pasta a triangoli o a qua-drati, ungere di burro fuso e mettere su ogni pezzo un po' di asparagi precedentemente stufati con della pancetta. Coprire il tutto con delle listarelle di formaggio emental grattugiato grosso. Mettere nel forno a 150 gradi per circa 20 minuti. Questa e' una ricetta facile e gustosa che riuscira' anche a chi non ha dimestichezza con la cucina e puo essere presentata come primo piatto accompagnato da un pezzo d'arrosto oppure a com-plemento di una grigliata di »fine primavera«. Buona riuscita! Cesarina poglobitev krstne milosti. Skratka: birma je sprejem mladih ljudi v občestvo vernikov. To je bil, predvsem v prejšnjih časih, za vso družino velik dogodek, notranji praznik, brez tolikšnega zunanjega blišča kakor danes. Staršem je bila velika skrb najti pravega oziroma dobrega botra. Obetati je moral, da bo izpolnjeval svoje dolžnosti in da bo z besedo in zgledom podpiral svojega bir-manca. Botra ali botro pa sta morala zaprositi še birmanka ali birmanec, da je zares veljalo. Med birmancem in botrom naj bi po cerkvenem nauku nastalo duhovno sorodstvo, kar so v preteklosti tudi očitno pokazali. Nekoč so botri birmaneu kupili obleko, potem so bile v navadi ure, danes pa seveda še kaj več. Alberto Pucer Zvonik in cerkev Sv. Blaža v Padni. VOJNA NA KOSOVU V naši občini živijo Albanci in Srbi. V njihovi nekdanji domovini divja vojna. Nemočni spremljajo vesti, skrbi jih za svojce in skušajo jim pomagati. Čutimo njihovo stisko in nam ni vseeno. Čakamo, da nasprotujoči si strani spoznata, da vojna ni prava pot. Da ni zmagovalca, so le žrtve. Kako lahko pomagamo? Sodelujemo v humanitarnih akcijah. Pošiljajmo dobre misli, da bodo tisti, ki sejejo smrt, spoznali svojo strašno zmoto. Srečanje krvodajalcev ob Tednu Rdečega križa Ob koncu Tedna Rdečega križa je bilo v portoroškem hotelu Marko 14. maja tradicionalno srečanje krvodajalcev -jubilantov. Predstavniki Območne organizacije Rdečega križa Piran so jubilejnim darovalcem podelili priznanja, diplome in plakete. Pred skoraj devetdeset glavo družino krvodajalcev je gostiteljica, lastnica hotela Marko, gospa Miranda Juriševič v zahvalo z zlatim obeskom obdarila gospoda Ivana Štefaniča, 100-kratnega darovalca krvi, doma iz Lucije. Z zlato verižico z obeskom krvne skupine je Zavarovalnica Slovenica obdarila 80-kratnega krvodajalca Rajka Ubiparipoviča. Večer je popestril nastop tria Bora in harmonikarja Marsella Marinška. Pri srečelovu so pomagale učenke Srednje zdravstvene šole Monika Viler, Vesna Belle, Andreja Rutar, Martina Varušak, Andreja Furlan in Janja Šantič, s katerimi piranski Rdeči križ že precej časa dobro sodeluje. Naša županja gospa Vojka Štular pa je svoj pozdravni govor zaključila: »Upam, da bom tudi sama nekoč zmogla toliko korajže in humanosti, kot vi krvodajalci in bom postala del vaše velike družine.« Ali, kot je zaključila predsednica Območnega združenja Rdečega križa Piran, gospa Ana Jakič: » Humanost pojmujem kot dobroto in je zato dobro biti pomemben, ampak pomembneje je biti dober In to ste vi vsi, krvodajalci.« Valentina Klemše Območna organizacija Rdečega križa Piran OBVEŠČA, da prične s tečajem prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil v ponedeljek, 7. junija 1999 ob 17. uri v obnovljeni stavbi Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 (1. nadstropje). 00 RKS Piran ADPUITC^TA TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN МКч^ ПI I Lv IM P.ZZA TARTINI 15, 6330 PIRANO ШШ^^^К/^КХШЕВћ TEL 066/741-800,741-801, FAX 741-900 Posredujemo in svetujemo v prometu z nepremičninami. PRODAMO: - PIRAN - garsonjera, 24 m2, balkon - pogled na morje - PIRAN-POSLOVNI PROSTOR 48 m2 - PROMETNA LOKACIJA - LUCIJA-vrstna hiša 120 m2,100 m2 vrta - NOVA VAS - hiša 190 m2,1000 m2 zemljišča - IZOLA - center novo enoinpolsobno stanovanje 40 m2 - MANZAN - zazidljiva parcela 2.300 m2 s pogledom na morje URADNE URE od P0-PE od 8 -15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). Na letošnjem srečanju krvodajalcev-jubilantov v portoroškem hotelu Marko so od leve proti desni: Vojka Pavletič, Jorgo Bertalanič, Miranda Juriševič (lastnica hotela Marko) in Ana Jakič, predsednica območnega združenja RK Piran. Cenjene stranke obveščamo, da imamo nove telefonske številke: 741-800,741-801 in fax 741-900 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola Tel. 066 647 530 E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 13h, sreda: od 8h do 13h in od 16h do 18.30 KAKO DO STORITEV BORZE ZNANJA? Obiščite ali pokličite BORZO ZNANJA v Izoli, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Slovenj Gradcu ali Murski Soboti. Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s Katerimi bomo previdno ravnali. Povedali nam boste svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih. Preverili bomo, ali so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v naši bazi informacij. V tem Primeru vam bomo posredovali ime in telefonsko številko naših članov, ki vam lahko Pomagajo. Če med našimi člani še ni ljudi, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, se bomo Potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v medijih. Oglaševanje je anonimno in brezplačno. KAJ BORZE ZNANJA PRIČAKUJEJO OD VAS? BORZE ZNANJA posredujejo podatke o ponudnikih in uporabnikih znanj brezplačno. Prosimo vas le za povratno informacijo. Zanima nas, kako ste bili zadovoljni s ponudnikom oziroma s povraševalcem. Vaša mnenja, predloge in ideje bomo zabeležili in jih upoštevali. POKLIČITE NAS ALI PA NAM POŠLJITE e-mail (ime in priimek, telefonska številka, čas dosegljivosti) IN VAS BOMO POKLICALI Ml! POSREDOVANJE DEL ŠTUDENTOM IN DIJAKOM* KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax: 747-018 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si Kartografska zbirka v piranskem pomorskem muzeju Piran je prava zakladnica kulturno-zgodovinskih spomenikov in številnih dragocenih predmetov, ki sodijo v t.i. premično kulturno dediščino. Piranski Pomorski muzej »Sergej Mašera« svoj muzejski sklad, sistematično razvrščen v ustreznih zbirkah, popularizira s prirejanjem razstav in izdajanjem katalogov. Letos so piranski muzealci izdali nov, bogato ilustriran katalog z naslovom »Na poti v morsko prostranstvo«, v katerem zgodovinarka Nadja Terčon v sodelovanju z ravnateljem Flavijem Boninom javnosti natančno predstavlja manj znane podrobnosti o izvoru in nastanku zemljepisnih in pomorskih kart, ki jih hranijo v muzeju. Za podrobnejšo predstavitev so bile tokrat 861 kart, in sicer 835 pomorskih, nekaj pa je svetovna morja in obale ob njih. Najstarejša izbrane le nekatere, ki prikazujejo Sredozemlje, Jadran ter Beneški in Tržaški zaliv ter redka dela velikih mojstrov svojega časa, kot so bili, denimo, znameniti izolski kartograf Coppo, ter Coronelli in De L'lsle. Avtorica posebej izpostavlja, da nam predstavljene karte veliko povedo tudi o Istri in njenih slikovitih obmorskih mestih. Z zemljepisnimi imeni in vsebinsko bogatimi opisi pričajo o pestri zgodovini Istre in njenem položaju, o duhovnem, kulturnem, družbenem, jezikovnem in političnem razvoju. Gre torej za načrtno odstiranje »zgodovinske pajčevine« na strokovni podlagi. Stari, zaprašeni zemljevidi in globusi niso več zgolj molčeči odtisi pokrajin, držav in neznank morja, temveč kar sami spodbujajo primerjavo nekdanje in današnje pokrajine in obale. Svetovna morja pokrivajo dve tretjini Zemljinega površja, kar pomeni, da so nujno potrebne karte oceanov in manjših morij. Takšnih posameznih kart hranijo v piranskem muzeju okoli 900. Doslej so inventarizirali zemljepisnih, vojaških specialk, skic idr. Večino pomorskih kart je muzej pridobil z nakupi od zasebnikov, nekaj na novo pridobljenih ali pred kratkim restavriranih pa jih še čaka na obdelavo. V tem fondu niso upoštevani načrti in zemljevidi na pergamentu, ki jih je po izvirnikih iz Vojnega arhiva na Dunaju, po posredovanju in raziskovanju pokojnega dr. Miroslava Pahorja leta 1978, izrisala restavratorka llonka Hajnal za razstavo Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre 849 -1917. Fond pomorskih kart pokriva vsa karta nosi letnico 1833, najmlajša pa 1952. Večina med njimi je bila natisnjena v letih 1927-1943, ter v zadnjem desetletju 19. oziroma v prvem desetletju 20. stoletja, da bi zagotovili varno in ekonomično plovbo. Tudi te karte, kot nekoč portolanske, prikazujejo posebnosti določenega plovbnega ^ MORSKO Г ROSTRA N STYO mm kavarna GALERIJA na Tartinijevem trgu v Piranu Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo! VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219 adaptacije stanovanj postavitev pregradnih sten montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog pleskarska dela montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru DAN ODPRTIH VRAT ZA OBČANE PRI ŽUPANJI OBČINE PIRAN Kot smo pred časom sporočili, ima Županja Občine Piran vsako tretjo sredo v mesecu, od 15.00 do 17.00 ure, po predhodni najavi, dan odprtih vrat za občane. Zainteresirane občane obveščamo, da se je do sedaj prijavilo že več kot 60 občanov, ki bi radi govorili z Županjo. Županja, profesor Vojka Štular, bi želela vse primere obravnavati z enako pozornostjo in jih po možnosti tudi čimprej rešiti. To pa zahteva določene postopke in potreben čas. Županja je zato odprla svoja vrata občanom tudi v drugih popoldnevih v mesecu. Vse zainteresirane zato prosimo za potrpljenje in za razumevanje, če boste kljub vsemu morali nekoliko počakati na sprejem. ZA LETOVANJE OTROK Nekaj družin na obali je že pripravljenih brezplačno sprejeti otroke ali družine na letovanje ob morju. Prosimo še druge družine, ki imajo možnost omogočiti otrokom iz notranjosti Slovenije, da preživijo počitnice na morju, da to storijo. Obenem iščemo otroke ali družine z obale, ki bi radi preživeli brezplačni dopust pri družinah na Gorenjskem. Vse prijave in informacije sprejemamo po telefonu: 041-410543 (ga. Lea) ali po faxu: (066) 746816, ali po pošti na naslov: 00 SDS Piran Župančičeva 14 6330 Piran Pomagajmo drug drugemu! področja in dele obale, vidnega z ladje. Na hidrografs-kem delu kart so prikazane morfološke značilnosti morskega dna, od globine morja in sestave morskega dna do grebenov, nanosov in plitvin, otokov, svetilnikov, morskih tokov itd. Topografski del kart pa ponazarja značilnosti obale in obalnega pasu. Prikazane so oblike zemljišča ter vse geodetsko, orientacijsko ali drugače pomembne točke označene s simboli in kraticami. Vsaka karta je izdelana v določenem merilu, ki je odvisno od njenega namena in kartografsko obdelanega področja. Kot lokalno zanimivost velja omeniti tudi karto Pirana, mestno karto »Pianta della citta di Pirano«, tiskano leta 1889. Slednjo so v letih 1992-1993 pod vodstvom Jedert Vodopivec restavrirali v Arhivu RS. V tlorisni obliki so na njej prikazani mestni predeli z oznako ulic in legendo najpomembnejših objektov v tedanjem Piranu. Posebej zanimiva pa je tudi zaradi ponazarjanja podobe piranskega pristanišča v obdobju njegovega največjega obsega: z notranjim mandračem (sedanji Tartinijev trg) pred zasutjem leta 1894 in že oblikovanim zunanjim bazenom tik pred začetkom gradnje novega pomola leta 1893. S pričujočim katalogom so piranski muzealci prispevali nov pomemben kamenček v kultur-no-zgodovinski mozaik domoznansko obarvane literature, ki poleg drugega krepi tudi zavest o bogati istrski preteklosti, na katero smo nedvomno lahko tudi danes ponosni. Slavko Gaberc * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; ' raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniška družba PFC llntGPfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 Spominska hiša Cirila Kosmača bo spet odprla vrata pisateljem in njihovi publiki: Med tradicijo in inovativnostjo SINTEZA ISTRSKE LJUDSKE GLASBE Nov glasbeni projekt skupine Marušič Is Trio privržencem sodobne etno-glasbe ponuja štirinajst tradicionalnih oziroma avtorskih istrskih napevov in instrumentalnih skladb. Na zgoščenki »Istraphonia« je Dario Marušič s sodelavci, izjemno nadarjenimi glasbeniki Marinom Kranjcem, Gabrijelom Coltrijem in Gabrielom Florettinijem, zbral in priredil vrsto znanih in tudi manj znanih napevov, ki izpričujejo multikulturnost istrskega prostora. Glasbeni kritik Zlatan Kokoschka ugotavlja, da je ta zvrst glasbe nadgrajena s srednjeevropskimi in mediteranskimi prvinami v prispodobi o »istrski župi«, ki je ob značilnem istrskem vonju in okusu oplemenitena s posebno aromo. Na najnovejši zgoščenki »Istraphonia« je devet tradicionalnih in šest prirejenih avtorskih pesmi in drugih plesnih ali glasbenih oblik iz bogate dediščine istrske ljudske glasbe. Nedvomno predstavlja zgoščenka »Istraphonia« kakovostni in inovativni pristop k interpretaciji tradicionalne istrske ljudske glasbe. Vrhunska po vsebinski plati in tehnični izvedbi omogoča ljubiteljem glasbe prijetno potovanje skozi večno tranzitni istrski prostor in čas, ki so ga v preteklosti oblikovali elementi slovenskega, latinskega, srednjeevropskega in sredozemskega kulturnega kroga. Slavko Gaberc • V petek, 4. junija ob 19. uri bo Mestna knjižnica Piran v portoroški spominski hiši Cirila Kosmača na Stari cesti pripravila srečanje z uveljavljeno leta 1960 v Novi Gorici rojeno slovensko pisateljico in prevajalko Majo Novak. Med številnimi življenjskimi izzivi si je nazadnje izbrala status svobodne pisateljice in prevajalke. Za svoje delo, ki poleg romanov obsega številne revijalne in radijske objave ter prozo za mladino, je prejela različne literarne nagrade. Tudi po njeni zaslugi se je začel k nam prebijati tudi kriminalni roman. • Teden dni kasneje, 11. junija prav tako ob 19. uri pa bo v Kosmačevi hiši gost Dušan Jelinčič, rojen leta 1953 v Trstu, ki sodi v ožji krog najpomembnejših predstavnikov sodobne slovenske literature. Piše prozo, eseje, razprave, literarne in gledališke kritike za slovenski ter italijanski tisk, radio in televizijo. Njegov književni opus je v precejšnji meri povezan z alpinizmom, ki se mu z veliko predanostjo posveča že od mladih let. Poleg drugega mu je leta 1986 uspel vzpon na vrh himalajskega osemtisočaka Broad Peak, leta 1990 se je z mednarodno odpravo »Alpe-Jadran« podal na Mount Everest itd. Kot planinski pisatelj je Jelinčič priznan in uveljavljen tudi v Italiji. Oba avtorja - pisateljico Majo Novak in pisatelja Dušana Jelinčiča - bo občinstvu predstavila prof. Jasna Čebron. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa iz Portoroža, ki želi ostati neimenovana, 3.000 tolarjev; Miha GRANDA 5.000 tolarjev, družina RUSJAN 3.000 tolarjev; gospod iz Portoroža, ki želi ostati anonimen 2.000 tolarjev, Leopold VONČINA 1.500 SIT, V.S. s Sončne poti v Portorožu 2.000 tolarjev, Severin ŽERJAL 2.000 SIT, Nelida GOJTANIČ 2.000 SIT, Goran BELAMARIČ 3.000 SIT, Stanko GOJTANIČ 1.000 SIT, Mario VILHAR 1.000 SIT, Nevenka ČESNIK 2.000 SIT, Marija MALLY 4.000 SIT, Vrtec MORNARČEK 10.000 SIT, družina KOČEVAR 2.000 SIT, Giorgio AMILOVIČ 1.500 SIT, Marija STANČIČ 2.000 SIT, Terezija STERLE 2.000 SIT, Štefanija OGRIN 1.000 SIT, Albin ORAŽEM 1.000 SIT, Nikola ČIMBUR 2.000 SIT, Vera MOČNIK 3.000 SIT in Občina IZOLA 10.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«. DNEVI UGODNIH NAKUPOV OD 20. MAJA DO 30. JUNIJA 10 % AKCIJSKI POPUST ZA KERAMIČNE PLOSCICE IN PORCELAN GREES KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE ZA 900,00 SIT/rrr 10 % AKCIJSKI POPUST ZA VHODNA IN NOTRANJA VRATA LIP BLED 10 % AKCIJSKI POPUST ZA KLASIČNI IN LAMELNI PARKET DODATNI 5% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO NAD 50.000,00 SIT POPUSTI VELJAJO ZA BLAGO NA ZALOGI TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO Liminjanska lil, Lucija - Portorož Tel. 066/ 772-191 Gradbeni material Stenska in talna keramika Porcelan grees Sanitarna keramika Kopalniško pohištvo Kopalniški dodatki Masažne tuš kabine in kadi OBIŠČITE NAS OD PONEDELJKA DO SOBOTE NON-STOP OD 7.00 DO 19.00 URE - Stenske in talne obloge - Laminat in gotovi parket - Zaključne letve - Klasični in lamelni parket - Strešna okna VELUX - Kamini - Cvetlična korita NOVO V NASI TRGOVINI Gips plošče 'jI - Notranja in vhodna vrata ^lipbled Okna tf JELOVICA - Kopalniški dodatki - IZVAJAMO TUDI SPLOŠNA GRADBENA DELA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ZA BLAGO KUPLJENO PRI NAS ORGANIZIRAMO DOSTAVO NA DOM IZKORISTITE UGODNE POPUSTE IN NIŽJO DAVČNO STOPNJO DO 1.7.1999 KUL-CTJ-URA GUSARJI, ZAKLADI IN ŠE KAJ... Aprila je Mestna knjižnica Piran med svoje mlade bralce povabila pisatelja Ivana Sivca. Razloga za povabilo sta bila dva. Prvi je bil Mednarodni dan knjig za otroke, drugi pa je bila izredna priljubljenost pisatelja med mladimi bralci. Čitalnica je bila premajhna za šolarje šestih in sedmih razredov osnovnih šol iz Pirana, Lucije in Sečovelj. Pisatelj je takoj vzpostavil tisto mešanico vzdušja med radovednostjo in pričakovanjem, ki je mlade pritegnila k poslušanju in sodelovanju pri pogovoru. Mojstrsko se je sprehodil po vsebinah svojih del, tako da je bilo pripovedovanje zanimivo tudi za tiste mlade, ki se še niso srečali z njegovimi deli. Pisatelja odlikuje dobro poznavanje snovi, o kateri piše. Povedal je, da mu je pri pisanju v veliko pomoč njegov poklic; je namreč urednik v dokumentarno-feljtonski redakciji Radia Slovenija. Njegove knjige so polne pustolovščin in že naslovi kot: Pozabljeni zaklad, Gusarji na obzorju, Skrivnost zlate reke, Beli mušketir in številne druge vabijo k branju. Veliko jih je uvrščenih na seznam bralne značke. Lani je izdal knjigo Čarobna violina, katere dogajanje je postavljeno v Piran in okolico. V njej mladi bralec poleg napetih pustolovščin spoznava zanimivo življenje Tartinija, delo v solinah in bogato zgodovino naših krajev. Ivan Sivec je spregovoril tudi o tem, kako nastane reportaža. Doslej je napisal okoli dva tisoč besedil za glasbo. Šolarji so ga na koncu zapisali z vprašanji, kaj še pripravlja. Zamisli ima ogromno na zalogi. Jeseni bo izšla njegova povest, ki se bo dotikala slovenske atletike. Prijetno druženje se je končalo z obveznim podpisovanjem avto-gramov in obljubo za ponovno srečanje. Marija Kramar NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA LJUBITELJE KNJIG Pravilna rešitev uganke iz prejšnjega Portorožana je Alojz Kocjančič-Brumbole, istrski duhovnik in pesnik, narodni buditelj Šavrinije. Verzi, objavljeni v prejšnji številki Portorožana, so iz njegove pesmi Kubejskim Šavrinkam. Nova uganka: Iz katere knjige je ta stavek in kdo jo je napisal? »Pa srečno hodi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič. Pravilne odgovore pošljite do 15. junija na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ. Nagrajenec bo dobil člansko izkaznico Mestne knjižnice Piran. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Nagrajenka prejšnje književne nagrade pa je: Emilija POHLEN, Strunjan 93, Strunjan. Nagrajenko čaka v Mestni knjižnici Piran letna članska izkaznica. Jadranje mu preprosto pomeni vse Toliko je stvari, ki bi jih bilo nujno povedati o Milanu Morganu, da je kar težko nekje začeti! 0 njemu bi lahko zelo veliko napisali, v nekaj besedah pa bi ga opisali kot človeka, ki v kratkem času naredi veliko. Medtem ko se pogovarja s tabo, se zdi, kot da je z mislimi že drugje. Kakor da se mu nenehno nekam mudi... A ko se mi je z mislimi popolnoma predal, sem spoznala, da res ni napačen, kakor pravi sam in da je tista njegova hitrica samo maska za zelo prijetnega človeka. Milan Morgan, ki smo ga na Portorožanovih straneh že gostili, ko je organiziral svetovno prvenstvo jadrnic optimist, je vsestranski športnik. V mlajših letih je veslal, 15 let je igral rokomet in se jadranju z dušo in telesom posvetil šele leta 1979. Dolgo let je bil trener v Italiji. Tako se je začela tudi zgodovina njegovega jadralnega kluba. Začel je razmišljati, kaj bo, ko se bo nekega dne vrnil v svoj kraj... »Spregledal» je, da v Kopru in Piranu ne bo mesta zanj, zato se je odločil ustanoviti svoje društvo pri italijanski manjšini, ki deluje kot sekcija pri Športnem društvu Piran. Že leta 1992 je s klubom požel lepe uspehe. "Dandanes se jadra vseh dvanajst mesecev. Jadranje je špartanski, trd šport. Združuje težaško delo, inteligenco, moč, zbranost in tehniko. Lahko bi rekli, da je to nekaj atletike, pomešane s šahom. V vseh pogledih zahteva celega človeka," jadranje opiše Milan Morgan. Najboljša starost za začetek treniranja je med osmim in devetim letom starosti. Primeren pa je le za tiste, ki imajo veliko volje in si želijo doseči zastavljene cilje. » Problem je v tem, da otrok, ki pride v klub ob devetih zjutraj, ne ve, kdaj bo lahko odšel domov. Počakati moramo, s katere strani bo zapihal veter, kakšni bodo pogoji za jadranje... Vse je nekako nestabilno. Jadranje je kompleksen, a verjetno tudi eden najlepših športov. »Sonce, morje -kaj lahko več zahtevaš?» meni Morgan. V njegovo šolo jadranja se vsako leto vpiše 50, 60 mladih. Ostane pa jih največ pet odstotkov. Sedem njegovih varovancev trenutno tekmuje tudi za reprezentanco. »Slovensko jadranje v optimistu (razred za najmlajše tekmovalce) je danes _ zagotovo četrto ali peto na svetu,» pravi Morgan. »Po kvaliteti se lahko primerjamo z večjimi državami. Zatakne pa se pri številu, saj v drugih državah v istem razredu tekmuje tudi po več tisoč jadralcev,« še dodaja. Kot vedno se tudi tu vse zatakne pri denarju. Na županji-no pomoč čaka Morgan že nekaj mesecev. Morala bi kaj postoriti s politiko v naši občini. Toliko uspehov so že dosegli njegovi jadralci, a za to je potreben tudi denar! Do sedaj pa v njihovo blagajno ni prikapljal niti tolar. Kot da so »tam gori» povsem gluhi in slepi za njegovo delo. Milan vendarle ostaja optimističen. Pravi, da v tem boju za razcvet tukajšnjega jadranja ni sam. V veliko oporo mu je tudi nje- gov sin Marko. »Nisem človek, ki bi vse hotel postoriti sam, kakor zatrjujejo tisti, ki me ne poznajo. Na morju si primoran narediti sam, saj si ne moreš privoščiti napake, ker je zate lahko usodna. V klubu pa mi veliko pomagajo tudi starši otrok, ki jih treniram. Če ima kdo voljo delati in pomagati, je vedno dobrodošel. Kdor me spozna, pravi, da nisem napačen,» se nasmeje. »Včasih v svojih prizadevanjih ostajam sam, ker sem najdlje v tem športu in imam svoje poglede nanj,« dodaja v isti sapi. O množičnih medijih meni, da jadranje zapostavljajo povsod po svetu, ker mu pač ni mogoče slediti s tribun in prodajati kart. »To ni šport, kjer bi se med tekmo lahko pisalo in fotografiralo in se s trženjem ne more služiti denar. Smo skromni, delavni, vajeni odrekanja in veliko ur preživimo na vodi. Pomagamo si s tehniko, ki jo tudi sami izdelujemo. Imamo Fatamorgano, ki je svetovno znana jadrnica. Z njo tekmujejo tudi naši varovanci in dosegajo vrhunske rezultate.» Morgan je ponosen na vse, kar je ustvaril, na dobre stvari, ki jih je prenesel na mlade jadralce in na to, da v družini držijo skupaj. Da se ne prepirajo in da stojijo drug drugemu ob strani. Samozavest, polet in voljo za nadaljevanje mu vlivajo rezultati, ki jih dosegajo njegovi varovanci (med drugimi tudi Čopi in Margon). Za Milana Morgana je ta šport preprosto vse: je ljubezen, preživetje, hobi. Če ponoči kaj sanja, je to zagotovo jadranje. To pove vse... Tadeja Golubovič TORNEO DI BRISCOLA E TRESSETE La Comunita' degli italiani »Giuseppe Tartini« di Pirano ha organizzato una simpatica serata con la »briscola« e »tressete« che si e1 tenuta al Ristorante »Miranda« di Portorose in maržo che ha visto la partecipazio-ne di 7 coppie. La dinamica del gioco vedeva la coppia Romanello-Barbarie al primo pošto che con la loro grinta hanno superato agli avversari, anche loro molto abili. Al secondo pošto e' arrivata la coppia Dessardo-Kmetec e al terzo la coppia Glavina-Tamaro. Ai primi tre clas-sificati sono state Offerte coppe e champagne. La serata si e' conclusa con uno spuntino e un brindisi. E' stata una competizione animata che sara' da stimolo per futuri incontri. Vittorio Lusa Druženje športnikov in pevcev iz Primorske Društvo upokojencev Koper je bilo letos organizator 27. športnih iger upokojencev Primorske, katerih se je udeležilo tudi piransko Društvo upokojencev s svojimi ekipami balinarjev, šahistov, strelcev, igralcev pikada in reševalcev križank. Čeprav piransko društvo ni dosegli vidnejših uspehov, pa je že samo sodelovanje vzpodbuda za nadaljnje športne aktivnosti. Druženje primorskih športnikov-upoko-jencev omogoča nova prijateljstva in srečanje starih znancev. Športno srečanja so popestrili še pevski zbori, ki so pripravili 23,. Revijo zborov upokojencev. V programu je bilo polno narodnih pesmi, nekaj partizanskih, za zaključek pa so vsi zbori skupaj zapeli še primorsko himno Vstajenje Primorske. Darinka Šuštaršič Avditorijev majski gost je bil pevec Jan Plestenjak Obiskovalci, ki jih ni premamilo toplo pomladansko sonce, so lahko prisluhnili sproščenemu pogovoru, v katerem nam je Jan izdajal koščke svoje osebne zgodovine. Glasbeno znanje je nabiral v tujini, odpravil se je tudi v ZDA, kjer je iz toplega zavetja doma, padel v prazno študentsko sobico in se preživljal s skromno štipendijo. Pa se je naveličal Amerike in potepanja in je prišel nazaj. Glasba je od vedno predstavljala center njegovega življenja, umetnost pa je tako že v družini. Vsak človek, ki se odloči za javno življenje, se dnevno izpostavlja tudi neizprosnim kritikam. Da je komercialna umetnica, so očitali že Dori Plestenjak, Jana pa ta oznaka nič ne moti. Pravi, da je njegov namen dosežen, ko je všeč svojemu občinstvu, saj piše in ustvarja zanj. Njegove pesmi izdajajo sredozemski temperament, zato ni naključje, da si je v Strunjanu uredil hišico, v kateri preživlja večji del svojega prostega časa. Vinska trta, divji šparglji in obmorska lenobnost so postali del njegovega vsakdana. Najbolj pa so mu tu všeč ljudje: odprti in topli, z njimi lahko posedaš na soncu ob kozarčku vina in besede postanejo odveč. Le lenobnosti se je, kot pravi, nale-zel, saj na Primorskem življenje teče bolj počasi. Po zadnjem rojstnem dnevu je Jan Plestenjak postal resnejši in odgovornejši, saj se je v njegovem življenju pojavila črnolasa, ali bolje rečeno črnodlaka lepotica. Njegova najnovejša ljubezen je majhna psička - mešanka za katero mora skrbeti, kmalu pa ga bo lahko spremljala tudi na daljših kolesarskih izletih po okoliških vaseh. Ob koncu pogovora se je Jan usedel na rob odra, prijel kitaro in seveda zapel. J.K. ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. OSNOVNOŠOLSKO REGIJSKO TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE Bil je siv, deževen dan. V upanju, da se bo vreme le izboljšalo do popoldneva, smo proseče zrli v nebo. Pa nič. Tokrat je vremenoslov-ce fronta prehitela. Okoli 13h so začeli prihajati prvi udeleženci regijskega tekmovanja iz znanja geografije, ki je potekalo na OŠ Cirila Kosmača Piran. Prišli so iz štirinajstih šol, vse tja do Pivke in Komna. Poleg znanja so bili tekmovalci »oboroženi« tudi z dežniki in ostalimi pripomočki za dež, saj so geografska tekmovanja pripravljena tako, da se naloge opravljajo na opazovalnicah na terenu. Bolj ali manj uspešno so ekipe iskale opazovalnice in reševalne naloge po zapletenih stezicah in ulicah Pirana. Tekmovalci so prihajali na cilj mokri in s premočenimi testnimi nalogami. Prijetno vzdušje pa kljub temu ni bilo pokvarjeno, nasprotno, stkale so se nove prijateljske vezi. Da so luže na cestah lahko tudi v užitek, pa je pokazala Maja, članica domače ekipe tekmovalcev. Po razglasitvi rezultatov je bila zmage tako vesela, da je na poti domov, tako so povedali sošolci, skočila prav v vsako. V domači ekipi, ki se bo udeležila državnega tekmovanja, sta bili poleg Maje Bjelica iz 7. c še Petra Mrakič prav tako iz 7.c in Luca Jereb (8.c). Prav vsak udeleženec tekmovanja je bil za svoje delo ob koncu obdarjen. Člani geografskega krožka OŠ Cirila Kosmača Piran Domači rolkarji spet uspešni Na lucijskem kartodromu se je 2. tekmovanja v hitrostnem kotal-kanju - rolkanju - za Slovenski pokal '99 22. maja letos udeležilo sedemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz šestih slovenskih društev. Tekmovanja se je udeležilo petnajst rolkarjev Športnega društva Piran. Naj izpostavimo nekaj njihovih boljših uvrstitev: Miha Rehberger je bil med člani 1. na 500 metrski in 2. na 5000 metrski progi, na krajši progi pa je bil 2. tudi Emanuel Letica. V mladinski kategoriji se je Andreja Ručman na 500 in 3000 metrov dolgi progi uvrstila na 3. mesto. Med kadeti je bil Jernej Letica 2. na 500 in 3000 metrih. Timotej Plahuta je bil 1. na 500 in 1500 metrov v kategoriji starejših dečkov, med starejšimi deklicami pa je bila na obeh progah Tamara Valič tretja. Andraž Struna je bil 3. na progah 500 in 1000 metrov v skupini mlajših dečkov. Med začetniki pa je bil najuspešnejši Aljaž Struna (bil je 1. na 300 in 500-metrski progi). Nika Domnik je bila 2. na 300. in 500. metrih v kategoriji prvi koraki. V tej skupini sta se Kristjan Lebar in Pino Simonovich uvrstila kot 2. oz. 3. Med šestimi tekmovalnimi ekipami se je naša domača ekipa uvrstila druga. V SOLI JE (LAHKO) ZABAVNO TUDI Učitelji se pri svojem delu z otroki srečujejo tudi s prav zanimivimi dogodki. Marsikaterega bi lahko uporabili kot vic, ob katerem bi se od srca nasmejali. Ena od zdaj že upokojenih učiteljic, ki je kot defek-tologinja dolga leta učiteljevala na strun-janski šoli Elvire Vatovec namenjeni otrokom s posebnimi potrebami, je zbrala nekaj prisrčnih dogodkov z njihove šole. Preberite jih in si popestrite dan. • Vsakokrat pred pričetkom pouka sem na svojo mizo postavila priprave na pouk in šolski dnevnik, da bi imela vse pri roki, če bi se ravnatelj odločil za hospitacijo. Nekega dne tega pač nisem naredila, pa me eden od učencev pobara: »Ali se danes ne bomo nič učili?« Ko sem ga vprašala, zakaj tako misli, je odgovoril: »Ker niste dala svojih zvezkov na mizo!« • Kolega učitelj je učencem razlagal o vremenu, pa od njih nikakor ni mogel dobiti odgovora, kakšno vreme imamo jeseni. Hotel jih je nekako napeljati k pravilnemu odgovoru, pa jih zato vpraša: "Kakšno je vreme danes?« Zunaj je deževalo kot iz škafa, tako mu učenec kot iz topa odgovori: »Se je usralo.« • Za branje in pisanje sem uporabljala očala. Učenec me vpraša: »Ali rabite očala za črke in številke?« Seveda sem mu pritrdila. • Ker je učenec nagajal, sem ga pokarala. Pa mi zabrusi: »Nisem gluh. Tudi če me boste potihem okregali, bom slišal!« Odtlej se v učilnici nisem več drla. • Kolegica, ki je bila odgovorna za varstvo otrok, je nekega dne enega pogrešala pa ga začne iskati. Seveda pri drugih v skupini povpraša ali kdo ve, kje je pogrešani. In dobi odgovor: »Pod korono.« Ker ga ni razumela, ga je še naprej iskala. • Učili smo se o jesenskih pridelkih. Učenci jih naštevajo in eden reče: »Tudi farmenton.« Ker nisem vedela, kaj je to, sem ga vprašala za kaj se uporablja. Našteva in pove, da tudi za mineštro. Takrat šele sem bila v zadregi, saj nisem vedela, da se iz koruze kuha tudi mineštra. Svoje neznanje sem lahko odpravila, ko so mi domačini pojasnili, da je farmenton koruza, ki jo uporabljajo tudi za okusno istrsko jed (bobiči). Prvošolčki portoroške podružnice šole Cirila Kosmača Piran so čistili okolico svoje šole. !' W PKViO Mtif/ \\ V.«--1'Ш$с " // 14 tako i l . / I \ Z— ---A$ŠПП) w ----- ... j-- zfti уШ H f& \1 0 1? $ љЈКз / E J TS^.I^ A —- Meja Svet občine Piran je 20. maja razpravljal o meji v Piranskem zalivu. Kje poteka meja, so si po razpravi ogledali še na zemljevidu. JANEZKOVA DOMAČA NALOGA PRELESTNI MESEC MAJ V MOJEM KRAJU (Prosti spis) Najlepši mesec v letu se je iztekel. Začel naj bi se zelo lepo - s sejmom rož v marini. Toda edina stvar, ki je bila letos vredna ogleda, je bilo platno z otroškimi slikarijami. Moj tata pravi, da so organizatorji že pred leti izgubili navodila o tem, kako popestriti prireditev, ki bi morala biti pravo razkošje barv in aranžmanov. Tudi stavba krajevne skupnosti je zacvetela, kar niti ni čudno, saj so jo gasilci pred nekaj meseci prav obilno zalili. Je pa tata nekje slišal, da bodo zaradi visokih stroškov obnove letos tudi golobi plačevali najemnino Internautica '99: "Če je že ne morem imeti, pa naj jo vsaj slikam (jahto, da ne bo pomote)!" si najbrž misli obiskovalka letošnje navtične razstave. za gnezdenje. Za razliko od sejma rož pa je sejem Internautica vsako leto živahnejši in bolj bahat. Moj tata pravi, da se lepša in veča premosorazmerno z rastočim številom novih bogatašev in da so mu zatorej ljubše gasilske veselice, kjer so stvari dostopne vsakemu žepu. Vseeno pa je bil nad letošnjo Internautico zelo navdušen, ker se je primerilo nekaj zabavnega: varnostnik na vhodu ni prepoznal ministra za gospodarstvo in turizem in mu ni dovolil vstopa, dokler visoki gospod ni kupil vstopnice, kot so to storili vsi navadni državljani. Moj tata je rekel, da varnostniku seveda ni kaj očitati, ko pa pri nas menjavamo ministre skoraj tako pogosto kot nogavice pa si jih še uslužbenci ministrstev ne utegnejo zapomniti! In je škodoželjno dodal, kako srčno upa, da taistega ministra tudi poleti ne bodo spoznali in bo zatorej plačal vstopnino za plažo, parkirnino in še kaj. Ob teh besedah je moja mama vzdihnila in vprašala tato, če res verjame, da bodo prihajali ministri na dopust v naš kraj. Zdaj je tudi čas za sprehode v naravo. Edino iz Pirana v Fieso se nikar ne podajajte brez čelade, ker se še vedno usipa kamenje s pobočja. Moj tata je rekel, da so to zakrivili ribiči, ki niso dovolili podjetju Okolje, da bi jim pobralo mreže in jih uporabilo za zaščito pobočja. Joj, skoraj bi bil pozabil! Še en odmeven dogodek je zaznamoval letošnji majnik: 5. kongres stranke SDS v Avditoriju! Ko je moj tata slišal, kje bodo kongresovali, mu je tisti hip postalo jasno, komu je veljala čistilna akcija Portorož 99 - ne glede na to, če so med akcijo klestili grmovje zaradi lepšega videza kraja ali pa zato, da uničijo skrivališča morebitnim zlonamernim elementom. Mama se je čudila tem pikrim besedam, saj je bil moj tata zmeraj zelo toleranten do SDS. Pa ji je takoj pojasnil, kaj ga silno skrbi: ker SDS ni všeč vsem vladnim krogom, bi utegnil ta kongres zakriviti prekinitev dotoka finančnih sredstev za gradnjo strehe v Avditoriju. Mama pa, praktična ženska, je odvrnila, da bi vladni krogi tako ali tako našli kakšen tehten vzrok za tako prekinitev, kongres gor ali dol. Ob teh besedah je moj tata menil, da bi bilo dobro slišati, kaj o tem pravijo dobro poučeni krogi v bifeju "Pri žejni sipi", kjer so najbolj seznanjeni s politiko, športom, gospodarskimi vprašanji in drugo tekočo problematiko. Odšel je torej na posvet, jaz pa sem se lotil domače naloge. Sonja Požar, Lucija VI SPRAŠUJETE -PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Ali bodo tudi letos domačini (občani naše občine) izenačeni s turisti kar se tiče vstopnic za plažo, parkirnin in drugih neizogibnih dejavnikov, ki spremljajo življenje v turističnem kraju? Zakaj pa naj ne bi bili izenačeni? Že tako ali tako so deležni privilegija, ko ne plačujejo turistične takse! 2. Ali je kaj upanja, da bi piranska tržnica spet zaživela v nekdanjem obilju s ponudbo sveže povrtnine z okoliških kmetij? To se bo zgodilo takrat, ko bodo botre z okoliških kmetij spet začele prenašati pridelke na glavah in jih torej cestna zapora ne bo ovirala... 3. Ali je res, da so pri delu v aprilski čistilni akciji Portorož 99 čistilci uporabljali svoje lastno orodje? Saj jim drugega sploh ni preostalo, ko pa je vse občinsko orodje pobrala gospa županja za čistilno akcijo na višjem nivoju...! 4. Ali je res nova občinska vlada razpustila prejšnjo komisijo, ki je reševala prošnje za obratovalni čas lokalov in ga tudi sicer in nasploh določala? Kaaaaj? Mar smo imeli kakšno komisijo za te stvari? Mar niso lastniki lokalov počeli, kar se jim je zljubilo? Sonja Požar, Lucija MOC RESEDE Kakšno moč imajo politiki in njihovi novinarji! Pred kratkim je bil na obisku v Portorožu kipar iz Rusije, iz kraja ob reki Volgi, iz dežele sredi neskončne ravnine. Bil je prvič v tujini. Vsemu se je čudil. Povedal je: »V mojem kraju pravijo ljudje: Kako pusto je tu, 600 km stran od Moskve. In kako pusto mora šele biti v Parizu, ki je oddaljen od Moskve 3500 km!« Mislim, da smo vsi vsaj enkrat slišali ali celo kje prebrali njegove napovedi. Tudi sam sem se spomnil nanj, ko je NATO pričel bombardirati Srbijo, Črno Goro in Kosovo. In žilica mi ni dala miru, da ne bi pobrskal po internetu. Iskalniki (najraje uporabljam Copernicusa) so mi hitro našli povezave zanimivih spletnih strani, kjer novodobni prerokovalci napovedujejo bodočnost. Prav neverjetno je, koliko ljudi se ukvarja s prerokovanjem. Nostradamus je prerokbe zapisal v desetih (10) centurijah, vsaka ima sto kvartin in niso zapisane kronološko. Mnogo napovedi se je že uresničilo, marsikatere pa razlagalci še niso razpletli. Najbolj presenetljivo je dejstvo, da je Nostradamus omenil antikrista z imenom Hister, kar razlagalci povezujejo s Hitlerjem. Nostradamus napoveduje naslednjega antikrista, ki bo povzročil veliko gorja. Za sedanje obdobje (1999 - 2018) Nostradamus napoveduje tretjo svetovno vojno. V kvartini 10.72 je edinkrat natančen in dogodek napoveduje z letnico. Ker se nimam za razlagalca, bom zapisal originalni tekst v francoščini in angleški prevod z mojim komentarjem. Razlago prerokbe pa prepuščam vsakemu bralcu posebej. L'an mil neuf cens nonante neuf sept mois, Du ciel viendra vn grand Roy d'effrayeur: Resusciter le grand Roy d'Angolmois, Auant apres Mars regner par bon-heur. The year nine hundred ninety nine seven month, From sky will come one grand King of fright: Resurrect the grand King of Angolmois, Before after Mars reign by good-luck. Razlagalcem ni povsem jasno ali se »sept mois« (sedem mesecev) nanaša na september (sedem mesecev od začetka bombardiranja Srbije) ali na sedmi mesec, torej julij. Priznam, da se zdi meni prva razlaga najbolj logična, kajti že več kot dva meseca traja bombardiranje, kar je opisano v drugi vrstici in ni videti konca. Bi Nostradamus znal napovedati, kako bo z našo letošnjo turistučno sezono? (Foto: Dragica Mekiš) V tretji vrstici je Nostradamus uporabil tedaj neobstoječo besedo »Angolmois «. Iz črk v oklepaju A (ngolmo) lahko izpeljemo besedo 11 mongol", kar marsikdo povezuje z Kitajsko. Golmo je še vedno komunikacijska točka med Kitajsko in Tibetom. Ponovno rojstvo velikega kralja Mongolov Džingis kana, kar bi lahko enačili z dejanji, ki jih je počel on in sedaj Srbi: požiganje vasi, ubijanje ljudi ali, kot je sedaj to moderno, etnično čiščenje na Balkanu. Lahko pa izpeljemo tudi besedo Anglos, kar nekateri povezujejo z Angleži (lahko tudi z Američani, kot angleško govorečim narodom). Glede na izredno trdna stališča ameriških in angleških voditeljev do Srbije te povezave ne moremo prezreti. Sicer pa počakajmo; najprej do julija, potem pa - če bo treba - še do septembra. Če ste pa nestrpne nravi, pobrskajte po internetu in poiščite novice v konferenci alt. Prophecies.nostradamus ali alt.bible prophecy. M.J. Z računalniškim medmrežjem je tudi Norveška blizu Od 16. do 23. maja so se učenci s svojima profesorjema piranske osnovne šole Cirila Kosmača udeležili Mirovniškega tabora, ki je bil v njihovi prijateljski šoli Fjell School v daljnjem Drammnu na Norveškem. Letošnjega tabora so se udeležili Saraja Šribar, Mediana Rovčanin in Janez Urevc. Spremljala pa sta jih njihova mentorja Zlata Knez in Marjan Maslo. Za letošnji tabor so se posebej pripravili, saj so seboj vzeli prenosni računalnik z opremo za video-konferenco (posodila firma FMC iz Ljubljane). Pred odhodom je prof. Marjan Maslo dva sedmošolca Miha Jejčiča in Jana Antiča naučil uporabljati opremo, ki omogoča uporabo videokonferenčnega sistema. Potovali so z letališča Trst, kjer pa je imelo letalo zaradi zapore zračnega prometa nad tem področjem (zaradi vzletov Natovih letal z Aviana) veliko zamudo. Tako niso uspeli pravočasno ujeti letala za Oslo. Zato so morali noč prespati v Münchnu (na stroške letalske družbe Lufthansa) in to v luksuznem hotelu Kempinski. Za predstavo o luksuznosti tega hotela naj povemo le ceno nočitve v dvoposteljni sobi: 525 DM! Žal pa so zaradi tega zamudili na parado ob norveškem državnem prazniku, 17. maja. Po prihodu na Norveško so se preselili k svojim gostiteljem in se takoj vključili v aktivnosti tabora z izdelavo njegove domače strani, ki je nastajala sproti in je bila postavljena na šolskem računalniku v Piranu. Devetnajstega maja ob 10. uri so piranski udeleženci mirovniškega tabora na daljnjem Norveškem v vznemirjenem pričakovanju poklicali svojo šolo v Piranu in vzpostavili videokonferenco, ki je v celoti uspela. Ob izmenjanju sporočil, gledanju in pogovarjanju med Pirančani v Drammnu in tistimi, ki so ostali doma, je predvideni čas za povezavo hitro minil. Vsi so bili zelo zadovoljni z uspehom, saj so pokazali, da obvladajo uporabo sodobne komunikacijske tehnologije. Pridobljeno izkušnjo bodo piranski učenci s svojimi prizadevnimi mentorji s pridom uporabili še za druga potovanja v svet. Podrobnosti o njihovem delu in bivanju v norveškem Drammnu si lahko ogledate na domači strani tabora Http://ciril.o-ckpiran.kp.edus.si-marjan/camp/. Vabijo, da si jo ogledate in pošljete tudi kakšen svoj komentar na elektronski naslov, ki je tam objavljen. M.M. r i ww > »Џ * % s* * * k m Љ. I /2r Pirančani na mirovniškem taboru na Norveškem: od leve k desni so Saraja Šribar, Janez Krevc, Mediana Rovčanin, zadaj sta njihova profesorja Zlata Knez in Marjan Maslo. HOROSKOP ZA JUNIJ 99 DVOJČEK Vi ste razposajeni in večni otrok, ki kot metuljček leta od cveta do cveta. Običajno le zaradi gole radovednosti in da vam ni dolgčas. V najkrajšem času bi želeli poskusiti vse. Kar Vam je danes všeč, boste seveda jutri zavrgli in pozabili. Takšni pa ste tudi v ljubezni. Zaradi pustolovskega duha se Vam v življenju vedno mudi in Vam kronično primanjkuje časa. Tudi pri Vašem pretiranem govorjenju vam je res težko dolgo slediti in obdržati pozornost, saj kar naprej nekam drvite. Le pazite, vas ne bo ustavil kakšen hrast, saj je povsod v Vaši duši, očeh, rokah, nogah, da o vaši vožnji sploh ne govorimo, naseljen nemir. OVEN Vaš tekmovalni duh bo spet kot običajno neznosen. Ves mesec boste v iskanju nečesa, kar bi lahko pogasilo vaš ogenj. Sprostitev v športu vam bo najbolj koristila. WT BIK v Oy' Ljubezen, hrana in zabava bodo vaša glavna obsedenost. Še bolj kot običajno boste občutljivi za vonjave in zvoke. Še naprej pa boste najraje imeli svoje stare navade. DVOJČEK Kar vam je prejšnji mesec bilo najpomembnejše, boste v tem zavrgli in pozabili. Morda tudi v ljubezni. Spet boste nemirno poskakovali okoli novega predmeta poželenja. RAK Kot običajno vas bo pretek-^ ^ lost bolj zanimala od sedanjosti. V sanjah pač lahko počnete vse, pa še boriti se vam za to ni treba. Zato boste še naprej sanjarili in fantazirali. LEV Г/> 4 S svojo vzvišenostjo in samohvalo ne boste ničesar 1.ЈШШ dosegli. Zaradi pretiravanja vas bo potrebno vleči za rokav. Razumeli vas bodo le, dokler se boste obnašali dovolj skromno. DEVICA Kot običajno v vašem življenju, se bodo stvari zapletle. Spet boste potrebovali veliko časa, da pokažete prve znake naklonjenosti. Poslušajte raje svoje srce. TEHTNICA Izgledali boste privlačni in zapeljivi. Ljubezen vam bo kot običajno pomenila več od vsega drugega. S svojim šar-mom boste pospešili zbliževanje in iskali zadovoljstvo. ŠKORPIJON Z laskanjem in premetenostjo boste želeli dobiti tisto, kar želite. Pazite, da ne boste usmerjeni le v zadovoljevanje svojih želja. Prijatelji lahko občutijo vaše namene. STRELEC Svobodno se boste lahko gibali, kar vas bo osrečevalo. Odločitev po telefonu morda ne bo preveč odgovorna. Počakajte in v miru premislite, kaj boste storili. gr—sag KOZOROG ^Ј dolgotrajno vlagali, bosta rodila rezultate. Morda se vam bo ponudilo tudi novo delovno mesto. V kritičnih trenutkih boste naleteli na pomoč. VODNAR Kmalu boste srečali nekoga, ki bo zelo zanimiv. Uporabite svoje nove metode, vendar prej dobro razmislite in se poslužite tudi starih in preverjenih. Ustvarjalnost bo na visokem nivoju. RIBA S svojo nežnostjo in milino boste lahko začarali vsakega partnerja. Zaradi svoje neodločnosti boste lahko vstopili v tajno zvezo. Pretiranega izliva čustev ne utapljajte v alkoholu. KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Najglobji uvid v osebnost, razpoznavanje notranjih talentov ter ozaveščanje in reševanje psiholoških problemov. NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti. PARTNERSKI HOROSKOP- Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosih LETNI HOROSKOP - Vpliv zunanjih okoliščin na vasBrezplačne informacije. Pisno (20 do 40 strani) - 2500 sit astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434 P0RT0R0ZAN0VI MALI OGLASI - Učinkovite inštrukcije angleščine in italijanščine mladim Kličite na: 74-585, zjutraj. ■ Masažne tuše za turišanje, filtre za vodo, zdravilne kreme prodajam. Tel.: 066/773-562. - Podarimo 7 tednov stara psička - mešančka, majhne rasti. Tel.: 75-286. • Poučevanje kitare za začetnike na mojem domu. Tel.: 73-335. - Domač med lahko dobite pri čebelarju Dragu Henigmanu na Fizinah 13 v Portorožu. Tel.: 76-584. - Za brušenje in lakiranje parketa pokličite na 741-265. ■ Aloe Vera. Zdravilne rastline prodam. Tel.: 066/770-448, informacije v večernih urah. • Inštrukcije iz angleškega in nemškega jezika nudi profesorica. Pokličite na: 75-634 (Senčna pot 39, Portorož). • Garažni boks v stanovanjskem bloku v Luciji oddam ali prodam. Inf.: 778-070. Cenjene bralce obveščamo, da ne bomo več brezplačno objavljali malih oglasov pravnih oseb, podjetnikov in obrtnikov. Zahvaljujemo se vam za razumevanje! V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. RASTIŠČE POZEJDONKE NA ZGIBANKI IN PLAKATU Pomemben del dejavnosti Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran so tudi različne predstavitve naravne dediščine območja občin Koper, Izola in Piran širši javnosti. Posebno pozornost so v minulih letih namenili naravni dediščini ožjega obalnega pasu oz. natančneje obalnega morja. Tako so v minulih nekaj letih izdali zgibanke o jezerih v Fiesi, pa o Sečoveljskih solinah, zgibanke in plakate o naravnem rezervatu Strunjan, o naravnem spomeniku Rt Madona in o naravnem spomeniku Debeli rtič. Zgibanka in plakat o najbolj znani in tudi najbolj ogroženi sredozemski morski cvetnici pozejdonki (Posidonia oceanica) pa zaključuje serijo osnovnih publikacij o najpomembnejši naravni dediščini slovenskega morja (in obrežja). Publikaciji podajata v sliki in besedi osnovne informacije o naravnih značilnostih rastline, o vzrokih za njeno ogroženost ter o potrebnih ukrepih, ki omogočajo ohranjanje njenega rastišča med Koprom in Izolo, ki je edino v celotnem Tržaškem zalivu. TINTA d.o.o. Obala 55 - Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro Nudimo vam: - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil m - vezava dokumentov, seminarskih nalog... ^^ - izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format v - fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format Za študente in dijake A4 -10 SIT! i na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. * Giovedi 3 giugno 1999 alle ore 20.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini: SAGGIO degli allievi della Scuola di musica di Pirano della classe di pianoforte del prof. Bojan Glavina. Si esibiranno le allieve Kristina Pravica, Maruša Bizjak e Polona Skendžic. Della classe di pianoforte della prof.ssa Piroška Sic Birsa si esibira1 lallieva Sara Žigon. In programma musiche di: Bach, Chopin, Chaicovsky, Debussy, Satie, Glavina. * Sabato 5 giugno 1999 alle ore 19.00 nel Duomo di San Giorgio di Pirano Messa in occasione dei 60 anni di ordinazione di Don Piero Fonda. Alia Messa partecipera' il Coro Misto "Giuseppe Tartini" della nostra Comunita'. * Sabato 5 giugno 1999 alle ore 20.30 nel Chiostro del Convento di San Fpancesco CONCERTO della Gorizia Guitar Orchestra Sedici chitarre in concerto, direttore Claudio Pio Liviero, soprano Laura Plahuta. In programma musiche di: Machado, Ravel, Dyens, Brouwer, Villa-Lobos, Zanettovich, De Falla, Rak. * Lunedi 7 giugno 1999 alle ore 10.00 in Piazza Tartini: INCONTRO CON GLI AUTORI: TEATRO DI BURATTINI. Spettacolo con Tomas Simcha JELINEK, Maestro dell'Accademia d'arte di Praga (destinata-ri: alunni dalla I alia V classe) oppure presentazione del libra KAD-DISH (primo premio al 2° Concorso Nazionale di Fiabe "Sulle ali delle Farfalle". (destinatari: alunni della V classe). * Sabato 12 e domenica 13 giugno 1999: GITA A FAENZA. * Giovedi 17 giugno 1999 alle ore 20.00 nella Sala delle Vedute di Casa tartini Conferenza-Concerto su Fryderyk Chopin. Nel 1999 verra' ricordato il 150° Anniversario della morte. * Venerdi 18 giugno 1999 alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi della Scuola di musica di Pirano della classe di chitarra della prof.ssa Barbara Markoli. * Sabato 19 giugno 1999 alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di pianoforte e del gruppo dei minicantanti guidati dalla maestra Milada Monica. * Lunedi 21 giugno 1999 alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di violino guidato da Bruno Cibej. * Martedi 22 giugno 1999 alle ore 17.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di chitarra classica guidati dal maestro Vanja Pegan. * Venerdi 25 giugno 1999 alle ore 21.00 in Piazza Tartini: SPETTACOLO IN PIAZZA. * Sabato 26 giugno 1999 alle ore 21.00 nel Chiostro del Convento di San Francesco: INCONTRO DI CORI con: il Coro Misto della Comunita' degli Italian! di Buie, l'Ensemble Polifonico Veneto "La Fönte d1 Elicona" di Padova e il Coro Misto "Giuseppe Tartini" di Pirano. * Domenica 27 giugno 1999 alle ore 9.00 nel Duomo di Pirano: Messa; ospite il coro Ensemble Polifonico Veneto "La Fönte d' Elicona" (Padova), diretto da Alessandro Boris Amisich. Durante la messa verranno eseguiti canti di Claudio Monteverdi e di anonimo padovano delfinizio del XVI sec. MOSTRE IN CASA TARTINI La mostra dedicata al lavoro e alia vita nelle saline "El sal de Piran...", e la mostra a conclusione dei corsi di pittura rimaranno aperte al pubblico fino al 15 giugno 1999, con il seguente orario: 10.00 - 12.00 e 19.00 - 21.00. Chiuse sabato, domenica e giorni festivi. 26 * petek, 4. junij, ob 18.00, Bela dvorana Avditorija: VEČER Z GOSTI - švedska pisateljica MECKO LIND, avtorica knjige ISABEL, BORIS CAVAZZA, ambasador slovenskega odbora za UNICEF, mag. TONE KLADNIK, socialni delavec in raziskovalec, dr. LUCIANO MONICA, pedagog. To je priložnost, da spregovorimo o otrocih, ki sta jih družba in družina zanemarili. Vstop prost. * petek, 4. junij, ob 19.00, Amfiteater Avditorija: PLESNO AKROBATSKA PREDSTAVA - POZNAM BESEDO, KI Ml JE PRI SRCU; plesno akrobatska skupina FLIP Piran in gledališka skupina GIB Piran; pod vodstvom Stasje Mehora, Gine Gržinič, Mojke Mehora; Lavrič in Mitje Mehora; nastopile bodo vse Flipove skupine od štiriletnih akro-batk in akrobatov pa do tistih, ki so stari petdeset let in več. Vstopnina: 1000 SIT (mladi do 18 let 600 SIT) * sobota, 5. junij, ob 21. 00, Amfiteater Avditorija: SPEKTAKEL BODYBUILDINGA IN AEROBIKE - METROPOL FITFEST SHOW (gostje: Aaron Baker & Andy Pratt, vstopnina: 1600 SIT (v predprodaji 1200 SIT) * nedelja, 13 junij, ob 20.00, Cankarjev dom Ljubljana: ORGANIZIRAN OGLED - Cullberg balet: Trnuljcica; glasba: Peter lljic Čajkovski. V sodelovanju s turistično agencijo Maona iz Portoroža; cena vstopnice in prevoza: 4000 sit. * sreda, 16. junij, ob 19.00 Amfiteater Avditorija: GLEDALIŠKA PREDSTAVA - gledališka skupina GIB Piran in plesno akrobatska skupina FLIP Piran - Stasja Mehora: PIRATI V PIRANU 2000. V urici plesa, petja, akrobatike in zabavnega teksta, vas bodo pripravili do smeha najmlajši otroci. Vstopnina: 800 SIT (mladi PRIREDITVE JUNIJ 99 do 18 let 600 SIT) * od četrtka, 24. junija, do sobote, 26. junija: Amfiteater Avditorija - SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V SHOW PLESIH; približno 4000 plesalcev in plesnih navdušencev iz več kot 20 držav s treh celin obeta plesni spektakel vreden ogleda. Vstopnina: dnevna 2000 sit, za vse tri dni 5000 SIT * torek, 29. junij, ob 21.00, Amfiteater Avditorija: KONCERT ZABAVNE GLASBE -ZUCCHERO; ne zamudite izjemnega koncerta priznanega italijanskega izvajalca R&B ob izidu novega albuma. Vstopnina: 5000 SIT FILMI v JUNIJU * nedelja, 6. junij, ob 21.00: akcijski film MAŠČEVANJE (Pay Back); režija: Brian Helgeland; gl. vloge: Mel Gibson, Gregg Henry, Maria Bello, David Paymer * nedelja, 13. junij, ob 21.00: srhljivka PRAVDA ZA VSAKO CENO (Civil Action); režija: Steven Zaillian, gl. vloge: John Travolta, Robert Duvall, Tony Shalhoub * četrtek, 17. junij, ob 19.00: VEČER ITALIJANSKEGA FILMA- risani film LA GATTA E LA GABBIANELLA; organizator: Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana * petek, 18. junij, ob 21.00: komedija TAXI - režija: Gerard Pires; gl. vloge: Samy Naceri, Frederic Diefenthal, Marion Cotillard * torek, 22. junij, ob 21.00: PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC LETA '98 IN '99 - Komedija THRUMANOV SHOW (The Thruman Show); režija: Peter Weir, gl. vloge: Jim Carrey, Ed Harris * nedelja, 27. junij, ob 21.00: kriminalna drama PERDITA DURANGO; režija: Alex de la Stevilka/Numero 5*maj/maggio, junij/giugno 1999* letnik/anno IX* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/ copertina di Teo TAVŽELJ, dia*računalniški prelom EDI* tisK/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000*izdajatelj/editore: KRAJEVNA SKUNOST PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE*NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose*tel./fax.:066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Nada KOZINA, Lidija DODIG, Sonja POŽAR, Cesarina SMREKAR, Vittorio Lusa, Slavko GABERC, Boris ŠUŠMAK, Andrej ŽNIDARČIČ, Armand KEBER, Jana KANDARE, Milenka Uhelj OŠTIR, Milica MASLO, Darinka ŠUŠTARŠIČ, Alberto PUCER, Valentina KLEMŠE, Tadeja GOLUBOVIČ, Ivanka JOVANOVIČ, Valter SURINA, Marjan MASLO, Ondina LUSA, Fulvia ZUDIČ, Irena ŽIGO, Sonja DEVIČ, Marija KRAMAR in še kdo Vinjete: Sandro SAMBI. Iglesia; gl. vloge: Rosie Perez, Javier Bardem Cena vstopnice za filmsko predstavo je 650 SIT, abonma za vse filmske predstave je 2800 SIT, za nedeljske predstave 2000 SIT. Vstopnice lahko kupite vsak delovnik od 8.00 do 14.00 ure na recepciji Avditorija in dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija. Vstopnice lahko rezervirate v petek, od 8.00 do 14.00 ure na tel.: 066 476 700 , v soboto in nedeljo dve uri pred predstavo na tel.: 066 746 610. Naš fax: 066 476 718, elektronska pošta: kkpc-avditorij@siol.net; na internetu nas najdete na: www.avditorij-portoroz.si KONGRESI * četrtek, 10.junija in petek, 11. junij: VARNOST IN TURIZEM (Organizatorici: Visoka policijsko - varnostna šola Ljubljana in Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož). * petek, 18. junij: FORUM (Organizatorica: Visoka strokovna šola za podjetništvo). * nedelja, 20.junij: STROKOVNI FRIZERSKI SEMINAR * sreda, 30.junij: OTVORITEV IV. EVROPSKIH IGER ŠPORTA IN ZDRAVJA in III. SUMMER FORUM ŠPORTA ZA VSE (Pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije športa za vse prirejajo: Evropska organizacija športa in zdravja, Evropska organizacija športa za vse in Športna unija Slovenije). : m Banka na domu - bližnjica do bančnih storitev • Želite plačati položnice ali virmanske naloge? • Bi hoteli prenesti sredstva z enega na drug račun? Potrebujete čekovne blankete? Bi radi naročili pokojninske odrezke? Sedite v svoj najljubši fotelj, izpolnite in podpišite nalog Banka na domu, vložite ga v ovojnico ter oddajte v najbližji jjgjgj. si— ■тшшШ %isiiii№j * poštni nabiralnik. Poštnina ježe plačana. Nalog in ovojnico dobite v poslovalnicah Banke Koper. Povsod je lepo .... DOMA PA NAJLEPŠE!