Ob potoku.
Mlado jutro. — V solnčnem soju         ,,Včeraj bil sem daleč, daleč;
potok se blesti,                                    nagnil se je dan,
dalje, dalje k bistri Soči                      trudno zemljo je zagrnil
jadrno hiti.                                          nočni plašč teman.
Sem k potocku rad zahajal                Angel je pripenjal luči
deček je vesel,                                     Jasne na nebo,
potok gonil mu je mlinčke,                  in zemljanom je zapiral
deček pa Je pel.                                   sladki sen oko.
Zdaj pa tukaj je samotno,                   A pred majhno, borno kočo
letos dečka ni,                                     deček je sedel,
a potoček rad bi zvedel,                      nemo gledal v zlate zvezde,
kje se zdaj mudi.                                tiho je ihtel.
Kar priplove bel oblaček                      Morda pa tvoj dobri znanec
tiho na nebo,                                       deček ta je bil,
pa obstane in potočku                         morda pa se od bolesti
šepeta tako:                                        je tako solzil." ___________                                                                                             Ivanka Kalinova
* Med Škofjo Loko in Kranjem; v ljudskem govoru pravzaprav Crngrob.
92