Poštnina plačana v gotovini
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
Cena Din 2
IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Izhaja vsak petek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TA B O R - T E LOVAD N I DOM
Telefon 33-85 — Čekovni r^čun uprave 16.416
Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6‘-Rokopisi se ne vračajo
TEDNIK ZA TELESNO VZGOjO
Leto 1
30. novembra 1945
Sl. 16
I
Udarniki m
Le s skupnim delom bomo premagali vse težkoče
Telovadnice, telovadna igrišča in druge naprave, so pri nas zelo poškodovane. Težka leta osvobodilne borbe in zatiranja po okupatorju so pustila težke posledice tudi telesni vzgoji. Prostori so se uporabljali kot bivališča vojske, skladišča ali za »kulturne« prireditve bestialnih osvajalcev. Ne samo, da niso očuvali s tolikimi žulji in žrtvami zgrajenih naprav, delo naših idealnih tel. vzg. delavcev, ampak so vse to prepuščali usodi propadanja in uničenja. Kamor koli se ozremo, povsod vidimo žalostno sliko. Telovadnice uničene, brez orodja, brez vrat, oken, le gole stene nemo strme v nas in ko bi mogle govoriti, bi nam povedale marsikaj zanimivega. Telovadna in športna igrišča razrita, neoskrbovana, da komaj lahko slutimo, da so bila namenjena vadbi in tekmam. Smuške naprave, skakalnice, smuški in planinski domovi, vse zanemarjeno, demolira-no ali oskrbovano in popravljeno tako, da bi človek komaj verjel, da je to zapuščina naroda, ki se je ponašal s tako visoko stopnjo telesne kulture. Ko mogoče laik tako motri to razdejanje, se ga polašča obup v prepričanju, da ni možno več urediti teh naprav in jih posvetiti zopet svojemu namenu. Toda naši idealni telesno vzgojni delavci mislijo drugače, moramo, pravijo in kdor hoče, tudi stori. Takoj po osvoboditvi so ti naši idealni delavci in mladina zavihali rokave in odšli na delo. Marsikatera dvorana, športni prostor, planinski ali smučarski dom je že za silo urejen in služi svojemu namenu. Poročila mnogih telesno vzgojnih društev nam javljajo, kako so z lastnimi silami in brezplačno pristopili k obnovi.
Tudi Udarnik je udarniško pristopil k delu. Preteklo nedeljo dopoldne so smučarji pridno zgrabili za krampe in lopate, da si pripravijo smuško skakalnico za smuško sezono, kjer bo naša mladina pokazala uspehe marljive vadbe. Popoldne pa so telovadci pristopili k težkemu delu, očistiti telovadnico in ostale prostore. V telovadnici v Nar. domu je živahno. Telovadci vseh starosti in spola se živahno vrtijo po prostorih. Vse gre Po povelju, da gre delo hitreje od rok. Eni strgajo pod, drugi pometajo, tretji zopet odnašajo smeti, prestavljajo orodje in vsem zažare obrazi, ko vidijo uspeh svojega dela. Vsi so pomešani, od pionirjev do odraslih, Pa tudi naših hrabrih vojakov ne manjka, z združenimi močmi hočejo urediti prostore, ki morajo biti čisti in higienični, da bodo na razpolago vsemu narodu. Ne moti jih niti to, da je nedelja popoldne in vabi toplo zakurjena soba, kino, gledališče, ples in druge zabave, prostovoljno in radi so prihiteli skupaj, saj jim to delo da notranje zadovoljstvo, z nasmejanimi obrazi, s pesmijo na ustih se vrte lepše kot v plesni dvorani. Kar ne bi verjeli, da je danes tako, Pred par leti kaj sličnega ne bi bilo mogoče, sedaj je to drugače, delo je spoštovano in cenjeno, povsem drug duh je zavladal v našem narodu. Po končanem delu kar nismo mogli verjeti, dai je to ista telovadnica kot Par ur preje. Pridite pogledat še vi, mladina, zate je bilo to delo, napolnite telovadnice, urite svoje telo in duha, zadovoljni, srečni in sproščeni se boste vrnili k svojemu vsakdanjemu delu.
Udarniki na plan, ne ustrašite se dela, ves trud bo stotero poplačan, i _ čakajte, da bo to delo opravil Plačan delavec, to kar boste storili *z lastnih moči bo nekaj vredno, ponosni boste na svoje delo. Vsi za obnovo telesne vzgoje!	J. V.
Sovjetski nogometaši so premagali reprezentanco Anglije s 4:3 (2:3)
Na stadionu Tottenhama so Sovjeti odigrali svojo tretjo in zadnjo tekmo na angleških tleh, proti moštvu Arsenala. V moštvu Arsenala so razen štirih igralcev igrali najboljši prvaki Anglije, ki so morali tudi to pot kloniti boljšim nasprotnikom. — Sodnik te tekme je bil Rus, Nikolaj Latišev, ki je s popolno avtoriteto vodil skrajno napeto in pravo borbeno igro. Gosta, prava londonska megla je bila tako nizka, da so gledalci na tribunah le s težavo sledili igri. Do odmora
bito poraženo. To je zmaga sovjetskega športa.
Kapetan moštva Osrednjega Rdečearmejskega kluba, sloviti napadalec Grigorij Fe dot o v 'piše v časopisu »Izvesti j a«: »Izid tekem med klubom Dinamo in britanskimi moštvi je presenetil Britance. Sovjetski nogometaši so pokazali svojo nadrnoč. Treba je tudi upoštevati, da igra Dinamo s svojo običajno postavo, medtem ko so britanska moštva dobila najjačje igralce od drugih klubov. Mislim, da je Dinamo zato močnejši kakor britanski nogometaši, ker je to moštvo, v katerem igra
eden za vse in vsi za enega. Isto je priznani za najboljše na svetu in se-
namo že igral na mednarodnih nogometnih tekmah.«
Fedotov piše, da je moštvo osrednjega Rdečearmejskega kluba med vojno dobilo od nogometašev iz Wal-les-a nogometno žogo s skoraj 700 lastnoročnimi podpisi nogometašev. Fedotov je dejal: »Ta, nogometna žoga nam je simbol prijateljstva in mi upamo, da se bomo srečali s tistimi. ki so nam poslali to darilo«.
Skladatelj Dmitri Šostakovič, ki je ljubitelj nogometa piše: »Moštvo kluba Dinamo je v Veliki Britaniji pokazalo svojo spretnost in voljo do zmage. Britanski nogometaši so bili
Zmagovito moštvo moskovskega Dinama, ki je nastopilo v Angliji. Na sliki so: Semičasni, vratar Homič, Radi-korskij, L. Solovljev, Blinkov, Stankevič S. Solovljev, Beskov, Karcev, Maljavkin in Trofinov
so Angleži zabili 3 gole, medtem ko so Rusi samo 2. Po odmoru se je zopet, ko po ostalih dveh tek; rgah pokazalo ne samo znanje, temveč tudi telesna vzdržljivost in moralna čvrstost sovjetskih nogometašev. V peti in sedemnajsti minuti drugega polčasa so sovjetski gostje zabili tretji in četrti, t. j. odločilni gol, ki je prinesel zmago moskovskemu Dinamu. V drugem delu igre je zopet pokazal vratar Homič svoje veliko znanje, ki temelji na neverjetno hitrem refleksu. Prav ta ko se je odlikoval vratar Harry Brown, ki je tudi v drugi polovici igre navdušil številne gledalce. Tekma je bila končana pred angleškimi vrati po hitrem prodoru sovjetske napadalne vrste. Na koncu sta bili odigrani sovjetska in britanska himna. Gledalci so še nekaj minut ostali na svojih mestih, kar niso verjeli samim sebi, da so videli prvi poraz angleške nogometne reprezentance. To, kar se ni posrečilo nobenemu kontinentalnemu moštvu, to je uresničil moskovski Dinamo.
Sovjetski časopisi na široko komentirajo sijajno zmago nogometnega moštva Dinamo nad mešanim moštvom britanskih klubov.
Dopisnik časopisa »Pravda« piše, da London že dolgo ni videl tako zanimive, napete in važne igre. Moč volje sovjetskih nogometašev, ki so spravili inozemske športnike v začudenje. se je posebno pokazala pri včerajšnji tekmi. Napadalci, krila, branilci in vratar so igrali z izrednim osredotočenjem vseh svojih sil, ker so si bili v svesti važnosti te tekme. Mešano moštvo britanskih klubov je
značilno za ostala sovjetska nogometna moštva. Če sodimo po inozemskih komentarjih, potem so sovjetski nogometaši igrali hitrejšo igro kot Britanci. To se je izrazilo ne samo v hitrem teku, temveč tudi v naglem podajanju. Britanski nogometaši imajo bogate izkušnje v mednarodnih srečanjih, medtem ko je edini Mihael Semičasni od moštva Di-
daj so zastopniki sovjetskega nogometa pokazali dosti boljšo igro. Prepričan sem, da bodo imeli tudi nogometaši drugih moštev kakor n. pr. Osrednjega Rdečearmejskega kluba, Kluba Torpedo in leningrajskega kluba Dinamo, priliko pokazati svojo spretnost v igri proti' najboljšim svetovnim moštvom. Najprisrčnejše pozdrave mojim zmagovitim rojakom!«
★ ★ ★
Žerjal in Giibian sla med najboljšimi lahkoalleli v Evropi
Pregled letošnjih najboljših lahko-atletov v Evropi, nam nudi čisto drugo sliko, kot je bila pred vojno ali med vojno. To velja tako za same uspehe, kot za lahkoatlete, ki so bi-
je dosegel na državnem prvenstvu 2. mesto z 44,99 m. Drugo ieto bo gotovo tudi on med prvimi!
Dva sovjetska lahkoallela prva
Posebno zanimivo je tudi, da sta najboljša v skoku v višino s palico in v skoku v daljino dva lahkoatleta iz SSSR. Ta sta Ozotin, ki je preskočil s palico višino 4.15 m in Kuz-necov, ki je skočil v daljino 7.49 m. Tudi v ostalih disciplinah zasledimo precej sovjetskih lahkoatletov, kar z ozirom na težko vojno skoraj ne bi mogli pričakovati.
Tabela je brez Nemcev, ki so poleg tega, kot poročamo na drugem mestu, še izključeni iz raznih mednarodnih športnih forumov.
Seznam najboljših je letos takle:
Tek na 100 m:	1.—3. Hakansson
(Švedska), Brackman (Belgija). Hdgni (Belgija), vsi 10.6 sekund, 4. Strand-berg (Švedska) 10.7.
200 m: 1. Strandberg (Švedska) 21.9,
2.—5. Karakulov (SSSR), Galovkin (SSSR), Hakansson (Švedska), Valmy (Francija) vsi 21,9.
400 m: 1.—2. 'Sjogren (Švedska) in Sigormey (Francija) 48,2, 3. Lindgren (Švedska) 48,3, 4. Storskrubb (Finska) 48, 6, 5.—6. Holst-Sorensen (Danska) in Komarov (SSSR) 48.9.
800 m: 1. Ljiljekvist (Šved.) 1:49,4, 2. Holst-Sorensen (Danska) 1:50,5, 3. Storskrubb (Finska) 1:50,8, 4. Hansen-ne (Francija) 1:51,0, 5. Lanzi (Italija) 1:51,2, 6. Malmberg (Švedska) 1:51,9, 7. Pugačevski ('SSSR) 1:52,2.
1500 m: 1. A. Andersson (Švedska) 3:45,0, 2. Hagg (Švedska) 3:45,4, 3. Strand (Švedska) 3:47,6, 4. Storskrubb (Finska) 3:47,9, 5. Wooderson (Anglija) 3:48,9.
5000 m: 1. Hcino (Finska) 14:17,2,
2.	-3. Durkfeld (Švedska) in Ostbrink (Švedska) 14:25,6, 4. Nilssor. (Švedska) 14:35,2, 5. Jacobsen (Danska) 14:38,0.
10.000 m: 1. Heino (Finska) 30:02, 2. Jakobson (Švedska) 30:12,0, 3- Hen-s trom (Finska) 31:07,0,	4.. Nilsson
(Švedska) 31:36,0, 5. Ostbrink (Švedska) 31:38,0.
110 m zapreke: 1. Lidman (Švedska) 14,3, 2. Brackman (Belgija) 14,5,
3.	Christoferson (Švedska) in Thom-sen (Danska) 14,9, 5. Suvio (Finska) 15,0.
400 m zapreke: 1. Storskrubb (Finska) 52,9, 2z Gros (Francija) 53,5, 3. Westman (Švedska) 53,9, 4. Larsson (Švedska) 54,0, 5. Riigel (Švica) in Jenssen (Danska) oba 54,2.
Mnogi so bili mnenja, da se bo po končani vojni zelo poznala odsotnost nekaterih lahkoatletov, ki bodo bodisi mrtvi ali pa drugače nesposobni za šport. Tablica najboljših uspehov
li letos najboljši. Najvidnejše me-1 pa kaže, da se je kljub vsemu in to
sto med vsemi zavzemajo Švedi, ki so imeli kot nevtralci možnost, da so nemoteno vadili in nastopali vsa vojna leta. Posebno na dolgih progah so Švedi skoraj popolnoma izrinili s prvih mest Fince, ki so dolga desetletja imeli najboljše dolgoprogaše. —-Švedski dolgoprogaši so popolnoma zasenčili slavna imena nekdaj najboljših na svetu, kot so bili Koleh-mainen, Nurmi, Ritola, Lehtinen, Hockert, Salminen in Maki. Resen nasprotnik jim je ostal edino Heino, ki je tudi letos najboljši na 5 m 10 kilometrov.
Nova imena najvztrajnejših tekačev, ki so se v glavnem razvili med vojno, so Cunder Haegg, Arne Andersson in Lenart Straud.
Niso pa švedski lahkoatleti letos prvi ali vsaj med prvimi samo v tekih na dolge ali srednje proge, zasledimo jih na čelu skoraj brez izjeme v vseh disciplinah.
skoraj povsod, lahka atletika tako dvignila, da je visoko' nad predvojno kakovostjo, mesta nekdanjih prvakov so zavzeli novi ljudje.
Tudi dva Jugoslovana med prvimi
Med najboljšimi zasledimo letos tudi dva Jugoslovana. To sta Žerjal Danilo, ki zavzema 6. mesto v metu diska s 47.36 m in Gubian, ki je 7. v metu kladiva s 47.94 m. Za nas sta ti dve mesti tem bolj častni, če upoštevamo, da smo začeli v športu letos na novo graditi iz skoraj popol- cu„i, „	,T.
nih razvalin. Pred vojno je podoben Hjf) |^7 m, 2. Duregg^rd^vcd.') 196, uspeh uspel ed.no znanemu metalcu 3. Odemark (Šved.) 1.93, 4 Linden-, fom a , knu StePismku, ki je kranz (Šved.), Niklen (Finska), Sal-1 1940 dosegel z metom 54,64 m celo kongas (Finska), Lapoint (Francija), 5. mesto, na svetu. Žan inž. Stepišnik vsi 1.90 m.
letos ni dosti urit in mu podoben' Daljina: 1. Kuznecov SS'SR) 7 49, 2. podvig zato še ni mogel uspeti, dasi I Sirnola (Fin.) 7.34, 3. Laskert (Šved.)
Danilo Žerjal
Zvezna ljudska republika Jugoslavija pomeni uresničenje vseli stremljenj flelovnepa ljudstva!
Drugi ne dosti manj slaven tekač je Arne Andersson, ki je bil Haeg-gu zeloi nevaren nasprotnik in mu je večkrat celo iztrgat' nekatere svetovne rekorde, ki si jih je Haegg pozneje. komaj zopet pridobil. Andersson je bil zadnja leta boljši od Haegga posebno na 1500 m, kjer je tudi letos najboljši v času 3:45,0, do-čim je tekel Haegg 3:45,4 minute.
Ali so rekordi švedskih dolgoprogašev potvorjeni?
Gunder Haegg, Arne Andersson in še 13 lahkoatletov je bilo diskvalificiranih
Veliko presenečenje predstavljal odločitev Švedske atletske zveze, ki j je odločno posegla v nešportno delovanje svojih 15 najboljših, po vsem svetu znanih lahkoatletov. med katerimi sta tudi svetovna rekorderja Gunder Haegg in Arne Andersson.
Eden glavnih vzrokov, ki je švedsko atletsko zvezo prisilil do tako odločnega ukrepa je odkritje, da omenjeni atleti niso več amaterji, ampak profesionalk Poleg tega pa so menda odkrili še neko drugo nepravilnost, ki se nanaša na nepoštenost. Očitajo jim namreč, da so svoje uspehe potvarjali, ker ure, ki so merile hitrost njihovih tekov namenoma niso bile točne. To je gotovo edinstven primer v zgodovini športa. Kajti do sedaj se še ni primeril. Vendar v ta drugi vzrok lahko še dvomimo, ker resničnost tega še ni uradno potrjena, ker ni verjetno, da bi jim moglo kaj takega uspeti. Proti temu govori tudi dejstvo, da so švedski dolgoprogaši dosegali odlične uspehe tudi izven svoje domovine, kjer ni moglo biti govora o goljufiji. Zanimivo je, da je švedska atletska zveza razveljavila tudi 22 svetovnih rekordov, ki so jih dosegli diskvalificirani atleti.
Haegg naslednik Nurmija
Najznamenitejši od vseh je Gunder Haegg, ki so ga po pravici vsi imenovali za naslednika slavnega finskega dolgoprogaša Paava Nurmija.
Haegg, ki je bil že pred leti težko kaznovan, je takoj potem, ko mu je bilo dovoljeno nastonati, začel izboljševati rekord za rekordom. Njegovi uspehi so bili tako veliki, da se jim je čudil' ves svet. Nekoč tako slavni Nurmi, je s svojimi uspehi zaostal daleč za Haeggom. To najbolje dokazuje Haeggov svetovni rekord na 5000m, ki je 13:58,2. kar je za celih 30 sekund boljši od Nurmijevega rekorda (14:28,2). Haegg bi torej na 5000 m prišel na cilj pred Nurmijem za približno 200 m! Tudi ostali Haeg-govi rekordi so naravnost fantastični in skoraj vsi presegajo računske zaključke strokovnjakov o največji možni človeški zmogljivosti. Haegg je imel sledeče svetovne rekorde:
Tek na 1500 m: 3:43.0 minute.
Tek na 2000 m: 5:11.8 minute.
Tek na 3000 m: 8:01.2 minute.
Tek na 5000 m: 13:58.2 minute.
Tek na 1 miljo: 4:01,4 minut.
(Ena angleška milja je 1609,3 m)
Tek na 2 milji: 8:42 8 minute.
Tek na 3 milje: 13:32.4 minute.
Gunder Haegg
Gotovo je. da bodo o vsem tem še mnogo pisali po vsem svetu. Za nas je zanimivo najbolj dejstvo, da se švedska atletska zveza ni ustrašita diskvalificirati tako slavnih tekačev, kar je gotovo veliko zadoščenje za vse amaterske športnike.
★ ★ ★
Hekai a sfdastti telovad&i
V društvenih pravilih se zahteva, da se mora vsak pripadnik telesno vzgojnega društva udeleževati splošne telovadbe.
Ta točka pa je v spodtiko marsikomu in čujemo vse mogoče izgovore, da bi se baš ta najvažnejša zahteva obšla. Eden najčeščih izgovorov je, da nima dotični smisla za orodno telovadbo.
Pa poglejmo malo, kaj počne telovadec pri taki splošni telovadbi. Telovadna ura se deli na razne vaje kot so hodi, teki, skoki, talna telovadba, vaje moči, igre in "orodno telovadbo. Čemu je orodna telovadba potrebna?
Pri telovadbi naše mišičevje smotrno dela in se krepi. So pa kompleksi mišičevja, ki pri vsaki vaji ne delajo, ampak mirujejo. Dalje so vaje, pri katerih sicer mišičevje dela, toda premalo. Radi tega izvajamo druge vaje in vaje menjavamo. Vendar so pa še vedno praznine, ki jih lahko izpolnimo izključno le z vadbo na
7.30, 4. Hakinsson (Švedska) 7.16, 5. Jarala (Finska) 7.15.
Troskok: 1. Moberk (Šved.) 15,11, 2. Zambrimborc (SSSR) 15,05.	3.
Sonck (Fin.) 14,86, 4. Haigren (Šved.) 14.73, 5. Jonsson (Šved.) 14.72,5.
Skok ob palici: 1. Ozolin ('SSSR) 4.15 m, 2, Olsson (Šved.) 4.09, 3. Kaas (Norveška) 4,05. 4. Scheurer (Švica) 4,03, 5. Westberg (Šved.) 3,95.
Krogla: 1. Huseby (Island) 15 50 m, 2. Jonsson (Švedska) 15,38, 3. Wilny (Šved.) 15,21, 4. Lehtila (Fin.) 15,06, 5. Barlund (Finska) 14,92, 6. Gorja-inov (SSSR) 14,58.
Disk: 1. Consolini (Italija) 51,79 m, 2. Nykvist (Finska) 49.31,	3. Toši
(Italija) 49.16, 4. Berg (Šved.) 49.07, 5. Arsnes (Norveška) 48.28, 6. Žerjal (Jugoslavija) 47.36.
Kladivo: 1., Ericksson (Šved.) 56,04, 2. Linne (Švedska) 52,62, 3. johans-son (Švedska) 50.78, 4. Aulamo (Finska) 50,59,	5. Taminen (Finska)
50.37, 6. Taddia (Italija) 49.17, 7. Gu-bian (Jugoslavija) 47,94.
Kopje: 1. Rantavaara (Fin.) 75.47, 2. Ericksson (Šved.) 73,18, 3. Anto-nen (Fin.) 71,19, 4. Petersson (Šved.) 69,00, 5. Atterswal (Šved.) 67,47.
orodju. Vzemimo n. pr. vese, opore, toče itd. Te vaje lahko izvajamo samo na orodju. Za veso moramo imeti drog, kroge ali bradljo, dalje lestev, vrv in latvenik. 'Seveda, da lahko vadimo vese tudi na drevesni veji I ali kje drugje. Toda čemu bi vadili in iskali vejo, ko pa imamo na razpolago močno, gladko in smotrno pripravljeno telovadno orodje. Na njem bomo izvajali one vaje, ki jih nismo mogli izvajati pri prostih vajah, skokih, tekih itd. Mišičevje, ki do sedaj pri teh vajah ni delalo ali pa premalo delalo, bo na orodju prišlo v pogon in se krepilo s tem, da se od njega zahteva, da se krči in razteza.
Iz tega sledi, da orodna telovadba dopolnjuje pri splošni telovadbi ostale vaje. Z orodno telovadbo nočemo pri splošni telovadbi vzgajati vrhunske orodjaše, ampak bomo sistematično in premišljeno dopolnili ostali del vadbene ure.
Oni telovadci pa, ki hočejo doseči na orodju čim lepše uspehe in nek vrhunec, ti že sami vedo kaj imajo storiti. Oni sami vedo, da telovadna ura ne nudi dovolj prilike, da se iz-vežbajo na orodju. Oni bodo isto tako, kakor lahkoatleti, piavači in osta-v', vadili posebej in tako kakor predvideva vsaka vaja. Imeli bodo tudi svoje posebne strokovnjake, ker o-rodna telovadba zahteva, bolj kot kaka druga panoga, pravilne vadbe, ker je tu, ne samo vprašanje uspeha, ampak tudi vprašanje življenja. Telovadec na orodju mora imeti dobro asistenco, poleg dobrega vaditelja.
Pa ne samo, da okrepimo mišičevje in dopolnimo tako ostali del splošne vadbe, ne, tudi zato, ker zahteva vadba na orodju precej poguma, jemljemo orodno telovadbo kot sestavni del vadbene ure. Mi pa hočemo pogumnih ljudi. Marsikdo »nima smisla« za orodje, ker se ga boji. Boji se skočiti s krogov, boji se skočiti raznožno čez konja ali mizo. »Nima smisla«, to je le krinka, s katero hoče skriti svoj strah in morda lenobo-
Vsak telovadec in' tekmovalec v prostih panogah kot je n. pr. tek, skok, plavanje, suvanje krogle in met diska in kopja itd. ve. da ni dovolj
vaditi te svojo panogo. On ve, da mora imeti njegovo telo neko določeno silo, da doseže potem uspeh v določeni panogi. Tudi piavači to dobro vedo, to vedo skratka vsi oni, ki ne smatrajo, da je edino ona panoga, kateri so se posvetili, zveličavna. Pri nekem sestanku nogometašev mi je star nogometaš dejal, da je za nogometaša popolnoma dovolj, ako čez zimo samo telovadi in si s tem obdrži kondicijo telesa. Tako jel Napačno pa je, kar mi je dejal mlad igralec odbojke, da zanj ni potrebno drugo, kot da vadi odbojko, ker to že zadostuje. Jaz bi mu k onemu, kar sem mu že povedal, dodal še to: Rad bi vedel, kdo bo, recimo po enomesečnem urjenju bolje igral, oni, ki ni nikdar telovadil, ali oni, ki poseča tudi redno telovadbo' in se pri telovadnih urah potrudi. Mi vemo čisto točno, da oni, ki je telovadec, ima svoje telo povsem drugače razvito in gibčno, kot pa tisti, ki igra samo odbojko. Kdor ne verjame, pa naj poizkusi!
Dalje se spodtikajo ob splošne tekme, ki jih predvsem zahteva telovadnica. Čemu nam sploh treba takih tekem? Čemu tekme, ako vedno pridi-gujemo, da nam ni do rekordov? Saj nam do rekorderjev res ni. Nam je, da imamo čim več povprečnih telovadcev, to je takih ljudi, ki bodo povsod prav dobro »doma«, kakor pravimo! Kaj nam hasne. če en sam skoči čez cerkveni stolp, ostali, pa. ne preskočijo polmeterskega plota? Narodu je bolj važno, da ima množico dobrih tekačev, skakačev, plavačev itd. kakor pa, da ima samo enega rekorderja, pa četudi svetovnega prvaka. Vprašamo se, kako dolgo pa bo ta rekorder svetovni prvak? Trenutni uspehi niso cilj naše telesne vzgoje. Zato- pa imamo splošno telovadbo kot obvezno za vsakega pripadnika in zato bomo imeli splošne tekme.
Vsak tekmovalec bo skušal doseči čim več, s tem pa to, da se bo oddaljil od zahtevanega minimuma. Dalje bo pri taki tekmi spoznal kaj in kje mu manjka in obenem bodo tudi vaditelji videli kaj morajo pri splošni vadbi dodati, kje bolj intenzivno vaditi in kaj manjka telovadcem, da bo vadba res smotrna in koristna. Oni telovadci pa, ki se bodo hoteli posvetiti posamezni panogi, ti bodo že sami našli čas in mesto, da se bodo v svoji panogi izpopolnili. Jasno pa je, da jim bo društvo dačo vse možnosti za to! Vedeti pa moramo predvsem to, da je za doraščajoče telo vsaka specializacija škodljiva, ker ga vzgaja enostransko in ker ga vodi k pretiravanju. Doraščajoče telo mora imeti smotrno vzgojo in dobro premišljeno sestavo telovadne ure.
Tovariši, pa ne samo to, tudi drugo je, kar ima taka skupna vadbena ura. To je ono tovarištvo, ona bratska povezanost med telovadci. Vsi so kakor velika družina, vsi pomagajo drug drugemu in vsi se veselijo uspeha posameznika.
Zato moramo stremeti vsi za tem, da bo telovadna ura splošne telovadbe izraz moči po številu in zmogljivosti posameznih društev. Tudi društva naj ne tekmujejo predvsem zato, katero društvo bo imelo najboljše nogometno moštvo, najboljšega tekača, ampak zato, katero društvo bo imelo največ splošnih dobrih tekačev in največ igralcev nogometa, četudi ne bodo imeli prvenstva.
Vse to naj nas vodi pri delu, pa bo prav!
Zei Zlatko
Nemčija Izključena iz FIFA-e
V Ziirichu se je sestala vrhovna svetovna amaterska nogometna zveza (FIFA), ki je premotrivala sedanji položaj Italije in Nemčije. Na seji so bči poleg predsednika l'ran-coza Julles-a Rimeta, še podpredsednik Italijan Mauro in odborniki Seel-drayers (Belgija), Lotsi (Nizozemska), Eie (Norveška) in Pelikan (češkoslovaška). Kot opazovalec pa je bil na seji Anglež Rous, delegat International Boarda.
Odbor je sklenil, da se v bodoče prepove Nemčiji igrati nogometne tekme z drugimi državami in se jo izključi iz FIFA-e. Ista usoda je prav za prav čakala tudi Italijo, toda na predlog in zagovarjanje predsednika Rimeta, do tega ni prišlo.
Nato je odbor še razpravljal o prireditvi svetovnega nogometnega prvenstva 1. 1946., za katero se potegujeta mesti Montevideo, kjer je bilo nogometno prvenstvo 1. 1930. in Lizbona. Do končne odločitve pa na tej seji še ni prišlo.
HIDEN JE KOLABORACIONIST
Znani avstrijski nogometni vratar Hiden, ki je že 10 let v Franciji, ne more dobiti namestitve v nobenem francoskem klubu, ker ga nočejo sprejeti zaradi sodelovanja z okupatorji. V tej stiski se bo baje zatekel v Alžir.
TEKMA ŠVICA : FRANCIJA V ROKOBORBI
V Parizu so se pomerili najmočnejši Švicarji in Francozi v rokoborbi. Zmagali so štirikrat Švicarji, trikrat pa Francozi,
KOSAMKA
Košarka je pri nas v Sloveniji še manj poznana igra. Čeprav so se z njo seznanili že nekateri igralci pred zadnjo osvobodilno vojno in so jo ponekod že tudi začeli vaditi, ni nikdar dosegla večjega razmaha, širše množice tako niso imele prilike seznaniti se s to koristno in vsestra-no igro.
Igra košarka je nastala v Ameriki, seveda pa v začetku še ni imela tako točno določenih pravil kot sedaj. Od tam se je potem razširila po Evropi. kjer se je ustanovila tudi mednarodna amaterika zveza za košarko (Federation International Bascet-ball Amateur — FIBBA), ki vsaka štiri teta po potrebi tudi določa spremembo pravil in prireja mednarodne tekme. Čeprav so evrop. narodi spoznali veliko vrednost te igre in jo precej goje. so dosedaj na tekmah še vedno prevladovali Amerikanci. Da so to igro prav pridno vadili in nastopajo z uspehi tudi Rusi, smo spoznali prav v zadnjih časih.
Košarka je igra, ki vsestransko razgiba celo telo, razvrja vse mišice in organe. Od igralca zahteva veliko telesne izurjenosti, pa tudi pozitivno vpliva na oblikovanje značaja in razvoja lastnosti, kot so duhaprisotnost, borbenost, plemenitost, samozatajeva-nje, smisel za skupnost in tovarištvo Radi teh svojih lastnosti se lahko ta igra vključi v osnovno, splošno teles, vzgojo, saj ima tudi to prednost, da je za vadbo potreben manjši prostor in se goji lahko tudi v zaprtih prostorih (torej tudi pozimi), jasno pa je, da se prvenstveno vadi na odprtem igrišču. Košarka je. igra, ki zahteva neprestano gibanje, tekanje, poskakovanje, zaustavljanje, metanje na koš in vsebuje najrazličnejše mož-
nosti delovanja, vsega moštva. Je hitra igra in zahteva od igralca popolno obvladanje telesa in žoge, gibčnost, vzdržljivost, točnost podajanja soigralcu ali metanja na koš, v svojem bistvu izključuje vsako grobost in nasilnost, ker se vsaka taka napaka po pravilih najstrožje kaznuje.
Kot skupinska igra se košarka odlikuje po povezanosti igralcev ene skupine in uspe le, če igralci tvorijo eno celoto, vsako individualno igranje posameznika škodi razvoju in uspehu igre. Zato ni dovolj, da sta eden ali dva igralca dobra, ampak bo imelo uspeh samo ono moštvo, ki igra s popolno povezanostjo, kar se more doseči samo z neprestano skupno vadbo.
Sestavi same igre so mnogoštevilni, zelo različni in posamezen igralec ni vezan samo na določeno mesto, čeprav ločimo napadalce od branilcev, ki si večkrat menjajo vloge, kar je zelo koristno, ker s tem nasprotnika zelo iznenadimo. Mečejo lahko na koš vsi igralci, prvenstveno pa tisti, ki je v najugodnejšem položaju, zato morajo biti vsi enako spretni in sigurni v metanju na koš. Dodajanje in metanje na koš mora biti natančno in to iz najrazličnejših položajev, drugače ne vodi do zaželenega uspeha, ker ima tako nasprotnik večjo priliko priti do žoge in vzeti pobudo v svoje roke. Košarka se igra izključ-
no z rokami, medsebojnim neposrednem podajanjem in posrednim s potiskanjem in vodenjem žoge na tleh. Vsi igralci morajo biti zelo disciplinirani in se brezpogojno podrediti odločbam sodnika.
Vse predvaje, predvsem' skupinske, se dajo lepo združiti v sami vadbeni uri in pri tem lahko sodelujejo prav vsi. tako, da jo lahko vadimo tudi s številčnimi oddelki, v sami igri, ki je vezana na 10 igralcev, pa imamo vedno možnost posamezne igralce zamenjati, medtem ko se ostati odpočijejo, Košarka je zelo priporočljiva tudi za lahkpatlete, saj vsebuje teke, mete in skoke. Z ozirom na prednosti te igre, smo prepričani, da se bo množično gojila in pri nas postala zelo priljubljena.
Odsek za tel. vzgojo pri Min. za prosveto je organiziral za učitelje tel. vzgoje enotedenski tečaj za vadbo košarke od 12. do 17. nov. 1945 z namenom, da se tečajniki seznanijo s
Sirite »Polet«!
to igro in s ciljem, da se potom njih uvede košarka tudi med našo mladino v šole. Jasno je, da si v tem kratkem času še niso mogli pridobiti do-voljno znanje, pač pa je pobuda in osnova tu, s praktično vadbo in delom samim si bodo pa izpopolnili svoje znanje in izkušnje prenesli med našo šolsko mladino in v društva zasebne pobude. Tečaj je posečalo 15 moških in 14 žensk, ki bodo po raznih krajih 'Slovenije propagirali to igro. Ker goji to igro tudi naša vojska in nekatera društva iz lastne pobude, lahko kmalu pričakujemo pro-. .	-	pagandne tekme v košarki, pa bo
tako poedmea kot | imela tud' širša javnost priliko spo-
znati odlike igre.
te zdrave in
★ ★ ★
koristne
J. V.
Mere In teže športnega orodja
9. WATTERPOLO
Vrata: 3 m širine, 90 cm višine, debelina prečk 7"5cm; globina vode najmanj l'50m.
Žoga: obseg 68—71 cm, teža 400 do 450 gr. Vsako moštvo nosi pokrivalo svoje barve.
10. TENIS
Igrišče:	23,77 m X 8,23 m (10,97 m
za igro v dvojicah). Razdalja med osnovno in servirno črto znaša 5,48'5 m.
Mreže: višina 1,06 m ob kolih, 0,91 metra na sredini.
Žoga: premer najmanj 6,35 m in največ 6,66 cm, težina 56,5—58,5 gr.
11. NAMIZNI TENIS
Miza: 2,75 m dolžine in 1,53 m širine in 77 cm višine. Površina je pobarvana temnozeleno in obrobljena z 1,9 em široko belo črto. Mizna plošča je iz trdega lesa, debela 25 mm (žoga iz višine 30.5 cm odskoči 20 do 23 cm). Višina mreže znaša povsod 15,5 cm. Oporniki za mrežo se nahajajo 15 cm zunaj obrobnih črt.
Nasop študentov Leningrajskega instituta za fizkulturo
KRONIKA
148 tekmovalcev v teku čez drn In slrn v Mariboru
Preteklo nedeljo je mariborski TD Železničar priredil uspešno tekmovanje v teku čez drn in st m. Vseh tekmovalcev je bilo 148, in sicer 8 mladink, 19 članov in 121 naraščajnikov. Največ tekmovalcev je postavil prireditelj. Poleg njega je bila številno zastopana mariborska železniška vajeniška šola s svojimi gojenci. Izostala pa tudi ni srednješolska mariborska mladina. Mariborčane pa so moralno podprli še gostje iz Ljubljane in to 15 tekmovalcev I'D Krima ter 5 FD Edinosti.
Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva. Proga je bila izpeljana v ravnem mariborskem parku in' ni bila težavna. Le markacija proge ni bila zadostna in tako se je zgodilo, da je pri teku članic Suhadolčeva od Edinosti zgrešila cilj, četudi je skoraj vso pot vodila pred Matosovo. Tudi cilj sam ni bil posrečeno izbran- Gledalcev je bilo precej in so živahno spremljali potek tekmovanja. Vsekakor pa je prireditev dosegla svoj namen. tako v propagandnem, kakor tudi v športnem smislu.
Pri mladinkah sta bili najboljši Ma-tosova in Suhadolčeva. Ostale so bile precej izenačene in so si sledile v kratkih presledkih ena za drugo. Škoda, da so tekmovale samo mladinke iz Ljubljane.
Vseh 121 naraščajnikov je teklo skupaj. Množica mladih in borbenih tekmovalcev je navdušila vse gledalce. Vse do cilja so hiteli v gostih gručah in vsak bi bil rad med prvimi. Zmagal je Kocbek 'Srečko, član Železničarja, z majhno prednostjo pred Megličem od Edinosti iz Ljubljane.
Pri članih je z lahkoto zmagal Srakar Franc, član ljubljanskega Krima. Presenetil je Dular Anton, član Edinosti, ki je prišel drugi na cilj pred rutiniranim Grmovškom in vztrajnim Mastenom. Masten taktično ne teče dobro, v začetku rad vodi in po nepotrebnem stopnjuje hitrost. Med čla-
ni so tekmovali tudi nekateri organizatorji mriborskega športa s požrtvovalnim Fišerjem vred in vsa čast jim, kajti tudi oni so vzdržali do cilja.
Uspehi na teku čez drn in strn, ki ga je izvedel FD Železničar v Mariboru v nedeljo, 25. novembra 1945.
Mladinke (8 tekmovalk) na progi 1200 m:
1. Matos Marija (Krim) 4.16,8; 2. Košir Alenka (Edinost) 4.51,7; 3. Ža-lohar Ivana (K) 4.56,2; 4. Marolt Anica (K) 5.04,2; 5. Žalohar Ana (K);
6.	Zemljič Zdenka (K); 7. Megušar Marija (K).
Naraščaj (121 tekmovalcev) na progi 1200 m:
1. Kocbek 'Srečko (Žel. M.) 3.12,6; 2. Meglič Marijan (E) 3.21,5; 3. Primožič' Edvard (E) 3.51,4; 4. Težak Ivan (Žel. M.) 3.56,3; 5. Aplenc Andrej (K); 6. Belčič Anton (Žel. vaj. šola); 7. Uršič Tone (Žel. M.); 8. Kovač Jože (K);	9. Pungartnik Peter
(K);	10. Elvič Vladimir (Žel. M.);
11. Deu Marko (K);	12. Plevščak
Franc (Žel. vaj. š.); 13. Grobotel Ivan (Žel. vaj. š.); 14. Ribič Milan (Ž. M.); 15. Razberger Edo (Žel. M.); 16. Bauman Albin (Žel. vaj. š.); 17. Nerat Ivan (Žel. vaj. š.); 18. Koren Zoran (Žel. vaj. š.); 19. Teršek Bogo (Žel. vaj š.); 20. Sivka Slavko (Žel. vaj. š.).
Člani (19 tekmovalcev) na progi 2400 m:
1. Srakar Franc (Krim Ljubljana) 7.23,5; 2. Dular Anton (Edinost L j.); 7-23,0; 3. Grmovšek Štefan Železničar Maribor) 7.32,2; 4. Masten Sla-voljub (Žel. Mar.) 7.38,0; 5. Magušar Janez (K); 6. Reberšak Franc (Ž. M.);
7.	Ledinek Alfonz (Žel. M.); 8. Finžgar Bogdan (K); 9. Kebrič Ivan (Žel. Mar.); 10. Nabernik Anton (K); 11. Kuhar Jože (Žel. M.); 12. Rahle Franc (Žel. M.); 13. Marolt Janko (K); 14. Grošelj Janez (Žel. M.); 15. Belina Ivan (Žel. Mar.).
Vseh tekmovalcev je bilo 148!
Otvoritev Uranove koče na Pohorju
V	nedeljo, 18. t. m. so člani »Železničarja« iz Maribora otvorili svojo prvo kočo na Pohorju.
Koča je bila z udarniškim delom samih članov društva dograjena v zelo kratkem času, ter ima prostora za
80 oseb. Opremljena je z vsemi dobrinami, katere potrebujejo planinci in smučarji v hribih, tudi na električno centralo niso pozabili.
Že v zgodnjih jutranjih urah so začeli prihajati prvi gostje, med njimi tudi dolgoletni predsednik TD Železničar, tov. ing. Uran. Prišel je na povabilo članov iz Beograda, kjer je pred kratkim nastopil svoje službeno mesto.
V	imenu udarnikov društva sta ga pozdravila tov. Pirnat in Fišer ter mu izročila spominsko sliko, obenem pa sporočim in željo članstva, da se koča imenuje »Uranova koča«. Pri vhodu je bil pogoščen po starem običaju s soljo in kruhom. Nato je sledil ogled prostorov in okolice.
V gorah je zdaj zima z
Lega same koče je med najlepšimi na Pohorju, višina je 1056 m, južna lega, v bližini so zelo dobri tereni za smučanje in tudi planinci bodo prišli na svoj račun. Zatočišče bo v prvi vrsti služilo članstvu ter mladini, prirejenih bo več smuških tečajev, v poletju pa namerava društvo prirediti kolonijo za železničarsko deco.
Popoldne so bila na sporedu prva smuška tekmovanja v novi sezoni in sicer na progi 3.5 km, kar je za prvič bilo kar dovolj, ker je sama proga bila zelo težavna. Proga je bila dobro izpeljana, številni gostje so imeti tekmovalce skoraj ves čas pred očmi.
Vrstni red tekmovanja je bil sledeč; 1." Kanič Slavko v času 12,16 minut; 2. Reininger 14,30 min.; 3. Guzelj 15,07 min.; 4. Kuhar isti čas; 5. Herič 15,24 min.; 6. Fišinger 15,33 m.
Vsega je bilo 14 tekmovalcev.
Po razglasitvi rezultatov se je razvila domača in' res prava pohorska zabava.
svojimi lepotami
Na sam predvečer otvoritve Uranove koče so se pa številni mariborski železničarji in športniki zbrali v okusno prirejeni dvorani pri Erlihu, da se skupno poslove od svojega dolgoletnega tovariša ing. Urana. Ob obilni udeležbi in prijetnih zvokih železničar, godbe je bilo tov. Uranu izročenih več spominskih daril med drugimi tudi zelo okusno izdelana diploma častnega članstva TP Železničar. Tov. ing. Uran, ginjen nad tolikim tovarištvom svojih dosedanjih sodelavcev, ni mogel najti dovolj izrazov, dovolj čustev za primemo zahvalo.
★ ★ ★
Prvenstvo Gorenjske v namiznem tenisu
V nedeljo, 25. t. m. je sprejel Kranj lepo število igralcev namiznega tenisa. Iz Ljubljane so prišli prav vsi, enako tudi z Jesenic in iz Celja. TD Storžič je dal vse kar igra in lahko trdimo, da je bil to res veleturnir, ne samo po številu igralcev, tudi organizacija je bila v redu.
Moštva: bilo jih je 16. Med zadnja štiri so prišla po končnem vrstnem redu sledeča: 1. Železničar (Bogataj, Razboršek), 2. Jesenice (Strojnik, Štrumbl), 3. Krim (Gabrovšek, Žgajnar), 4. Svoboda C. (Podobnik, Potočnik).
Moški posamezno: Prijavilo se jih je 44. Kot po navadi je bilo nekaj presenečenj. Tako so morali že v prvem kolu zapustiti torišče za najboljše mesto Dular, Potočnik in Podobnik. Nato je presenetil še Ahačič I-, ki je z močno napadalno igro odpravit Gabrovška.
Polfinale: Kamenšek : Štrumbl 2:0, Strojnik : Reček 2 : 1, Božič : Ahačič 2 : 0, Bogataj : Coh 2 : 0.
Četrtfinale: Kamenšek : Strojnik 2 : 0, Božic : Bogataj 2 : 0.
Finale: Kamenšek : Božič 2:11.
Kamenšek je prvo mesto povsem zaslužil. Njegova igra se odlikuje po lepih udarcih, dočim v obrambni igri ni doma. Božič je igral odlično. Prilega se mu sicer mnogo bolj obrambna igra, toda tudi v udarcih je zelo nevaren. Strojnik je napovedal vsem živčno igro na čas in tako je prišel tudi na tretje mesto. Bogataj je v svoji formi nekoliko popustil, vendar lahko rečemo, da bi dosegel boljše rezultate, če bi igral bolj. vneto.
Mladincev je bilo precej, ki so se potegovali za prvo mesto. Podobnik je igral lepo in si priboril prvo mesto pred Potočnikom, Ahačičem Janezom in Modrijanom.
Moški pari: 16 jih je nastopilo v prvo. Velikih presenečenj tu ni bilo. Končni izid je podal resnično sliko moči: 1. Štrumbl-Kamenšek, 2. Kre-čič-Reček, 3. Coh-Rebevšek, 4. Božič-Gabrovšek.
Ženske: Nastopile so samo domačinke ter po ena z Jesenic in iz Ljubljane. Zmagala je Urbarjeva, ki je v finalni igri porazila Strojnikovo z 2 : 0. Njeni močni udarci presenečajo.
Mešane dvojice: Skoraj bi rekli, da se je že ob prijavi videlo, kaj bosta Urbar je va-Božič. V finalu sta premagala Jeseničana Štrumblova (brata in sestro) z 2 : 0.
Tolažilna skupina je dala zanimive igre. Zmagal je Podobnik. Naslednja mesta so set razdelili Potočnik, Dular in' Leber.
Zmagovalci so prejeli prehodne pokale, ostali pa praktična darila in diplome. Prireditelju gre vsa pohvala, kajti odstranili so ono zapreko, ki se je še vedno pojavila na turnirjih, namreč prepir. Edina napaka je bila (če lahko smatramo to za napako!), da so bile odigrane vse partije v enem dnevu. Mnoge smo videli, ki so v finalni igri zaradi utrujenosti povsem odpovedali in prav od tod tudi ona mlačnost v igrah. Naši igralci imajo premalo vaje, da bi bili zmožni odigrati v enem dnevu kar 10 turnirskih iger.	Božič Milan
PRVENSTVO BAČKE V NAMIZNEM TENISU ODGODENO
Iz Novega Sada obveščajo vsa društva, da je prvenstvo Bačke v namiznem tenisu odgodeno na pozneje, ker je za december razpisano državno prvenstvo.
SOVJETSKI ŠPORTNIKI NA OLIMPIJADI!
Tržaški list »II lavoratore« poroča, da bo verjetno tudi Sovjetska zveza v kratkem pristopila k mednarodni športni organizaciji. Če se to v resnici zgodi, bodo na prihodnjih olimpijskih igrah, ki bodo julija leta 1948. v Londonu, nastopili tudi sovjetski športniki.
•
ITALIJANI SE PRIPRAVLJAJO ZA OLIMPIJSKE IGRE
Komisar vrhovne italijanske športne organizacije (C. O. N. I.) je zastopnikom tiska izjavil, da ni niti govora o tem, da bi bilo Italiji prepovedano sodelovati na prihodnjih olimpijskih igrah. To najbolj potrjuje vabilo, ki ga je poslal predsednik mednarodnega (Olimpijskega odbora CONI-ju, v katerem jih opominja na pripravo za XIV. olimpijske igre.
Pomen nadarjenosti v športu
Nadarjenost je v športu prav gotovo pomembnejša, kot načrtno urjenje. Nadarjenost obstoja že ob rojstvu in je ni mogoče niti pridobiti, niti privzgojiti. O urjenju smemo trditi, da le izpopolnjuje prirojene sposobnosti in omogoča večji ali manjši napredek, ki se kaže v športu v doseženih uspehih. Prav zaradi tega pripisujemo med urjenjem tem več-jo' važnost iznajdbi sredstev, za kar največjo izrabo prirojene nadarjenosti.
Daši je vsak uspeh odvisen od' nadarjenosti in priučene sposobnosti, vendar jima ne kaže pripisovati prevelikega pomena. Napačna presoja o enem ali drugem bi dalo napačne zaključke o možnem uspehu posameznega tekmovalca. Če trdimo, da je< nadarjenost tako pomembna za vsakega športnika, pai zopet ne smemo misliti, da že sama nadarjenost omogoča vrhunske uspehe. V preteklih desetletjih, ko so bili svetovni rekorderji izključno le nadarjeni športniki, je to deloma držalo. Kakor hitro pa so bili ti rekordi prekošeni, ni več zadoščala sama nadarjenost. Odslej je bilo treba slediti znanstvenim izsledkom, da je bilo mogoče rekorde izboljšati. Ta novodobni način urjenja je polagoma postal za nevešče športnike tako zamotan intajin-stven, da so radi pripisovali samemu urjenju izključen pomen. Tako nazi-ranje pa je pomenilo seveda še večjo zmoto, kot trditev, da je samo nadarjenost merilo za dosego uspeha. Odločilni pomen nadarjenosti se pokaže šele tedaj, ko se posameznik posveti kakšni vrsti športa in hoče ugotoviti, če ima zanjo fizične in psihične pogoje, ali kratko povedano, če je zanjo nadarjen.
Vzorni lipi
Kaj je torej nadarjenost? Primerjava športnikov iste športne panoge nam je pokazala, da so jim skupni mnogi znaki, kot na primer telesna višina, telesna teža, oblikovitost mišičevja, dolžina udov itd. Že na oko se kaže, da je njihova rast izredno ugodna za določeno športno panogo. Za vsako lahkoatletsko zvrst so v resnici neki vzorni tipi. Atleti, ki so na zunaj, po svoji postavi primerni za kakšno športno panogo, so za dotič-no panogo gotovo relativno nadarjeni.
Izkušnja pa nam je pokazala, da nikakor ne moremo in ne smemo sklepati o nadarjenosti atleta samo po njegovi postavi, torej samo po zunanjih znakih. Teorija in izkušnja nas namreč učita, da zavisijo uspehi v obilni meri od delovne zmožnosti ali zmogljivosti notranjih organov. Moči teb organov ne moremo niti izmeriti, niti prikazati, temveč se pokaže le med delovanjem. Činitelji zmogljivosti, ki so odločilni v vprašanju glede nadarjenosti, so zlasti srce, pljuča, živčevje in krvni obtok.
Ob vsem tem ko obravnavamo in dokazujemo pomen važnosti rasti kot del nadarjenosti, nastaja novo vprašanje. namreč pomen duševnosti, katere važnosti ne moremo zanikati. Že začetnikom je umljivo, da je koristno, če se atlet, ne samo telesno, temveč tudi duševno sklada z zvrstjo, ki jo goji. Tako n. pr. netempera-menten severnjak nikakor ni najbolj prikladen za sprinterja, V vztrajnosti pa bo brez dvoma prednjačil. Ker je torej pri sprinterjih odločilne važnosti živčna energija, lahko
Poletje je končano, zima se naglo približuje in športniki, ki so doslej le še tu in tam našli priliko za vadbo na prostem, se bodo morali posvetiti zimskim športom, ali pa se preseliti v telovadnice. Ob tem nastaja vprašanje, v koliko so naše telovadnice urejene in pripravljene za zimsko vadbo in kakšne težave se pri tem pojavljajo.
Z marljivim in požrtvovalnim delom je deloma uspelo urediti telovadnice skoraj po vsej Sloveniji. Telovadno orodje je v veliki meri zbrano in obnovljeno, da bo ponovno služilo svojemu namenu. Največje razdejanje je povzročil okupator na predmetih iz usnja. To so predvsem blazine, pa tudi telovadni konji in koze. Barbarska roka nemških in italijanskih fašistov je razrezala vse, kar koli je ie dišalo po usnju. Zlasti na teh orodjih je taka škoda, da je doslej še ni bilo mogoče popraviti. Širom Slovenije je mnogo telovadnic, ki nimajo niti ene blazine. Kdaj jih bo mogoče dobiti, je še vprašanje. Vsekakor bo morala priskočiti na pomoč oblast. Glede ostale obnove telovadnih prostorov in opreme, pa je storjen tako lep korak naprej, da moremo biti po vsej pravici ponosni. Med ljubljanskimi telovadnicami zasluži prvo mesto telovadnica Svobode v telovadnem domu na Taboru. Tukaj je bil dosežen resnično udarniški uspeh pri obnovi telovadnih naprav. Vsi tisti, ki se trudijo s sličnim poslom, naj si ogledajo to telovadnico, da bodo videli kaj vse je mogoče doseči z marljivim delom in razumeva-
ugotovimo, da ravno nanjo neposredno vpliva duševnost. Njen vpliv pa se preko živčevja prenaša na delovanje organov, ki vsak po svoje odločilno vplivajo na potek potrebnih gibanj.
Radi tega nam mora biti razumljivo, da niso pri atletih razmerja njihovih telesnih sposobnosti vedno v potrebnem razmerju do duševnosti. In prav zaradi tega pogostoma izostanejo uspehi, ki jih pričakujemo od primerno razvitih atletov.
Ob razglabljanju vsega tega se samo po sebi pojavi vprašanje, zakaj so nekteri bolj nadarjeni od drugih, ali bolj nazorno: kako da so često tako ogromne razlike v gradnji telesa? Na to vprašanje skušajo odgovoriti številni biologi. Nastale so številne teorije, ki skušajo razložiti to tako skrivnostno vprašanje. In kakor nam na eni strani te teorije rešujejo problem, nam ga na drugi strani tem bolj komplicirajo.; tako, da uvidimo, da tega problema najbrž ne bomo nikdar da kraja dognali.
Znameniti francoski naravoslovec Lamank, pripisuje konstitucijske razlike med živimi bitji neposredno vplivom zunanjih življenjskih pogojev. Izpremembe teh pogojev naj bi povzročale tudi izpremembe pri ljudeh, ker so se jim morali ljudje prilagoditi. In prav zato naj bi se nekateri organi bolj ali manj prilagodili, po pravilu, da delo oblikuje organe po svoji potrebi.
Vpliv zunanjih pogojev
Neki naravoslovec je skušal dokazati vpliv zunanjih pogojev na razvoj organov z merjenji in preizkušnjami na ljudeh, ki žive na višinah in obratno z ljudmi, ki žive v dolinah. Za primer je vzel neko indijansko pleme, ki živi na visokih ravneh v Peruju. Ugotovil! je namreč, da se to pleme razlikuje od ostalih ljudi po velikosti in po dimenzijah prsnega koša, čemur naj bi bil vzrok, da vdihava zelo razredčen zrak. Ako hoče človek tam vdihniti zadostno količino zraka, mora močneje izbočiti prsni koš, kot je to potrebno v dolini, kjer je zrak gostejši. Na drugi strani pa Darwin trdi, da so našli pri nekem človeku kar 7 mišičnih variacij, ki jih pri drugih ljudeh navadno ne najdemo.
Nadarjenost v telesni vzgoji označujemo športniki z izrazom športni tip. S tem hočemo povedati, kakor sem že v začetku omenil, da imajo posamezni zastopniki vseh panog v telesni vzgoji gotove telesne in duševne prednosti za dotične panoge. Za šport sta najsposobnejša mišični ali muskulaturni in dihalni ali respiratorni tip. Naziv mišičnega tipa že sam pove, da gre za močno razvitega človeka, atletsko razvitega in pripravnega posebno za športne panoge, ki zahtevajo od tekmovalca veliko gmotnost telesa. Zunanjost takega človeka je blizu klasičnemu idealu lepote. Ljudje pa, ki jih prištevamo dihalnemu tipu, imajo posebno dobro razvit prsni koš. Na te tipe naletimo zlasti pri nomadskih in gorskih ljudstvih. Ker imajo ti ljudje izredno močna pljuča, so naj-prikindnejši za tek na dolge proge.
Nadarjenost je v telesni vzgoji ne sicer absolutne, a vsekakor odločujoče vrednosti. Nujno je, da se vsak športnik zaveda, da more le ob skladnosti nadarjenosti in pravilno usmerjenega urjenja doseči vrhunske uspebe.
njem potreb naše teiovadeče mladine.
Sedaj, ko se bliža zima, bo treba kurjave. Ali bo mogoče vsaj deloma oskrbeti naše telovadne prostore s kurivom? Ali bomo primorani telovaditi v nezakurjenih prostorih, dokler bo pač šlo? Za sedaj bo pač že iše mogoče potrpeti nekaj tednov, dokler ne pritisne ostrejši mraz. V času najhujše zime je pa vadba v mrzlih prostorih, z časti za nežno mladino, nemogoča in iz zdravstvenih razlogov celo kvarna. Upoštevati moramo tudi, da je večina telovade-čih danes še brez najnujnejše telovadne opreme; to je copat in toplih nogavic. Z vso zaskrbljenostjo se vprašujemo ali bomo potemtakem v zimskih mesecih primorani povsem prekiniti z delom? Škoda bi bila zelo velika, kajti spomladi bi morali začeti vse znova.
Z razumevanjem zasledujemo veliko prizadevanje naše oblasti pri preskrbi prebivalstva s kurivom. Vemo, da telovadba ni življenjsko najbolj važna in da so potrebe drugje še dosti bolj nujne in upoštevanja vredne). Vendar se nikakor ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi prekinili z delom baš sedaj, ko je telovadno življenje šele dobilo pravi zagon.
Doslej naše telesno vzgojno življenje ni še nikdar uživalo takega razumevanja in podpore s strani oblasti kakor sedaj. Iz tega razloga se tudi obračamo na merodajne činitelje, da bi z razumevanjem podprli potrebe pri obnovi naših telovadimo, zlasti pa. da bi ugodno rešili vprašanje kurjave.
★ ★ ★
DVOJE TEŽAV.
£p&\e v fot&i s fttitcde_______________
KONEC HORNBVJEVE ODPRAVE V ALJASKI
(14. aprila zjutraj postane očito, da se je nesreča povečala. Adlard je ves dan križaril po divjini in se je vrnil do smrti izčrpan ter z ranami na nogah nazaj brez živeža. On in Christian se jedva držita na nogah in bdita ponoči ter negujeta umirajočega tovariša, ki leži v koči ter skuša z naravnost junaškimi sredstvi razvedriti tovariša. V pustih, obupnih urah jima prigovarja. Še vedno obvlada svojo vol'j o, še vedno je vodja. Celo tedaj, ko se mu bliža smrtna ura, skuša prenesti svoj neukrotljivi pogum na Adlarda in mlajšega tovariša.
Po nemirni noči ne moreta več zatajiti svoje stiske in tegobe. Dan ju najde razplakana ob Hornbyjevi smrtni postelji. Oba čutita slaboten pritisk njegove mršave roke. Iz njegovih brezbarvnih besed slišita svarilo, naj vztrajata in naj se ne vdata, tudi tedaj ne, če njega vzame smrt na največje vseh dalekih potovanj ...)
17. aprila ob 1. opoldne. Ob 6. uri 45 minut je siromak Jack za vedno zatisnil svoje oči. Do njegovega zadnjega diha sem se skušal držati, da ne bi nenadoma klonil. Ko pa je njegova duša splavala v vesoljstvo, sem čutil, da nimam več tal pod nogami. Harold, bled kakor smrt, je delaj čudeže s svojo pomočjo. Uredil je vse potrebno za naslednjo noč. Jaz sem se vsaj toliko opomogčl, da sem narezal nekaj lesa, Harold pa je obljubil, da opravi ostalo. Tako čudovito mi je prigovarjal! Spoznal je docela moj položaj. Ležal sem na svojem ležišču in poslušal njegove besede, zdaj pa zdaj sem malce zadremal, zakaj čutil sem se razbitega, medlega in strašno slabega. Vso noč je gorel ogenj v koči. Tovariš mi je prinesel čaja in aspirina, da bi si opomogel. To mi je vsaj toliko pomagalo, da sem lahko zaspal.
Danes ... sva oba zelo šibka, ampak oba sva nekako bolj samozavestna ter sva odločena vzdržati in se zopet vrniti med ljudi, da jim vsaj sporočiva o zadnjih dneh moža, naj-
boljšega med vsemi, kar sem jih po-nal... Ta mož je dal mojemu življenju vsebino in smisel... Vsak dan metež in viharji... 12 stopinj mraza.
(Hornbyjeva smrt je pokazala tovarišema strašen nauk o neusmiljenosti Arktide. Vsak pozorni čitatelj Nansenovih, Scottovih in del drugih raziskovalcev severnega in južnega tečaja se gotovo spominja boja proti gladu, ki so ga morali bojevati ti možje. Boriti pa se niso morali samo z materialnim gradom, ampak tudi z veliko zapuščenostjo, ki so jo v njih izzivali občutki telesnih bolečin. Christian in Adlard sta takisto okusila to dvoje. Vedela sta dobro, kaj je prineslo smrt njunemu vodji: njegovo srce je odpovedalo, ker ni moglo prenašati strašnih odpovedi. Pretresljivo je popisan v dnevniku prizor, ko ju glad prisili, da pojesta kos mila ... 20. aprila je Harold že tako šibak in brez moči, da ne more najenostavnejše hrane požirati. Christian beleži:)
20. aprila ... 'Spomnila sva se, da je režala pod snegom mrtva lisica, ki smo jo bili zavrgli.. . Šel sem iz koče in izkopal mrhovino, da bi jo' skuhal za večerjo... Siromak Harold je šibak in SO' ga samo še kosti... Ne vem, kaj bo z menoj, ko se bom! tako posušil in stanjšal, da bom podoben fižolovi preklji •. . Ne bo dobro, ko moram jesti to gnilo meso, ki nam je že dolgo edina hrana. Boljše pa je to kakor nič, zakaj v nasprotnem primeru poginemo. Nocoj si bom skuhal' smrekovih igel za, okrepčilo. Videl bom, če mi bo dobro delo. Ta trenutek se zdim še hladen in se obvladam — a če bi se kaj primerilo Haroldu — Bog vedi, kako bi se potem počutil. Naše trpljenje je bilo postavljeno na takšno preizkušnjo, daje res treba misliti na vse. Zdaj še lahko preskrbim dve volčji koži in nekaj ostankov belih jerebic in rib za Harolda, če ne bo mogel drugega jesti... Vreme je viharno in slabo, tako da ni nič z lovom. In sploh nisem videl daleč naokoli nobenega severnega jelena in nobene belke. 47 stopinj mraza.	(Dalje prih.)
ŠPORT V SSSR
NOGOMET
bilo končano meseca septembra. Vr-
22 —	19	—	2	—	1	—	73 : 13	—	40
22 —	18	—	3	—	1	—	69 : 23	—	39
22 —	12	—	3	—	7	—	41 : 21	—	27
22 —	9	—	8	—	5	—	37 : 22	—	26
22 —	11	—	3	—	8	—	42 : 29	—	25
22 —	8	—	7	—	7	—	35 :31	—	23
22 —	9	—	3	—	10	—	23 : 38	—	21
22 —	6	—	6	—	10	—	23 : 48	—	18
22 —	5	—	7	—	10	—	20 : 39	—	17
22 —	6	—	3	—	13	—	22 : 44	—	15
22 —	1	—	6	—	15	—	13 :50	—	8
22-— 1 — 3 — 18 — 14 : 54 —	5
Nogometno prvenstvo SSSR je stni red društev je bil sledeč:
1.	Dinamo (Moskva) .	.	.
2.	CD K A ..................
3.	Torpedo .................
4.	Dinamo (Tiflis)	. . .
5.	Dinamo (Leningrad) . ■
6.	Zenit ...................
7.	Traktor .................
8.	Krila Sovjetov ....
9.	Dinamo (Minsk)	. . .
10.	Spartak ................
11.	Dinamo (Kijev) ....
12.	Lokomotiva .............
NOGOMETNA TEKMA MED ODEŠKIMI IN BRITANSKIMI MORNARJI
V Odesi je bila nogometna tekma med moštvi odeškega športnega društva Piščevik in britanskimi mornarji. Živahna tekma polna zanimivih kombinacij se je končala z zmago odeških igralcev v razmerju 11:0.
SOVJETSKI ŠPORTNIKI VADIJO NA JUGU
Tass, Moskva, 24. novembra, Suhu-mu: Tu je vreme še toplo in zato se športniki iz sovjetske prestolnice vež-bajo v tem kraju. Nogometaši imajo
p	*	-------1

Ljudmila Anokina, svetovna rekorderka v metu kopja. 48.39 m
pod vodstvom izkušenega vaditelja vsako jutro 40 ali 50 minut urjenja na igrišču. Vendar nogometna moštva moskovskih športnikov, nogometašev iz Molotova in moskovske otroške skupine, ki si je priborila pokal prestolnice, ne posvečajo vsega časa le vežbanju, ampak igrajo tudi prijateljske tekme med seboj. Moskovski naraščaj jei premagal moštvo mesta Molotov 6:1. Zlasti zanimiva je bila tekma med mladinskima moštvoma Krila Sovjetov (Moskva) in Dinama (Suhumi). Suhumi ima zelo dobro moštvo mladih nogometašev, ki si je letos priborilo prvenstvo Georgije. Tekma se je končala s porazom" Moskovčanov z rezultatom 1:3. Tekma med odraslima moštvoma Krila Sovjetov in Dinamo je bila izredno napeta in se je končala z 1 : 1.
V Suhumi ju se vežbajo tudi smučarji, lahkoatleti, igralci tenisa, rokoborci in veslači. Vežbanje športnikov na jugu bodo posneli na barvni film.
PRVENSTVO SSSR V BOKSU
Tekmovanje za boksarsko prvenstvo SSSR, ki se je pričelo, potrjuje, da je napad značilna poteza v ruskem boksu. Vsi boksarji, brez razlike starosti, teže ali izkušnje, polagajo največjo pažnjo v svoji taktiki v napad. Prvak SSSR v poltežki kategoriji Sergej Šerbakov je pokazal pravo mojstrstvo v svojem hitrem napadu. V drugem kolu je prisilil svojega nasprotnika, da se je predat.
Istočasno' se vršijo po vsej deželi telovadna tekmovanja. Tekmovanje za prvenstvo v telovadbi, ki se bo pričelo 2. decembra, je pred vrati. Pred kratkim se je v Leningradu vršilo telovadno prvenstvo sindikalnih športnih klubov, medtem ko se je v Moskvi vršilo prvenstvo kluba Dinamo, katerega se je udeležilo 142 športnikov iz različnih mest SSSR. Moskovčan Lavrušenko je pokazal
odlične uspehe že prvi dan, ko je dosegel rekord z 20 točkami od 20 možnih. Bližajoče se prvenstvo je izredno pomembna preizkušnja za sovjetske atlete. Lanskega leta je bilo težje izvršiti program narodnega prvenstva. Tudi letos bo prvenstvo zelo težko izvesti.
Končno bi rad rekel še nekaj besed o uspehih sovjetskega atleta tovariša Leva Saradžea. Ta 17 let stari mladenič se je proslavil v začetku sezone, ko je tekmoval v skupini mladine in dosegel uspehe, ki se tesno približujejo uspehom starejših športnikov. Pred kratkim je ponovno dosegel odličen uspeh- V teku na 100 metrov je dosegel čas 11 sekund. Na 200 m je dosegel čas 22,7 sekund. Po predstavlja nova rekorda za mlajše pokolenje SSSR, medtem ko čas na 100 m predstavlja gruzinski rekord tudi za starejše.
33 NOVIH REKORDOV NA PRVENSTVU MOTOCIKLISTOV
Na prvenstvu motociklistov SSSR, ki je trajalo 3 dni, je tekmovalo preko 300 najboljših dirkačev iz vse države, tako da je bil to eden največjih letošnjih športnih dogodkov. Vsega skupaj je bilo na tem tekmovanju izboljšanih in doseženih 33 sovjetskih rekordov.
Prvega dn'e prvenstva so bile cestne dirke na 300 km in na 100 km za ženske. Dirke so bile izvedene na cesti Minsk—Moskva. Glavna tekma za dosego največje hitrosti je bila med Gringautom, Šumilkinom, Estoncema Tomsonom in Naljvikom ter Moskovčanom Silatjevim. Čase so merili vsakih 75 km. Prvih 75 km sta vodila pred preko 100 tekmovalci Šumi lkin in Tomson, ki sta vozila 150 kilometrov na uro. Na cilj je prispel prvi Šumilkin' v času 2 uri 22 minut 8.5 sekund, kar je boljše od rekordov za motorje do 500 ccm, do 750 ccentimetrov in nad 750 ccm, ki ga je imel do sedaj Gringaut s časom 2:27: 23,5. Podrobni uspehi so bili:
Motorji do 125 ccm:	1. Ovčinkin
(Moskva) 4:20:38,2.
Motorji do 250 ccm:	1. Domaskij
(Talin) 3:17:00,4.
Motorji do 350 ccm:	1. Silantjev
(Moskva) 2:29:08,1.
Motorji do 500 ccm:	1. Šumilkin
(Leningrad) 2:22:08,5.
Motorji do 750 ccm:	1. Šumilkin
(Leningrad) 2:22:08,5.
Motorji nad 750 ccm:	1. Šumilkin
(Leningrad) 2:22:08,5.
Motorji do 600 ccm s prikolico: 1. Kubrašov (Moskva) 3:12:08.5.
Motorji nad 600 ccm s prikolico: 1. Okunev (Srbit) 2:56:09,9.
Ženske dirkajo
V dirki na 100 km za ženske je zmagala Moskovčanka Trocevska na BMW-ju v času 50 minut 12 sekund, kar je tudi nov rekord SSSR za kategorije do 500 ccm, do 750 ccm in nad 750 ccm- V razredu motorjev do 250 ccm pa je zmagala Ozolinova (Moskva) v času 58:51,1.
Drugi dan so bila tekmovanja na 100 km čez dm in stm. Med moškimi je zmagal Karujejev na Match-less-u (do 500 ccm) v času 2:o9:29,5, med ženskami na 50 km pa Ozoh.no-va v času 1:57:52,8.
Tretji dan so bila tekmovanja na 1 km. Uspehi so bili:
Moški, z mesta:
Motorji do 125 ccm:	Ovčinkin
vloskva) s povprečno hitrostjo 1,177 km na uro.
Motorji do 250 ccm:	Kulerkupp
(alin) 88,473 km-
Motorji do 350 ccm: Trikk (Talin) 17,623 km.
Moški z zaletom
Motorji do 125 ccm: Ovčinkin (Mo-:va) 69,177 km.
Motorji do 250 ccm:	Kulerkupp
Min) 113,234 km.
M	i 1	"2 EIft n r> tn •	(H"" tl 11 Tl
143.312 km.
Motorji do 500 ccm: Tomson (Talin) 159,503 km.
Motorji do 750 ccm: Tomson (Ta-
lin) 159,503 km.
Ženske, z mesta:
Motorji do 250 ccm: 1. Tumanja-nova (Moskva) 98,253 km.
Motorji do 500 ccm: 1. Trocevska-ja (Moskva) 106,761 km.
Motorji do 750 ccm: 1. Trocevska-ja (Moskva) 106,761 km.
Ženske, z zaletom:
Motorji do 250 ccm: 1. Tumanja-nova (Moskva) 122,908 km.
Motorji do 500 ccm: 1. Trocevska -ja (Moskva) 149,068 km.
Motorji do 750 ccm: 1. Trocevska-ja (Moskva) 149,068 km.
NOV SVETOVNI REKORD V DVIGANJU UTEŽI
Ukrajinec Gregor Novak je v dviganju uteži v srednji kategoriji izboljšal svetovni rekord. Njegov novi rekord je 156,5 kg. Dosedanji rekord je imel Francoz Ferrari, ki je dvignil 154,5 kg.
FILM O NOGOMETNI TEKMI DINAMO : CHELSEA
Nogometno tekmo Dinamo : Chel-sea, ki je bila 13. t. m. v Londonu so filmali trije sovjetski kinooperaterji. Film že predvajajo v Moskvi.
Aljažev stolp na Triglavu
[2n2HH!iniE2IH2IHIZ2IIII3
PRIGLAŠEVANJE TEKEM IN PRIREDITEV
Od danes je treba priglasiti vsako tekmo v kateri koli panogi med društvi v istem okrožju, pristojnemu telesno vzgojnemu okrožnemu odboru in ne več fizkultur. odboru Slovenije. Tekmo priglasi tisto duštvo, ki jo priredi, vsaj osem dni poprej, v izrednih primerih, ko to resnično ne bi bilo mogoče, pa vsaj 5 dni poprej. Tekme, ki bi bila prijavljena kasneje, okrožni odbor ne sme dovoliti.
Okrožni odbor mora tekmo takoj dovoliti ali pa prepovedati.
Tekme med društvi iz raznih okrožij ali federalnih enot, okrožne in medokrožne tekme, dovoljuje ali prepoveduje fizkulturni odbor Slovenije. Društvo, ki priredi tekmo z društvom iz drugega okrožja, mora to naznaniti fizkulturnemu odboru in svojemu o-krožju 8 dni poprej. Okrožne in medokrožne tekme je treba prijaviti fizkulturnemu odboru Slovenije 14 dni poprej. Fizkulturni odbor bo tekmo takoj potrdil ali prepovedal.
Dokler ne postavimo začasnih okrožnih odborov v Kranju in Novem mestu, pošiljajo društva iz teh okrožij tudi naznanila za tekme z društvi iz svojega okrožja kakor doslej fizkulturnemu odboru Slovenije.
Ta red je potreben, da se ognemo slabo pripravljenim tekmam, pa tudi, da v teh gospodarsko težavnih časih ne spravljamo drug drugega v nepotrebno zadrego.
NOGOMETNI REFERAT
1.	Pozivamo vsa društva, da. do 10. XII. t. 1. p redi ož e seznam vseh do-sedaj odigranih nogometnih tekem (od osvoboditve dalje) po terminih, s postavami moštev.
2.	Pozivamo FD Storžič-Kranj, da v roku 8 dni' predloži zagovor, zakaj ni prijavil dne 18. t. m. odigrane tekme v Kranju FD Storžič : Železničar Lb.
3.	FD Železničar Lb naj predloži v roku 8 dni postavo moštva, ki je gostovalo 18. t. m. v Kranju.
4.	FD Storžič-Kranj naj predloži v
roku 8 dni postavo moštva, ki je nastopilo 18 t. m. proti FD Železničar Lb.	......
5.	dovoljena je prijateljska nogometna tekma dne 2. XII. t. 1- Svo-boda-Center z neznanim nasprotnikom.
IZKAZNICE IN PRIGLASNICE
FOS je založil enotne članske izkaznice in priglasnice. Veljavne so samo te enotne izkaznice. Cena izvodu 3 din. Izkaznice razpošiljamo samo proti poprejšnjemu plačilu (na čekovni račun 12071). Ceno za pristopnico priglasnice bomo še objavili, ker so te tiskovine še v tisku.
USTANOVITEV IN RAZMEJITEV OKROŽIJ
Celotno področje Fizkulturne Zveze Slovenije se deli v ta-le telesno vzgojna okrožja:
Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje in Maribor. Ozemlje okrožij Novo mesto, Celje in Maribor je isto ko ozemlje političnih okrožij Novo mesto, Celje in Maribor. Okrožje Kranj obsega politične okraje Jesenice, Škofja Loka in Kranj, okrožje Ljubljana pa politično okrožje glavnega mesta Ljubljane ter politične okraje Kamnik, Grosuplje in Rakek.
Pretekli teden so bili postavljeni začasni okr. odbori v ok'\ Ljubljana, Celje in Maribor, v prihodnjih dneh bosta postavljena tudi okrožna odbora v Kranju in Novem mestu. Začasni okrožni odbori bodo delali do rednih okrožnih občnih zborov, na katerih bomo izvolili redne odbore.
Opravila začasnih okrožnih odborov so zgolj strokovna, idejna in' or-ganizatorna. Posebej so jim poverjena v bližnji bodočnosti ta-le dela:
1.	pregledati morajo delo in ustroj vseh telesno vzgojnih društev, ki že obstoje in poskrbeti, da ustreza oboje društvenim pravilom;
2.	v krajih, zlasti v takih, kjer so pred vojno že bila društva, ki so se ukvarjala s kakršnimi koli telesnimi vajami, morajo skušati ustanoviti telesno vzgojna društva;
3.	opraviti morajo informativni popis vse premične in nepremične lastnine, ki pripada po zakonu o prenosu imovine Fizkulturni zvezi Slovenije;
4.	storiti, morajo vse za živahno in uspešno telesno vzgojno delo (pouk, navodila, vaditeljski tečaji, ureditev in' pravimo usmeritev vsega dela, zlasti pa tekem itd.).
DRUŠTVENI IN OKROŽNI ŽIGI
Društva in okrožja naj si omislijo v duhu pravil službene žige po tem-le vzorcu:
Žig naj ima 3,5 cm v premeru.
V zgornji polovici žiga so besede: »Telesno vzgojno društvo«, oziroma »Telesno vzgojno okrožje«, v spodnji polovici je pa ime društva, oziroma okrožja.
Ob tej priliki znova opozarjamo, da se smejo imenovati društva v krajih, kjer ni drugih telesno vzgojnih društev samo z imenom svojega kraja, n. pr. »Telesno vzgojno društvo Brežice«. V krajih, kjer je več telesno vzgojnih društev, se pa smejo imenovati s kakim posebnim ustrezajočim imenom, n. pr. »Telesno vzgojno društvo ,Partizan1 v Ljubljani«.
Žige, ki ne ustrezajo tu objavljenem vzorcu, naj društva premenijo.
OBJAVE
POPRAVEK
V zadnji številki »POLETA« čila-mo pod naslovom »RAZVOJ NAŠEGA NOGOMETA« to-le:
»Razgovor s Piskom Janezom, vodnikom našega nogometnega naraščaja itd. v nadaljevanju zopet ... sem vodnik našega nogometnega naraščaja in smem trditi« itd.
Ker se tov. Pišek Janez sam smatra za vodnika »našega« naraščaja, kar je vsekakor preširok pojem, je treba resnici na ljubo ugotoviti, da je Pišek Janez voditelj nogometnega naraščaja samo pri telesno vzgojnem društvu »Svoboda«-Center.
Referent Jež Alojzij.
★
Radi uvedbe disciplinske preiskave, se tov. Slavko Markič začasno suspendira od vsakršnega telesno vzgojnega udejstvovanja.
Poslušajte vsak ponedeljek ob 18-30 oddajo ljubljanskega radia o telesni vzgoji!