POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. -------------------------------------------------—------------- POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN. r,
Štev. £>.	ILjTibljani, SO. maja 1936.	Leto VI.
Pe delegatskem zboru
Letošnji delegatski zbor je pokazal, tako po številčni udeležbi podružnic, kakor po resnosti in stvarnosti razprav, da je Narodna strokovna zveza faktor, s katerim je treba računati. Vztrajnost in veliko zanimanje, ki so gi kazali delegati ves čas zborovanja, pa je dokaz, da so bile razprave, ki so bile na dnevnem redu, na višku in da so odgovarjale duhu časa in razmeram v katerih živimo.
Izčrpen pregled vseh, tekom leta ugotovljenih socialno-političnih motenj in eksaktnost zaključkov z vsemi odgovarjajočimi resolucijami, ki so bile soglasno in z odobravanjem sprejete, je preprečil razpravo o raznih malenkostih, ki jih preživljajo podružnice v svojem delokrogu in ki so jih delegati običajno redno na vsakem delegatskem zboru iznašali. Delegati so se dobro zavedali resnosti položaja, v katerem se danes nahajamo ,pa tudi važnosti svojega najvišjega organizacijskega foruma, dobro vedoč, da spadajo take razprave v seje upravnega odbora in ne na delegatski zbor. To dejstvo je treba ponovno poudariti kot dokaz ljubezni, odločnosti in vzajemnosti, ki vlada v vrstah nacionalnega delavstva.
V	glavnem je bil delegatski zbor posvečen polaganju računa o delu, o doseženih uspehih in neuspehih iz-vrševalnega odbora v pretekli poslovni dobi. Tudi ta del razprav je pokazal vso resnost delegatov, kajti niti enega ni bilo, ki bi bil izražal svoje mnenje zgolj na podlagi osebnih simpatij ali antipatij do kogarkoli, kar se je v preteklosti kaj rado dogajalo. Skratka, ves reorganizacij-ski vpliv dela izvrševalnega odbora je prišel do svoje popolne vel jave. In tako je tudi prav.
Pa še nekaj moramo poudariti. Disciplina, ki so jo bile deloma zrahljale današnje težke socialne in gospodarske razmere, deloma naši naj-zagrizenejši nasprotniki s svojo neokusno demagogijo, deloma pa tudi nekateri neuspehi v preteklosti, je bila na delegatskem zboru na višku. To pa je zopet dokaz neomejene vztrajnosti ,odločnosti in samozavesti nacionalnega delavstva. Ta kader nacionalnega delavstva, ki je organiziran v podružnicah NSZ, ki so razpredene po vsej Sloveniij in tudi izven nje, nam pa daje pogum, da bomo vztrajali na svoji začrtani poti.
Socialna dobrobit in gospodarska sanacija delavstva, kar smo si postavili za cilj našega organizatornega dela, se zrcali v sprejetih resolucijah. Slednje so bile sprejete v taki obliki in odglasovane s takim soglasjem, da se je pri tem videla naša vztrajna in odločna vera v nas in samega sebe kot poedinca, kakor tudi vera v nepremagljivo in nepokolebljivo vzajemno skupnost.
Poživljeni stopamo s krepkim korakom v bodočnost. Ta duh, ki se je manifestiral na delegatskem zboru, mora med nami ostati. Kloniti ne sme posebno ne sedaj, ko gremo na delo, da v podrobnostih izvedemo celotni program, ki ga je postavil delegatski zbor. Volja in vztrajnost ne smeta popustiti.
V	tej težki dobi ni lahko delo ustvarjati boljšega človeka, še težje Pa je temu boljšemu človeku priboriti socialni in gospodarski mir in zadovoljstvo. Vendar mi ne klonemo. Tisoč in tisoč zaprek se nam je že stavilo nasproti tekom našega skoraj tri desetletnega delovanja. Toda vse
DELO
Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
Delegatski zbor NSZ
V nedeljo, dne 10. maja se je vršil v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani delegatski zbor Narodne strokovne zveze, na katerem je dosedanja uprava polagala račun svojega delovanja v preteklem letu, obenem pa so bile začrtane smernice za vsestransko intenzivno delo v korist našega delovnega ljudstva v nastopajočem poslovnem letu- Na delegatskem zboru je bilo navzočih 58 delegatov, ki so zastopali polnomočno vse podružnice, razen treh, ki pa so se opravičile ter mnogo gostov, med njimi zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev tov. Ivan Tavčar, dalje zastopnik Delavske zbornice tov. Drago Kosem, predsednik Pomočniškega zbora združenja trgovcev tov. Franjo Melicer, predsednik Obče delavske zveze v Zagrebu in tajnik Glavnega akcijskega odbora JugOslovenskih delavskih in hameščenskih sindikatov tov. Vili m Haramina in mnogi drugi.
Delegatski zbor je otvoril ob 9. uri predsednik, NSZ tov. Rudolf Juvan, ki je pozdravil vse došle delegate in imenoma mnoge goste. Bratje Čeho-slovaki od ČOD se delegatskega zbora zaradi nujne zadržanosti niso mogli udeležiti, pač pa so poslali pozdravno pismo, v katerem žele delegatskemu zboru mnogo uspeha pri delu za dobrobit jugoslovenskega delavstva.
Za tov. predsednikom Juvanom je pozdravil v imenu Delavske zbornice naš delegatski zbor tov. Drago Kosem, ki je v svojem govoru omenil težki položaj delavstva ter njegovo trdno vero v izboljšanje istega. Izboljšanje pa more priti samo s sodelovanjem vseh, ki jim je dobrobit naroda pri srcu.
Tov. Ivan Tavčar je pozdravil delegatski zbor v imenu Zveze društev privatnih nameščencev pri čemer je naglasil, da morajo privatni nameščenci in delavci boriti se roko v roki za izboljšanje svojega socialnega položaja. Obljublja vso podporo s strani organizacije, ki jo predstavlja.
Nato je živahno pozdravljen spregovoril tovariš Vilim Haramina iz Zagreba, ki je najpreje orisal vzroke, ki so dovedli do koalicije Obče delavske zveze in Narodne strokovne zveze. Zahteve po zakonu o minimalnih mezdah polagoma rodijo sadove. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je že izdelalo in razposlalo načrt uredbe o ureditvi minimalnih mezd, obveznih kolektivnih pogodbah in arbitraži. Uredba v obliki, kakor nam je bila predložena ni dobra, vendar predstavlja prvi korak do ureditve mezdnega vprašanja. Zastavili bomo skupno naše sile, da se v načrtu popravi to, za kar iz svoje prakse vemo, da ne bo dobro, ako se uzakoni. Pot, ki je skupna ORS-u in
smo premagali in to samo s svojo odločno voljo, vztrajnostjo in vero v svojo moč in samega sebe.
Tovariši! Z delegatskim zborom smo zaključili košček dobe našega napornega dela za zboljšanje socialnih in gospodarskih prilik našega delavstva. Ako nismo mogli govoriti o doseženih in težko pričakovanih uspehih nas to ni vrglo v malodušje, temveč nasprotno, okrepilo nas je za še vztrajnejše in odločnejše delo. Zaključili pa smo tudi dobo notranjih nesoglasij, ki so nastajala pod vplivom tujih, nam in našemu delavcu sovražno razpoloženih oseb in organizacij.
NSZ pa je tudi zahteva po čimprejšnji izvedbi zavarovanja za primer starosti, onemoglosti in smrti ter zavarovanje za brezposelnost.
Po končanih pozdravnih govorih je poročal o delu NSZ tajnik izvrševalnega odbora tov. Franjo Rupnik, ki je podal jasno sliko o celokupnem delovanju vodstva NSZ. Vodstvo je ustvarilo vse predpogoje za uspešen in siguren razmah narodnega strokovnega gibanja tako na gospodarskem kakor tudi na strokovnem polju. Izvršena je bila administrativna reorganizacija, pa tudi gospodarska, kar je imelo za posledico, da zamore naše strokovno glasilo sedaj redno izhajati. V strokovnem pogledu smo sodelovali ali pa sami sprožili akcije, za katere smo vedeli, da so v korist našega delovnega ljudstva. Naštel je tudi vse važnejše dogodke iz pretekle poslovne dobe, vendar o njih ne moremo poročati, ker smo o istih v našem listu že dovolj sproti pisali.
Poročilo o delovanju strokovnega tajništva je podal tov. Vekoslav Bučar, ki je podrobno opisal vse akcije, ki so bile organizirane v svrho rešitve raznih najbolj perečih socialno-političnih vprašanj. Točno sliko je podal o notranjem poslovanju, ki je bilo ravno na visoko število rešenih aktov prav razveseljivo.
’ Tov. Anton Varšek je poročal o blagajniškem in finančnem stanju NSZ. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so razni gospodarski ukrepi na finančni položaj NSZ ugodno vplivali, radi česar je finančno stanje letos mnogo bolj razveseljivo, kot prejšnja leta. Tudi mnoge podružnice so točne j še izvrševale svoje dolžnosti napram centrali, kar je tudi pripomoglo do točne j šega poslovanja. Ob koncu svojega poročila se je tov. Varšek ginjen zahvalil za mnogoletno zaupanje ter se poslovil od svojih dolgoletnih sodelavcev. Čeprav je iz delavskega stanu prešel med obrtnike, bo vendar ostal zvest svojim načelom ter bo tudi v nadalje ostal član narodnega strokovnega pokreta.
Tov- Josip Ambrožič je nato podal izčrpno poročilo! nadzornega odbora, ki je ugotovil v vsem poslovanju najlepši red. Zato predlaga tako tov. blagajniku, kakor tudi ostalim članom izvrševalnega odbora razreš-nico s pohvalo.
Predlog nadzornega odbora je bil soglasno sprejet.
Nato se je v izbranih besedah zahvalil za požrtvovalno delo dosedanjega blagajnika tov. Varška tovariš predsednik Juvan, ki je naglasil, da izgubimo s tov. Varškom enega naših najagilnejših funkcijonarjev.
Ker je bii tov. dr. Jože Bohinjec radi bolezni odsoten, je referira! o
Vedri, čili in kompaktni, organi-zatorično in gospodarsko sanirani in osamosvojeni na znotraj ,odločni, samozavestni in vztrajni na zunaj, stopamo v novo borbo za svoje pravice.
Zato okrepimo svoje vrste, ustanavljajmo nove podružnice, da se tako pripravimo za čas, ko bo odločalo nacionalno delavstvo v javnem, socijalno gospodarskem in političnem življenju o vseh vprašanjih, tičočih se našega delovnega ljudstva.
Malenkosti naj nas ne ovirajo, eventuelni hipni neuspehi naj nas ne plašijo, da bi izgubili vero v svojo moč in uspeh. Vera v nas in samega sebe mora in bo zmagala.
položaju delavstva v državi tov. Vekoslav Bučar. Slednji je v svojem referatu orisal težko stanje delavstva po posameznih strokah s posebnim ozirom na razmere v Dravski banovini. Iznesel je več novih misli za rešitev gotovih vprašanj, nato pa je prečital resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
Po referatu tov. Bučarja je govoril tov. Haramina o stremljenjih raznih ekstremistov ,ki skušajo ustanavljati razne enotne fronte delavstva, pri tem pa baš delavsko enotnost radi ekstremističnih ciljev, ki jih pri tem zasledujejo, rušijo. Strinja se s tozadevno resolucijo, ki je bila sprejeta, ker je slično sprejel tudi ORS na svojem kongresu v Osijeku.
Sprejete resolucije objavljamo na drugem mestu.
Sledile so volitve novega izvrševalnega odbora na podlagi predloga, ki ga je sestavil poseben kandidacijski odbor. Glasovanje se je vršilo poimenično ter je bil soglasno izvoljen naslednji izvrševalni odbor:
predsednik :tov. Rudolf Juvan;
I.	podpredsednik: tov. dr. Jože Bohinjec;
II.	podpredsednik: tov. Tine Zupan (Jesenice);
tajnik: tov. Franjo Rupnik;
blagajnik: tov. Josip Ambrožič;
nam. blagajnika: tov. Edvard Ter-
kuč;
gospodar: tov. Simon Galjot.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: kot predsednik tov. Vinko Širnem (Ljubljana), kot člani pa tovariši Stane Pleško (Ljubljana), Franc Marki-zeti (Jesenice), Vlado Prelc (Maribor), Franc Vižintin (zidarji, Ljubljana).
Pri raznoterostih je stavil tovariš Rupnik v imenu izvrševalnega odbora tri predloge nanašajoče se na poenostavljenje poslovanja z znamkicami .izjemno članarino za rudarje in na izpremembo imena in oblike našega strokovnega glasila. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Tov. Vojska iz Maribora je v obširnem govoru razpravljal o mariborskih razmerah ter iznesel mnoge zanimivosti, ki kažejo na izboljšanje našega pokreta v Mariboru.
Tov. Markovič iz Jesenic je govoril k resoluciji glede ljubljanske bolnišnice. Predlagal je, naj se vsa borba za bolnišnico usmeri v tem pravcu, da bo isto zgradila država. Zdrav narod je najboljše jamstvo za meč i nveličino države. Stavil je v svrho pojasnil glede ljubljanske bolnišnice tudi več vprašanj, na katere sta mu občirno odgovorila tov. Juvan in tov. Bučar. Tov. Markovič se je s pojasnilom zadovoljil.
Tov. Kavčič iz Stražišča je sporočil sklep podružnice zaradi našega glasila. Tov. Rupnik mu je zagotovil, da bo glasilo redno izhajalo.
Ob koncu se je tov. predsednik Juvan zahvalil vsem bivšim funkcionarjem, nameščencem tajništva in drugim, ki so pri pokretu aktivno sodelovali in pripomogli do tega, da so bila lahko poročila na delegatskem zboru tako povoljna. Posebno se je zahvalil naprednemu časopisju, ki nas je podpiralo, kakor tudi našim delegatom, ki so še ali pa so bili v preteklem poslovnem letu agilni funk-cijonarji raznih naših socialnih ustanov.
Ob 13.30 je tov. predsednik po krajši predhodni debati zaključil izredno lepo uspeli delegatski zbor.
Resolucije
sprelete na delegatskem zboru NSZ dne 10. maja 1936
I.	Splošna resolucija
Zastopniki nacionalnega delavstva, zbrani na deelgatskem zboru NSZ so po zaslišanju referata o današnjem položaju delavstva v državi sklenili naslednjo resolucijo:
1.	Kraljevska vlada, posebno pa prizadeto ministrstvo za socialnopo-litiko in narodno zdravje, naj prisili delodajalce do spoštovanja zakona o zaščiti delavstva in s tem odpravi nezakonitosti, ki se vršijo na škodo delavstva in njihovih družin. V ta namen naj ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ukaže svojim podrejenim organom, da strogo izvajajo sankcije nad vsemi kršitelji imenovanega zakona.
2.	Uredba o določitvi minimalnih mezd, obveznem sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjen ju in arbitraži naj regulira življenjske razmere tako, da bo mogel delavec s svojo družino živeti človeka dostojno življenje.
3.	Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje naj čimprej izvede reformo nove uredbe o podpiranju in zaposlitvi delavcev, ker ista delavstvu ne koristi v oni meri kot bi morala. Predvsem so z njo prizadeti sezonski delavci, katerih položaj je že itak skrajno slab.
4.	Gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje naj čimprej realizira pooblastilo, ki ga je prejel s finančnim zakonom za leto 1936/37 v pogledu izvedbe zavarovanja za starost, onemoglost in smrt.
5.	Pravilnik o volitvah obratnih zaupnikov naj se izpremeni tako, da se postopek volitev poenostavi ter da se volitve vrše vsako tretje leto. V podjetjih pa, kjer volitve še niso bile izvedene, naj se lahko izvedejo kadarkoli.
6.	Ponovno naglašamo nujno potrebo ureditve brezposelnega vprašanja v pravcu, kot smo to že neštetokrat predlagali.
7.	Zahtevamo, da se končno že vendar enkrat pristopi k definitiv-nepm saniranju rudarskega in kovinarskega zavarovanja ter tako zagotovi zavarovancem bratovske sklad-nice njih že pridobljene pravice.
8.	Kraljevska vlada naj najde pota in načine, da se ukinitev ugodnosti po § 219- obrtnega zakona za zavarovance bratovske skladnice ne izvede.
II.	Tekstilno delavstvo
Zastopniki delavstva, organiziranega v NSZ, zbrani na delegatskem zboru, ugotavljajo:
Tekstilna industrija v naši državi se vedno bolj in bolj širi, medtem ko delavske mezde v tej industrijski panogi stalno padajo tako, da danes ne dosegajo več niti polovice rodbinskega minima. Posledica tega je, da je od celokupnega števila smrtnih primerov med tekstilnim delavstvom nad polovico povzročenih od tuberkuloze.
Delovni čas se v mnogih primerih protizakonito podaljšuje preko osmih ur dnevno in pri tem se tudi ne plačuje po zakonu predpisane povišice za nadure.
Higijenske razmere v večini podjetij ne ustrezajo zakonitim higijenskim predpisom in tudi služba inspekcije dela je absolutno nezadostna.
Strokovne organizacije delavcev se s strani mnogih poslodavčev v tekstilni industriji preganjajo, čeprav je njih obstoj predviden v zakonu o zaščiti delavcev. Posledica tega je stalno slabšanje položaja tekstilnega delavstva.
Z ozirom na gornje ugotovitve smatra nacionalno delavstvo za potrebno, da se pokrenejo naslednje mere:
1.	Oblast naj prisili tekstilna podjetja do absolutnega spoštovanja obstoječih zakonov, predvsem v pogledu delovnega časa, plačevanja nadur,
higijenskih predpisov in svobode organiziranja delavstva.
2.	Delovanje inspekcije dela naj se vsestransko pojača. Krediti za isto morajo biti zadostni, ker je sicer vsako njeno delo onemogočeno. Pri vseh sreskih načelstvih, na katerih področju se nahaja tekstilna industrija, naj se postavijo socialni referenti z delokrogom, ki ga imajo inšpekcije dela.
3.	Vsa ostala vprašanja tekstilnega delavstva naj se obravnavajo na podlagi uredbe o določevanju minimalnih mezd, obveznem sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjen ju in arbitraži, ki jo namerava v kratkem predpisati g. minister za socialno politiko in narodno zdravje.
III.	Gradbeno delavstvo
Gradbeno delavstvo je bilo kot sezonsko že od nekdaj najbolj prizadeto. Njegov položaj se je v zadnjih letih tako poslabšal, da zahteva vprašanje gradbenega delavstva najnujnejše rešitve. V ta namen zahteva delegatski zbor:
1.	da se čimprej predpiše uredba o minimalnih mezdah in obveznih kolektivnih pogodbah, s čemer naj se izboljšajo mezde in druge razmere gradbenega delavstva;
2.	da se v omenjeni uredbi gradbeno delavstvo kot sezonsko posebej obravnava in
3.	da zastavi oblast pri gradbenih podjetjih vso svojo avtoriteto ter z njo prepreči preganjanje delavstva s pomočjo zloglasne »črne knjige« samo radi tega, ker je bil delavec o priliki prisiljen svoje zakonite pravice iskati pred obrtnim sodiščem.
IV.	Rudarsko vprašanje
Delegatski zbor ugotavlja z ozirom na vprašanje naših rudarjev naslednje:
Položaj slovenskih rudarjev je neznosen. Že itak Okrajno mizerne mezde se zmanjšujejo z mnogimi praznovanji, ki jih predvsem rudarji iz revirjev TPD praznuje jo. Z ozirom na glasove o znižanju dobav premoga državnim železnicam bo še več praznovanj in s tem v zvezi se bodo, poleg redukcij in drugih posledic, dohodki rudarjev še bolj zmanjšali.
Radi tega zahteva delegatski zbor:
1.	da merodajni faktorji končno uvidijo potrebo zvišanja državnih dobav pri rudnikih Dravske banovine vsaj na višino iz leta 1931.;
2.	da rudarska podjetja Dravske banovine organizirajo svoj trg tako, da radi oscilacije državnih dobav delavstvo ne bo trpelo na zaslužku in da se poviša število delovnih dni.
3.	da se čimprej ukrene vse potrebno za ustvaritev znosnejših živ-Ijenskih pogojev v rudnikih izven meja Dravske banovine tako, da bi se zamoglo rudarje, ki so brezposelni, zaposliti v teh rudnikih in
4.	da se skuša brezposelne rudarje zaposliti tudi v drugi industriji izven Dravske banovine.
V.	Vprašanje ko¥lnarJev
Delegatski zbor NSZ se je bavil med drugim tudi z vprašanjem bodočnosti kovinske industrije v Dravski banovini v primeru, da se razširi delokrog produkcije v Zenici in Kraljevu tudi na proizvode, ki se proizvajajo v kovinski industriji v z Dravski banovini in ki že zadovoljujejo potrošnjo na jugoslovenskem trgu.
Delegatski zbor NSZ zahteva, da se vendar že pristopi k izvajanju že večkrat obljubljenega načrtnega gospodarstva, ker bi le to moglo preprečiti v razširjenih podjetjih Zenice in Kraljeva produciranje istih proizvodov, ki se v dovoljni meri producirajo že v kovinski industriji "Dravske banovine.
Delegatski zbor nadalje ugotavlja, da razni razlogi, s katerimi se navadno zagovarja najnovejša de-montaža slovenske industrije, ne dr-
že in da baš ti razlogi in državni oziri zahtevajo, da se obmejno prebivalstvo z demontažo ne razburja. Zadovoljno obmejno prebivalstvo je vedno bilo in bo najboljši in najzvestejši čuvar državnih meja.
VI.	Kolaboracija z drugimi strok, organizacijami
Delegatski zbor NSZ je razpravljal tudi o kolaboriranju NSZ z drugimi delavskimi in nameščenskimi strokovnimi organizacijami v državi ter je z ozirom na to vprašanje sklenil naslednje:
1.	Novoizvoljeni izvrševalni odbor se pooblašča, da kolaborira z onimi delavskimi in nameščenskimi strokovnimi organizacijami v državi, ki so voljne podpirati zahteve NSZ v raznih socialno-političnih vprašanjih.
2.	Izvrševalni odbor NSZ sme v svrho izbojevanja rešitve raznih socialno-političnih vprašanj koalirati Narodno strokovno zvezo s sorodnimi strokovnimi organizacijami, v kolikor taka koalicija ne bi tangirala samostojnosti NSZ in ne bi bila v nasprotju z osnovnimi načeli, na katerih pokret NSZ počiva.
3- Vrhovni strokovni svet v Ljubljani naj poživi svoje delovanje in naj postane vrhovni forum strokovnega gibanja vsega nacionalnega delavstva in nameščenstva ne samo v Ljubljani, temveč v Dravski banovini sploh.
VII.	ljubljanska bolnica
Zastopniki nacionalnega delavstva, zbrani na delegatskem zboru Narodne strokovne zveze pozdravljajo Akcijo za razširitev ljubljanske bolnišnice. Nacionalno delavstvo se za-
veda velike koristi, ki bi jo imelo delovno ljudstvo od splošne centralne bolnišnice in klinike v Ljubljani in zato bo z vsemi svojimi silami Akcijo podpirala.
Zavedajoč se, da sedanja bolnišnica današnjim razmeram ne odgovarja, zahteva nacionalno delavstvo zgraditev nove, ustrezajoče vsem sodobnim zahtevam.
Da pa se olajša trpljenje bolnikov radi nesodobne ureditve sedanje bolnišnice, predvsem pa radi pomanjkanja prostora v isti, naj se čimprej pristopi k ureditvi primernih provizorij ev. Nacionalno delavstvo pa odločno odklanja vsako rešitev ljubljanskega bolnišničnega vprašanja v tem pravcu, da bi se za bolnišnične prostore za stalno adaptiralo razne stare stavbe, ki ne morejo s še tako velikimi investicijami zadostiti sodobnim zdravstvenim in higijenskim načelom.
Nacionalo delavstvo smatra, da je ljubljansko bolnično vprašanje stvar vseh Slovencev. Zato zahteva, da se akcija vodi centralizirano- Vsako separatno akcijo občin smatra za celoti in splošnim zdravstvenim interesom Slovenije za škodljivo.
Skrb za zdravje naroda je prvenstveno stvar države. Zato stoji nacionalno delavstvo na stališču, da je predvsem dolžnost države, da ona s primernim sodelovanjem banovine in prizadetih občin prispeva k zgraditvi nove ljubljanske bolnišnice in klinike.
Nacionalno delavstvo, postavljajoč gornja načela in zahteve, se zaveda, da s tem stori samo svojo dolžnost, ki mu jo nalaga njegov nacionalni in socialni program.
Filip Uratnik:
Protituberkulozna borba in delavstvo
ka prav posebno pažnjo. — Obolelega delavca je treba poslati pravočasno v okrevališče, — vsi na jetiki oboleli niso nevarni za svojo okolico, ker more le tak bolnik svojo okolico okužiti, ki boleha na odprti tuberkulozi. Ako se pri preiskovanju ugotovi, da boleha šoloobvezni otrok, delavec ali delavka na odprti tuberkulozi, je treba spraviti obolelega otroka ali delavca v sanatorij ali pa poskrbeti drugače za higijenske pro-timere, da bolnik za svojo okolico ne bo nevaren.
To je zvezano že z velikimi, za sedaj često nepremagljivimi težavami.
Ostali delavci in podjetja morajo priskočiti v takih primerih v dobro razumljenem lastnem interesu obolelemu delavcu na pomoč.
Velika in nepopravljiva škoda je, da nimamo izvedenega zavarovanja zoper onemoglost. To zavarovanje bi omogočilo, da bi tuberkulozen delavec po enem letu lečenja, ko je pomoči najbolj potreben, ne bil prepuščen samemu sebi.
Težko greši sama nad seboj družba, če dopušča, da mora na tuberkulozi bolan bolnik od hiše do hiše beračiti. Ne le, da on tako ne more ozdraviti. On je tudi skoraj poklicen razširjevalec tuberkuloze. Taka nevarna obolenja bi morala imeti v bolno podpornem sistemu podpiranja prednost pred kratkotrajnimi.
Vse to bi se dalo popraviti brez kakih velikih sprememb v našem gospodarstvu. Za velike uspehe V borbi proti tuberkulozi pa so potrebne seveda velike gospodarske in socialno politične spremembe.
Z napori vseh se morajo ustvariti take mezdne razmere, da bodo mogli delavci in delavke od svojih mezd dostojno živeti. Tudi akcija proti tuberkulozi postavlja na vse, na delavce, podjetja in javne oblasti kategorično zahtevo, da morajo postati mezde od 10, 15 dinarjev med nami nedopustne.
‘Pristopajte v Tiarodno strokovno zvezo!
Ko se je začela organizirati pred leti v Sloveniji v Okviru protituber-
kuloznih lig sistematična akcija proti tuberkulozi, smo si mnogi rekli: Težko, da more roditi ta akcija med delavstvom, zlasti med slabejše plačanim, kake uspehe. Kjer primanjkuje v hiši kruha, tam so odprta vsem boleznim vrata, zlasti pa tuberkulozi, ki je tipična spremljevalka bede. Kjer stanuje v eni sobi mnogoštevilna rodbina, tam je o higijenskih predpisih težko govoriti.
Našim; požrtvovalnim, vztrajnim in sposobnim organizatorjem in voditeljem akcije proti tuberkulozi pa se je posrečilo, da so vzbudili v nas nevernih žarek vere.
Letošnji protituberkulozni dnevi naj nam služijo v to, da utrdimo v svojim srcih to vero.
Vedeti moramo predvsem, da kakor pri mnogih boleznih, tudi pri tuberkulozi ni tiste ostre črte ločnice med zdravo in bolno osebo, kakor si to laiki predstavljamo. Skoro vsi, ki to čitamo, smo bili v gotovem živ-Ijenskem razdobju že na tuberkulozi bolni. Vendar je človeški organizem močan in v večini primerov bolezen sam premaguje, tako da je bolnik še ne opazi. Šele takrat postane tuberkuloza vsem vidna, kadar začnejo bolezenske sile v človeškem organizmu prevladovati.
Iz tega sledi: Borba proti tuberkulozi je tudi med siromašnimi sloji možna. Saj zmagujejo tudi tu odporne sile človeškega telesa v tisoč in tisoč primerih.
Kaj je pri tem še potrebno?
Potrebno je, da se odporne sile proti bolezni v slučaju potrebe pravočasno ojačajo. Potrebno je, da dobimo več pregleda čez potek tuberkuloznih obolenj v začetnih štadijih. Ce borbo med boleznijo in zdravjem pravočasno zasledujemo, moremo sile, ki se bore proti bolezni, podpreti.
V šolah pregledujejo dispanzerji šolske otroke. Ravno tako bi bilo treba pregledati od časa do časa tudi delavce po večjih tovarnah. Bolnega šoloobveznega otroka je treba poslati v otroško kolonijo in ga kolikor mogoče oprostiti od prenapornega dela v šoli. Na drugi strani je treba posvečati prehrani takega otro-
Jeseniški delavec:
Delo nas kliče
Prvi maj je za nami. Izkoristili smo ta naš edini praznik in se po-vspeli na krasne planine, da smo tam v prosti naravi, ki jo je zopet odelo sveže zelenje, daleč od monotonega ropotanja strojev, daleč od dušljive-ga tovarniškega ozračja, preživeli nekoliko srečnih in brezskrbnih trenot-kov. Pomlajena priroda okoli nas, pod nami rodovitne doline s srebrnimi rekami, nad nami pa čisto, modro nebo, vse to je poživljajoče vplivalo na naše razpoloženje. Naša srca so se širila in misli so dobile novega poleta. Odvrgli smo vse težke in neprijetne spomine, od skrbi nagubani obrazi so se nam razokrožili v nasmeh in prej motne oči sd dobile mladostni blesk. Vdali smo se prijetnim sanjam, ki so nas povedle daleč od vsakdanjih skrbi in težav v one višine, od koder se življenje ne vidi tako črno, kot je v resnici. Postali smo idealisti in z največjim optimizmom smo se zazrli v obličje bodočnosti, ki bo in ki mora biti naša. Toda komaj smo se vrnili zopet v dolino, komaj smo zaslišali podrhtevanje lačnih strojev, ki _ neprenehoma zahtevajo naših življenjskih moči, že se je razblinil ves naš idealizem, nasmehljani obrazi so se bolestno nagubali in mahoma nas je obšel strah pred življenjem in pred bodočnostjo. S sklonjenimi glavami smo se podali na delo in se na milost in nemilost prepustili usodi, češ, naj nas premetava sem in tja kakor hoče, saj bo kmalu vsega konec. Prevzela nas je neka apatičnost do vsega dogajanja okoli nas. Tovariši! Zakaj ta strahopetni pesimizem v naših dušah, zakaj ta strah pred življenjem?
Čas hiti z bliskovito naglico mimo nas in vse je odvisno samo od tre-notka. Če zamudiš ugodni moment, že te prehiti drugi in ti ostaneš v ozadju. V borbi za obstanek zmaguje oni, ki je odpornejši in vztrajnejši. Razredni boj dosega svoj vrhunec in vsak hip lahko pričakujemo preloma. In mi, mesto ,da bi pokazali ravno sedaj vso svojo borbenost in mesto, da bi vse sile položili v to borbo, stojimo nemo ob strani in čakamo konca. Na tak način seveda ne moremo napredovati in popolnoma umevno je, da nas bo nadkrilil naš nasprotnik, če se ne bomo znali pravočasno zganiti z mrtve točke. Ogibljemo se boju za živ-Ijenski obstoj, ker smo izgubili zaupanje v samega sebe in se še v naprej vdajamo. Vsi pričakujemo, da bo nam nenadoma prišla na pomoč kaka višja sila, ki bo zaščitila položaj in uredila razruvane razmere. Toda časi čudežev so minuli in »mana« je samo enkrat padala z neba. Kdor hoče dandanes v življenju zmagovati, mora imeti vedno pred očmi narodni pregovor, ki pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Tudi v razrednem boju ne smemo pričakovati, da nam bodo pečene piške same priletele v usta, ali da bo kapitalizem sam uredil delavsko vprašanje tako, kot si delavci želijo. Nasprotno, če bo videl, da sime pohlevni in če bo videl, da se ne ganemo, nas bo še bolj pritisnil k tlom. Šele takrat bo popustil in ugodil našim zahtevam, ko bo videl v naših vrstah borbenost, vztrajnost, s katero zasledujemo naše cilje. Prva zahteva delavca, ki hoče doprinesti k zmagi delavskega gibanja je, da je borben in da se s samozavestjo in neomajno vero v zmago poteguje za elementarne pravice, ki so nam dane po vseh naravnih zakonih. Toda borbenost moramo pravilno razumeti: če nekdo kriči in bruha iz sebe nesmiselne fraze, še ni borben. Taki ljudje imajo vso borbenost na koncu jezika, kakor hitro pa pride čas, ko bi bilo treba odločno nastopiti, izginejo. Borben je oni, ki se vztrajno in nesebično bori za svoje ideale in pri tem tudi zna z lahkoto doprinašati žrtve. Toda posameznik je lahko še tako idealen in razborit, pa vendar sam v borbi ne bo uspel. Boj je uspešen samo tedaj če je organiziran. Tudi boj delavskega stanu mora biti organiziran, česar se pa mnogo naših sodelavcev ne zaveda. Vedno se še dobijo ljudje, ki
se organizacijam naravnost umikajo in skeptično gledajo na delavske pokrete. Ena največjih napak delavcev in obenem glavni vzrok vseh neuspehov delavskega gibanja je to, da ne znajo ceniti pomena organizacij. Ne zavedajo se, da je posameznik samo neznaten člen v brezštevilni vrsti in da kot posameznik ne pomeni ničesar. Ne zavedajo se, da je samo v skupnosti moč. Zelo mnogo ali baje resnično večji del je pa takih, ki se zavedajo, da je organizacija potrebna in se zato tudi včlanijo. A s tem, da so pristopili k organizaciji in da plačujejo prispevke, že mislijo, da so svojo dolžnost izvršili. Na prvi pogled to v resnici zadostuje. Toda nekoliko natančnejši pogled v organizacijo, ki ima dosti takih članov, nam pokaže, da je njeno stanje precej obupno. Nikakega življenja ni. Člani le neradi izpolnjujejo najnujnejše dolžnosti in obveznosti, ostalega dela se pa ne dotaknejo in pustijo, da vso organiztcijo počasi vlečejo trije ali štirje člani, ki pa navadno kljub idealizmu in požrtvovalnosti ne uspejo, kar je popolnoma razumljivo. Čas bi že bil ,da bi se članstvo pričelo zavedati, da se s tem, če so se v organizacijo včlanili in če plačujejo prispevke, njegova dolžnost še ni storjena. Vsak član mora z vsemi svojimi močmi skrbeti, da se bo delo v organizaciji pravilno razvijalo, da bo organizacija pridobivala na številu pripadnikov, pa tudi na ugledu in veljavi.
Tudi v naših vrstah se je na žalost razpaslo tako mrtvilo med članstvom, ki ne dopušča, da bi se naša ideja pravilno razvijala in prišla do pravega razmaha, tudi v naših vrstah se dobe tovariši, ki dvomijo v naš pokret in pasivno stojijo ot. strani, ne da bi prijeli za kakršnokoli delo. Toda mi narodni socialisti, se moramo zavedati, da je edino naš pokret zmožen rešiti malega človeka v naši državi iz obupnega položaja. Kajti naš pokret temelji na stvarni podlagi, upošteva dejansko stanje našega delavca, brez pretiravanja na eno ali drugo stran, ne posnema po opičje tujih sistemov in se ne lovi za meglenimi načrti raznobarvnih intema-cijonal. In če ima naš pokret tako dovršen program, ne smemo dvomiti v njegovo zmago in se moramo odločno prijeti dela.
Stran s pesimizmom in obupavanjem! Proč z omahljivci! Naš pokret zahteva popolnih mož, ki se bodo zavedali njegove važnosti in ga bodo znali pravilno voditi in dovesti končno do zmage. Z dvignjenimi glavami in z jasnimi obrazi se razširimo bodočnosti v obraz. Ne strašimo se boja in velika naj bo naša vera v zmago. Prišel je čas, ko moramo stopiti na plan, da pokažemo, kdo smo, da damo vsemu svetu vedeti, da se narodni socializem probuja in dviga k novemu poletu. Tovariši! Kliče nas delo v našem pokretu, kliče nas dolžnost do našega stanu in do našega naroda. Na delo torej! Najprej uredimo svoje organizacije, potem se lotimo zunanjih vprašanj. Pridobivajmo novih članov in to — borcev! Širimo med delavstvom naše ideje in z vztrajnim delom dvigajmo moč in ugled naših organizacij. Vse to pa opravljajmo z veliko ljubeznijo do našega pokreta in z neomejenim zaupanjem v našo lepšo bodočnost, ki mora biti edino naša.
§ 221 obrtnega zakona
Kasacijsko sodišče je razsodilo v sporu radi odpusta iz službe v smjslu § 221. obrtnega zakona, da službeno razmerje med nameščencem in delodajalcem ne preneha, če nameščenec radi vojaške vežbe službe ne more vršiti. V tem primeru ima nameščenec pravico do prejemkov do štirih tednov, če je bil v službi neprekinjeno leto dni ter ne dobi od države primernega povračila. Te ugodnosti nameščencu ne pripadajo, če odide v stalno kadrovsko službo.
V drugem primeru je kasacijsko sodišče razsodilo, da tudi s poklicem v redno vojaško službo službeno razmerje ne preneha, pač pa nameščenec v tem primeru nima pravice do kakih prejemkov pri delodajalcu. Službeno razmerje se more torej ukiniti šele po povratku nameščenca iz vojaške službe v obeh primerih le z odpovedjo.
Strojniki in starostna preskrba
Naša organizacija intenzivno deluje na to, da pribori pri njej organiziranim članom strojnikom v smislu danih zakonskih predpisov, pravico do starostnega zavarovanja pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani kot edini starostno in invalidno zavarovalni instituciji, ki prihaja za strojnike v poštev, poleg zavarovanja pri Bratovskih skladnicah.
Le žal, da sloni sprejem v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu na pogoju duševnega dela; torej na uradniškem značaju, ker je namenjen le uradnikom in tistim, ki opravljajo višjo nadzorstveno službo. Fizično delo posameznika je izključeno 'Od zavarovanja.
Dokler pač še nimamo splošnega starostno zavarovalnega zakona, kot ga imajo druge, od nas še naprednejše države, moramo skušati v okviru obstoječih možnosti udejstviti svojo in drugih želje po starostnem zavarovanju.
Že doslej doseženi uspehi strojnikov pri nekaterih podjetjih, dajo upanje, da se bo posrečilo vsaj še za one strojnike, ki službujejo v električnih centralah, ali za one, ki poleg strojniške službe vrše še kak odločilen in nadzorstven posel, uveljaviti pravico do starostnega zavarovanja.
Pri elektrarni Fala in Kranjski industrijski družbi na Jesenicah je en del strojnikov zmagal in je že zavarovan pri Pokojnijiskem zavodu, ker je bil uradno ugotovljen delokrog in posel, ki ga je Pokojninski zavod deklariral za uradniški delokrog, torej za pretežno duševno delo.
Sedaj pridejo na vrsto še drugi obrati, ki jih bo organ Pokojninskega zavoda obiskal in na licu mesta ugotovil resničnost naših navedb, ki povzročajo zavarovalno zavezanost.
Najtežje je udejstviti starostno zavarovalno dolžnost za one, ki opravljajo zgolj mehanično službo, to je zgolj nadzorstvo in vodstvo nad strojem v tehnično strokovnem oziru, ki pa za zavarovalno dolžnost zaenkrat ne pride v poštev.
Z uresničitvijo zahteve vseh stro-kovnih organizacij za uveljavljenje zakona za obvezno splošno starostno in invalidsko zavarovanje, bo rešena starostna preskrba, še za one strojnike, ki po dosedaj veljavnih zakonskih predpisih ne morejo priti v poštev.
Koliko pa je upanja, za uveljavljenje takega zakona, je pa vzpričo razmer in razpoloženja, ki vladajo danes v javnem življenju, težko prerokovati.
Uverjeni pa smo, da bo končno prevladal zdrav razum in socijalni čut, ako bomo znali svojo zahtevo odločno in vztrajno prikazati kot neob-hodno potrebo iz vidika splošnih državnih in narodnih koristi.
Boj malega človeka za obstoj je že v današnjih razmerah težak, koliko težji je pa še boj za socialen in gospodarski napredek malega človeka. Boj ni samo boj, borba in samo borba slišimo vsak dan.
Ali se zavedajo tega gesla vsi oni tisoči, ki jih štejemo okoli 85%, ki stoje izven strokovnih organizacij, ki se jim po največkrat še slabše godi kot organiziranim, da dopuščajo borbo za napredek drugim po številu orgaziniranim šibkejšim 15%, da delajo in garajo še za njih.
Tovariši! Le ta rak rana na našem delavskem telesu je vzrok, da še nimamo izbojevanih onih socialnih dobrin, ki jih že imajo 100% organizirani delavci v naprednejših državah.
Kdaj bodo svojo žalostno igro spregledali, kdaj se bodo šele pričeli zavedati svojih dolžnosti do družbe in do sodelavcev, in kdaj se bodo pričeli zavedati škode, ki jo s svojim ponašanjem in ignoranco ustvarjajo sebi in drugim v škodo? Ali bi pri 100% dobro organizirani armadi delavstva bilo mogoče tako izkoriščanje delavskih sil, kakor se godi danes? Nikdar ne.
Zato tovariši: V boj za organizacijo, v boj napram brezbrižnikom, v boj proti sovražniku v lastnih vrstah, če hočemo zmagati.
Strojniki, kot inteligentnejši del našega proletarijata, zavedajte se svoje vloge in vpliva in storite svojo dolžnost napram sebi, svoji družini in celokupnosti v korist.	R. F.
Poležal rudarjev v reviriih TPD
0 položaju v revirjih TPD se mnogo govori, vendar je isti neru-darjem malo znan. Tekoči mesec je postal položaj rudarjev TPD do skrajnosti obupen. V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku se dela samo 10 dni na mesec, v Kočevju pa samo sedem. Položaj nam postane popolnoma jasen, če prikažemo zaslužek pri desetih delovnih dnevih v mesecu. Kopač zasluži na mesec pri desetih delovnih dnevih 370 Din. Od tega mu odtegnejo za zavarovanje, davek i. dr. 120 Din, tako ,da mu ostane 250 Din. Kopač ima od vseh rudarjev najvišjo dnevno mezdo. Zaslužek učnega kopača znaša mesečno z odštetimi odtegljaji Din 244.50, vozača pa 209.50 Din! Če pomislimo, da je 90% rudarjev poročenih in da imajo od enega do deevt otrok, potem je jasno vsakemu, da je tako stanje v revirjih nevzdržno. Mi pa prav dobro vemo, da bi bil položaj delavstva v premogovnih revirjih TPD lahko mnogo, mnogo boljši, če bi se merodajni faktorji hoteli zganiti in bi imeli le malo dobre volje in uvidevnosti. Toda vse naše dokazovanje je bob v steno in trenotno ni prav nikakih izgledov, da bi se stanje izboljšalo.
Uredba o omejitvi vajencev
Minister za trgovino in industrijo je sporazumno z minstrom za socialno politiko in narodno zdravje izdal dne 5- maja t. 1. uredbo, ki urejuje vajeniško vprašanje v trgovskih in obrtnih obratih.
Nova uredba določa v glavnem naslednje:
V trgovinah in obrtih sme biti en učenec, če dela lastnik obrti sam z enim pomočnikom, dva učenca, če je zaposlenih do pet pomočnikov, trije na šest do deset pomočnikov, štirje pa, če je zaposlenih nad deset pomočnikov. Več kot štirje učenci ne morejo biti istočasno v istem trgovskem ali obrtnemu obratu. Če je s stroko sklenjena ugodnejša kolektivna pogodba glede manjšega števila vajencev, veljajo določbe kolektivne pogodbe. Izjemoma sme ban dovoliti zaposlitev večjega števila vajencev, kakor to predpisuje uredba ali pa kolektivna pogodba, če to zahtevajo izredne prilike. Vendar sme tako dovoljenje izdati šele po predhodnem zaslišanju delojemalskih in delodajalskih zbornic.
Za določitev števila učencev se jemlje povprečno število stalnih pomočnikov v zadnjem letu. Za stalno zaposlenega pomočnika se smatra pomočnik, ki je nepretrgoma zaposlen vsaj tširi tedne. Tozadevna pojasnila je dolžan dati OUZD. Če se med učenjem število pomočnikov zniža, ostanejo že sprejeti učenci v uku. Za dobo 6 mesecev, računajoč od izdaje dovoljenja ali pooblastila, smejo lastniki trgovine ali obrti sprejeti samo enega učenca. Če dela lastnik sam ali z enim pomočnikom, sme sprejeti novega učenca šele, če učenec konča svoj uk največ v šestih mesecih. Če preneha pred koncem poteka učnega roka razmerje, je pa nato sprejel lastnik drugega vajenca, sme ponovno preko določenega števila
sprejeti prejšnjega učenca samo tedaj, če je bil vzrok bolezen ali kaj podobnega.
Uredba velja tudi za obrti s tovarniškim obratom, za strokovne delavnice tovarn, za podjetja, ki ne spadajo pod določbe obrtnega zakona in za delavnice podjetij ali ustanov, kjer se vzporedno v smislu obrtnega zakona izvršujejo obrtna dela. Lastniki obrti iz čl. 19, odst. 2. o. z. (osebe, ki nimajo posebne usposobljenosti in izvršujejo obrt potom usposobljenega poslovodje), sploh ne smejo sprejemati in imeti vajencev. — Učenci, ki so že v uku, lahko dovrše svoj uk, čeprav so prekoštevilni.
Kršitve te uredbe kaznuje oblast po določbah čl. 398. o. z., ki predvideva denarno kazen od 50 do 6000 dinarjev.
Nairt uredbe o minimalnih mezdah
Začetkom tega meseca so prejele Delavske zbornice in nekatere strokovne organizacije, med njimi tudi Narodna strokovna zveza, od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje načrt uredbe o določevanju minimalnih mezd, obveznih kolektivnih pogodbah, pomirjenju in arbitraži. Delavstvo je veselo, da se je končno vendarle pristopilo k praktičnemu reševanju vprašanja ureditve delavskih mezd, vendar z načrtom, ki smo ga prejeli, ne more biti zadovoljno. Načrt namreč vsebuje mnogokaj, kar je prišlo v načrt morda z najboljšim namenom, vendar pa v praksi delavstvu ne bo koristilo in zato tudi v tej obliki, kakor to predvideva načrt, vprašanje delavskih mezd ne bo rešeno. Delavske zbornice so k načrtu že zavzele svoje stališče, ki ga bodo sporočile ministrstvu. Načrta uredbe v osnovi ne odklanjajo, pač pa zahtevajo temeljito korekturo iste, predno jo bo minister predpisal. O načrtu samem ter o naših predlogih k istemu, bomo poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
Naše delavske knliinlce
Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru stalno napredujeta. Ljubljanska knjižnica je v razdobju od meseca januarja do vštevši aprila tega leta izposodila skupno 20.766 knjig in to slovenskih 9741, srbohrvatskih 500, nemških 10.356 ter drugojezičnih 169. Tako je knjižnica v Ljubljani izposodila 9860 obiskovalcem 607 knjig več, kakor lani v istem razdobju.
Mariborska knjižnica Delavske zbornice je v istem času izposodila 14.524 knjig, in sicer slovenskih 5764, srbohrvatskih 527, nemških 8076 ter drugojezičnih 147.
V primeri z istim razdobjem v pretečnem letu je izposodila 1125 knjig več. Značilno je, da je mariborska knjižnica pri manjšem celoletnem prometu izposodila več srbohrvatskih knjig kakor ljubljanska. Splošno pa nazaduje povpraševanje po srbo-hr-vatskih knjigah tako v Ljubljani kakor v Mariboru: v primeri z lanskim prvim četrtletjem je izposodila ljubljanska knjižnica 288 srbohrvatskih knjig manj, mariborska pa 74 manj. Kje je vzrok? Pri knjižnici gotovo ne, ker ima letos večjo izbiro kakor lani.
Čitanje francoskih, čeških, angleških in italijanskih knjig nič ne napreduje na škodo nemških, kakor bi človek pričakoval. Starejša generacija sega še vedno po nemških, mlajša se pa, kakor se zdi, ne nauči toliko francoščine, da bi brala francoske knjige. Ta rod bere skoro samo slovenske, ker drugih jezikov ne zna. Zanimjvo je, da izposodi mariborska knjižnica relativno več knjig v tujih jezikih, kakor ljubljanska, čeprav je univerza v Ljubljani. To bi dalo misliti našim šolnikom radi poučevanja tujih jezikov na naših srednjih šolah, ker pri skromnem obsegu slovenske znastvene literature bi moral inte-
lektualec znati vsaj enega od svetovnih jezikov.
Znanstvenih knjig je izposodila ljubljanska knjižnica 1865, mariborska zaostaja za njo s 728 knjigami.
Koliko imamo vaiencee
Na našem delovnem trgu h-orijo važen in precejšen odstotek vajenci. Po zadnjih statističnih podatkih SUZOR-a imamo pri nas v Jugoslaviji 70.118 vajencev, od teh 12.468 vajenk. Moških vajencev je tedaj skoraj petkrat več kot ženskih. Na-pram celokupnemu številu zavarovanega delavstva pri SUZOR-u, ki je istočasno imel 562.202 zavarovanca, znaša število vajencev 12.47%. Vsak 10 zavarovanec je vajenec.
Na področju ljubljanskega OUZD imamo na podlagi istih podatkov 8346 vajencev ali 9.04% napram zavarovanemu članstvu.
Zanimivo je, da imajo posamezni okrožni uradi zelo različno število zavarovanih vajencev. Razlike so zelo velike. Navajamo število vajencev v odstotkih napram zavarovanemu članstvu pri posameznih uradih:
Banjaluka 8.32%, Beograd 11.09, Dubrovnik 8.69, Karlovac 8.87, Ljubljana 9.94, Niš 19.30, Novi Sad 18.92, Osijek 13.90, Petrovgrad 23.63, Sarajevo 9.55, Skoplje 18.69, Sombor 16.16 Split 8.47, Subotica 24.000, Sušak 6.00, Tuzla 12.09, Zagreb 9.83; vsi skupaj 12.78%. Merkur 0.37, Trg. bol. podp. društvo 13.68, Beogr. trg. omladina 20.28, Privat. društv. blagajna 6.73; skupaj 12.47%.
Napram letu 1930. je padlo pri ljubljanskem OUZD v 1. 1934. število vajencev za 2.89%, povečanje števila vajencev pa zaznamujejo drugi uradi, tako n. pr. Niš za 5.95%. Z ozirom na to znaša porast vajencev pri SUZORu v 1.1934. napram i. 1930. za celih 4.12 odstotkov. Iz tega sledi, da pri nas število vajencev stalno narašča.
Gotovo je, da bi se moralo tej mladini posvečati več pažnje, tako vzgoji kot zaščiti, saj tvori velik del bodočega obrtniškega in industrijskega delavstva — ni namreč vseeno, kaj ta mladina zna in je sposobna. Danes je namreč še velik del te mladine brez vsake prave strokovne vzgoje, tako v pogledu obrtnega šolstva kot pravega in temeljitega pouka v obrtnih ali industrijskih delavnicah.
Naš pokret
Opozorilo
Minister za notranje posle g. dr. Anton Korošec je izdal uredbo o nabiranju daril (prostovoljnih prispevkov) o priliki raznih nabiralnih akcij, kar prihaja v prvi vrsti v poštev pri raznih društvih.
Za vsako nabialno akcijo se mora imeti posebno dovoljenje. Za območje enega sreza daje dovoljenje sreski načelnik, za več srezov pa ban. Odobritev se daje med drugim le verskim, nacionalnim in kulturnim društvom, vendar ne več kot za dobo enega leta. Na dovoljenju mora biti slika do-tičnika, ki je pooblaščen pobirati prispevke. O nabranih prispevkih se morajo voditi posebne knjige in posebni zapiski o nabranih prispevkih. Društva, ki tega ne store, so kaznovana od 10 do 500 Din kazni.
Opozarjamo vse naše podružnice in včlanjena društva na ta predpis!
Rudarska konferenca v Trbovljah
Dne 4. maja se je vršila v Delavskem domu v Trbovljah važna rudarska konferenca, katere so se udeležili zastopniki II. skupine rudarske zadruge, Delavske zbornice iz Ljub-Ijane ,vse tri strokovne delavske centrale ter načelnik laškega sreza g. dr. Tekavčič. NSZ je zastopal strokovni tajnik tov. Bučar z zastopniki naših revirskih podružnic.
Konferenca je razpravljala o ob-čutnejšem praznovanju, o nevarnosti redukcij v Zagorju in Kočevju ter o
akciji za zaposlitev naših rudarjev v onih rudnikih, kamor se prenašajo naročila za državne železnice. Razpravljalo se je tudi o načrtu glede akcijskih odborov ter o podporah za brezposelne in delno zaposlene rudarje. O vseh teh vprašanjih se je vršila izčrpna debata, med katero so delavski delegati, ki so pred kratkim ponovno intervenirali v Beogradu radi državnih dobav, poročali o uspehih intervencije.
Po debati je bilo sklenjeno, da se bo predložilo banski upravi in TPD posebno spomenico glede praznovanja in pa podpor rudarjem v času poletnega praznovanja. Nadalje je bilo na predlog tov. Bučarja sklenjeno, da naj se strokovne centrale ba-vijo z vprašanjem zaposlitve v bosanskih in srbskih rudnikih. Glede enotnega delovanja je bilo sklenjeno, da se bodo preko strokovnih central ustanovili po posameznih rudnikih akcijski odbori z nalogo, da začnejo intenzivnejšo akcijo za obrambo rudarskega življa v dravski banovini.
Medstrokovni akcijski odbor
Po sklepu trboveljske konference je bil pred kratkim ustanovljen v Ljubljani Medstrokovni akcijski odbor. Vse tri delavske strokovne centrale so se sporazumele, da bodo v važnejših delavskih-političnih vprašanjih nastopale enotno. Medstrokovni akcijski odbor tvorijo: Strokovna komisija, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza. Vsaka organizacija ima v tem odboru po dva svoja zastopnika. NSZ zastopata tovariša Vekoslav Bučar in Vinko Šimenc, JSZ Peter Lombardo in Joško Rozman, Strokovno komisijo pa Fran Leskošek in Niko Bricelj. Medstrokovni akcijski odbor je imel že več sej, na katerih je bil sestavljen program skupnega dela.
Iz podružnic
CELJE
Spored prireditev protituberku-loznega tedna v prid jetičnim bolnikom in otro-km je naslednji: 1. V sredo 20. maja 1936 ob pol 9. uri zvečer koncert pevskega društva »Oljka« v mestnem parku; 2. v soboto 23. ob pol 9. uri zvečer koncert delavskega pevskega društva »Zarja« v mestnem parku: 3. v nedeljo 24. od pol 11. do 12. ure promenadni koncert železničarske godbe v mestnem parku; 4. v nedeljo 24. ob 3. uri popoldne na Glaziji nogometni brzoturnir, pri katerem sodelujejo vsi celjski športni klubi. Ob 15. uri S. K. Olimp : S. K. Celje, ob 15.30 S. K. Jugoslavija : S. K. Athletik, ob 16. premaganca, ob 16.30 zmagovalca. — Vstopnina za turnir 5 Din, za aktivne športnike, dijake in vojake 2 Din. Vstopnina h koncertom 2 Din. Cenjeno občinstvo opozarjamo na radio prenos predavanja o jetiki, katerega bomo prenašali z zvočnikom pred kolodvorom. Ves teden in pri prireditvah bodo pobirale dame prispevke v prid jetičnim bolnikom in otrokom. Daruj vsaj dinar! Odbor Krajevne protituberkulozne lige v Celju.
JESENICE
Proslava prvega majnika. Na Jesenicah se je praznovanje prvega majnika vršilo dostojno z izletom v prebujeno naravo, delo v tovarnah je počivalo.
Veličastno je bilo praznovanje praznika dela. V prirodi smo se prebudili in govorili smo o svobodi, demokraciji in bratstvu. Skupine izletnikov so se v pomladanski naravi zbrale v nebrojno skupino. Obrtniki so zaprli lokale in ob sviranju državne himne, ki jo je izvajala sokolska godba, smo se strnili. Izmenjali smo misli in sklenili, da branimo interese malega človeka, da zahtevamo obrambo naših pravic za ustvaritev boljšega in pravičnejšega družabnega reda, 7a zagotovitev svobode, demokracije in bratstva ter upostavitev trajnega
miru med narodi. — Tovariši delavci! Prvi majnik je zn nami. Sklep je bil storjen, da se strnemo v organizacijo, da podvojimo naše vrste za ohranitev pridobljenih in za izboje-vanje boljših socijalnih pravic. V spričo skrajno slabih razmer, je to nujna potreba. Združujmo se za socialne ideale in za vse, kar je lepega. Da pa dvignemo in ustvarimo značaje in nove ideale, ustvarjajmo moč in ugled s tem, da organiziramo delavstvo in ga strnemo v strokovni organizaciji NSZ. Idejni materijalizem je robstvo. Zato hočemo, da se dvignemo na visoko kulturno stopnjo, da se brez žrtev in krvoprelitja rešimo umazanega materijalizma in tako ustvarimo bratstvo. V tem pravcu je zmaga naše bodočnosti! Gremo s podvojeno silo v boj za socialistične ideale, ki so ostali čisti, kljub temu, da so jih ponekod teptali v blato. Naš socializem, evangelij vseh brezpravnih in zatiranih naj pridobiva privržencev. Razvoj se vrši v smeri, ki je začrtana v našem programu brata Klofača in ki se glasi: Enakost med narodi, enakost v narodu.
KRANJ
Podružnica NSZ v Kranju je imela svoj redni občni zbor dne 2. maja 1.1. Udeležil se ga je kot delegat centrale tovariš dr. Branko Alujevič. Na občnem zboru je bil izvoljen skoraj povsem nov odbor, ki je naslednji: predsednik tov. Mlinar Albin, tajnik tov. Eržen Franc, blagajnik tov. Vidergar Ivan, odborniki pa tovariši Čotar Avgust, Obed Miha, Žerjal Drago, Mihelčič Ciril, Žerjal Mirko, Kri-žišnik Julij Močnik Andrej, Kalan Franc in Škofič Janko. V nadzornem odboru sta tovariša Terčon Vlado in Kurnik Matija.
LJUBLJANA
Uslužbenci cestne električne železnice, ki so organizrani v NSZ, so imeli pred kratkim svoj občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je organizacija kljub raznim težkočam dosti storila. Kot zastopnik centrale je bil navzoč tov. Bučar, ki je v kratkih potezah orisal vsa vprašanja, ki čakajo nujne rešitve in bodo tudi v korist uslužbencem ljubljanskega tramvaja. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Stržinar Joško, podpredsednik tov. Jamnik Avgust, tajnik tovariš Šetina Franc, blagajnik tov. Terkuč Edvard ,odbornik pa tovariši Drašler Franc, Praprotnik Matija, Klanšek Maks. Nadzornika sta tovariša Palma Franc in Žgalin Anton.
ŽIROVNICA
Občni zbor podružnice NSZ v Žirovnici se bo vršil z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 24. maja 1936 ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne pri Cvetinu. Udeležba vsakega člana častna dolžnost. Občnega zbora se bo tudi udeležil delegat centrale iz Ljubljane.
Razno
Amerika manjša brezposelnost z graditvijo novih hiš. V vseh združenih državah Severne Amerike je dobilo zaposlitev 3,500.000 brezposelnih delavcev pri javnih delih, ki jih je odobrila zvezna vlada in za katere plačujejo sredstva iz posebnega fonda, ki je zanj kongres odobril ogromno vsoto 4 milijarde dolarjev ali v našem denarju okrog 200 milijard dinarjev, kar je približno toliko, kolikor znašajo vsi naši državni preračuni skupaj od; prevrata do danes. Denar bo porabljen približno do 1. julija t. 1. in bo še kljub temu ostalo na lazpolago 600 milijonov dolarjev za nadaljevanje velikanskih javnih del. Med drugimi bo za srednji sloj zgrajenih tudi veliko število stanovanjskih hiš. Po načrtu, ki je bil izdelan od nekega senatorja, bo takih hiš zgrajenih v desetih letih 14 milijonov.
Amerika bo izgnala večje število tujcev. Iz Zedinjenih držav Severne Amerike bodo na podlagi najnovejšega zakonskega načrta izgnali vse tujce, ki so biti. v Ameriki kaznovani radi kakšnega zločina. Takih tujcev, ki jih bo ta zakon zadel, cenijo nad 200.000.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. — Urejuje: Vek. Bučar. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.