OVIRE IN UPI Ob začetku dela Odbora za razorožitev v Ženevi naliza odnosov med dvema blokoma ne dopušča, da bi se ob začetku konference odbora osemnajstih v Ženevi gojili upi in nade v hitre in velike rezultate. Toda že samo dejstvo, da so velike sile pristale, da vprašanje razorožitve vnovič proučijo za zeleno mizo, nas utrjuje v prepričanju, da element razuma ni povsem odstranjen iz njihove politike. To nas ponovno vrača v ozračje zmernega optimizma zlasti zaradi tega, ker tokrat vrsta vprašanj s področja razorožitve ne bo samo pod pritiskom bldkovske politike, temveč bo tudi podvržena objektivnim analizam iz-Venblokovskih držav, ki edine lahko nepristransko in meritorno tolmačijo razpoloženje, zaskrbljenost in odgovornost mednarodne javnosti. Predolgo tekmovanje in kopičenje orožja največje rušilne moči trga živce sodobnega človeka in mu zapira pogled v bodočnost. Zato se priložnost, ki se nudi v Ženevi, ne more in ne sme vzeti na lahko. Morda' so se pogajanja zavlekla včeraj v Evianu samo raradi slabega vremena, ki Je preprečilo alžirskim delegatom točen prihod na razgovore. Morda je torej vreme edini Vzrok, da. ni bilo že včeraj — kot je poročal ves svetovni tisk — objavljeno, da je sporazum sklenjen in da bo sledilo sporočilo o ustavitvi sovražnosti. Vsekakor pa je v Franciji, zlasti v Parizu, in v Al-tirijj vse pripravljeno, tako da Jo samo glavno mesto Alžlr spremenjeno v pravo vojaško Utrdbo s po enim vojakom na Vsake tri korake na ulicah. Po današnji jutranji seji je torej Pričakovati objavo novice, ki Jo izkrvljeno alžirsko ljudstvo čaka že sedem dolgih let. V Ženevi pa po sprejemu Predloga nevtralnega Krišne Mencna, indijskega, ministra za obrambo, včeraj ni bilo posebnih novic. Izvenblokovski delegati, ki so bili včeraj na sprejemu pri Gromiku, se baje pripravljajo, da bodo posamezno Predložili zahodnim in vzhodnim imetnikom atomskih bomb, naj ne delajo poskusov vsaj •ned delom konference. Zares **lo skromen predlog, ki pa je nkrati zelo značilen tako za ozračje, ki vlada po govorih ameriškega in sovjetskega zunanjega ministra in njunih * Predlogih, kakor tudi za perspektive glede rezultatov. Sicer Pa pravijo, da «iz malega raste Ne bomo se zmotili, če rečemo, da predstavlja letošnja ženevska konferenca zgodovinsko priložnost, ki v enaki meri veže tako velike sile kot vse ostale države in posameznike. Če velike sile, od katerih je v naj večji meri odvisno napredovanje na področju razorožitve, ne bodo izkoristile ženevske priložnosti, ostane vprašanje, ali se bo tak trenutek kdajkoli vrnil. Ob tej priložnosti, ko ves svet pozdravlja sestanek odbora osemnajstih dežel in mu pošilja želje za uspeh, pa je potrebno izraziti obžalovanje zaradi nekaterih negativnih pojavov, kj mečejo senco na ženevske razgovore, ki že sicer spričo naloge, ki jo imajo pred seboj, ne morejo biti ne lahki ne kratkotrajni. Postavlja se vprašanje, ali je bilo vladi ZDA potrebno, da prav pred samo konferenco, ki je prišla po tolikih krizah, zamudah, polemikah in negotovosti, napoveduje svoj sklep o obnovi jedrskih eksplozij v atmosferi? Niti razlogi, s katerimi je ta veliko«... Mnogo bolj važen p.redlog pa Je na včerajšnjem razgovoru baje predložil Krišna Menon Deanu Rusku, naj bi se razorožitev začela s tem, da bi vse atomske države uničile vse jedrsko orožje v določenem času. Podoben sovjetski predlog so namreč v ZDA že zavrnili, češ da bi- v tem primeru ZSSR imela nadmoč v konvencionalnem orožju. Edina novica včerajšnjega dneva pa je dejansko le izraelski napad na sirske obmej-. ne postojanke z izgovorom, da organi OZN niso hoteli intervenirati pri sirski vladi zaradi streljanja sirskih vojakov na izraelske čolne na Tiberij-skem jezeru. Izraelci so sedaj kar uradno sporočili, da so «za krizen« enostavno bombardirali sirske postojanke. Nekal novega se je včeraj začelo dogajati tudi v zvezi z Južnim Vietnamom. Sovjetska vlada zahteva, da oba sopredsednika ženevske konference o Indokitajski pozoveta vlado ZDA, naj se neha vmešavati v notranje zadeve Južnega Vietnama, ker s tem krši zadevne dogovore iz leta 1954. Resnica je namreč, kar pravi nota, da ameriški častniki in vojaki sodelujejo pri bojih proti krajevnemu prebivalstvu, ki se proti zloglasnemu Diemu in njegovemu režimu bori za svo. jo svobodo in neodvisnost. sklep obrazložen, niti njegov pogojni značaj ne kažejo, da bi bili razumni ali u-pravičeni. Ti razlogi so predvsem protislovni: i ene strani se trdi, da je sklep izzval sovjetski u-speh na področju proizvodnje jedrskega orožja, z druge strani pa da ZDA v n > pogledu stojijo precej pred Sovjetsko zvezo. Postavljanje pogojev za sovjetski pristanek na sporazum o prepovedi eksplozij pa je nesrečno formulirano, ker tak pogoj nasprotna stran lahko (kar je sicer že storila) razlaga kot neko vrsto pritiska. Če je v vprašanju, dosega ravnovesja v jedrski oborožitvi, je vsaj danes vsakomur jasno, da je zaman in nerealno zahtevati popolno ravnovesje v pogojih, ko obe strani razpolagata z zadostno količino eksploziva za vzajemno uničenje. Spričo takega stanja stvari je tudi vsak poskus za dosego prednosti na jedrskem področju brez praktičnega smisla. Toda ne glede na globlje razloge ameriškega sklepa, ostaja dejstvo, da objavljanje tega sklepa v tem trenutku ne more prispevati k vzpostavljanju ugodnega ozračja za razgovore, še huje pa je dejstvo, da je ameriški sklep izraz širšega destruktivnega procesa — ki teče vzporedno z napori za zbližanje stališč glede razorožitve -r-nadaljevanja tekme v oboroževanju. če to tekmo gledamo v tem okviru, potem ameriški sklep lahko samo spodbuja drugo stran, da reagira na isti način, kar bi pripeljalo do novih verižnih reakcij in do uničenja že tako in tu-, ko skromnih upov v kak napredek na področju razorožitve. Po drugi strani — prav tedaj, ko sta pri takih pogajanjih napor in prispevek vsake države, zlasti take kakršna je Francija, bolj potrebna kot kdajkoli, je Pariz zavrnil sodelovanje v Ženevi. Tudi poleg najboljše volje, da se razumejo določene potrebe in ambicije francoske politike, je to ošabno potezo težko razumeti. Po objektivnih posledicah ne gre samo za bojkot enega izmed važnih sklepov OZN, ki obvezuje vse člane na fNadaljevanje na 2. strani) 1'iiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiaiciiiiii WanYs Po podpisu sporazuma o ustavitvi sovražnosti v Alžiriji ) rzzj i jijvj? v mm Sovjetski zunanji minister Gromiko-v razgovoru z delegatom ZA li v Ženevi ■BI V sredo se je začela v Ženevi konferenca odbora osemnajstih držav za razorožitev, v katerem je zastopanih pet vzhodnih držav, pet zahodnih in osem nevezanih držav, med katerimi sta tudi Indija in Z AR. Kakor že znano, je de Gaulle sklenil konferenco sabotirati. Prav zaradi tega je zahodnonemški zunanji minister Schroeder požari! in prišel v Švico, kjer se je sestal z Deanom Ruskom, z lordom Homejem in tudi z Gro-mikom. O teh sestankih je kancler Adenauer z zadovoljstvom ugotovil, da sta oba zahodna zunanja ministra ob-ljubila Schroederju, da bosta nepopustljiva glede Berlina. V okviru priprav na konferenco so se dvakrat sestali tudi na skupni seji zunanji minister Gromiko, lord Home in državni tajnik Dean Rusk, ki so govorili predvsem'o Berlinu. Kakor je namignil Gromiko, ostajajo zahodne države na nepopustljivem stališču glede Berlina in bi hotele govoriti samo o upraviči dohodov v zahodni Berlin». Na otvoritveni seji konference je navzoče pozdravil pomočnik glavnega tajnika OZN Omar L,ufti, ki je zaželel u-spešno delo. Sporazumeli so se, da bosta ameriški in sovjetski predstavnik stalna sopredsednika konference, ostali predstavniki pa se bodo vrstili vsak dan eden. Pravo delo konference se je začelo v četrtek z govorom sovjetskega zunanjega ministra Gromika in ameriškega državnega tajnika Deana. Ruska. Gromiko je obrazložil sovjetski načrt o splošni in popolni razorožitvi, ki ga je predložil v obliki pogodbe. Glavne točke načrta so: 1. Načrt o splošni in popolni razorožitvi naj bi uresničili v treh razdobjih v obdobju štirih let. 2. Uničiti je treba vse zaloge vseh vrst orožja za množično uničevanje in opustiti njihovo nadaljnjo proizvodnjo, razpustiti oborožene sile in uničiti konvencionalno o-rožje. 3. Ze zdaj, ne da bi čakali na rešitev razorožitvenega ,vprašanja, je. treba prepovedati opravljanje atomskih poizkusov v zraku, pod vodo in v vesolju. i. Objaviti je treba moratorij za opravljanje podzemeljskih atomskih poskusov, dokler ne bi pripravili ustreznega nadzorstvenega sistema. 5. V vseh razdobjih razorožitve je treba uvesti strogo mednarodno nadzorstvo. 6. Ustanoviti je treba mednarodno organizacijo za nadzorstvo nad razorožitvijo, v kateri ne bo imel nihče pravice veta, in ki bo sprejemala sklepe z dvetretjinsko večino, v proceduralnih vprašanjih pa s prosto večino glasov. 7. V nadzorstvenem svetu te organizacije je treba za. gotoviti predstavništvo treh najvažnejših skupin držav na svetu. 8. Ustanovili naj bi oboro- •....11 lil IIIIIII MII I IM lil III11III IM 1111III1,11 ■■■! IM 11| | II | Ml m m n m.III IM IIIIII | Ml Ml Ml.. 11 ■ 1 ■ I ■ 11111M111 ■ 111 ■ I > II11111.1111 ■ 11M1 > 1111.111111111111 • 111111,1M > 11111111M111,111M1111111111 ■ 11111111 ■ 111 ■ IMIM111 .111 ■ 1111 < 111111111111 ■ 11111. I’o•:!<■<) na delegacije na ra mrožitveni konferenci, zbrane okoli velike mize v palači Združenih narodov Razorožitev Danes zjutraj še zadnja seja v Evianu v • * Sporazum je do podrobnosti pripravljen in čaka samo še na skupno uradno objavo Morda bo stopil v veljavo, še preden ga bodo objavili, verjetno pa danes opolnoči Izredni varnostni ukrepi v Alžiru - Francoski fašisti nadaljujejo pokole EVLAN, 17. — Alžirska in francoska delegacija v E-vianu sta imeli danes samo eno sejo, dn sicer popoldne. To pa zaradi tega, ker niso mogli člani alžirske delegacije priti s helikopterjem ali s čolnom v Evian zaradi slabega vremena in se je njihova pot z avtomobilom zakasnila zaradi majhnega incidenta. Zato so se sestali šele ob 13.30 in so po zelo kratki prekinitvi nepretrgoma ri&daljevali razgovore do 22.55. Upali so, da bodo delo končali danes, toda niso uspeli in se bodo zaradi tega ponovno sestali jutri zjutraj. Skoraj ves čas seje je delo potekalo v komisijah. Trije francoski ministri in štirje alžirski ministri pa so se sestali posebej ter so od časa do časa poklicali izvedence za to ali ono vprašanje. Sporazum je praktično gotov. Glede tega ni nobenega dvoma, to je v smislu, da ni nevarnosti, da bi zadnji trenutek nastale take težave, da bi onemogočile njegovo objavo. To seveda ne pomeni, da so bila v teh zadnjih trenutkih pogajanja i samo formalna. Preden so znova prebrali še zadnjikrat okoli sto strani, ki jih vsebuje sporazum, preden so prediskptirali še zadnjo vejico, so morali delegati razpravljati še o dveh točkah; izbira članov začasne izvršilne oblasti, ki ni še končana, in postopek za razglasitev ustavitve sovražnosti. Vprašanje postopka je vse drugo nego formalno. Gre namreč za določitev pravne oblike, ki naj jo dobi sporazum. Ti dokumenti morajo vsekakor postati u-radni in mednarodni, ki naj obvezujejo obe strani. Francoska vlada pa ne more iz notranjih razlogov dati vtisa, da politično priznava alžirsko vlado. Alžirci pa ne morejo sprejeti take rešitve, ki ' bi dala rezultatu pogajanj značaj kapitulacije. Zato ni šp znano, na kakšen način bo ustavitev sovražnosti objavljena. Toda sporazum za praktično izvajanje je pripravljen do podrobnosti in je tudi mogoče, da bo stopil v veljavo, še preden ga bodo uradno objavili. V Alžiriji je vse pripravljeno za ustavitev sovražnosti in sporazum bo verjetno stopil v veljavo jutri opolnoči. Generalni delegat Mo-rin in poveljnik francoskih čet v Alžiriji general Aille-ret sta dobila ukaz, naj sprejmeta vse ukrepe za u-stavitev bojev. Prefekt in poveljniki sektorjev v Alži-riji so bili obveščeni o prvih sporazumih in o potrebnih ukrepih. Zato je po mnenju krogov blizu Elizejske palače mogoče, da bo de Gaullovo sporočilo po radiu bolj slovesno sporočilo, da se je- sporazum že začel izvajati, in da bo nekak »komentar« o tem. Mogoče je. da bo de Gaulle govoril jutri ob 13. uri, če bosta delegaciji do tedaj končali še zadnjo sejo. V krogih francoske delegacije pravijo, da je zelo verjetno, da se bodo pogajanja zaključila jutri, vendar pa je treba opraviti še nekaj dela. Današnje delo je bilo plodno in jutri se bc nadaljevalo. Urediti je treba se nekateie točke spo- razuma, ki se tičejo predvsem sestave začasne izvršilne oblasti in vprašanja postopka. V krogih alžirske delegacije pa pravijo, da so dobre možnosti, da se pogajanja končajo jutri. Tudi v Rabatu in v drugih maroških mestih so začeli vse potrebne varnostne ukrepe, da bi preprečili vsak poizkus francoskih fašistov, da bi izvršili atentat na Ben Belo, ko bo prišel v Rabat. Varnostne sile so v pripravljenost; v vseh večjih mestih in ob alžirski meji. Maroška izvidniška letala pa so represtano na delu. Prevladuje mnenje, da bo Ben Bela prišel v Maroko tajno in da bodo njegov prihod javili šele ko bo v Maroku. V Alžiriji pa nadaljujejo francoski fašisti svojo teroristično dejavnost. Preteklo noč je v Alžiru, Oranu in Philippevillu nastalo 19 eksplozij, ki so povzročile veliko škodo. V Alžiru pa je med 4. in 6. uro nastalo šest eksplozij. Bombe so fašisti postavili v u-stavljene avtomobile, nekatere pa pred stanovanja Alžir- cev. Drugih šest bomb, ki so jih postavili pod ustavljene avtomobile ,pa so pravočasno nevtralizirali. V zgodnjih jutranjih urah so fašisti izvršili še druge tri atentate. V Oranu je sedem bomb danes zjutraj povzročilo veliko škodo lastnini Alžircev. V jutranjih urah je skupina oasovcev vdrla v neki policijski komisariat v Oranu ter odnesla eno brzostrelko in sedem avtomatičnih pištol. V poznih jutranjih urah Pa so fašistj izvršili pet atentatov proti alžirskim lekarnarjem. V manj kakor eni uri so jih ubili šest, več pa jih ranili. Brezbrižnost francoskih varnostnih oblasti kaže tudi dejstvo, da francosko prebivalstvo v Oranu ni spoštovalo nocoj policijske ure, ki je določena za 19.30. Vsi so osta-1: na ulicah, javni lokali pa sc ostali odprti in polni ljudi. Kar na mah so vsi pripadniki varnostnih sil izginili iz cirkulacije. Francozi pa so organizirali po ulicah manifestacije za «francosko Alžirijo«. Do poznih nočnih ur n; še znano, ali je prišlo do incidentov. žene sile Varnostnega sveta, v poveljstvu katerih bi bilo enako število predstavnikov omenjenih treh skupin držav. Gromiko je izjavil, da je SZ pripravljena sprejeti vsak predlog zahodnih drža« o nadzorstvu, če te države sprejmejo sovjetske predloge o splošni in popolni razorožitvi. V prvem razdobju razorožitve bi morali po sovjetskem predlogu likvidirati sredstva za prevažanje atomskih bomb, rakete v vojaške namene, vojaška letala, podmornice in vojne ladje, artilerijsko orožje, ukinili naj bi tuja oporišča, čete naj bi se umaknil« z ozemelj drugih držav. V spomtnici sovjetske vlade, ki jo je Gromiko tudi predložil, je rečeno, da Sovjetska zveza »prostovoljno privoli v to, da se odreče prednosti, ki jo ima zdaj o raketnem orožju na veliko daljavo, samo da bi naglo rešili vprašanje razorožitve*. Pri tem zahteva ukinitev o-porišč na tujih ozemljih, kar praktično izločuje možnost a-tomskega napada ene države na drugo. Nato predlaga SZ znižanje števila vojaštva ZDA in SZ na 1,7 milijona. Prvo razdobje razorožitve, v katerem bi prepovedali u-tomske poskuse, bi se začelo 6' mesecev za tem, ko bi začel veljati sporazum o razorožitvi, in bi trajalo 15 mesecev. Drugo razdobje bi prav tako trajalo 15 mesecev, tretje pa obsega zadnje leto J štiriletnega obdobja. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je predlcgal v svojem govoru, naj bi v treh letih zmanjšali število sredstev za prevažanje atomskih bomb in najtežjega konvencionalnega orožja za 30 odstotkov. To naj bi bil prvi korak v izpolnitvi načrta štirih razdobij, s katerim bt se končalo tekmovanje t> atomskem oboroževanju in bj se začela svetovna razorožitev. Rusk se je zavzel, naj bi priznali prednost sporazumu o prepovedi atomskih poskusov. Predlagani načrt določa, naj bi ZDA in SZ izročile za u-porabo v miroljubne namene po 50.000 kg eksplozivnega tirana in ustanovile področje zn inšpekcijo iz zraka, opazovalne postaje na Zemlji in sistem nadzorstva nad izstreljevanjem raketnih izstrelkov, prav tako pa naj bi sprejeli druge ukrepe za »odvrnitev nevarnosti, do bi vojna izbruhnila po naključju, zaradi pomote, okvare na komunikacijah ali spričo nenaden'-stva». Glavni vtis po govorih predstavnikov obeh blokov je bil, da sta Gromiko in Rusk oo-ttorila v mirnem in korektnem tonu in da sta v bistvu snrožila malo res novih zamisli. V poučenih krogih menijo, da sta oba govornika prihranila najvažnejše argumente jn da sta v prvih govorih Ir na splošno pojasnila nače. la, ki so bila v glavnem Že znana. V krogih nevezanih dri nv z zadovoljstvom ugotavlja <0, da sta tako Gr omin.o kako Rusk poudarila važno vlcno, ki naj bi jo imele deiegic.je teh držav na konferenci. V petek je na konferenci govoril italijanski zunanji mi. nister Segni, ki je v celoti podprl ameriški načrt ter je predlagal ustanovitev pododborov, ki naj hi začeti prak. tično reševati posamezna vprašanja. Brazilski zunanji minister Dantas pa je izjavil, da niso niti zdaleč izčrpani poizkusi, da bj uskladili postopno razorožitev z učinkovitim nadzorstvom. Poudaril je tudi, da je treba pripraviti načrt za spremembo gospodarstva v mirnodobsko gospodarstvo, zlasti tam, kjer prevladuje o-rožje. Na predlog indijskega ministra Krišne Menona so sklenili, da se bodo voditelji delegacij sestajali od ponedeljka dalje vsak dan popoldne na neuradnih sejah in skušali najti sporazum v posameznih vprašanjih, ki jih bodo bolj na splošno obravnavali na plenarnih sejah. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Popovič o razorožitvi V zvezi z razorožitveno konferenco je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič v intervju, ju «Komunistu» izjavil med drugim: «Nimamo pravice bi-ti pesimistično razpoloženi, ker je naloga zelo resna in usodna, toda da bi lahko biti optimisti, moramo misliti in ravnati realistično,« Pripomnil je, da bi se tehnična vprašanja o razorožitvi lahko rešila na podlagi načel, ki so bila sprejeta septembra lani. Med temi tehničnimi vpraša-nji je omenil: nadzorstvo nad razorožitvijo, njen obseg, po-skuse z jedrskim orožjem, o-porišče na tujih ozemljih, ne. atomska področja i. dr. Poudaril je, da je v ta namen ntijno potrebno odstraniti nezaupanje med velesilami. Do. kler bodo v mednarodnih odnosih ostali blokovski odnosi, imperialistični cilji in poskus ohranitve kolonializma in drugih privilegijev, se program splošne in popolne razoroži tve ne bo mogel izvesti. Popovič je tudi poudaril, da (Nadaljevanje na 2, strani). Kennedy predlaga Hruščevu sodelovanje v vesoljskem raziskovanju Krišna Menon je predlagal Rusku sporazum, na podlagi katerega bi «atomske» države morale uničiti v določenem času vse jedrsko orožje - Posvetovanje med delegacijami nevezanih držav v Ženevi WASHINGTON, 17. - Danes je Bela hiša objavila pismo Kennedyja, ki ga je poslal prve dni marca Hru-ščevu. Kennedy predlaga načrt sodelovanja pri vesoljskih raziskovanjih s pomočjo vesoljskih naprav, kakor tudi pri raziskovanju Lune, Marsa in Venere. Kennedy poziva Hruščeva, naj s svoje strani sporoči konkretne predloge na njegove predlo ge. Glavni Kennedyjevi pred- logi so: »Potrebno je, pravi predsednik, sporazumno določiti datum za izvedbo sistema meteoroloških satelitov, ki naj dajejo vsem državam sveta meteorološke podatke.* V ta namen predlaga Kennedy, naj ZDA in ftZ izstrelijo istočasno vsaka en satelit, ki naj bi med drugim fotografiral oblake. Oba satelita bi postavili v tir, ki bi bil blizu severnega tečaja in na tak način, da bi redno zajemal vsa področja. Dalje predlaga Kennedy, naj vsaka od obeh držav zgradi postajo za radiofonsko ugotavljanje, ki bi dajala podat ke drugi državi in ki bi imela opremo, katero bi si lahko izmenjali. Kennedy pravi, da bi ZDA v takem primeru dale na razpolago tehnično o-premo za postajo, ki bi jo zgradili na sovjetskem ozem. lju in bi delovala pod nad. zorstvom sovjetskih tehnikov. ZDA bi s svoje strani zgradi, le in nadzorovale podobno postajo, ki bi jo zgradili s sovjetskim materialom. Ameriški tehniki bi se vežbali v SZ za uporabljanje sovjetskega materiala, sovjetski tehni. ki pa v ZDA glede ameriškega materiala. Dalje predlaga Kennedy, naj se obe državi obvežeta, da bosta začeli izvajati program raziskovani o vesoljskem magnetnem polju, ki obdaja Zemljo, in to s pomočjo sate. litov. ki bi jih izstrelili istočasno. Enega od teh satelitov bi postavili na tir blizu Zem-Ije, drugega pa na bolj odda. ljeni tir. Podatki obeh sate. litov bi bili na razpolago znanstvenikom vsega sveta. Nato omenja Kennedy, da so ZDA že začele priprave za poizkuse medcelinskih oddaj s pomočjo satelitov, in da pri tem sodeluje že več držav. Nat) pripominja, da bi bil zadovoljen, če bi se temu sodelovanju pridružila tudi SZ. Dalje omenja, da se je Dean Rusk razgovarjal o tem s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki je pokazal zanimanje. Zato naj bi tehniki obeh držav proučili to zadevo. Spričo dejstva, da imata obe državi interes začeti poizkuse z vesoljskimi poleti ljudi, predlaga predsednik izmenjavo informacij, zlasti glede vesoljske medicine, kakor tudi sodelovanje pri raziskovanju na tem področju z znanstveniki raznih držav. Izven teh specifičnih predlogov pravi predsednik, da so ZDA pripravljene že sedaj razgovar-jati se o širšem sodelovanju za širše načrte, ki bi jih izvajali za raziskovanje izvenatmo-sferskega prostora. Kennedy pravi, da je to sodelovanje zaželeno zaradi skrajne zapletenosti in zaradi zelo velikih stroškov in velikega tveganja. Dalje pravi, da obstajajo znanstvene in tehnične možnosti za sodelova. nje, zlasti kar se tiče poletov brez človeške posadke na krovu za raziskovanje površja Lune. Dalje pravi predsednik o morebitnem sodelovanju za znanstvena raziskovanja glede Marsa in Venere in glede morebitne koristnosti poletov človeka v okviru teh programov. V zvezi z včeraj izstreljenim satelitom v SZ javlja agencija Tass, da daje satelit redne zaželene podatke. Zadnja stopnja nosilne rakete leti okoli Zemlje blizu satelita. Glede tako imenovane »globalne rakete«, ki jo je omenil Hruščev v svojem včerajšnjem govoru, so japonski znanstveniki mnenja, da gre verjetno za satelit, ki ga je mogoče z lahkoto voditi in ki lahko odvrže atomske ali vodikove bombe na kateri koli objekt na Zemlji. Pripominjajo, da bi tak satelit nedvomno izstrelili z močnimi raketami, kakršne je SZ preizkušala jeseni na Pacifiku. ŽENEVA, 17. — Kakor že javljeno, se bo delo razorožit-vene konference nadaljevalo v ponedeljek. Ministri so danes ......Hlinili.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH...IIIIIIMI OVIRE IN UPI (Nadaljevanje s 1. strani) konstruktivno akcijo, temveč je to tudi ignoriranje mednarodnega javnega mnenja, ki v splošnem interesu zahteva da se preneha nora tekma po stezi smrti. Naporom, ki se vlagajo v Ženevi, da bi se vsa zadeva premaknila z mrtve točke, zelo škodijo tudi o-vire, ki prihajajo iz Zahodne Nemčije, kjer nasprotujejo zbližanju med Vzhodom in Zahodom glede vprašanj, ki utegnejo usodno vplivati na potek razgovorov o razorožitvi. Hkrati pa bi blio napačr no precenjevati moč takega odpora in se vnaprej prepustiti pesimizmu. Raz govori so se namreč tokrat začeli v ugodnejših okoliščinah kot prej. Predvsem mislimo na sodelovanje o-smih držav, ki jih ne ovirajo predsodki blokovske politike. Te države so prišle v Ženevo kot zastopniki miroljubne svetovne javnosti, kot predstavniki borcev za pozitiven razvoj mednarodnih odnosov in konstruktivne rešitve na področju razorožitve. Izvenblokovske države sicer ne razpolagajo z a-tomsko energijo, pač pa razpolagajo z moralno-po lltično izkaznico, ki jim jo daje pravica, da v naj večji meri izvajajo pritisk na velike sile, da k vprašanju razorožitve ne pristopajo s stališča svojih ožjih vojno-»trateških smotrov, temveč s stališča splošnega miru in napredka. Zato nudijo te države lahko koristen prispevek k ženevskim razgovorom ter na realen in pozitiven način vplivajo, da se napori osredotočijo na dosego prvih sporazumov tam, kjer je to brezpogojno mogoče in nujno: v pogledu prepovedi jedr-skih poizkusov, uničenja zalog jedrskega orožja, odstranitve vojaških oporišč na tujih ozemljih, postopnega zmanjšanja vojnih proračunov in podobno. Izvenblokovske države zastopajo na ta način najširše koristi človeštva in njihova dolžnost je, da preprečijo širjenje hladne vojne in da odvrnejo razgovore velikih sil o razorožitvi od dosedanjih propagandnih stranskih poti in jalovega tekmovanja. Vedno so objektivni opazovalci poudarjali, da ni glede razorožitve nikakršne krize načrtov in predlogov, temveč kriza zaupanja in dobre volje. Tudi razgovori, ki so se 14.'t. m. začeli so že pokazali, v kaki meri so velike sile danes sposobne, da namesto zbližavanja stališč samo z besedami začnejo z dejanskim medsebojnim popuščanjem, da bi prišlo do začetnih sporazumov, ki 'bi ustvarili nujno potrebne predpostavke in ozračje za vedno večje podvige v prihodnosti. N. D. (Iz beograjske «Mednarodne politike») rom, ki ga je imel z delegati Brazilije, Mehike, Etiopije, Burme in Švedske. Govori se, da bodo delegati nevezanih držav individualno pozvali jedrske države, naj ustavijo jedrske poizkuse vsaj za ves čas trajanja konference. Med predstavniki osmih nevezanih držav so se začela glede tega posvetovanja. Eden glavnih predstavnikov te skupine je Krišna Menon, ki je včeraj predlagal začetek neuradnih razgovorov izven plenarnih sej, kar so ostale delegacije sprejele, tako da se bodo taki razgovori začeli v ponedeljek. Vzhodnonemška agencija «A DN» javlja, da je zunanji minister Bolz odgovoril tajniku OZN U Tantu in sporočil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena prevzeti obveznost, da se odpove izdelovanju atomskega orožja na svojem ozemlju in tudi namestitvi tega orožja. Pripravljena je tudi takoj podpisati sporazum o do-ločitvi neatomskega področja v Srednji Evropi, ki bi zajemalo tudi obe Nemčiji. Srdit vojaški med Izraelci spopad Sirci m Sirska vojska je pognala izraelske napadalce v beg in jim prizadejala velike izgube v glavnem počivali, Edini sestanek, ki je bil danes, je kosilo, ki ga je voditelj indijske delegacije Krišna Menon priredil burmanskemu in etiopskemu zunanjemu ministru. Gromiko je sprejel sinoči na večerji delegacije osmih nevezanih držav. Zatrjuje se, da je Krišna Menon predlagal včeraj ameriškemu državnemu tajnj,ku Deanu Rusku, naj bi se razorožitev začela s tem, da bi atomske države uničile jedrsko orožje v določenem času. Kakor je znano, pa so ZDA do sedaj vedno zavračale podoben sovjetski predlog, češ da bi to dalo Sovjetski zvezi veliko nadmoč, kar se tiče konvencionalnega orožja. Zahodne države trdijo, da mora biti razorožitev »uravnovešena« med običajnim in atomskim orožjem, tako da se obe vrsti orožja zmanjšujeta istočasno, tako da ne bi nobena od obeh strani bila niti začasno v boljšem ^položaju. Domnevajo, da je Krišna Menon obrazložil svoj načrt tudi med današnjim razgovo- ■ illllilMlllllilMIllHllllimillllimilllillllliilimiiuiilllililllllimHitllillllMtlltllMllilllMlillllllllimiimiiliiiliiiiillitHllIlllIllitllltllllllilimilllllll Poslanci KD predložili osnutek o reformi državnega proračuna Poslanica ministra za delo Bertinellija vsem italijanskim delavcem • Pobude vsedržavnega odbora za agrarno reforma Nenni o razorožitveni konferenci v Ženevi DAMASK, 17. — Preteklo noč so Izraelci izvršili nenaden napad na sirske postojanke na desnem bregu Galilejskega jezera. Sirski vojaški predstavnik je izjavil, da so izraelske vojaške enote, ki so prišle iz Eingeva, napadle sinoči ob podpori tankov in topništva prednje sirske postojanke blizu jezera. Sirci so odgovorili in so prisilili sovražnika na umik. Zatem je sirsko topništvo obstreljevalo sovražnika v Ein-gevu. Sodelovalo je tudi sirsko letalstvo, ki je odbilo sovražna napadalna letala. Sovražnik je zapustil na bojišču štiri tanke in oseiji drugih vozil. V židovski koloniji Eingevu je nastal jjožar. Sirsko poročilo pravi, da so o-pazili avtobuse in ambulante z mrtvimi in ranjenimi. Na sirski strani pa je bil en mrtev in pet ranjenih. Med spopadi so opazoval-ji OZN takoj posredovali za u-stavitev sovražnosti. Pri tem so uspeli šele proti jutru, tako da je streljanje prenehalo okoli 6. ure. Na izraelski strani so objavili uradno poročilo, v katerem trdijo, da so'Izraelci uničili več vozil, ki so bila poškodovana, preden so se u- (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Z novo vlado levega centra se zakonske pobude množijo z dneva v dan; včeraj smo omenili zakonski osnutek demokristjanskih in socialističnih poslancev, ki predlaga reformo šolske ureditve z uvedbo neobveznega dodatnega pouka za vse tiste učence in dijake, ki ne zmorejo rednega pouka, in med drugim tudi začetek pouka na osnovnih in srednjih šolah s 1. septembrom; danes pa je 42 demokristjanskih poslancev predložilo v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki vsebuje reformo državnih proračunov. Po tem osnutku bi poslanska zbornic^ in senat odobrila državne proračune na skupnem zasedanju, nato pa bi parlamentarne komisije o-dobrile na zakonodajni stopnji razdelitev dohodkov in izdatkov v mejah, ki bi jih določil zakon o državnem proračunu. Osnutek predvideva tudi spremembo finančnega leta, ki bi se začelo s 1. januarjem in se zaključilo z 31. decembrom. Predsednik vlade Fanfani se je danes sestal s Saragatom, nato pa še z notranjim ministrom Tavianijem ter ministrom za državne udeležbe Bojem in z njima razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo njuni ministrstvi. Za Saragatom je Fanfani sprejel tudi tajnika PRI Realeja, nato Segnija, ki mu je poročal o poteku konference o razorožitvi v Ženevi, končno pa še z ministrom za kmetijstvo Rumorjem. s katerim sta proučila bližnjo dejavnost vlade na področju kmetijstva. Predsednik senata Merzago-ra je odpotoval danes na Srednji vzhod, kjer se bo zadržal kakih deset dni na zasebnem obisku. Tudi sindikalne organizacije razvijajo živahno dejavnost v zvezi z novo vlado. Vsedržavni odbor za agrarno reformo (ki vključuje predstavnike CGIL, Kmečke zveze, zadružne zveze, Lige demokratičnih občin, Zveze spolovinarjev in poljskih delavcev) se je danes sestal in določil program dejavnosti za bližnjo prihodnost; nakazal je glavne smotre in pozval včlanjene organizacije, naj: 1. skličejo agrarne konference v čim večjem številu občin, na katerih naj pripravijo programe za razvoj kmetijstva in agrarno reformo za posamezne občine, področja in dežele; 2. priredijo krajevne in deželne konference in manifestacije; 3. dajo čim večji razvoj ustanavljanju in dejavno, sti zadrug in konzorcijev za izboljšanje kmetijstva, konzorcijem med proizvajalci in drugim oblikam združevanja. Odbor je tudi sklenil, da se bo vršila 2. junija v Rimu vsedržavna manifestacija predstavništev krajevnih kmetijskih konferenc in kmečkih delavcev. Tajništva CGIL, sindikata železničarjev in sindikata nameščencev javnih podjetij za prevoz so poslala parlamentarcem KD, KP1, PRI, PSD1 in PSI pismo, v katerem jih opozarjajo na zakonski osnutek o programu modernizacije železniškega omrežja; pismo dodaja, da mora program modernizacije vključevati tudi bistveno izboljšanje prejemkov 200.000 železničarjev in 125.000 nameščencev drugih javnih podjetij za prevoz (tramvajskih m avtomobilskih podjetij). Na televizijski oddaji »Prosti čas» je minister za delo Bertinelli naslovil pozdravno poslanico na vse italijanske delavce in oejal med drugim, da je programska izjava predsednika vlade nakazala glavne poteze poti. ki ji bo sledil minister za delo, da bi uveljavil socialno politiko »širine in človeške topline*. Dodal je, da delo ne bo lahko, da pa bo tem vprašanjem posvetil vse svoje moči. Te- žili bodo k temu, da bi zagotovili izboljšanje delovnih pogojev v podjetjih in uradih, bolje zaščitili mlajše delavce in ženske, izboljšali pokojnine (potrdil je, da bodo v najkrajšem času povečali minimalne pokojnine); pri tem pa da računajo na »zavestno podporo delavcev* in njihovih sindikalnih organizacij. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avantil* prinaša uvodnik, v katerem voditelj PSI Nenni — pod naslovom »Uspeti za vsako ceno v Ženevi* — pravi med drugim, da »ravnotežje med obema blokoma počiva na vse prej kot zadovoljivem statusu quo; toda v Ženevi so tudi nevtralne in nevezane države, ki imajo, na srečo, nekaj povedati in ukreniti*. Nenni dodaja, da »glavni protagonist je vendarle svetovno javno mnenje, in če se ne bo pustilo uspavati in ne bo izgubilo zaupanja, bi pozitiven rezultat ne smel izostati*. V nadaljevanju svojega članka Nenni zatrjuje, da ta ali oni blok ni v stanju občutno spremeniti odnosa si!, kajti napredek enih ni nemogoč za druge; nobena država niti blok držav ni zmožen napredovati na področju oborožitve, ne da bi ga takoj dohiteli in presegli. Nenni se nato zadržuje na predlogu, o katerem je bilo govora tudi v italijanskem parlamentu, namreč, da bi »od ameriškega Pentagona prenesli na po- veljstvo NATO (prav tako a-meriško) oblast da samo odloča o jedrskih konicah, brez katerih so rakete neuporabne. Sovjetski odgovor bi bil takojšen in je tako rekoč na dlani*. Ko je podčrtal, da »nima smisla govoriti o oborožitvi*, ker bi to zaostrilo politične odnese, Nenni poudarja, da je »edina možna pot postopna in kontrolirana razorožitev, najnujnejši ukrep prepovedi jedrskih poskusov in eksplozij. V tem smislu — zaključuje Nenni —- zahtevamo, da se parlament in vlada resno zavzameta, ljudsko in javno mnenje pa v tej smeri pritiskata, da bi zagotovili za vsako ceno' uspeh ženevske konference. Od tega zavisi sedanjost in neposredna prihodnost Evrope in sveta, u-soda nove politične usmeritve pri nas, ki zahteva — da bi mogla odločno napredovati — premirje v oboroževanju, varnost v miru, mobilizacijo vseh sil okrog velikih vprašanj gospodarskega in socialnega napredka in utrditve demokratičnega življenja*. A. P. RIM, 17. — Ministrstvo za zunanjo trgovino javlja, da je italijansko-jugoslovanski sporazum, ki je bil sklenjen 3. avgusta 1061, podaljšan do 31. marca 1963, ker ga nobena od obeh držav ni odpovedala tri mesece pred zapadlostjo. maknili. Predstavnik izraelske vbjske je danes potrdil, da so izraelska letala bombardirala sirske postojanke in da je šlo za »kaznovanje*, ter da so Sirci utrpeli velike izgube. Dalje je izjavil, da so letala uničila sirske baterije, ki so pretekle dni streljale na izraelske ribiške ladje. V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da so izraelsKa letala bombardirala preteklo noč tudi področje na jordanskem ozemlju in da sta dve izraelski letali ob 3.30 zjutraj odvrgli dve bombi na jordansko ozemlje blizu sirske meje. Ko je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo, sta se letali umaknili. Načelnik jordanskih oboroženih sil je sprejel sirskega vojaškega atašeja v Amanu in mu sporočil, da je jordanska vlada pripravljena nuditi vso pomoč proti skupnemu sovražniku. Na tiskovni konferenci v Tel Avivu je predstavnik izraelske vojske trdil, da so izvršili napad na sirske postojanke, ker da so večkrat zaporedoma v tem mesecu iz teh postojank streljali na izraelske ribiče na Galilejskem jezeru. Predstavnik mešane komisije za premirje je izjavil, da je komisija na zahtevo Sirije uvedla preiskavo. Dodal je, da Izrael ni postavil take zahteve. •---«»--- Danes volitve v Argentini BUENOS AIRES, li. — Jutri bodo v Argentini volitve v sedemnajstih od 22 pokrajin, ki sestavljajo argentinsko zvez. no republiko. Skupno bo odšlo na volitve deset milijonov moških in ženskih volivcev. Posebne važnosti bodo volitve v pokrajini Buenos Aires, kjer je nad tri milijone in pol volivcev, pokrajina pa ima nad pet milijonov prebivalcev. Tu kandidirata pripadnik Frondizijeve stranke An-zorena in peronistični delegat Framini, bivši sindikalni voditelj za časa Fvite Peron. Framini je sedaj voditelj peroni-stičnih struj in uradni predstavnik Perona. V tej pokrajini je zelo močna tudi ljudska radikalna zveza, ki je opozicijska stranka proti Frondi-zijevi stranki skrajne radikalne zveze. Zatrjuje se, da je vlada zelo zaskrbljena in se boji, da bi peronistični delegat odnesel zmago v pokrajini Buenos Aires. Včeraj se je vojaška vlada sestala pod predsedstvom predsednika republike in proučila tako možnost. Na seji pa je notranji minister Vitolo baje izjavil, da je povsem gotov zmage Frondizijeve stranke. Dalje javljajo, da je vrhovni poveljnik vojske dobil ukaz, naj zatre vsak poizkus peroni-stov, da bi ustvarili nerede. Zdi se, da so vojaški voditelji obvestili Frondizija, da ne bodo dovolili peronistu Framini-ju, da 1 i prevzel svoje mesto v primeru, da bi bil izvoljen. Po mnenju opazovalcev bi zmaga Framinija utegnila imeti za posledico peronistični po. hod iz predmestij na prestolnico, na drugi strani pa bi u-tegnila vojska izvršiti »preventivni« vojaški udar. Politični opazovalci pa so mnenja, da bo lagi nedavnih uspehov te stran, ke na pokrajinskih volitvah. Utegnila pa bi zmagati tudi ljudska radikalna stranka. Go. tovo pa je dejstvo, da bodo peronistični poslanci prišli v novo poslansko zbornico. Sedanji volilni sistem daje dve tretjini poslancev tisti listi, ki dobi največ glasov, tretjino pa listi, ki je na drugem mestu. Pri volitvah sodeluje o-koli petnajst strank, toda glav. na borba se bo vodila med tremi velikimi strankami, ki so, Frondizijevi radikali, ljudski radikali in peronisti. Volitve v ZSSR MOSKVA, 17. — Jutri bodo v Sovjetski zvezi volitve v vrhovni sovjet. Izvolili bodo 784 poslancev v sovjet ZSSR in 645 poslancev v svet narodnosti, ki skupaj sestavljajo vrhovni sovjet ZSSR. Pasivno volilno pravico imajo sovjetski državljani, ki so dovršili 23. leto starosti, aktivno volilno pravi, co pa tisti, ki so dovršili 18. leto starosti. Svetozar Vukmanovic obišče Zahodno Afriko BEOGRAD, 17. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne člana izvršnega odbora zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Svetozara VuTcmanoviča pred njegovim odhodom v države Zahodne Afrike, kamor bo vodil delegacijo Socialistične zveze. ----«»--- DŽAKARTA, 17. — Subjar-wo Tjondroneggro in Adam Malik sta danes odpotovala z letalom iz Džakarte v New York, da bi se udeležila tajnih razgovorov med Nizozemsko in Indonezijo v zvezi z vprašanjem Iriana. Tema dvema se bosta v ZDA pridružila še indonezijski veleposlanik v Wa-shingtonu Zairin Zain in predstavnik Indonezije pri OZN Soekardjo Wirjopranoto. < NAD AL T) H VANDE > je neposredna nuloga konference, najti vsaj delno rešitev, kar bi omogočilo poznejšo splošno rešitev. Sovjetska neranljiva raketa Predsednik sovjetske vlade Hruščev je imel v soboto v Moskvi napovedani volilni govor, v katerem je sporočil, da so v petek izstrelili nov sovjetski satelit, ki kroži okoli Zemlje in ki ima celo vrsto aparatov, ki zbirajo znanstvene podatke. Letos nameravajo izitreliti še več satelitov iz različnih krajev sovjetskega ozemlja. Dalje je Hruščev poudaril, da sovjetska vlada sicer ne postavlja roka za ureditev nemškega vprašanja, vendar pa ne bo moč zadeve odlagati v nedogled in to vprašanje bo vsekakor rešeno s podpisom mirovne pogodbe. Hruščev je nato poudaril nujnost razorožitve in s tem v zvezi izjavil, da ZDA niso sedaj več neranljive, ker se je položaj temeljito spremenil. Sovjetski znanstveniki so namreč izdelali tako medcelinsko raketo, ki je neranljiva, in je ne more zadeti nobeno protiraketno orožje. Označili so jo za «globalno ra. ketos, na Zahodu pa za »nevidno raketo*. Sovjetska zveza poudarja potrebo razorožitve prav zaradi tega, ker dobro pozna svoje orožje. Zaradi nove sovjetske rakete je vsak ameriški sistem radarjev in drugih zaščitnih sistemov neučinkovit in je torej odveč. Nova raketa ima tako natančnost, 'kakor sta jo imeli kozmični ladji vVostok I. in f/.», Na koncu je Hruščev poudaril nujnost popolne dekolonizacije in izjavil, da SZ pomaga gospodarsko in z o-rožjem narodom, ki se borijo proti imperializmu in koloma, lizmu in ki zahtevajo pomoč. Tudi senat odobril zaupnico novi vladi Po treh dneh razprave v se. natu je nova vlada dobila zaupnico tudi v drugi veji italijanskega parlamenta: 122 senatorjev (KD in PSD1 ter nekateri neodvisni senatorji) so glasoval i za vlado, 68 senatorjev (KPI. PLl. PDIVM in MSI) pa je glasovalo p roti njej; socialistični senatorji so IlililimiMiiiiintiniiliiiilniliiiilliiiiiiilillllilillilMMiiuiioiNHlliHiilillllliliiiiiiillliimiiiiiilii Avtobus s potniki je padel v reko Štirinajst potnjkov mrtvih in trije ranjeni ENNA, 17. — Avtobus, ki vozi na redni progi med Cal-tanisetto, Villaroso in Enna, se je davi prevrnil z mostu v reko Imero. Pri nesreči je zgu. bilo življenje 14 potnikov, trije pa so ranjeni. Avtobus je odpotoval iz Caltanisette v Enno skozi Villaroso ob 8. uri. Na nekem križišču je prehitel drugi avtobus poln rudarjev. Pol kilometra naprej, približno na mostu «Cinque luči« je avtobus nenadoma zavil na desno, porušil ograjo mostu in padel v reko dvajset metrov pod mostom. Avtobus se je prevrnil in je do polovice v vodi, Vozač drugega avtobusa in rudarji so prvi prihiteli na po-Frondizijeva I moč. Kmalu zatem so prišli stranka zmagala, in to na pod-l gasilci iz Enne in Caltanisette iiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniitiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiMiMi Na varnem potniki ladje «VenezueIa > ki je bila v nevarnost% da se potopi V nekaterih krajih v Italiji je začelo spet snežiti - V Jugoslaviji se vreme polagoma boljša - Veliki snežni zameti na Poljskem - Peščen vihar v Egiptu Vlak, ki je obtičal v snegu i postaji Bonefro 40 kilo- CANNES, 17. — Italijanska 18.000-tonska čezoceanska ladja »Venezuela* ki je prihajala iz Genove in bila namenjena v Caracas v Venezueli, ter se je imela preteklo noč opolnoči ustaviti v Cannesu, je naletela v bližini Cap d’Antibes na silno nevihto, ki ji je ovirala plovbo. Okoli 23.20 je nekaj sto metrov od obale La Croisette blizu Cannesa zadela ob podmorsko čer, tako da je nastala v njenem trupu velika zareza. Ker ni bilo blizu takega pristanišča, ki lahko sprejme iako veliko ladjo, je kapitan zavozil na peščeno obalo dve sto metrov od Cannesa. Takoj je dal ukaz, naj potniki zapustijo ladjo, in naj imajo prednost ženske ir otroci. Ob 2.30 so se vsi potniki izkrcali in tudi ve-ina posadke. Med iz-krcevanjem ni bilo nobenega incidenta in nobenega ranjenega. Na ladji je ostal povelj, nik z 60 člani posadke, Kapitan je dal ukaz, naj se stroji izpraznijo in naj se gorivo odvrže v morje. Skozi zarezo je začela vdirati voda, ki je zalila del ladje, in ta se je začela nagibati. Tedaj je kapitan dal ukaz, naj še ostalih 80 članov posadke zapusti ladjo. On je odšel zadnji ob 5.30. Takoj ko so bile pristaniške oblasti v Cannesu in policija obveščene o nesreči, so odredile, naj vse ladje prihitijo na pomoč, da prispevajo pri izkrcevanju potnikov. Kmalu zatem je poveljnik ladje opozori, francoske oblasti da ima v blagajni na ladji veliko količino valute v dolarjih in šterlingih za neko venezuelsko banko. Zato so oblasti zaradi varnosti poskrbele, da se denar položi v dveh bankah v Cannesu. Nekaj čez poldne je odpotoval iz Cannesa poseben vlak s potniki in z delom posadke ladje. Vlak je danes prispel v Genovo. 74 potnikov je o-stalo v Genovi, ker so iz raznih krajev severne Italije, drugih 175 pa je nadaljevalo pot do Neaplja. Med potniki je okoli petdeset otrok. Popoldne sta prispela v bližino nasedle ladje iz Genove vlačilca »Castel Doria* in »Forte*, ki sodelujeta pri pripravah za rešitev ladje. Se prej pa bodo morali popraviti trup ladje. Ce se bo ladja lahko rešila, je treba to v veliki meri pripisati »udi posredovanju šestega ameriškega brodovja, ki je dalo na razpolago zelo močne črpalke, ki so preprečile, da hi voda zalila ladjo, ki bi se v takem primeru še bolj nagnila in bi nastala nevarnost, da se prevrne. Sreča je tudi, da je morje mirno. Na ladji je bilo 299 članov posadke, ki so povečini mornarji z Juga. Potnikov je bilo dve sto. RIM, 17. — Po več dneh snežnih viharjev in slabega vremena se je začelo danes zjutraj skoraj v vsej Italiji vreme boljšati in ponekod je začel sneg kopneti. Toda proti večeru Je začelo ponekod nenadoma znqva snežiti. To se je zgodilo v Irpi-nii. Tu je več občin povsem odrezanih od ostalih krajev. Karabinjerji na smučeh so re. šili okoli sto družin v posameznih gorskih bajtah. V pokrajini Barija morajo vzdrževati zvezo z odrezanimi kraji s pomočjo karabinjerjev na smučeh. Jutri bodo v nekatere kraje poslali živila z letali. metrov od Campobassa, pa ni mogel še nadaljevati poti. Danes ves dan so skušali priti do te postaje z drugimi vlaki, toda to ni bilo mogoče zaradi velikih zametov. Davi je od-potovalo iz Rima dvomotorno letalo, da bi spustilo 50 potnikom v vlaku živila, odeje in druge najnujnejše potreb, ščine, toda zaradi nevidljivo-sti ni bilo to mogoče. Popoldne se je 35 potnikom posrečilo priti do bližnjega kraja Casacalenda, kjer so jih o-krepčali in namestili v raznih hišah. • Medtem je karabinjerjem uspelo priti do ostalih 15 potnikov v Bonefru in jim prinesti najnujnejša živi. la za dva dni. Iz Campobas-sa in Termoilja so odpotovale druge lokomotive s skupi, nami delavcev, ki bodo skušali očistiti progo. Toda težave so ogromne, ker še vedno razsaja slabo vreme in snežni zameti so ponekod visoki pet metrov Jutri bodo skušali poslati v Bonefro helikopterje. BEOGRAD, 17. — Prometne razmere so se danes v Jugoslaviji nekoliko popravile. Z beograjskega letališča so oa-nes prvič odletela vsa letala. Vzpostavljen je bil promet tudi na progi Gostivar—Ohrid, ki je bila več dni zasnežena. Proga Split—Sinj je še vedno zaprta. Na ostalih progah ne promet opravlja s precejšnjimi težavami. Vsi mednarodni vlaki so danes prispeli v Beograd z večurno zamudo. Najslabše je stanje na cestah. Številne ceste na Hrvaškem, posebno v Gorskem Kotaru in Liki, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori so še vedno neprehodne. Snežni vihar je te dni napravil tudi precej škode v telegrafskem in telefonskem prometu. Na progi Dubrovn;k-Split je burja zrušila 30 telefonskih drogov. Prav tako je prekinjena telefonska zveza med Kumanovom in Krivo Palanko. VARŠAVA, 17. — V vsej Poljski še vedno divja slabo vreme. Na področju Gdanska je snežna odeja dosegla dva metra višine, na progi Gdansk—Uck pa je sneg popolnoma pokril tovorni vlak. Neprestano sneži že tri dni. Na jugovzhodnem goratem področju okoli mesta Prze-mysl so vse železniške in cestne zveze prekinjene. Vlaki imajo zamude približno pol dneva. Ukinjen je bil tudi letalski promet z Varšavo. Niti v prestolnici ne krožijo avtobusi. Nekatera področja so ostala brez električnega toka, ker so snežni viharji poškodovali daljnovode. Reka Visla je zmrznila in na nekaterih krajih je voda preplavila bregove. Zato je morala priskočiti vojska, da je razstrelila bloke ledu na reki. Sestradani volkovi so prišli iz gozdov in so blizu nekaterih vasi začeli napadati ljudi. Skoda je ogromna, toda do sedaj ni bilo človeških žrtev. KAIRO, 17. — V zadnjih štiriindvajsetih urah divja v dolini reke Nil močan peščen vihar. Letališča v Kairu, Aleksandriji in Luoru so zaprta. Plovba po Sueškem prekopu je prekinjena; 34 ladij je i-mobiliziranih. Pristanišči v Suezu in Port Saidu sta za- in cestna policija. V Enni so zaradi nesreče proglasili v vsem mestu žalovanje. Vzroki nesreče niso znani. ---«»---- V Živi zgoreli v avtomobilu VIDEM, 17. — Dve osnovnošolski učiteljici, ki sta se vračali z avtomobilom v Videm po. končanem pouku v šoli S. Maria di Sclaunicco, sta živi zgoreli v svojem avtomobilu pri trčeijju z dragim avtomobilom na križišču blizu Orgnana. Žrtvi stt Bruna Frasson, stara 31 let, in Corinna iiot-tardis, stara 41 let. Pri Krmilu je bila Frasson. Namesto da bi se na kraju, kjer se cesta pricepi državni cesti, ustavila, je nadaljevala pot prav v trenutku, ko je po državni cesti privozil francoski avtomobil, ki je z veliko silo treščil v njun avtomobil ki se je vnel in se prevrnil v stranski prepad. Zaman je neki pešec skušal rešiti ženski iz avtomobila. Plameni so zajeli ves avtomobil, tako da se ni mogel približati. Potnike drugega avtomobila pa so odpeljali v bolnišnico v Vidmu. Ozdraveli bodo v štiridesetih dneh. Okrogla miza Italija-ZSSK RIM, IV. — Na pobudo italijanskega združenja za kultur, ne odnose s SZ je bila danes konferenca «pri okroglj mizi«, katere so se udeležili za Italijo; Carlo Levi, Alberto Mo-ravia, Pier Paolo Pasolini in Guido Plovene, za ZSSR pa med drugimi: Grigorj Cu- kraj, Vera Panova. A.eksander Tvardovski, Nikolaj Bajan in Viktor Ilekrasov. Med razgovori so podčrtali vprašanja, ki zanimajo tako SZ kot Italijo; vsi so med drugim podčrtali, da mora pisatelj opisovati najbolj značilne plati družbe, v kateri živi; poudarili so tudi potrebo po pogostejših stikih med predstavniki italijanske in sovjetske kulture. se pred glasovanjem umaknili iz dvorane, da ne bi s svojo prisotnostjo vplivali na določitev večine (nasprotno kot v poslanski zbornici se namreč v senatu upoštevajo pri določanju večine tudi senatorji, ki se glasovanja vzdržijo). Tako se je zaključila prva faza bitke za politiko levega centra: vlada je dobila z<* upnico parlamenta in se more sedaj nemoteno lotiti del«* ki jo čaka. To delo vsekakor ni majhno, in krepko bo morala zavihati rokave, če bo hotela biti kos uresničenju sprejetega programa; pred seboj ima sicer dobro leto dni, a to je le teoretično, v praksi ima na razpolago (tudi to so že izračunali) komaj dobrih 50 delovnih dni; vse ostalo bo zahtevalo zase: izvolited novega predsednika republike! ostavka vlade (ki bo to pot le formalnost), vendar pa s* bo morala vlada še enkrat predstaviti parlamentu in ponovno dobiti zaupnico; sledila bo razprava o državnih proračunih, ki se običajno zavleče do poletnih počitnic, če k temu dodam u še počitnice i« praznike, ne ostane več kot 51 dni za predložitev, razpra- vo in odobritev zakonskih osnutkov, ki jih bo vlada izdelala v zvezi z uresničenjem svojega programa. ’ Da ima vlada resne namene, kažejo že nekateri sestanki med ministri, ki so neposredno prizadeti v zvezi * izvajanjem programa; zlasti minister za državni proračun, ki je hkrati minister za gospodarsko načrtovanje, namreč La Malfa, je zelo aktiven in je že s svojima kolego:«® Tremellonijem in Trabucchu jem pripravil osnutek za zvišanje minimalnih pokojnin (govori se, da jih bodo povišali najmanj do 12.000, če ne celo na 15.000 lir na meseci, ki bodo stopile v veljavo 1 1. julijem letos. Tudi parlamentarci ne zaostajajo: pretekli petek so de-mokristjanski in socialistični senatorji predložili v senatu zakonski osnutek, v katerem predlagajo reformo sedanje šolske ureditve, ki vsebuje zelo pametne ukrepe. Osnutek namreč določa, da se v vseh osnovnih in srednjih šolah začne pouk s 1. septembrom, hkrati pa da se ukinejo popravni izpiti v jesenskem roku ; na vseh teh šolah se uvedeta dve uri na dan neobveznega dodatnega pouka za vse učence, ki jim normalen pouk ne zadošča, njihovi starši P® nimajo sredstev, da bi se zatekli k inštruktorjem; vsi učitelji in profesorji ki so ’’ redni službi na teh šolah, *® obvezani nuditi ta dodatni pouk, hkrati pa jim je naj-straže prepovedano nuditi privaten pouk proti plačilu; z« ta dodatni pouk bodo prejemali od 30 do 45 tisoč l'r. mesečnega honorar ja, hkrati pa še po 10.000 lir doklade z® vsakega družinskega člana. ® to reformo skušajo doseči •*” boljšanje šolskega uspeha, posredno spremeniti odnos šolnikov do šole, predvsem P® odnos šolnikov do učencev f® dijakov, zlasti pa preprečil' diskriminacijo na škodo otrok revnih staršev (in ti so danes pretežna večina), ki ni majo sredstev, da bi svojim otrokom — poleg vseh drugih stroškov, ki jih vključuje šolanje — plačevali še posebno privatne lekcije. Nove demonstracije v Gvatemali GVATEMALA, 17. - Včeraj je prišlo v prestolnici Gvatemale do novih demonstracij proti vladi. Pri tem je bilo pet oseb ubitih, še neznano pa je število ranjenih. Po mnenju časopisa «E1 Imparcial« je bilo pri incidentih v četrtek osem mrtvih in 185 ranjenih, hkrati pa so baje aretirali najmanj 250 oseb. Predsednik republike Ydigoras je včeraj podpisal dekret, ki jemlje pravico stavke bančnim uradnikom, nameščencem javne varnosti in občinskim funkcionarjem, hkrati pa naprti in izolirani od ostalega I poveduje mobilizacijo vseh Egipta. i nameščencev v javnih službah. Amnestija v Jugoslaviji Jugoslovanska zvezna ljudska skupščina je sprejela ® torek zakon o amnestiji, hi bo zajel nad 150.000 ljudi, med njimi največ jugoslovaif-skih državljanov v emigraciji-Amnestija se nanaša tudi n® okrog tisoč oseb, ki so v zaporih. ter na osebe, ki so sodelovale v raznih kvizlinških formacijah in so po zlomu fašistične Nemčije pobegnile i* Jugoslavije, ter na številno bivše oficirje ,podoficir)f> vojne ujetnike, in internirance. ki so po vojni ostali .” emigraciji. Zakon pa ne yeU® zn neposredne izvršitelje ' činov, organizatorje vojni" zločinov t n pobudnike za sovražna dejanja v inozemstva pioti Jugoslaviji. Dalje ne volja za «volksdeutscherje» jj* tiste pripadnike narodni" manjšin, ki so v drugi sv*' tovni vojni sodelovali v sovražnih vojaških, političnih t* drugih organizacijah in so danes v inozemstvu. Jugoslovanska vlada je " zvezi s tem zgkonom o amnf' stiji dala navodila svojim d1' plomatskim zastopstvom, nujno in z največjo skrbno1** jo rešijo prošnje in zahtev* amnestiranih oseb in da j'": omogočijo repatriacijo, če y želijo Osebam, ki bodo sklenile še dalje ostati v inozei’1' stvu, bo omogočeno obiskovanje njihove domovine. Zakon o amnestiji bo ’’ kratkem dopolnjen še z za*1'®* nom o preklicu posebnega z®J kona o odvzemu državljanstva bivšim vojnim ujetnikom, J. se niso vrnili domov, ali PfL padnikom sovražniku služsčljj vojnih formacij, ki niso h' zločinci, pa so skupaj z gimi ob koncu vojne zbel* v tujino, Z zakonom o amnestiji jj Jugoslavija uredila svoj f, nos do medvojne in povoj** emigracije. Ta odnos temcy'l kakor je poudaril Aleksand* Rnnkovič v svojem poroči'!^ na zavesti notranje moči 1 enotnosti jugoslovanskih n®*®, dov ter politične in gospod®, ske ustaljenosti v Jugoslavm' Rankovič je v svojem P°r.., čiiu na koncu poudarit, **-amnestirani Jugoslovani ' patriotske organizacije 9°s^;0 darskih izseljencev itn®L skrajno čiroko možnost, ®. kot lojalni državljani drl4 ' v katerih živijo, postanejo *, nitelj, ki naj prispeva k šem u razumevanju in spO?\j vanju, da bodo element, spaja jugoslovanske nfl ,1, in državo z narodi in drža*. mi, kjer živijo in pri kat*f‘ uživajo gostoljubnost. A p?*', & < se ] 1*/* L - - O Hrastovljah krasna publikacija • Policist Je dostojanstveno korakal po aveniji, vendar fte zaradi ljudi — saj na u-^ci ni bilo nikogar — temveč iz navade. Bilo je komaj ®b desetih zvečer. Leden ve-'fr, ki je nosil deževne kaplje, se je čedalje huje zaganjal in preganjal ljudi z u-Wce. Sredi bloka je policist nenadoma zadržal korak. Na Pragu mračne trgovine z železnino je stal človek z ne-Prižgano cigareto med zobmi. Policist se je namenil k nje-h>u in neznanec je pričel hitro pojasnjevati: . »Vse je v redu, kifeljc. Ca-kam nekega prijatelja. Ta •estanek sva določila pred dvajsetimi leti. Sliši se nenavadno, kajne? Pojasnil vam hom in vas prepričal, da je Vse v redu. Nekoč je vodil hj restavracijo veliki Joe Brady.» «Do pred petimi leti,« je rekel policist, «in tedaj se je niša zrušila.« Človek na pragu je ukre-*al vžgallco, da bi prižgal cigareto. Plamenček je obsijal bled, štirioglat obraz s Pronicljivimi očmi in majhno belo brazgotino poleg desne obrvi. V kravatni zaponki nenavadne oblike se je zasveti velik diamant. »Točno na današnji dan Pred dvajsetimi leti,« je re-kel človek, «sem večerjal pri Velikem Joeju’ z Jimmyjem 'Vellsom. To je bil moj najboljši tovariši in najsijajnejši ®iož na svetu. Skupaj sva odrasla tu v New Yorku kot brata. Meni je bilo 18, nje-ntu 20. let. Naslednjega ju-*ra sem odšel na Zahod i-®kat srečo. Jimmyja ne bi nihče spravil, iz New Yorka. Mislil je, da je to edino me-®lo na svetu. Ob slovesu sva s» dogovorila, da se bova našla prav tukaj po dvajsetih letih, istega dne in ob ■sti uri, ne glede na vse okoliščine in ne glede na to, »ako daleč bi živ.ela vsaksebi. Upala sva, da si bova n>edtem uredila nekakšno »Asistenco. Kakršnokoli že.» »To je zelo zanimivo,« je rekel policist. «Vendar se mi r^i. da je preteklo preveč 'asa od vajinega poslednjega ječanja. Ali ste od takrat Je slišali kdaj o svojem prijatelju?« »Seveda sem. Nekaj časa Sva si dopisovala. Kasneje pa !k» nekako zgubila zvezo kred seboj. Veste, na Zahodu ?* človeku nudijo lepe pridnosti. Dobro sem se zna-Jel. Toda prepričan sem, da ®.° Jimmy prišel, če je le še ?lv, ker je bil vedno naj-lskrenejši in najzanesljivejši 'nož. On ne bo pozabil. Prekalil sem tisoče milj, da ga počakam ta večer tukaj pred emi vrati. Trud ne bo za-1*'an, le če se moj prijatelj b°iavi.» Neznanec je izvlekel iz že-bu uro s pokrovom, ki je bil bosut z drobnimi diamanti. »Tri minute do desetih,« je ^kel. »Bilo je točno deset, k® sva se razšla tu pred vra-”, restavracije.« »Na Zahodu ste se dobro Jnašli, kajne?« je vprašal po. 'teist, , »Se kako! Upam, da je “immy uspel vsaj polovico jnko dobro. Bil je preveč deljen, čeprav ni bil slab mo-l,kar. Jaz sem imel opravka * Preveč spretnimi ljudmi, ba bi lahko uspel kar tako. Y, New Yorku se človek sa-Jbo zapusti. Le Zahod ga lahke izoblikuje.# . Ptolicist se je poigral s svo-l® Palico in stopil korak ali ®va naprej. . »Grem. Upam, da bo vaš btijatelj prispel ob pravem 5*SU. Kako dolgo ga boste ča-b»li?tt »Čakal ga bom najmanj pol ?re. Ce je Jimmy živ, bo pri-v tem času. Zbogom!« ,'Lahko noč, gospod,* je re-policisit in odšel dalje. /Potoma je pregledoval, če 0 zaklenjena vrata trgovin. Padal je droben dež, veter f* je postajal še močnejši. ?bhaj Jjudi je hitelo mimo z »'ribanimi ovratniki in roka-Jb* v žepih. Na pragu trgovi-.6 z železnino pa je stal člo-ki je prepotoval tisoč ?®1i, da bi se sestal z mlačnim prijateljem. Sesta-ki je bil absurdno nego-'Ov. Kadil je cigareto in čakal. Cakai je že kakih dvajset :}Wt, • ko se je na drugi "'tani pojavil človek v dol-o®1?1 plašču, z ovratnikom, -bignjenim do ušes. S hitri-ij1 koraki je prečkal ulico. . »rnenil se je točno proti mo-ki je čakal. j »Ali si ti, Bob?« je vpregi negotovo. j »Ali si ti, Jimmy Wells?» * Vprašal mož pred vrati. , »Pri moji veri!« je kriknil ®Nšlec. ^.»To je Bob, kdo drug naj bil. Bil sem prepričan, da ? daj dem tukaj, samo če si Poglej no, poglej no! v*jset let je precej! Tudi stare restavracije ni več, Bob. Zal mi je, ker je ni. Lahko bi spet večerjala tukaj. Kako je bilo na Zahodu, stari?« »Težko: doživel sem tisto, kar sem iskal. Toda ti si se lepo spremenil, Jimmy. Se pomislil nisem, da si tako visok.« «Eh, po dvajsetem letu sem še nekoliko zrasel.« «Kako ti gre v New Volku, Jimmy?» «Eh, tako, srednja reč. Delam v nekem oddelku mestne občine. Pojdi, Bob, greva kam, da bova lahko govorila o preteklosti.« Oba moža sita odšla roko pod roko vzdolž ulice. Človek z Zahoda je pričel pripovedovati o svojih doživljajih. Drugi je ves pritajen v svojem plašču z zanimanjem poslušal. Na vogalu je bila razkošno razsvetljena drogerija. Ko sta se znašla pod sojem luči, sta pogledala drug drugega v o-braz. Človek z Zahoda je v hipu zadržal korak in osvobodil svojo roko. «Vi niste Jimmy Wells!« je rekel. «Dvajset let je mnogo, vendar ne toliko, da bi rimski nos spremenilo v boksarskega.« «Zato pa včasih lahko poštenega človeka spremeni v zlikovca,« je rekel visoki mož. — «Ze pred desetimi minutami si bil aretiran, „Svile-ni” Bob. V Chicagu so mislili, da si šel na to stran in so nam javili, da bi se hoteli pogovoriti s teboj. Saj se ne boš. upiral? To je pametno. In preden greva zdaj na postajp, so me prosili, naj ti izročim še tole sporočilo. Lahko za prečitaš tukaj, kjer je svetlo, pred izložbo. Sporočilo je od komisarja Well-sa.» Človek z Zahoda je odvil ponujeni kos papirja. Ko je pričel čitati, so bile njegove roke mirne, na kraju pa so zadrhtele. Sporočilo je bilo popolnoma kratko: «BQB, BIL SEM OB PRAVEM ČASU NA DOGOVORJENEM MESTU. KO SI U-KRESAL VŽIGALICO, DA BI SI BRIZGAL CIGARETO, SEM SPOZNAL OBRAZ ČLOVEKA, KI GA ZASLEDUJEJO V CHICAGU. BILO MI JE NEKAM NEPRIJETNO IN SEM ZATO SEL PO CIVILNEGA AGENTA, NAJ ON OPRAVI POSEL. JIM-MY.» \ Zbirka člankov o Neaplju, ki jo je Domenico Rea objavil z naslovom «11 re ed il lustrascarpe« — Kralj in čistilec čevljev — je prvič izšla že leta 1980 pri založbi Pironti. Imela je lep uspeh. To je avtorja spodbudilo, da je knjig; dodal še članke, napisane leta 1960, in da jo je lani novembra ponovno izdal, tokrat pri založbi Mondado-ri. Zbirka obsega zdaj 638 strani in sestoji iz dveh delov, in sicer iz ((Neapeljske kronike« im ((Pogleda na deželo«. V prvem delu je 74 povečini kratkih razmišljanj o neapeljskem življenju in neapeljskih ljudeh, medtem kc je drugi del sestavljen iz 14 daljših člankov o neapeljskem podeželju. Slabe in dobre literature o Neaplju, njegovi duši in folklori je že toliko, da smo Reo-vo knjigo vzeli v roke s precejšnjim skepticizmom. Toda že ob prvih straneh smo z veseljem mogli ugotoviti, da /je bila naša bojazen popolnoma neutemeljena. Domenico Rea nam že od vsega počet-ka pokaže in dokaže, da mu je uspelo osvoboditi se vseh tradicionalnih klišejev o tragikomični osladnost; neapeljskega ljudskega okolja in da 0^0-000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOČOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO ho»e povedati o svojem me- HMiiiHiiiiNiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,niMinriiiiiiniiiiiiHHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii,,,,,,,,,,m,m,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, MALO KRAMLJANJA S PISATELJEM TONETOM SELIŠKARJEM Že v tisku so«Jadra na robu sveta» sledili pa bodo dzdani bataljoni» Hrastovlje, skromna slovenska vasica v dolini Rižane, je postala izredno pomemben u-metnostni spomenik. Ni dolgo, kar se je zvedelo za to ime in za zanimive freske v tamkajšnji cerkvici, pa že ie o tem umetnostnem spomeniku napisana vrsta člankov Jn razprav. Pred kratkim pa je založba Mladinska knjiga v Ljubljani v svoji zbirki Spomeniški vodniki izdala lepo knjigo, ki jo je napisal umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar. Knjiga se že na zunaj lepo predstavi z barvnim ovitkom, na katerem je spredaj u-podobljena notranjščina cerkve v Hrastovljah, zadaj pa cerkev sama z obzidjem. Ti dve barvni reprodukciji se z več drugimi nahajata tudi med besedilom, na koncu knjige pa je dodanih kar 80 slikovnih reprodukcij v črnobelem. Kratki povzetki besedila ter seznami priobčenih slik pa so objavljeni v angleščini, francoščini, italijanščini in nemščini. (Na levi: Žanrska figura iz sprevoda treh kraljev.) (IZ ITALIJANSKE SODOBNE KNJIŽEVNOSTI ) DOMENICO REA li ral j in čistilec čevljev (Založba Mondadori) S prevodi vred se število izvodov Seliškarjevih knjig vrti že okrog milijona - Po «Bratovščini sinjega galeba» se pripravlja italijanski prevod «Deklice z junaškim srcem» Govorili smo s pisateljem Tonetom Seliškarjem v četrtek zvečer potem, ko nam ie govoril in bral iz svojih del. Nekoliko smo posedeli in ga povprašali za to in ono, česar nam pisatelj prej rsv' VOD Joža Horvat — Jaki Vinjeta (Cuje se, da bo slikar v kratkem razstavil nekaj del tudi v Trstu) ni povedal, pa bi lahko naše čitatelje zanimalo. Tedaj je Seliškar pri svojih obiskih imel za seboj — razen prvega večera v Trstu — šele Goriško. Toneta Seliškarja smo najprej vprašali o vtisih, ki si jih je nabral pri tem svojem obisku po Goriškem, in kje mu je najbolj ugajalo. Vtisi so prijetni, nepozabni. Povsod je bilo lepo, vendar ne bi hotel drugim kaj odvzemati, če reče, da mu je bilo posebno všeč v Pevmi. Presenečen je bil, da toliko ljudi pozna njegove knjige. Prepričal se je, da lepa slovenska beseda naše ljudi tostran meje še vedno vžge. Taki stiki s književniki bi bili kar še naprej potrebni, saj so bili ob nadvse uspelih večerih presenečeni telo organizatorji sami. Cisto nepričakovano je bilo, ko mu je v Pevmi že starejša ženska prinesla podpisat njegovo prvo mladinsko knjigo ((Rudi«, in sicer prvo izdajo, ki je izšla pred 32 leti. Na vprašanje, če meni, da se je splačalo priti in če bi še prišel, je pisatelj brez o-klevanja odgovoril pritrdilno. Seveda bi rad še prišel, posebno med mladino, ki je tako dojemljiva, čeprav se o njej večkrat trdi, da je že neobčutljiva za literaturo. (V bližnji prihodnosti bo n. pr. odšel za mesec dni v Bosno ter bo tam obiskoval mladino od kraja do kraja. Kot nam je še pozneje povedal, ga imajo v Bosni sploh še posebno radi, saj so v kratkem času že v drugo izdali vsa njegova mladinska dela.) Ustavili smo se nekoliko prav ob velikem številu Se-liškarjevih knjig, namreč izdaj m izvodov vseh del. To število se namreč giblje v čisto neposredni bližini milijona, kar je za pisatelja malega naroda dokaj redka stvar. Bilo bi si skoraj nemogoče zamisliti tako številko, če ne bi tu bili všteti prevodi. Teh pa nikakor ni malo, če upoštevamo, da je samo «Bratovščina sinjega galeba« izšla ponovno v ju- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,i,iiilli,il„lil,llllllllmlllllMlllllllllllllltlllMmlltlllliniltllltllMltlllllllllltlllllnlltltl)nllllllllllllll(lll,)llllml,llimlnilltlmll(ll|l|||||||tll(lll)|||||||||||)|||||| DVE NOVI PESJjlŠKl ZBIRKI Vida Taufer in Branko Hofman Pesniška zbirka Vide Taufer -Svetli sadovi* (založba Obzorja v Mariboru) je tretja zbirka pesnice, ki se je pred tremi desetletji u-vrstila med najbolj reprezentativne in tudi izven meja najbolj znane slovenske pesnice in ki svojega osrednjega mesta tudi do danes še ni izgubila. Potem ko je Vida Tauferjeva leta 1939 izdala prvo pesniško zbirko • Veje v vetru*, leta 1950 pa drugo zbirko »Izbrani listi*, je z novo, sedanjo pesniško zbirko prikazala svojo u-stvarjalnost zadnjega desetletja. Drobna knjižica najnovejše lirike Vide Taufer prinaša 37, v tri razdelke razporejenih pesmi, ki so, deloma ponatisnjene iz raznih revij, večinoma pa so v njej prvikrat objavljene. Profesorica Marja Borš-nikova je na notranji strani ščitnega ovitka kratko, toda lepo predstavila življenjsko in umetniško pot Tauferjeve, ki je kot sedemnajstletno dekle vzbudila pozornost s svojimi pesmimi neposredno po prvi svetovni vojni. Toda ko je kmalu nato končala učiteljišče, je ustvarjalno skoraj usahnila. Močno pa jo je razgibala dolenjska pokrajina, kamor je bila prestavljena kot učiteljica. In tudi njena prva pesniška zbirka je plod tega ustvarjalnega obdobja. Na- slednja zbirka je prinesla izbor najboljših pesmi iz prve zbirke ter pesmi, ki so nastale po preselitvi v Ljubljano. Njena sedanja zbirka je plod zadnjega desetletja ter obenem izraz osamljene in bolne žene, vklenjene med štiri stene. Vida Taufer je kot pesnica vseskozi ostala zvesta sama sebi. Moderna poezija je ni premamila. Zato je tudi v svoji najnovejši zbirki pesmi vklenjena v kitice, ritem iri rime. Morda izzve-ne njene pesmi zato nekoliko staromodno, vendar pa kažejo izredno duhovno občutljivo pesnico in še vedno, kljub vsemu, močno u-stvarjalno silo. Izbrušen izraz in pristna notranja doživetja duhovnega sveta, to je značilnost za večino pesmi Vide Tauferjeve, od katerih so mnoge pristne, male umetnine. • Svetli sadovi* (v tej zbirki elegij je svetal samo naslov) so torej daleč proč od potov sodobne slovenske lirike. So pa te pesmi kljub temu subtilen izraz notranjih emocij ter odraz duševnih in telesnih bolečin osamele pesnice. Naravnost presenetljivo je, koliko pesniških zbirk )e v zadnjem času izšlo. Razveseljivo je dejstvo, da je slo- vensko pesništvo v takem razcvitu. Na drugi strani pa tudi velja, da so slovenske založbe na široko odprle vrata pesnikohi. Pri Državni založbi Slovenije je v njeni zbirki Tokovi časa zdaj izdal svojo tretjo pesniško knjigo tudi Branko Hofman. Njen naslov je »Mavrica v dlaneh«. Branko Hofman (rojen 1. 1929! sodi v tisto povojno slovstveno generacijo, ki si je utrla pot pri Mladinski reviji okrog leta 1950, in je doslej izdal dve knjigi pesmi. Prva je bila «Pred jutrom«, druga pa «Za oblaki so zvezde«. Hofman pa ni samo pesnik temveč tudi dramatik in je v knjigah izdal že tri svoja odrska dela, za katerih zadnje je dobil tudi Prežihovo nagrado. Udejstvuje sg pa tudi v pripovedništvu in je pred kratkim v Kopru izdal svoj prvi roman «Strah», s katerim je upravičeno vzbudil pozornost. V nasprotju z romanom, s katerim je Hofman presenetil, nas njegova najnovej-ša pesniška zbirka ((Mavrica v dlaneh« manj navdušuje., Zbirka prinaša poleg naslovne pesmi, ki je dala zbirki ime, še 53 pesmi in daje torej obširen pregled pesniške žetve. Vse pesmi je avtor razdelil na sedem ciklov, ki jih je skladno z naslovom poimenoval po mavričnih barvah. Toda ne glede na to, da za uvrstitev določene pesmi v siv, rumen ali drugačen razdelek ni nobene notranje nujnosti in nas torej taka razporeditev po barvah ne more prepričati, pa se bralcu, ki prebira zbirko, vendarle zdi, da so si pesmi precej podobne. Tako učinkuje zbirka precej enolično. Glede posameznih pesmi pa velja, da so verzi sicer moderni, toda precej razbiti, kar gotovo ne vpliva ugodno. Razen tega se zdi, da je pesnik ponekod nekako zadržan, premalo oseben in izrazit in da ni povedal vsega, kar je mislil. Tako marsikateri pesmi manjka tiste notranje moči, ki bralca pritegne, pesmi sami pa daje značaj prave umetnine. Morda so najbolj zanimive, vsekakor pa najbolj originalne tiste Hofmanove pripovedne pesmi zadnjih ciklov (Antena, Oranža), v katerih se avtor približuje prozi, čeprav uporablja pri tem podoben pesniški izraz kot v drugih pesmih. Hofmanovo zbirko bodo torej z zanimanjem vzeli v roke vsi ljubitelji pesništva, posebno pa tisti, ki jim je moderna poezija pri srcu. Kaj več pa bo o tej poeziji povedal čas. Sl. Ru. V petek popoldne je v Gregorčičevi dvorani dijakinja poklonila Tonetu Seliškarju šopek nageljnov goslovanskih jezikih, pa v italijanščini, češčini, slova-ščini, madžarščini, poljščini, ta mesec izide v ruščini in pripravlja se nemški prevod. Nadalje se pripravlja itali-, janski prevod sDeklice z junaškim srcem». Bilo bi kar neumestno misliti, da Seliškar ne bi imel več namena pisati, da ne bi imel več kaj povedati. Pa smo ga vendar — pač zaradi odgovora — vprašali, ali bo še pisal in kaj bo pisal. Povedal nam je, da je pravkar predal v tisk knjigo za mladino «Jadra na robu sveta«. Pripravlja P a tudi roman slzdani bataljoni)!>; v tej knjigi piše o množičnem prijavljanju prostovoljcev ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941. Tone Seliškar pa je tudi glavni urednik pri založbi »Borec«, ki pod njegovim vodstvom kar zaporedoma pošilja na knjižni trg dela, ki obravnavajo narodnoosvobodilno borbo bodisi kot spomini in dokumenti bodisi kot leposlovje. Vprašali smo, kaj bo založba v bližnji prihodnosti izdala. Zvedeli smo, da je pred izidom roman Cirila Zlobca. Avtor, ki ga sicer poznamo predvsem kot pesnika, prevajalca pesniških del in publicista, opisuje v svojem romanu pot mladih slovenskih ljudi v italijanski vojski, ki so leta 1943 prešli k partizanom. Potem bodo izšli »Ukradeni otroci» Staneta Terčaka, to so otroci, ki so jih med vojno Nemci pobirali pregnanim družinam ter iz njih ustvarjali nove janičarje. Pisatelju Seliškarju želimo še mnogo plodnih let tako pri njegovem lastnem literarnem kot pri uredniškem delu. Želimo pa tudi, da bi se še večkrat povrnil k nam in da bi imeli še večkrat priložnost z njim kaj pokramljati. stu nekaj novega, nekaj dramatično sodobnega in globoko človeškega. Naše zanimanje je zato naraslo vzporedno z avtorjevim vrtanjem v globine neapeljske duše in priznati moramo, da nismo odložili knjige, dokler je nismo končali. Slutili smo namreč, da je predmet Reovih razmišljanj ne samo Neapelj, ampak ves tisti anonimni ;n žal še zelo obširni svet, ki se iz stotero različnih razlogov, vendar v glavnem zaradi več stoletne bede ni še mogel vključiti v tok gospodarskega blagostanja in kulturne neodvisnosti, ki zaznamuje naše stoletje, a je po drugi strani že na tem, da za vedno obrne hrbet preteklosti in prinese napredku svoj delež svežih sil. Prav v tem je novost Reove knjige. Uspelo mu je podati sliko sodobnega Neaplja, to je Neaplja iz let 1950-60, in dvigniti to sliko na višino splošnega simbola enega najbolj perečih vprašanj naše dobe. Da je to storil, se je moral izmakniti čaru stoletne folklorne literature o Neaplju in vreči pogled preko stvarnosti današnjih dni iin ga upreti v bodočnost. Moral je brzdati svoja čustva jn zavreči površnost poetičnega slavospeva za vsako ceno. Moral je nadalje o-pustiti običajna literarna merila in prevzeti raziskovalne metode neprizadetega znanstvenika, ki postavlja nepristransko resnico nad ljubezen in domotožje. Vse to je Domenico Rea z uspehom storil v svojih člankih, ki se zato na prvi pogled zdijo suhoparni in ponekod samo po sebj umevni, a so v resnici izsledki razmišljanj in velike literarne spretnosti. Predvsem pa so ganljiva pričanja o njegovi resnični ljubezni do rojstne zemlje in do vseh njenih pozitivnih kulturnih prvin. V zgodovinsko literarnem pogledu se zbirka «Kralj in čistilec čevljev« nedvomno u-v-ršča med tako imenovane dokumentarne spise«, ki so pred leti po Levijevem zgledu predstavljaipnajznačilnej-ši aspekt italijanskega pripovedništva. Vendar bi se najbrž motili, če bi imeli Reo za «dokumentarista» v Levijevem smislu. Domenico Rea je po našem napisal knjigo «Kral) in čistilec čevljev« brez nikakršnih ambicij, da bi se prerinil y prve vrste dokumentaristov. Hotel je samo prispevati nekaj novih in stvarnih misli k rešitvi družabnega in kulturnega vprašanja svoje zemlje in ker je po poklicu in razpoloženju umetnik, je svoje misli podal na umetniški način. Toda to se je zgodilo čisto po naključju, kajti prepričani smo, da bi Rea povedal svoje mnenje o usodi Neaplja tudi če bi bil inženir ali zdravnik. Tako velika je namreč njegova želja, da bi pomagal svojim ljudem. Toda sleherna pomoč bi bila brez vidnih posledic, meni Rea„ če bi prej ne očistili neapeljske miselnosti vseh tistih psevdo-čustvenih prvin, ki jih je mesto podedovalo iz preteklosti in jih za; mnogi njegovi sinovi še danes opevajo kot najdragocenejše poteze neapeljske duševnosti. Zato se Rea v svoji knjigi rajši u-stavlja pri napakah kot pri vrlinah, saj so po njegovem prav napak«, to je namišljeni biseri neapeljske folklore, krive, da se mesto še ni moglo dvigniti nad raven drugih italijanskih velemest, da- Ombretta Golli, 18-letna igralka iz Milana, ki jo je lansko leto «odkrili> Alberto Sordi. Pred nedavnim je sodelovala na turneji milanskega Piocolo Teatro, nato je zaključila snemanje nekega filma v Egiptu in že dela pri naslednjem filmu S' ima vse pogoje za to. Toda o teh napakah ne govor; nikoli zaničevalno. Smatra jih za nujne posledice neke določene zgodovinske preteklosti in uverjen je, da so v njih hkrati tudi pogoji za bodoči napredek, zakaj napake neapeljske miselnosti so napake le v kolikor so ▼ bistvu slabo usmerjene dobre lastnosti. Iz tega zornega kota — trdi Rea — jih še nihče ni upošteval. Ni pa dvoma, da jih lahko odpravimo, ali bolje rečeno, spremenimo v pozitivne sile gospodarskega in kulturnega razvoja samo pod pogojem, da jih ne preziramo in, kar je najvažnejše, da jih ne podcenjujemo ali neumno poveličujemo. Vse Reove članke je treba torej gledati s tega dvojnega vidika. Tudi tiste, ki se na prvi pogled nanašajo na najbolj nazadnjaške šege in o-bičaje, zakaj v vseh je v resnici neko globoko človeško čustvo, kj mu manjka samo zavest lastne moči, da bi se spremenilo v gibalo novih idej in novih odnosov do sodobnega sveta. Ne bomo tu seveda omenjali vseh motivov, ki tvorijo miselno jedro vseh 98 člankov, iz katerih je sestavljena zbirka «Kralj in čistilec čevljev«. To bi nam vzelo preveč časa in bi bilo tudi sicer nesmiselno, kajti nekateri motivi so učinkoviti in prepričljivi samo v prečiščenem umetniškem vzdušju Reovega umerjenega, stvarnega in, rekli bi, skoraj znanstvenega sloga. Da je to res, nam lahko zelo dobro izpričuje vsebina že prvega sestavka, v katerem nam avtor pripoveduje o neki stari ženski, ki si je s pomočjo zasilnega lesenega plota uredila stanovanjce pod obokom stare plemiške palače in se je preživljala s tem, kar so ji usmiljeni mimoidoči darovali. Sam na sebi nam ta dogodek ne razodeva nič no-, vega. Vendar ga je Rea znal odlično izkoristiti, da prikaže samozavest in iznajdljivost neapeljskega ljudstva, ki se takoj sprijazni z vsakim, pa naj bo še tako izjemnim položajem in se mu naravno prilagodi, ne da bi pri tem trpelo njegovo dostojanstvo. Vse te misli ne pridejo sicer neposredno do izraza, toda narekuje nam jih vzdušje, ki ga pisatelj mojstrsko zna u-stvariti okrog svojih junakov, zakaj v tem vzdušju je predvsem razumevanje in iskanje treznega človeškega poudarka. Večina Reovih člankov pa je le taka, da nam že njih vsebina lahko marsikaj pojasni o namenu, zaradi katerega so bili napisani. Zelo značilen je v tem pogledu »Vrtiljak na Toledu«, v katerem nam avtor opisuje množični spopad s policijo. Gre za prizor, ki dosega viške tragične balade in to zlasti v nastopu stare, koščene, umazane ženske, ki začne iz obupa plesati sredi ' ulice. Prav tako učinkovit je tudi sestavek o beračih, do katerih avtor ne pokaže nobenega usmiljenja, pa čeprav se zaveda, da jih drug; imajo za zelo slikovite in duhovite simbole tradiconalne neapeljske folklore. Rea zna namreč točno ločiti med pozitivnimi in negativnimi komponentami svojega ljudstva in odločno odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim jasnim pojmom o zdravih silah, ki bodo prej ali slej morale vplivati na dvig mesta. Zato odklanja na primer v »Umazanih beračih« tudi razdrapanega dečka, ki se obnal* kot odrasel in prodaja vat kovrstno šaro po Zakotnik ulicah, in se gane le ob p* gledu na piščalko in pisan« kroglice, ki jih deček pom«-toma potegne iz žepa name* sto cigaret. V «Starem meščanstvu« pa se zaganja proti pretiranemu in lažnemu ponosu nekega družbenega razreda, ki po njegovem mora izginiti, ker je izgubil pra-vi odnos do stvarnosti. Toda tudi novo meščanstvo se pc- njegovem vede nepristno. Da bi bolje poudaril njegovo važnost, mu je Rea posvetil kar pet člankov, v katerih obsoja posnemanje tujih oblik in zanemarjanje domačega izročila, ki bi mu moglo dati zavidljivo duhovno vsebino. Očitno se pisatelj zavzema za idealno meščanstvo, Iki naj bi nastalo iz srečanja med neapeljsko plemenitosit-jc in sodobno racionalnostjo brez popuščanja ne preteklosti ne bodočnosti. Samo v takem meščanstvu vidi Rea zanesljivo poroštvo za izbolj. šanje sedanjega položaja in reči moramo, da so njegova dokazovanja v tem smislu vedno zelo prepričljiva. Za- JOSIP TAVČAR (Nadaljevanje na 8. stranij '4 18. marca 1962 PFIftofškT'dnevni k DINAMIKA CESTNEGA ZAZNAMOVANJA RENAULTOV ^CARAVELLE 1962 ||| Na avtocestah v Zahodni ^ Nemčiji pripravljajo postavili tev svojevrstnih smernih in r opozorilnih tabel; namestili li jih bodo na nekakšne lo-1 - ke, tako da bodo visele prav || nad voziščem. Pravijo, da P bo ta ukrep preprečil precej Ka nesreč, ki nastajajo takrat, «! kadar voznik prezre tablo, K zamudi odcep in potem sku-■ ša proti vsem pravilom obr-M niti kar sredi avtoceste. Inženirji v podjetju Marconi so izdelali napravo, ki naj prometnim oblastem služi za ugotavljanje preveli- NEKM VEDNO 3E UPAN3& BRUMDO PA KRttl SSED' keke in pftO! Sl POMOt-li. KM TAKO, BRlANOO, pAMiiLi?»r tu Dele'. .primi se ZA I Sl POVEDAL, NOREC- rVR\i’, STARI, PRi-iATELl ll,<* • *oNIC \ ^0G Tovarna Renault je lani zgradila kar 349.700 osebnih vozil, 43.500 tovornjakov in 19.300 traktorjev. V vsakem salonu je predstavila nov model, zadnji med katerimi je tisto grdo vozilo «R4», ki je kljub temu želo veliko uspeha. Preteklo je komaj nekaj mesecev odkar se je pojavilo na trgu in je že prišlo iz tovarne kar 50 tisoč vozil te vrste. V ženevskem salonu je družba Renault predstavila novo izvedbo znanega modela «Floride»: Floride *S» in Caravelle. Slika nam kaže aCaravel-le», katerega značilnosti vam hočemo danes opisati. KAROSERIJA samonosna, jeklena na podstavku modela Dauphine s stranskimi ojačevalmmi elementi pod vrati. Nekoliko nas moti dejstvo, da ima to vozilo le dvoje vrat, ki pa imata vsaka svojo ključavnico. Po volji si lahko izberemo izmed 7 barv črno (S.eme Ave- nue). sivo (Harvard), belo (Kilimangiaro), rdečo (Tri-nidad). beige (Camarque metalizirana), plavo (Korfu) in zeleno (Mississippi). MOTOR — se je razvil iz onega ki je vgrajen v «4CV», na «Dauphine» in na «Floridii». vendar nima z omenjenimi nobenega skupnega dela. Današnji motor je mnogo močnejši. Da so to dosegli, so morali marsikaj spremeniti. Najvažnejše variante so v tem, da i-ma zdaj glavna os kar pet ležajev. Zmanjšali so hod bata in povečali izvrtino cilindra; ventili so viseči, poševni in vzporedni. Po zgledu «R4» ima tudi to vozilo zapečaten hladilni sistem, v katerega je vgrajena centrifugalna črpalka. Nekaj številk; izvrtina cilindra in hod bata 65X72 mm. Delovna prostornina 956 ]cub. cm, kompresijsko razmerje 9,5 maksimalna moč 5 KM SAE pri 5.500 obr/min, maksimalni vrtilni moment 7,5 m/kg pri 3.500 obr/min. na cestah. Naprava, ki deluje na principu Dolerjevega efekta, po katerem je frekvenca vrnjenih radarskih valov odvisna ob hitrosti objekta, od katerega so se odbili. Namesto vključenja sprejemnika na brzinomer so ga priključili na sistem zvočnikov. Različne hitrosti slišijo iz izvočnikov tako, da je pisk toliko ostrejši kolikor večja je avtomobilska hitrost. Ta skrajno občutljivi aparat zabeleži celo hitrost 1 km na uro. OVEN (od /''■—'V 21. 3. do 20. 4.) f \ Zanimiva in pri- (JpUff } jetna srečanja, to-FJ da brez trajnih \. y posledic, če ne boste bili dovolj prepričljivi. V poklicnem delu vam bo sreča naklonjena in boste dosegli u-spehe ter rešili nekatere probleme. Srečna dneva torek in četrtek. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Spremenljivo razpoloženje, trenutki sreče in nezadovoljstva v srčnih zadevah. Na vidiku flirt. V poklicnem delu nasprotovanja kolegov proti vašim načrtom zaradi osebnih interesov. Ne bodite preveč radovedni. Srečni dan sreda. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Razčistiti boste morali neke družinske zadeve in premagati ovire. Potrebna bo odkrita beseda. Glede poklicnega dela boste dobili sporočilo, ki vas bo sicer nekoliko razočaralo, a boste zadevo uredili na diplomatski način. Srečni dan nedelja. OP ■«■11 Veljaven od 18. do 24. marca 1962 RAK (od 23. N «. do 22. 7.) r \ Možnost spora z A drago osebo za- radi malenkostnih zadev. Bodite duhoviti in uvidevni, pa se bo vse lepo uredilo. Ugodne razmere za poklicno delo. Lahko boste uresničili nekatere svoje načrte, če jih ne boste svojeglavo spreminjali. Pismo. LEV (Od 23. \ 7. do 22. 8.) i ) Čudno sentimen- I talno srečanje. N. J Postali boste ro-mantični in boste zelo razmišljali o svojih srčnih zadevah. V poklicnem delu vam bodo zvezde zelo naklonjene in boste lahko dosegli prav lepe uspehe ter priznanje delovnih tovarišev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) i V sentimentalnih ) zadevah boste zelo podjetni in boste dosegli lep uspeh. Možnost postranskega zaslužka. Našli boste nove poti za bolj uspešno poklicno delo. Pazite na svoje zdravje. Izredna priložnost za prijetno razvedrilo. Srečni dan nedelja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) I V srčnih zadevah I si boste zaželeli novosti in spremembe; napravili pa boste pravo zmešnjavo. Tudi v poklicnem delu bo nastal nered, če sami ne boste vedeli, kaj hočete doseči. Prijatelj vam bo pomagal, nekdo pa rovaril proti vam. ŠKORPIJON (od 2«. 10. do 22. 11.) Verjetno boste spremenili svoje mišljenje o starem prijateljstvu, ker bo vaše srce bolj utripalo ob novi ljubezni. V poklicnem delu sprememba zaradi nenadnih srečnih dogodkov, prej pa boste morali premagati male težave. Pismo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vesele novice in obisk drage osebe. Ugodna priložnost za uresničitev načrtov, ki so vam pri srcu. V poklicnem delu malenkostne spremembe. Zaradi osebnih uspehov vam bo neka oseba nevoščljiva. Srečni dan nedelja. Pismo. /T\ >V (D? KOZOROG (od S---\ 21. 12. do 20. 1.) f V \ Imeli boste pol-l ] ne roke dela in boste morali re-\_ šiti nekaj važ- nih zadev, zaradi česar boste nekoliko nervozni. To bi lahko kvarno Vplivalo na odnose z drago osebo. Zaradi tega morate paziti, da ne bo prišlo do prepirov. Obisk. VODNAR (od 1. do 19. 2.) Verjetno boste srečali in spozna-neko osebo, ki pritegnila vašo pozornost in simpatijo. Zadoščenje in uspeh v poklicnem delu. Tudi pri morebitnih pogajanjih poslovnega značaja boste imeli uspeh. Srečni dan sreda. Potovanje. HIBI (od 29. 2. do 20. 3.) Zelo ugodne razmere za srčne zadeve, ki jih morate izkoristiti, da boste utrdili srčne vezi z osebo, ki vas že dalj časa ima rada. V poklicnem delu boste premagali male ovire. Ce boste potrti, obrnite se na osebo, ki vas razume. Srečni dan petek. Križanke in druge zanke Za dobro voljo FIAT PRIPRAVLJA NOV MODEL? Avtomobilistična industrija je med vsemi vrstami industrije najbolj dinamična, ne le zaradi tega, ker njeni proizvodi imajo izrazito dinamično nalogo, ampak predvsem zaradi svojega dinamičnega delovanja in napredka, ki nima nikdar zastoja. Razne tovarne in tudi manjša podjetja so v medsebojnem nenehnem bo- ŠPORTNI AVTOMOBILIZEM Tekmovalna sezona se je že pričela. Skoro vse nastopajoče skupine so že pripravile vse svoje dirkalne modele in sklenile pogodbe z najbolj znanimi dirkači. Italijanska Ferrari, Iti je lani zmagovala in nadmočno prednjačila s svojimi modeli poldrugega litra na V120 stop. in 65 stop. ima že pri-pravljene vse svoje stroje ter svoje pilote in je pred nedavnim predstavila novinarjem ene in druge. Med piloti bo letos imel vodilno vlogo lanskoletni svetovni prvak Phil Hill, medtem ko bodo ekipo dopolnjevali še Italijana Ba-ghetti in Bandini, brata Ro-driguez, Belgijca Gendebien in Mairesse ter Anglež Parks. Za letošnjo sezono je Ferrari pripravil razne stroje, ki ustrezajo raznim tekmovalnim formulam, za katere so bili pripravljeni. Tako na pr. imamo dva tipa enosedežnih vozil 1.500 kub. cm; na 120 stop. in na 65 stop., prvi zmore skoro neverjetno moč 200 km pri 10.000 obratih, drugi pa prav malo zaostaja. Med športnimi modeli imamo dvolitrskega na 6 valjev in dva in pol litrskega z 8 valji. Prvi pri 7.500 obratih zmore 210 km, drugi z V motor- jem na 90 stop. nudi pri 7.400 obr. 250 km. Zadnji prikazani model je bil trilitrski in njegova moč presega 260 km pri razmeroma nizkem številu vrtljajev 6.800. Menjalniki imajo vsi 5 prestav na športnih mo- Phil Hill delih, medtem ko imajo 6 prestav enosedežna vozila kar omogoča bolj smotrno izrabo moči. Med najresnejšimi Ferra-rijevimi konkurenti bo letos z vso verjetnostjo nova Fer-guson, vendar ta ni še odkrila svojih tajnosti. ju. V lovu za kupcem je vsako orožje dobro in v zadnjih letih so nam propagandni uradi teh družb pokazali nešteto načinov, kako . se ta lov vrši. Dve sta najvažnejši smeri, katerih se tvrdke držijo: ameriški način predvideva vedno nove modele, ki se. iz leta v leto menjavajo, kar spodbuja potrošnike k zameni «starega» vozila, ki je prešel iz mode. Na tako dinamiko tržišča so italijanski kupci dokaj občutljivi in ker imajo veliko tradicijo v lepoti in okusu imajo pri nji h tovarne, ki se tega pravila drže, mnogo uspeha. Najbolj znana in istočasno največja tovarna FIAT, se že dolgo drži te poti in iz leta v leto zalaga trg z vedno novimi modeli tako, da je stalno govora o njenih načrtih in o njeni bodoči proizvodnji, Vendar novi modeli niso vselej popolnoma nove stvaritve in se povečini o-mejujejo le na manjše estetske spremembe; na pr. na najnovejši tl. 100» je izginila le majhna stranska izboklina, Ti triki pa ne morejo imeti tiedno .uspeha pred ostalo konkurenco in zato je treba založiti trg tudi z ustreznimi uozili. V jeseni je Fiat posegla v boj z o-stalimi konkurenti na najbolj zahtevnem delu tega trga z novimi modeli s2300» s istim uspehom, kakor je le pred meseci uspešno nastopila s svojima modeloma «1300» in «1500». Pri najbolj cenenih vozilih ima FIAT skorajda mo- nopol, medtem ko znatno občuti konkurenco ostalih proizvajalcev njena «1100». To je že povsem zastarelo vozilo, še v tesnem sorodstvu z tiBalillos. Res je bil ta model večkrat predelan in izpopolnjen, vendar je nemogoče popolnoma izbrisati zastarele tehnične o-snove. Fiat potrebuje torej novo vozilo, ki naj bi zamenjalo že izživljeno «1100», Tega se zaveda vsak, ki se tudi le površno spozna na avtomobilsko tržišče. FIAT je zato še zdavnaj pripravila nov model, ampak je zdaj le-ta še v preizkušnji. Od časa do časa prodere-jo na dan vesti o njem. V glavnem so le mnenja in predvidevanja brez nobene trdnejše osnove in iesto popolnoma zgrešena in nasprotujoča. Tako je bilo veliko govora o novem vozilu, ki naj bi imel 850 kub. cm delovne prostornine, že pred Turinskim salonom in tako je polemika o njem razživela tudi v zadnjih časih. Tovarna je vse te govorice odločno zanikala, vendar tudi to zanikanje ne smemo vzeti preresno, saj je ravno tako odločno demantirala vesti o novi «1100» leta 1947 in kljub temu smo bili sami priča, kako so skoro istočasni naročniki istočasno dobili eni staro, drugi pa novo serijo vozila. Tovarna mora torej braniti tudi svoj interes. C e bi danes potrdila te govorice bi se znatno oškodovala, ker bi pri prodaji modelov «600 D» in «1100» občutila precejšen zastoj. ■■T—Tš J~4 6 7 8 jHp 10 14 15 16 I 18-- u Pt«2š----CTJio 16-—W -------^ u—*—m«---------w-----------ju** *• - g« 1^ U* ^ ---------------OV -----^^68------~ 74-~W--------^| 77 78 Bt ' Lno 04 ■■Miš- 86 r SP®-. 99 HM5i°° v BPB9S S HH96 105 104 103 KRIŽANKA štev. 11 VODORAVNO: 1. pogod- ba, 5. malovreden človek, 9. fotografija, 13. združenje, 18. kraj na Notranjskem, 20. moško ime, 22. igra, 24. odprtina, 26, voznik (narobe), 28. moško ime, 30. gorivo, 32. zver, 34. žito, 36. koš, 39. nepoštenost, 42. rjava krava, 44. pisava, 45. vojak, 47. žensko ime, 49. izraz trpljenja, 51. zračno, 52. duševno trpljenje (narobe), 54. moško ime, 55. mera, 57. ponočna ptica (narobe), 59. siromak, 61 prostor, 63. ruska reka, 65. konica, 66. grško božanstvo, 68. očesni sij, 70, reka v Švici, 72. žensko ime, 74. večja veljava, 77. mesto v Jugoslaviji, 80. škatla, 82. egipčansko božanstvo, 83. nepošten, 85. beležka, 87. tropična rastlina, 89. rt v Južni Ameriki, 90. ustanovitelj verske ločine, 92. sestavni del telesa, 93. italijanski spolnik, 94. zaimek, 96. zračno telo, 98. letopis (v ednini), 100. izbruh, 102. orožje, 103. zalega, 104. moško ime, 105. padavina. NAVPIČNO: 2. veznik (narobe), 3. očesna bolezen, 4. domača žival, 6. ' pamet, 7. privlačnost, 8. neprisiljen, 10. predlog, 11. pomoči za primer nesreče, 12. rimsko božanstvo, 14. zaimek (kazalni), 15. letovišče v Istri, 16. uprava, 17. prebivalec gornjega Egipta, 19. zamenjava, 21. zobje, 23. orodje (narobe), 25. prostor v gledališču (množina), 27. kraj v Dalmaciji, 29. indijsko božanstvo, 31. živa meja, 33. prislov, 35. rusko ime, 37. mesto v severni Italiji, 38. glej 33!, 40. izhlapevanje, 41, pripadnik skitskega plemena, 43. kot 70 vodoravno, 46. grško božanstvo, 48. mesto v Arabiji, 50. goriški potok, 53. luna (sprememba), 56. cunja, 58. grič v Jeruzalemu in mesto v Švici, 60. rusko ime, 62. italijansko ime dalmatinskega mesta (narobe), 64. judovsko moško ime, 65. neupogljivost, 67. nemški vojni zločinec (narobe), 69. ničla, 71. prav tak, 73. zavetišče, 75. grško pleme, 76. koža (narobe), 78. nabiranje, 79. rimsko božanstvo, 81. posoda,, 84. ptice, 86. pritok Donave, 88. oče, 91. jeza, 95. veznik, 97. številka (tujka), 99. nota, 101, karta. REŠITEV KRIŽANKE it. 10 VODORAVNO: 1. rop, 4. pika, 7. kap, 10. ukaz, 12. ko, 13. tona, 14. Mn, 15. oratar, 18. kg, 19. OVRA, 21. gota, 24. padavina, 28. par, 30. o-met, 31. roj, 33. ave, 34. vaja, 35. obe, 36. gramatik, 39. Laon, 40. Obir, 42. da, 43. satora, 46. ep, 48. Obra, 50. ud. 51. roka, 53. Lah, 54. I-ran, 55. dar. NAVPIČNO: 1. rum, 2. okno, 3. pa, 5. Ika, 6. kot, 7. ko, 8. Anka, 9. Pag, 11. Zora, 13. tron, 16. Radovana, 17, agitator, 20. vprega, 22. taroki, 23. opal, 25. Amam, 26. veja, 27. ujec, 29. av. 32. ob, 37. rosa, 38. Ibar, 39. Laba, 41. Reka, 42. dol, 44. tur, 45. Ida, 47. par, 49. RH, 52. od. Skrite besede Kraja, Lika. osel — Mi lahko posodij 10 tisoč lir?.. GANGSTERJEV SIN ] Več kot eno uro so me izpraševali, pa Jim nisem nit povedal.... FILA TEL!J A •oezeK^SRUNPO SffJ.MOST m , POD MALARIJA Pred tedni smo poročali, da bo 70 držav izdalo po dve ali tri znamke v šmislu sklepa WHO (svetovna sanitarna organizacija pri OZN), posvečene «boju proti malariji«. Nekatere države — Burma, Kanada, Danska, Angleška Gvineji, iZahodna Nemčija, Malta, Rodezija in Velika Britanija — se vabilu ne bodo odzvale, ampak bodo le u-porabljale 7. aprila v nekaterih mestih posebni žig. Nič kaj veseli pa niso bili zbiratelji te nove tematike, ko so izvedeli, da je republika Panama prehitela vsč države s serijo treh znamk v nominali: 5 + 5, 10 + 10 in 15 -f 15 cent. Nominala je torej visoka in c tem v nasprotju s sklepom WHO. Razne revije že dvomijo v resnost tudi drugih držav in prihajajo do zaključka, da bo WHO presneto malo imela od izkupička, ki si ga je nadejala. PARAGVAJ Ta država je absolutno prva onstran «velike luže«, ki je izdala serijo sedmih znamk in dveh blokov (seveda zobčano in nezobčano) na čast «Evropski skupnosti# 30.12.1961; torej: «post fe- stum». Večina filatelistov je mnenja, da je treba to izda-jo prezreti, in to iz preprostega razloga, ker je emisija očitno špekulativnega značaja, a nominala izredno visoka. Naj dodamo, da bodo v prihodnjih dneh nekoliko oolj skromno serijo dale v premet tudi Cyper in kneze-vina Monako — na čast «Evropski skupnosti«. INDONEZIJA Zbiratelje folklorne tematike bo razve, selila serija šestih znamk z zelo nizko nominalo, ki jo je izdala Indonezija. Vse znamke so v dveh različnih barvah in prikazujejo šest motivov iz baleta «Ramayan». Nominale: 30 in 40 sen., 1, 1.50, 3 in 5 R. (glej sliko). ETIOPIJA Športnike bo zanimalo, da je v januarju dala Etiopija v promet serijo petih športnih znamk. Na znamki za 50 cent., ki je najvišja vrednota, je upodobljen zmagovalec maratona na XVII. olimpiadi v Rimu: Abebe Bikila. M - k — Kaj Je prav treba tako močno zapirati vrata?.... • Tl In tvoji poskusi zastru pitve, Le poglej kakšen račun za plin smo dobili.... GRAFOLOG ODGOVARJA OSMI MAREC: — Rokopis kaže, da posedujete spo. sobnosti, na osnovi katerih lahko brez težkoč analizirate stanja okoli sebe ter rešujete vsakdanje probleme. Ste dinamični in čestokrat hočete dominirati za vsako ceno nad določeno situacijo. Zaposlite svoje misli in delo v večjem obsegu na materialnem področju. Za svoja leta ste preveč resni, kar včasih izpade ljudem, ki Vas samo površno poznajo precej nevsakdanje. Ste odprtega značaja in dostopni tujim vplivom; v tej zvezi pazite da ste vedno dovolj samostojni in da zaupate sami Vase. MOJI DVE 2ELJI: — Ste precej odločni istočasno pa skromni. Postopki za dosego Vašega cilja niso vedno najboljši. V življenju se še v nadalje utrjujte kar Vam bo sigurno pregnalo zadnje ostanke nerazpoloženja. Pr' tem naj Vam pomaga širjenje intelektualnega obzorja, ker dosedanji uspehi v zvezi s prej omenjenim problemom niso bili najuspešnejši. V poznejših letih tak* stvari redno izginejo same od sebe. vendar se mi zdi pametneje, da jih sami, zavestno in čimprej odpravite. V stiku z okoljem ste precej rezervirani, čemur pa ni vzrok načrtnost. ‘ti v —— IH // % w .■(-' _ ""■A :<'•% ©/ * * A * V cw>\ ®vii£ -3S% N— * /V ■ MILJE' r: ......j-sl* Socerb ^llil \-v/// tHarV/oijiUU',, ------ . Aid iiii«-- : ^-r: KOPER V* ---------- W1!lllllllilllllllttUII(MIW»lli Tokova Glinščice in Ospa ter njune razvodnice TEDEN Pomembne novice s »pristaniške fronte*. V noči od petka na soboto je bil na sedežu vladnega generalnega komisariata dosežen sporazum med predstavniki pristaniških delavcev in koristniki pristanišča ob posredovanju vlad. komisarja dr. Maz-ze. Sporazum je za delavce skoraj v celoti zadovoljiv, saj so koristniki pristali na vrsto njihovih u-pravičenih zahtev, za katere so stavkali nad 900 ur. S tem pa je seveda odpadla potreba, da bi se nasprotni stranki s svojima delegacijama podali v Rim, kjer bi v skladu z določili premirja moral biti 21. t. m. sestanek pri ministru za trgovinsko mornarico. Ce so pristaniščniki kronali svojo borbo z uspehom, pa tega še ni mogoče reči za delavce ladjedelni-ške industrije, katerih borba v vsedržavnem merilu se še vedno nadaljuje s stavkovnimi akcijami, katerih zadnja je bila od petka do sobote. V okviru sindikalnih gibanj naj omenimo še, da je bil v tem tednu v Rimu sklenjen sporazum glede uradništva CRDA. O gospodarski problematiki Trsta v perspektivi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina so v četrtek razpravljali na sestanku odbora za obrambo tržaškega gospodarstva, sicer pa je vprašanje čimprejšnje ustanovitve avtonomne dežele bila tema tudi cele vrste drugih sestankov in izjav predstavnikov političnih strank in skupin kot PSI, KPI, DC, MSI itd. Veliko zanimanje je v tržaški Javnosti vzbudilo prvo predavanje v okviru predavanj na temo «30 let italijanske zgodovine*, ki jih na pobudo levice organizira tržaška občina, izvaja pa Kulturno-umetni-ški krožek. Prvi predavatelj prof. Valeri si je izbral za temo izvor fašizma, za njim pa se bo zvrstilo še mnogo drugih uglednih i-talijanskih predavateljev-antifašistov, med katerimi tudi Ferruccio Parri. Dvorana v gledališču Verdi je bila do kraja natrpana. V tržaškem občinskem svetu so soglasno odobrili resolucijo o avto cesti Videm — avstrijska meja, na seji pokrajinskega sveta pa so nadaljevali s proračunsko razpravo. V tem tednu se je sestal tudi občinski svet občine Devin-Nabrežina. Med drugim so razpravljali o nameravani gradnji 200 stanovanj za «delavce*, ki naj bi jih gradila v občini štivanska papirnica, ki pa vzbuja sum, da gre za nov poskus kolonizacije te slovenske občine na škodo krajevnega prebivalstva. In še dva pomembna kulturna dogodka: Slovence v zamejstvu je v tem tednu obiskal znani slovenski mladinski pisatelj Tone Seliškar, ki je tudi v Trstu in v tržaški okolici imel več zelo lepih kulturnih večerov, katerih se je udeležila v prvi vrsti mladina za katero je tak neposredni stik z enim izmed ustvarjalcev slovenske mladinske literature pomenil velik in zelo pomemben dogodek. Za italijansko kulturno življenje pa je bila prvenstvenega pomena krstna uprizoritev opere tržaškega skladatelja Viozzija «Foganski kamen*, ki je v gledališču Verdi doživela topel sprejem. Na Goriškem se je v tem tednu mudil mladinski pisatelj Tone Seliškar. Naš rojak iz Slovenije, ki doslej še ni nikoli potoval po naših krajih, je prišel v Gorico v torek dopoldne. V dveh dneh se je kar štirikrat sestal z goriškimi Slovenci, predvsem z mladino. V torek popoldne je predaval številnemu občinstvu v Prosvetni dvorani v Gorici, zvečer pa na sedežu prosvetnega društva v Pevmi. Naslednji dan je bil v Doberdobu, večer pa je prebil v prijetnem kramljanju na sedežu ASK «Si-mon Gregorčič* v Gorici. Mladinskemu književniku bo prav gotovo najbolj o-stalo v spominu srečanje s Pevmci in Oslavci, katerim je prebral nekaj svojih del. Dobro pa so se razumeli zaradi tega, ker so si medsebojno odprli srce. V četrtek prihodnjega tedna bo seja občinskega sveta v Gorici, na kateri bodo obravnavali proračun občinskih podjetij, kakor tudi proračun goriške občine. Sindikalna stroka FIOT, včlanjena v Delavsko zbornico, je poslala Zvezi in-dustrijcev pismo, v katerem jo poziva, naj skliče sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij in pa delodajalcev, da bi proučili kršitve vsedržavne delovne pogodbe tekstilnih delavcev v «Cotonificio Go-riziano* v Sovodnjah. V soboto zvečer je bila seja pokrajinskega sveta v Gorici, na kateri so svetovalci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali reformo predpisov o nadzorstvu vinske proizvodnje. V drugi resoluciji, ki so jo prav tako sprejeli soglasne, pa so zahtevali večjo avtonomijo pokrajinske uprave pri u-krepih na gospodarskem področju. Na trgovinski zbornici so sklenili, da se bodo tudi goriški obrtniki udeležili mednarodnega sejma »A1-pe-Adria» ki bo letošnjo spomlad v Ljubljani in na katerem bodo poleg slovenskih, sodelovali tudi o-peraterji iz Koroške ter Julijske krajine. ODPRTO PISMO OBČINSKIM UPRAVITELJEM BINIŠKE SLOVENIJE Koordinacijski odbor naj reši vprašanja gospodarske obnove Za sestavo enotnega načrta gospodarskih izboljšanj, ki bi jih morala nova vlada upoštevati in realizirati Gibanje za gospodarsko obnovo Beneške Slovenije je te dni objavilo «Odprto pismo članom občinskih uprav na hribovitih in gričastih področjih vzhodne Furlanije«. Pismo v začetku poziva vse, ki sedijo v občinskih svetih, da se združijo in združeni rešijo te-žaven položaj, v katerem je tamkajšnje prebivalstvo. Zaradi tega se predlaga takojšnja ustanovitev »koordinacijskega odbora«, kakršni že obstajajo na drugih hribovitih področjih. Odbor bi moral biti sestavljen iz članov občinskih svetov, ki bi morali preko političnih in ideoloških gledanj sestaviti «načrt za gospodarsko obnovo« ter ga predstaviti čimprej novi vladi, ki bo — če bo izpolnila R! CU AN JE Kljub slabemu vremenu, k: je karakteriziralo ves prejšnji teden, smo se na tradicionalno jožefovanje dobro pripravili. Sredi tedna so k nam prišli kramarji, lastniki vrtiljakov in strelskih lop ter začeli postavljati svoje naprave. Včeraj je bilo praktično vse nared, tako da lahko že danes sprejmemo prve goste. Ne smemo namreč pozabiti, da so tudi vse domače gostilne dobro založene. Gostilničarji so poskrbeli za odlično kapljico, v shrambah so spravljeni «pršuti», sir in klobase, tako da bodo vsi prišli ’na svoj račun. V vasi bo tokrat le ena osmica, ki so jo odprli pri Antonu Grdini na štev. 139. Vinogradnik toči v glavnem belo vino, ki pa bo ob količkaj ugodnem prometu kmalu pošlo, kljub temu, da ga ima v kleti nad deset hektolitrov. Vse je sedaj odvisno od vremena. Ce bo količkaj u-godno vreme, tedaj pričakujemo, da bodo k nam prišli poleg vseh Jožetov in Jožic tudi številni drugi meščani in okoličani, ki se ob prvem pomladanskem prazniku tako radi zberejo v naši prijazni vasici. Naj bo vreme lepo ali ne, mi vseeno pričakujemo, da nas boste obiskali v čim večjem številu! S TA N D REŽ Letošnji pust je bil v Stan. drežu vsaj na zunaj res pust. Nekdanji veseli in sloveči pustni torek in sploh vse pustne nedelje so ostale samo v spominu nekaterim starejšim vaščanom. Na letošnjem pustu se je videlo po vasi sem pa tja le nekaj skupin našemljenih otrok v starosti od treh do desetih let. Hodili so Kot običajno od hiše do hiše. obiskovali znance in prijatelje, kjer so dobili kakšno jajce ali »fritulo«. Veselje je bilo še večje, če so dobili kakšno lirico. Mnogo bolj veselo in živahno pa je bilo, ko so tudi starejše osebe hodile po vasi močno našmikane in namaza, ne s svojimi burkami razveseljevale starejše, posebno pa otroke. Sedaj je tudi tradicio. nalni praznik mimo, a za seboj je pustil le neznatne sledove nekdanjega veselega in mogočnega pusta. Pred petdesetimi leti so se ob pustu zbrali naborniki ali afantje od vizite«, kakor so jim takrat pravili. Ce je bila dobra «letina» rojstev, se je zbralo kakšnih 8 do 12 mladeničev iste starosti, ki so ((držali pusta«. Takoj po Novem letu so na račun trga praznika pričeli popivati: kako pa tudi ne bi, saj so imeli vsako nedeljo od treh kraljev do pepelnice javni ples, ki je bil za tiste čase precej donosen posel. »Fantje od pu sta« s ev mestu zaarali kakš- nih 8 do la, ki so 10 godcev na piha-tako igrali, da je kar grmelo. Pred cerkvijo, za Lutmano-vo gostilno je bila precej velika dvorana, ki so jo fantje s svojimi pomagači, ki so bili vedno na razpolago (za pijačo, seveda) okrasili z zelenjem, zastavicami, balončki in raznobavrnimi papirnatimi verigami. Takoj po molitvi, že ob 15. uri popoldne, ko so vaščani prišli jz cerkve, je v dvorani zadonela koračnica, ki je ugrela pete mladim in starim. Ples se je pričel, in sicer v največji ponos »tisti pupi«, ki je bila povabljena, da je prva zaplesala. Ples so otvorili fantje in prireditelji, ki so že med tednom povabili dekle, za katerim so vsi radi gledali, da je zaplesala prva. Ples je trajal navadno do 11. ure zvečer, le izjemoma do polnoči. Poleg plesišča se je na galeriji točilo vino, ki je čestokrat »teklo v potokih«! Lutmanova gostilna je bila do zadnjega kotička zasedena, ker so takrat nudili v njej vse, kar si je srce poželelo. Dobil si «pičulata», klobase, vampe, golaž in še toliko drugega. Zadnjo, se pravi na debelo nedeljo, pa so se junačili še starejši pari. Na pustni ponedeljek in torek dopoldne so se »fantje od pusta« našemili ter hodili z godbo od hiše do hiše pobirat jajca in klobase. Najprej so se ustavili pri tistih, ki so se v tem pustnem času poročili. Novica jim je morala prihraniti kolač, ki so ga nataknili na puško. Godba je igrala in vsi so z novico radi zaplesali. Neredko se je dogajalo, da so prišli na pustni ples tudi fantje iz sosednih vasi. Zaplesali so z eno ali drugo od domačih deklet, kar je bilo povod, da so za zaključek priredili še »birmo brez škofa in brez običajnih kolačev«. Takšni so včasih bili naši stari običaji, ki so se prenašali iz leta v leto, na katere pa je danes mladina povsem pozabila. Le otročiči, ti se zabavajo po svoje, toda veseli so te zabave, kot je bili veseli naši «fantje od pusta«. BORŠT Včeraj so pri Sedmaku na štev. 15 odprli osmico. Točijo samo belo vino, ki pa je — kot pravijo ljubitelji domače vinske kapljice — res izvrstno. Rečeno je, da v vinu prevladuje »sauvignon«, čeiliur je tudi pripisati precejšnjo alkoholno stopnjo, ki preseže dvanajst stopinj. Vsekakor so pivci že prvi dan precej izpraznili «posodo» in če bo lepo vreme, bo pridelka v dveh, treh dneh zmanjkalo. Kdor torej ljubi pristno domačo kapljico, naj pohiti, da ns bo prikrajšan. Obiščite kmetijsko trgovino AGRARIA na OPČINAH, Narodna utica 53 Pri nas dobite: koncentrirana krmilu za živino po selo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zaje-dulcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojilu programske obljube — morala storiti vse, da ga osvoji in tudi izvede. Jasno in naravno je, nadaljuje pismo, da našemu prebivalstvu ležijo na srcu pravice, ki so namenjene narodnostnim manjšinam. Toda še hujši je gospodarski položaj, saj je naše področje skrajno zaostalo. Hribovito in griča-sto področje vzhodne Furlanije je popolnoma zaostalo ter služi samo za izžemanje glasov n» račun volilnih obljub, ki jih potem nihče ne izpolni. Pri nas ni niti enega industrijskega objekta in še tisto malo, kar jih je bilo — tovarna cementa v St. Lenartu s kamnolomom ter tovarna SILFEA v Čedadu — so porušili ne glede na težaven položaj in posledice za delavce in prebivalce sploh. Nihče od nas, pravi pisma, ne more računati na dostojno delovno mesto, ki bi mu jamčilo tudi stalnost in vsaj minimalni zaslužek, ki bi bil potreben za skromno življenje. Zaradi tega se prebivalstvo izseljuje v tujino in naše vasi so vse bolj prazne. Lahko rečemo, da se je število prebivalstva po drugi svetovni vojni v večini vaseh znižalo na polovico. Kar zadeva naše vodno bogastvo ugotavljamo, da ga izkoriščajo električni monopoli (centrale v Reziji, Terski dolini in Kornapski dolini), ne da bi mi od tega imeli kakršnokoli korist. Najemnine še niso plačali in industrije niso vzele v službo niti enega našega delavca. Zanje, ponavljamo, je samo trda in žalostna pot emigracije. In kaj naj bi dejali o kulturnem položaju, kulturni ravni naših ljudi? Tudi na tem področju je položaj obupen, saj približno tretjina prebivalstva nima niti najmanjšega šolskega naslova, medtem ko zna večina komaj čitati in pisati. Tak je položaj v atomski dobi, v času mogočnega prebujanja afri-ških narodov. Morda je to tudi vzrok, da je velika večina naših delavcev brez kvalifikacije. Upoštevati je namreč treba, da obstaja na našem področju samo ena državna strokovna šola, ki je v Šempetru ob Nadiži. Zaradi tega predlagamo, da bi v vseh hribovitih in gričnatih občinah ustanovili šole, ki bi dale naši mladini potrebno kulturno in strokovno izobrazbo. Mimogrede moramo ugotoviti, da na našem področju manjkajo zdravniki, veterinarji, odvetniki in tako dalje, poleg tega pa še diplomirani tehniki, kmetijski strokovnjaki in drugi poklici, po katerih čutimo tako veliko potrebo. Davki, ki jih plačujemo, so izredno visoki, včasih celo večji kot v rodovitni ravnini. Tlačijo nas in izmozgavajo do skrajnosti, zaradi česar lahko kritiziramo razne poslance, ki obljubljajo, da se bodo za rešitev tega vprašanja zavzeli, toda po volitvah se nanj sploh ne spomnijo več. Morda je to tudi vzrok, da vlada ne pozna naših razmer. Na koncu zahtevamo, da se ustanovi avtonomna dežela Furlanija — Julijska krajina s posebnim statutom, ki je predvidena v členu 116 repu-bliške ustave. Menimo, da bi lahko samo v okviru dežele začeli konkretno reševati vprašanje za gospodarsko obnovo našega področja. Pismo zaključuje s pozivom vsem delavcem, kmetom, drvarjem — vsem, ki živijo od svojega dela, da podprejo in se borijo za ustanovitev avtonomne dežele. Zaradi tega naj se čimprej ustanovi ((koordinacijski odbor« za gospodarsko obnovo, ki bo začel delovati v korist vsega prebivalstva. Ricmanje vabijo (Foto Magajna) Po občnem zboru Kmečke zveze Otitno je, da je občni zbor ( javno izjavljamo, da so bili Kmečke zveze, ki je bil preteklo nedeljo v dvorani trgovinske zbornice v Trstu, šel marsikomu hudo na živce. Zvedeli smo namreč, da so se v zvezi z občnim zborom začele širiti najrazličnejše govorice, ki izhajajo iz »dobro obveščenih krogov» ali krogov, ki so vse prej kot prijazno razpoloženi do naše kmečke organizacije. Med temi vestmi moramo omeniti ono, ki je najbolj go-rostas tna: Naši sovražniki namreč trdijo, da je na občnem zbai;u bilo toliko ljudi samo zaradi tega, ker je Kmečka zveza »importirala« kakih petdeset ali sto kmetov iz Lipice in Lokev. Kako smešna je ta laž, ki jo sedaj širijo naokoli, pač najbolje vedo vsi kmetovalci, ki so se v tako velikem številu udeležili občnega zbora Kmečke zveze. In da ne bo nikogar, ki bi podvomil v resničnost naše trditve, tedaj iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VPRAŠANJE DOBAVE VODE ZA ŽAVEUSKO INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE Glinščica in Osp bi lahko dovajala 30.000 kubičnih metrov vode dnevno Prof. Ferruccio Mosetti od tržaške eksperimentalne geofizikalne opazovalnice je podrobno proučil stanje voda na žaveljskem področju ter svojo dokumentirano študijo objavil v zadnji številki revije «Tecnica Italiana«. Gre za zanimivo študijo voda na področju žaveljskega industrijskega pristanišča odnosno za potrebe tega pristanišča. Ze dalj časa namreč obstajajo resne težave pri dobavi vode tako za tržaško mesto kot za potrebe industrije. Za mesto je pred-viden nov vodovod, take rešitve pa za industrijske potrebe ne odgovarjajo, saj bi bila voda mnogo predraga. Z gradnjo številnih novih podjetij v žaveljskem industrijskem pristanišču pa bo postalo izredno pereče vprašanje dobave vode izključno za industrijske potrebe, odnosno gradnja številnih podjetij je celo odvisna, od tega, če b0 vodo mogoče dobaviti v zadostnih količinah in po zmernih cenah. Prof. Mosetti pozitivno odgovarja na ta vprašanja in pravi, da se lahko v Zavijali samih odnosno v dolini Glinščice najde približno 30 tisoč kubičnih metrov' vode, kar bj zadostovalo za potrebe industrijskega pristanišča. Študija navaja vrsto možnosti in proučuje tudi nekoliko bolj oddaljene izvire vode, kot pri Trebčah, kjer bi bil na razpolago vir 80 tisoč kubičnih metrov. Globoko pod zemljo obstajajo verjetno pomembni tokovi vode, prave podzemeljske reke, vendar' sedaj ni točno poznana niti njih smer niti količina. Profesor utemeljeno zavrača vse druge rešitve, razen izkoriščanja vod na samem področju Zaveljske ravnine. Pri tej rešitvi pa predlaga dve možnosti. Lahko bi postavili jez na Osapski reki in na Glinščici. Jez na Glinščici bi morali postaviti tam, kjer priteče na ravnino, s čimer bi ustvarili za jezom jezerce. To zamisel je že imel prof. Ambrosi, bi pa na tak način samo delno rešili vprašanje, saj bi zajeli samo gornji del vode ter ne bi zajeli izvirov pri Bo-ljuncu in Dolini. Pomembne bi bile tudi izgube zaradi zemljišča, ki ni nepro-dušno. Ce bi izbrali to ne povsem zadovoljivo rešitev, bi prišel v poštev zemeljski jez v soteski pod Mačkovljami, ki bi bil visok pet metrov. Na tak način bi se preprečil tok Glinščice, ki bi se zbrala v jezeru za jezom. Izgube vode, do katerih bi prišlo zaradi pronicanja skozi zemljišče pa bi lahko delno izkoristili z vodnjaki. Vendar pa bi imel ta načrt povrh tega še to slabo lastnost, da bi umetno jezerce zavzelo mnogo prostora, ki bo v prihodnosti prišel v poštev za razširitev industrijskega pristanišča. Zato predlaga prof. Mosetti, da naj se zgradi podzemeljska prepona preko soteske pri Mačkovljah, nato pa naj se izkoristi Glinščica ah s nekakim vodovodom, ki bo zajemal vodo na površini in bi torej ostala suha potoka. Drugi način pa bi bil, da bi se podtalna voda dvignila skoro na površino, kjer bi jo izkoriščali z rtekaj vodnjaki, ki bi vodo zajemali in nato od tu pošiljali proti koristnikom. V ta namen bi se lahko izkoristili tudi dre-nažni vodnjaki v Glinščici, ki v razdobju visokega stanja vode služijo, da odstranijo preobilico vode. Podo-I ben bi bil tudi položaj v do- lini Osapske reke. Na osnovi približnih raču-nov je prof. Mosetti mnenja, da bi bila taka rešitev relativno cenena in da bi na tak način razpolagali s 30 tisoč kubičnimi metri vode na dan, odnosno z enajstimi milijoni kubičnih metrov na leto. Ce se predvideva amor-tizacija naprav v dvajsetih letih bi znašala amortizacija po liro, dve za kubični meter in bi torej tudi končna cena ne bila previsoka. Profesor zaključuje, da bi na tak način skoro vso vodo Brega izkoristili za potrebe industrijskega pristanišča, medtem1 * * * S, * * * * * li, ko bi lahko' Vodo, s področja Trebč izkoristili kasneje ter v nobenem primeru ni potrebno izvajati dragih in tehnično zapletenih načrtov, da bi črpali potrebno vodo v Timavu. KRIZ Vprašanje kanalizacije oko. li taborišča ezulov nam povzroča nemalo nevšečnosti. Vsake toliko časa se cevi zamašijo in naenkrat izbruhne vsa umazanija na površje ter se prične razlivati na pokrajinsko cesto Krii-Nabrežina. To se dogaja bodisi ob poti, ki se od pokrajinske ceste odcepi proti Ljudskemu domu bodisi prav blizu spominske plošče, ki je postavljena ob zidu okoli taborišča. Posledice so hude. V hudem mrazu voda zmrzne in nastane nevarna poledica, zaradi katere je že marsikdo padel na hrbet. Cim pa mraz popusti, nastane smrad, ki je včasih prav neznosen. Najbolj so seveda prizadete družine, ki stanujejo v neposredni bližini odprtin, skozi katere u-darja nesnaga na plan. ' Želeli bi, da tržaška občina v najkrajšem času poskrbi, da se kanalizacija uredi in da bomo na ta način rešeni neznosnega smradu. Upamo, da ne bo treba predolgo čakati, saj je v toplejšem vremenu položaj toliko hujši. PADRIČE Padričani pravijo, da ni bilo v njihovi vasi že dolgo tako lepo in veselo, kot na zabavi, ki so jo v domači gostilni »pri Zupanovih» preteklo soboto organizirale domače žene, da bi proslavile svoj praznik S, marec. Na zabavo, na katero so se domačinke priprav- ljale že ves teden, so povabile vse, ki so hoteli z njimi preživeti nekaj uric v veselju in dobrem razpoloženju. Vsem je bilo na razpolago vino in razne dobrote, ki so jih žene same pripravile. Posebnega programa ni bilo, toda dobre volje kljub temu ni manjkalo. SVetko 'in Rafko Grgič sta ves čas igrala na harmoniko in tako skrbela, za še bolj živahno razpoloženje. Možje so se hoteli tudi izkazati in so organizirali družabno igro, pri kateri so nabrali tudi lepo vsoto prostovoljnih prispevkov, ki bodo šli v korist domačega prosvetnega društva »Slovan«. Veselje in zabava sta trajala pozno v noč in vsi so se poslavljali z željo, da bi prišlo čimprej do podobnih zabavni h večerov. Vsi, ki so se te zabave udeležili, se seveda zahvaljujejo padriškim ženam, ki so na lastno pobudo organizirale tako lepo zabavo. na občnem zboru Kmečke zveze samo kmetovalci našega področja, o čemer bi se prav lahko tudi prepričali predstavniki oblasti in raznih kmetijskih ustanov — ki Pa se občnega zbora kljub vabilu niso udeležili. Ne bo škodilo, če v tej zvezi spregovorimo še nekaj besed. Kmečka zveza je stro-kovna organizacija, ki se bo-ri za koristi in dobrobit svojih članov. Kljub temu, da združuje veliko število kmetovalcev našega področja, rekli bi večino, pa ji oblasti ne priznavajo onega mesta, ki ji po vsej pravici gre, Ce bi pri nas vladal sistem enakopravnih odnosov, kot bi pričakovali, da vlada v tako imenovani demokratični ureditvi, tedaj bi morala Kmečka zveza — kot vsaka druga strokovna organizacija — ulivati enake pravice in enake ugodnosti kot vse ostale strokovne organizacije. Toda dosedanja praksa je pokazala, da pri nas ne vladajo enakopravni odnosi, kar se odraža na vseh področjih. Spomnimo se samo diskriminacij in zapostavljanj ne samo na račun Kmečke zveze, temveč tudi Zveze malih posestnikov, pa nam je takoj jasno, zakaj se oblasti niso odzvale vabilu za prisotnost na občnem zboru. Najmanj, kar si lahko sedaj mislimo, je, da so oblasti hote in zavestno ignorirale občni zbor Kmečke zveze, medtem ko po drugi strani pošiljajo svoje kvalificirane zastopnike na občne zbore »Fe-dcrcoltivatoris. Naši kmetovalci naj bi torej razumeli, da uživa podporo oblasti le bonomijanska organizacija u Ul. Roma 20, ostale organizacije kmetov pa so na indeksu. Z drugimi besedami povedano: če hočete uživati naše simpatije in podporo, tedaj bodite člani »Federcoltivato-ri», kajti mi — oblasti — z drugimi organizacijami nimamo in nočemo imeti nobenega opravka. Ta miselnost dokazuje, kako velik prepad loči našega kmeta od onih, ki bi mu mo-rali pomagati. Dokazuje, kako globoko podcenjujejo naše kmetovalce, kako malo jim je mar za njihove resnične potrebe in zahteve. Toda po drugi strani je to tudi dobra šola za naše ljudi, ki imajo dokaz več, kako «demokratični» predstavniki oblasti pojmujejo »demokracijo«. Kmečka zveza je kljuz doslednemu ignoriranju s strani oblasti storila za naše kmete več, kot ona organizacija, ki uživa vsestransko pod. poro oblasti. In prav zaradi tega je njen občni zbor toliko večja moralna zmaga, ki je nasprotnike in oblasti hu-do prizadela. Tako močno, da so nekateri prisiljeni širiti lažne vesti o «importiranih» kmetovalcih iz Lipice! Ali je po vsem tem še treba izgubljati besedi? MAVHINJE Sele nekaj mesecev je od tega, ko je preminila v Pliskovici agospa Koren«, pa sraj zvedeli, da je v začetku februarja umrla njena sestra Rozalija Žerjal vd. Sore, ki se ie kot mladenka večkrat mu-dila pri svoji sestri »gospe Korenki«, kot so imenovali ženo takratnega učitelja Korena. Starejši Mavhenjci se je spominjajo kot dobrodušne, uslužne, nasmejane mladenke. Nikoli si nismo predstavlja- li, da bo njeno življenje usahnilo na tako tragičen način. Kdo se ne spominja zločinov esesovske zverske drhali, ki si je hotela za vsako ceno podrediti našo zemljo in nas spremeniti v moderne sužnje! V ta namen ni bilo nacifaši-stom nobeno dejanje prepodlo in prestrahotno. A v taki o-bliki, kot je bila prizadeta družina Suc-Zupanova iz Pii-(kovice, je bila bolj redka. Dd družinskega poglavarja pok. Alojza (umrlega v sep. tembru 1959), do petero otrok, vsi so globoko zavestno in ne. pretrgoma sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, Žrtev pa je postala gospodinja (Alojzijeva žena Rozalija, oziroma mati teh otrok). 18.7.1944. m je namreč moral njen mož sam kopati svoj grob, ker ni hotel Nemcem izdati, kje so njegovi otroci. Tudi njegovi ženi so zagrozili s smrtjo, če tega ne pove, Ko je slišala strel v bližini cerkve, kamor so bili esesovci odpeljali nje-nega moža, je bila prepriča-na, da so ustrelili moža (strel pa je veljal župnikovemu psu), To jo je živčno tako pretreslo, da ji je spomin postopno popolnoma odpovedal in prej krepka, čvrsta, delavna in plemenita žena ter vzorna mati se je spremenila v nebogljeno bitje, rekli bi v živega mrtveca, ki je v svojih nenehno izzival najtežja čustva. Blagi ženi blag spomin. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU TRST UL. FOSCOLO 1, tel. 94-386 UL. FLAVIA 62 IN MILJE-UL. ROMA 1 Preden kupite kmetijske potrebščine, obiščite nasl Dobili boste vsa potrebna pojasnila in nasvete brez obveznostiI Vreme včeraj: najvišja tempera-i tura 5.7, najnižja 4.4, ob 19. url 0.8; zračni tlak 1015.8 raste, veter severozahodni^ 6 km, vlage 38 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 7.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1*. marca Edvard Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.14. Dolžina dneva 12.00. Luna vzide ob 15.30 in zatone ob 5.06. ' Jutri, PONEDELJEK, 19. marca Jožef nirmmraMMi Na sedežu urada za dalo r pristanišču Urejene zadnje podrobnosti sporazuma za pristaniščnike Stališče Nove delavske zbornice CEIL glede dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina Včeraj dopoldne so na sedežu sveta za delo v pristanišču dokončno sestavili dokument med koristniki pristanišča in pristaniškimi delavci glede novega sporazuma in novih tarif, ki so jih okvirno določili že včeraj ponoči. Sestanku je predsedoval ravnatelj oddelka za delo v pristanišču polk. Magaletti, prisotni pa so bili sindikalni predstavniki FTLP-CGIL, konzuli in koristniki pristanišča. Istočasno so tudi uredili še edino nerešeno vpraša- nje glede družbe, ki dela na krovu ladij, ter določili nekatera izboljšanja tarif za določena dela, odnosno tudi za delavca, ki dela pri žerjavu. Sindikat pristaniških delavcev FILP-CGIL bo imel v torek ob 18. uri na sedežu v Ul. Madonnina skupščino, na kateri bo tajnik sindikata obrazložil podrobnosti novega sporazuma med delavci m koristniki pristanišča. * * * Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL je na zadnji seji obširno razpravljal tudi o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Furlanija -Julijska krajina v zvezi s programskimi izjavami nove vlade. Odbor je soglasno podčrtal nujnost, da se takoj izvedejo ustavna določila in u-veljavi statut, ki rriora upoštevati interese delovnih ljudi vse dežele. Poleg tega pa mora statut upoštevatF potrebe Trsta ;n njegovega področja, kjer je nujna široka u-pravna avtonomija, da se pospeši rešitev težkih in resnih vprašanj gospodarskega značaja. Odbor je pozval vse delavce, da odločno zavrneio poskuse gospodarske -n politične desnice, ki na vse načine in z raznimi sredstvi skuša preprečiti izpolnitev zakonitih želja prebivalstva, kot je to predvideno v členu lld u-stave. Poleg tega je 'odbor izrazil zaskrbljenost zaradi novih poskusov, da se ošibi gospodarski potencial, ki prihajajo do izraza s premestitvijo u-radov RAS in nadaljnjo likvidacijo čistilnice ESSO, ki se namerava pretvoriti v o-bičajno skladišče. V tem podjetju se še nadalje znižuje število zaposlenih in ni predviden noben načrt za modernizacijo. Odbor je obsodil ukrepe direkcije državnih železnic, ki je uvedla disciplinski postopek proti železničarjem, ki so solidarno stavkali z delavci zaposlenimi pri podjetjih, ki opravljajo razna dela na že leznici. Ti delavci kljub številnim obljubam še niso do- ............ Sporazum za začasno trimesečno upravo UNIRE Danes na Montebellu zopet konjske dirke Pojasnitev ozadja spora med tržaško občino, Tržaško družbo konjskih dirk in UNIRE - Občina si pridržuje pravico do povračila nastale škode segli, da bi se uredil njih položaj. Tu gre za grobo kršitev ustavnih določil, ki je še toliko bolj obsojanja vredna, saj gre za državno podjetje. Poleg tega je odbor sklenil, da bo interveniral pri oblasteh, da se celotno vprašanje uredi. Odbor je končno pozdravil delavce ladjedelniške industrije in pristaniške delavce, ki so tako vztrajno in odločno vodili stavkovno borbo ne samo da dosežejo boljše delovne pogoje, temveč v korist pomorstva in pristanišča. ---«»---- Uspešna pogajanja za tranzit ČSSR skozi Trst Tržaški gospodarski delegaciji, ki se v Pragi pogaja za novo pogodbo o tranzitnem prometu skozi Trst, so včeraj sporočili ugoden zaključek sindikalnega spora v pristanišču. Predvidevajo, da je delegacija že včeraj podpisala novo pogodbo, ki naj bi po predhodnih ocenah določila zagotovljeno količino 500 tisoč ton tranzitnega prometa CSSR skozi tržaško pristanišče. Prejš. nja pogodba je predvidevala 350 tisoč ton in je bila znatno presežena. ---«»---- Dr. Mazza v Rimu Vladni generalni komisar dr. Mazza je odpotoval snoči v Rim, kjer bo ostal do konca tedna. Dr. Mazza bo imel v Rimu vrsto razgovorov z višjimi oblastmi in predstavniki nove vlade. ---«»--- Predavanja o fašizmu v večji dvorani Po izrednem uspehu predavanja prof. Nina Valerija v Kulturno-umetniškem krožku se je včeraj, sestal vodstveni svet ustanove in sklenil, da bo poskrbel za večjo dvorano, ki bo lahko sprejela občinstvo na nadaljnjih predavanjih. Na zadnjem predavanju Danes se bodo na airkali-šču na Montebellu zopet začele konjske dirke, ki jih ni bilo več od 1. januarja letos in zaradi znanega spora med Tržaško družbo konjskih dirk in UNIRE (Vsedržavno združenje za pospeševanje reje konjskih pasem). Med občino in omenjenima združenjema je prišlo namreč do sporazuma, da bo začasno za dobo treh mesecev upravljal dirke UNI RE. Glavno je torej, da se dirke obnovijo, tako da bodo vsi njihovi ljubitelji zadovoljni ter da ne bo gospodarske škode niti za občino niti za vse tiste, ki od dirk žive. Da bi se pojasnili vsi razgovori, stiki in dopisovanje med občino in omenjenima združenjema, je včeraj občinski odbornik za ekonomat puppi seznanil novinarje s korespondenco, tako da ne bo več nobenih dvomov. Ko se je zvedelo, da je UNIRE odrekel Tržaški družbi konjskih dirk pravico do u-pravljanja dirk, je župan dr. Franzil 30. decembra poslal izrednemu komisarju UNIRE dr. Pediconiju brzojavko, v kateri je prosil, naj se ukinitev dirk odloži do prvkga julija letos, tako da bi se preprečila škoda. Istega dne je poslal župan dr. pediconiju tudi pismo, v katerem je podrobneje utemeljil potrebo, da se odloži ukinitev dirk do prvega julija, da bi medtem razpisali natečaj za dodelitev upravljanja drugi družbi. 20. februarja je tržaška družba sporočila občini, da se je po daljših pogajanjih sporazumela z UNIRE, da se odreče najemni pogodbi dirkališča v korist' UNIRE s pogojem, da sklene novo konvencijo o upravljanju dirk z drugo družbo, ki bo imela predpisane pravne in finančne rekvizite. Drugi pogoj pa je, da občina pristane na to. Dva dni kasneje pa je tržaška družba sporočila, da je UNIRE pristal na obnovitev dirk s pogojem, da prevzame začasno za 3 mesece njihovo u-pravljanje. Ves inkaso bi šel UNIRE, ki pa bi kril vse stroške vštevši plačilo dobitkov. Občina je odgovorila tržaški družbi, da je pripravljena pristati na to, da prevzame začasno dirke UNIRE, pri če- je bilo namreč okoli 400 ljudi, prav toliko pa se jih je vrnilo domov, ker ni bilo zanje več prostora v dvorani. ------------«»--- Seja zgoniškega občinskega sveta Sinoči je bila redna seja zgoniškega občinskega sveta, ki se je pred tem zadnjič sestal decembra lanskega leta. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobnejše poročilo o seji priobčili v torkovi številki. Seliškar v Dolini Snoči se je pisatelj Tone Seliškar srečal z mladino in ostalimi prebivalci v Dolini v dvorani društva »Valentin Vodni*. Bilo je to zadnje od devetih pisateljevih srečanj. Na njem je prebral »Novoletno darilo*, «Koline» in ((Tička vrabca*. Nato je spregovoril o svojem življenju in delu foi vsi so pazljivo sledili njegovim be_ sedam. Zatem se mu je predsednik Prosvetne zveze Ubald Vrabec v njenem imenu zahvalil za obisk v zamejstvu ter mu poklonil sliko slikarja PaL Čiča, ki je bil tudi navzoč. V imenu društva «Valentin Vodnik* se mu je zahvalila dijakinja Slavica Bandi, ki mu je poklonila šopek rdečih nageljnov in mu izrekla željo, da bi še kaj prišel med nas. Srečanje je bilo zelo prisrčno in mladinci so prosili pisatelja, da jim je podpisal njegove knjige, ki so jih kupili te dni; končalo pa se je v domači gostilni, kjer se je ob do. bri kapljici pogovarja) z domačini. Pisatelj je na koncu povedal, da bo odnesel iz naših krajev zelo lepe vtise ter se poslovil. Iz tržaških sodnih dvoran Ni Hotel k vojakom: Sest mesecev pogojno Trdil je, da Trst ni Italija in da so mu drugi svetovali naj se upre vojaščini - Oproščen šofer taksija Pred sodnikom Brencijem se je zagovarjal včeraj 19-letni Lauro Linardon iz Ul. Ovidio 49, ki je bil obtožen, da je razžalil neki upravni vojaški organ. Obtožnica je trdila, da je Linardon zagrešil ta prekršek, ker ni hotel podpisati neke izjave. Na podlagi tega podpisa bi ga lahko prisilili — je dejal — da odsluži svoj vojaški rok. Linardona so še obtožili, da se ni hotel pokoriti ukazu, da pride na nabor. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev zapora. Linardon bi se moral javiti pri vojaški naborni komisiji že 16. februarja. Ker pa ni prišel, so mu poslali ponoven IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlIlVIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIflllltVIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na pobudo centralnega odbora Zveze komunistov Slovenije Delegacija delavcev komunistov je včeraj odpotovala v Slovenijo Na bloku je goste pozdravil sekretar sežanskega občinskega odbora ZKS Izidor Grmek mer pa si pridržuje vse pravice, ki izvirajo iz pogodb, za katere morata jamčiti družba in UNIRE. Dan pozneje je družba odgovorila, da ne more sprejeti pogojev občine, ker gre sedaj samo za obnovitev dirk ne pa za obnovitev najemne ipogodbe dirkališč. Pri-slanek na začasno upravljanje dirk po UNIRE namreč ne spreminja pogodbenih klavzul. Občina je odgovorila družbi s pismom od 16. t. m., v katerem pravi, da ostanejo pogodbeni odnosi nespremenjeni; nadalje da si pridržuje občina do UNIRE in do družbe konjskih dirk pravico do povračila škode, ki jo je utrpela, ker ni bilo dirk; da dopušča družbi, da jo v uprav-ljenju dirk za 3 mesece nadomesti UNIRE. V tej dobi bo UNIRE skupno z družbo konjskih dirk odgovarjal za izvajanje pogodbenih klavzul. Končno bo morala družba skupno z UNIRE predložiti občini v proučitev pogoje, v katerih se bo dirkališče upravljalo po teh treh mesecih, to je ali se bo ta poskus upravljanja nadaljeval, ali se obnovi prejšnji sistem, ali ja se uvede nov sistem. V jem primeru si občina pridržuje popolno svobodo sklepanja. Občina si torej predvsem pridržuje pravico do povračila škode, ki jo je utrpela, ker so dirke izostale. Občina dobiva namreč 6 odstotkov od kosmatega inkasa za dirke. -------------o---- Trgovine za Jožefovo V ponedeljek, 19. t. m. za Jožefovo bodo zaprte vse trgovine razen: pekarne in mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30. ribarnice pa od 8- do 12. ure. — «»— Urnik pošte danes in jutri Danes bodo mestni poštni in brzojavni uradi odprti samo dopoldne. Prav tako bodo pismonoše raznašali pošto samo enkrat. Jutri bo v vseh uradih veljal prazniški urnik. Za osrednji brzojavni urad pa bo veljaj oba dni normalni urnik. Včeraj popoldne je odpotovala na obisk v Slovenijo delegacija tržaške federacije KPI, k) bo do ponedeljka -gost Zveze komunistov Slovenije. Delegacija, ki 'j6 Vodi’ mfijlnti pod. župan Millo, je sestavljena iz 42 komunistov, v glavnem delavcev iz velikih tržaških industrijskih objektov. Na obmejnem bloku Fernetiči je v imenu okrajnega odbora ZKS pozdravil delegacijo sekretar sežanskega občinskega odbora ZKS Izidor Grmek, za sprejem in pozdrav pa se je potem zahvalil v imenu članov delegacije Franc Gombač. Po kratkem postanku v bifeju na bloku je delegacija nadaljevala pot v Postojno, kjer so si njeni člani ogledali slovito Postojnsko jamo. Zvečer so delegati prispeli v Ljubljano, kjer je bil uradni sprejem v Domu sindikatov. Tu je delegacijo pozdravil član CK ZKS Jože Borštner. Delegacija tržaških komunistov si bo danes ogledala nekatera industrijska središča Slovenije, jutri pa bo obiskala še Gorenjsko, nakar se bodo člani vrnili v Trst. Obnovljena stavba za italijanske šole v Piranu V Piranu so sinoči odprli obnovljeno stavbo, v kateri so tri šole. italijanske manjšine, in sicer osnovna šola, gimnazija in srednja gospodarska šola. Za obnovitev šolske stavbe in njeno opremo so potrošili 26 milijonov dinarjev. Slovesnosti otvoritve so se udeležili med drugimi tudi člani Izvršnega sveta Slovenije in predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.-Mitja Ribičič in predsednik jugoslovanske delegacije v mešanem jugoslo-vansko-italijanskem odboru za manjšinska vprašanja Mitja Vošnjak. Nesreča Škedenjca na sežanski cesti Sinoči so z jugoslovanskim rešilnim avdiom pripeljali v glavno bolnišnico 32-letnega Vinicia Longhija iz Ul. Son-cini 42, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je precej resno in sploh ni mogel povedati, kako se je ponesrečil. Osebje jugoslovanskega RK, ki ga je pripeljalo v bolnišnico, je povedalo, da se je Longhi sinoči ponesrečil na cesti med Sežano in obmejnim blokom pri Fernetičih, ko se je z vespo vračal domov. Iz neznanih vzrokov je namreč zletel z vozilom s ceste po škarpi 2 m globoko. Pri tem je dobil pretres možganov, hudo se je* udaril v glavo in pobil ter opraskal po desni roki in nogi. ----«»---- Tatovi v gostilni Nepovabljeni gostje so sinoči obiskali gostilno «Spof-ford» v Ul. Rossetti št. 75, katere lastnik je Augusto Cat-taruzza s Skoljeta št. 195. Svoj podvig so skrbno pripravili. Izkoristili so priložnost nekaj minut preden je lastnik zaprl lokal in so previdno odprli okenca, toda tako, da te- poziv, naj se javi 5. marca. To pot je mladenič ubogal, toda kaj kmalu je pokazal, da ga vojaški stan ne veseli. Ko ga je karabinjer Dario Lucchi pozval, naj opravi na zadnji strani pole z osebnimi podatki preizkušnjo, da je pismen ter naj se podpiše, je Dinar, don izjavil, da tega ne bo storil. Po končanem zdravniškem pregledu je Linardon izjavil: »Sem Tržačan, Trst ni Italija ampak svobodno ozemlje, ki ga Italija le začasno upravlja.* Pripomnil je, da so mu mnogi prijatelji svetovali, naj se tako obnaša. Dejali so mu baje, da se je na ta način njim vse dobro izteklo. Ko so ga potem pozvali, naj podpiše izjavo, z vsebino katere se je ustno strinjal, tega ni hotel storiti. Trdil je, da bi komisija lahko prekopirala njegov podpis ter ga vnesla v polo z osebnimi podatki. Na včerajšnji razpravi je mladenič dejal, da se je pred komisijo tako obnašal, ker se je bal, da izgubi delo pri tvrdki Donaggio, Kot smo že dejali, ga je sodnik obsodil, toda obenem je ukazal, naj ga takoj izpustijo na svobodo. Pred istim sodnikom se je zagovarjal tudi avtoizvošček Ambrogio Tabaz iz Ul. Udine 57. Tabaz je bil obdolžen, da je nenamerno povzročil razne telesne poškodbe neki potnici. Sodnik pa ga je oprostil, ker je menil, da dejanje ni kaznivo. Bilo je 23. decembra lani okoli 10. ure, ko je na Trgu Venezia stopila v Tabazov fiat 1100 70-letna Alojzija Sancin vd. Tiozzo iz Ul. Belpog-gio 27 ter dejala šoferju, naj jo odpelje v Drevored 20. septembra, kjer je hotela obiskati svojo hčer Tabaz se je z njo odpeljal po obalni ulici v smeri proti glavni železniški postaji. Zavil je potem v Ul. Genova ter prišel na Pontero. šo. Tu je ženska za hip izstopila ter kupila pri branjevkah nekaj sadja. Nato je spet stopila v avto. Šofer je takoj odpeljal naprej, a je nenadoma opazil, da je izmed dveh stojnic stopila na cestišče neka ženska. Pritisnil je na zavore ter v hipu ustavil avto. Zaradi zaviranja pa je Sanci. nova zadela z obrazom v stekleno pregrajo, ki je nameščena v taksijih. Pri tem se je ranila po čelu ter si zlomila nosne kosti. Tabaz se je zagovarjal, češ da ni kriv nesreče, ker je pač moral nenadoma zavreti avto. Odgovornost za nesrečo pada izključno na Sancinovo, ga ni nihče zapazil. Nato so odšli kot ostalj klienti, vrnili pa sd se, ko v lokalu ni bilo več nobenega. Zlezli so čez zid, skočili, na vft in odšli skozi odprto okno v lokal. Odnesli so kuhano gnjat, 5 kg klobas, 7 kg sira in nekaj konzerviranega mesa. To jim ni zadostovalo in so pogledali i ker je ta v trenutku inciden-še v blagajno, kjer pa so na- ta še vedno brskala po torbi-šli samo 500 lir. I ci ter se še ni bila dobro u- Vrsta nezgod na delu Pri pregledovanju kotla mu je plamen poškodoval oko Zdi se, da so plamen povzročili ostanki kisline na dnu kotla Na delu v pivovarni Dreher | v Ul. Sv. Frančiška se je vče- se je včeraj dopoldne ponesrečil 23-letni Luigi Scagnetti iz Ul. Giardini 50, ki so ga sprejeli na okulistični oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. Scagnetti je na račun podjetja Cozzi, pri katerem zaposlen, pregledoval v omenjeni tovarni rezervoar za vodo; nenadoma na je z dna rezervarja švignil plamen, ki je delavcu povzročil opekline prve stopnje po vratu :n mu poškodoval oči. Domnevajo, da so plamen povzročili ostanki kisline na dnu rezervoarja. Ponesrečenemu delavcu so takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico. Pri raztovarjajnju zavojev linoleja pred trgovino Essebi raj dopoldne ponesrečil 57-letni Giovanni Delise iz Ul. Čampo Marzio 3. Potisnilo mu je namreč levo roko ob dno kasona tovornika, ko mu jt težek zavoj padel z rame. Pii tem si je Delise poškodoval dva prsta, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Na delu se je včeraj ponesrečil tudi 4fi-letni Milano Ciljema z Reške ceste št. 26. Zaposlen je bil v mizarski delavnici, pa je nerodno vtaknil v stroj desno roko, ki mu je poškodoval dva prsta. Čeprav ga je zelo bolelo in je krvavel, se je sam odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober ......................................................................................................miiMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiii.. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. marca 1962 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 19 oseb. UMRLI SO: 86-letni Giuseppe Oberti dl Valnera, 52-letni Giordano Fabretti, 84-letna Antonija Pertot vd. Živec. 74-letna Šteta-nia Drašler por. Paslnati, 43-let-m Ugo Terdis, 70-letna Marija Juriševič roj. Gerdevič, 79-letnl Marcello Cobal-ti, 80-letna Antonia Carlini. 66-letna Giovanna Gez vd. Creati, 82-letni Antonio De Vita, 72-letni Giacomo Itlich-Fano. 60-letna Maria Qua-gliattini vd. Furlan, 62-letni Ro-dolfo Gasparini, 85-letni Salva-tore Mazzeo, 51-letni Domen leo Pagliaga, 63-letni Angelo Trica-rico, 79-letna Lucia Orzan vd. Facchln. OKLICI: geometer Narciso Boliš in bolničarka Fiorella Con-tento, mesar Sergio Ban in delavka Claudia Brumat, uradnik-tehnik Sergio Tonut In gospodinja Letizia Trocca. uradnik Lu-cio Ouaia in gospodinja Renata Temini, brivec Ettore Portegato in gospodinja Ada Godeassi, u-pokojenec Giovanni Marchi in uradnica Nerina Bragon, zapriseženi čuvaj Enrico Micheli iu vezilja Lucia Bruno, pomorščak Gaetano Somma in gospodinja Emidia Bianchetti, glasbenik Fulvio Cabrini in gospodinja Maria Donata Florio, uradnik Vin-cenzo Dell’Aquila In učiteljica Iolanda Mosetti, železničar Um- berto Bearzatto in gospodinja Mara Cervazzi, uradnik-tehnlk Giorgio Cuslan in uradnida Maria Elda Maggis, mehanik Giovanni Cral ln prodajalka Laura Majcen, inženir Gaetano dr. Komand in uradnica Adriana Mi-lianl, novinar Ettore Cicuttinl In gospodinja Elisa Florio. gasilec Marcello Valecic in šivilja Gem-ma Maligoi, oficir Terenzlo Con-tini in gospodinja Genoveffa Fa-vretto, kuhar Giuseppe Sedmach ln pletilja Bruna Jablanšček, u-radnlk Giorgio Visintini in uradnica Laura Crismanl. električni varilec Giordano Berini In gospodinja Margherita Fragasso, televizijski tehnik Pietro Bellell in študentka Maria Luisa 7,u-min, natakar Natale Perl in gospodinja Antonia Gardelli, uradnik Elio Sorge in šivilja Loreda-ria Botteghelli, uradnik Angioli-no Servoll in učiteljica Addolo-rata Mastrocinque, mehanik Ste-lio Pachlich in uradnica Maria Fonda, natakar Guido Jerman in ZA VAŠO POROKO. «F0T0GRAFIA»: EGON Trst, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Annunziata Saffiotl, delavec Mario Tiepolo in Graziella Velišček. ----«»---- LFKARNE ODPRTE DANFS AlTAlaSarda, Ul. dellTstria 7; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5-a; delavka Anna Grison, trgovec Croce Azzurra, Ul. Commerclale Marino Artes in gospodinja Anna Maria Balbi, geometer Giuseppe Iacobone in uradnica Gluha Bellini, uradnik Jullus Hor-vath ln gospodinja Elizabeth Papp, učitelj Ranieri Gironcoli de Steinbrun jn učiteljica Mirel-la Viezzoli, tramvajski, uslužbenec Guido Demarch in gospodinja Llliana Marchi, zidar Otta-vio Vigini |n gospodinja Santi-na Giugovaz, uradnik Francesco Lluzzi in boln.čarka Norma Scoz-zi .mornar Michele Sasso In delavka Francesca Di Terlizzi, delavec Mario Degrassi in delavka Bruna Sterre, geometer Sergio De Filippo in uradnica Maria Addis, mornar Bruno Millot-ti in gospodinja Vera Ronzanl, ladijski kuhar Valerio Valeri in baristka Immacolata Mazzarone, elektromehanik Giovanni Kretlc in šivilja Marina Mazzaro. trgovec Renato Gianeselll in gospodinja Luciana Runco, oficir Bruno Boccassm pn uradnica Olau-dia Tonini, zastopnik Sergio Steffinlongo ln uradnica Maria Luisa Popia, Inženir Tarnaš Pasz-tor ln dr. kemije Foscarina Roz-zo, Inženir Mario Prennushl in gospodinja Luciana Tramer, zidar Pietro De Bernardi in gospodinja Salvatrlce Burrafato, šofer Ludano Tlntl ln uradnica 26; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; A| Galeno, Ul. S. Cili-no 36; Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12. ---«»— - LEKARNE ODPRTE JUTRI Biasoletto, Ul. Roma )6; Da-vanzo. Ul. Bernlni 4; Godina E-nea, Ul. Ginnastica: Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). ----»»--- NOČNA SLUŽBA LEKARN Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. —««---- LOTERIJA BARI 39 57 6 34 33 CAGLIARI 13 44 55 2 46 FLORENCA 65 27 89 25 60 GENOVA 19 29 81 23 22 MILAN 46 67 49 0 70 NEAPELJ 37 16 82 34 21 PALERMO 2 86 11 62 42 RIM 49 85 26 12 30 TURIN 37 6» 8 47 81 BENETKE 58 45 61 71 39 ENALOTTO X12 1XX 1XX X 1 2 KVOTE: 12 točk — 19.377.000 lir; 11 točk — 129.700 lir; 10 točk — 12.000 M*. sedla. Sodnik mu je dal prav ter ga oprostil. ----«»_22 S prizivom oproščen kap. davčne policije Pred priziynim sodiščem so pod predsedstvom dr. Carpan-zana obravnavali zanimiv primer izsiljevanja, katerega so bili obdolžili nekega častnika davčne policije. Kapetan Giuseppe Mascolo je bil več let poveljnik oddelka davčne policije v Čedadu. 12. marca 1960 je Mascolo pregledal poslovanje trgovca Antonia Bernardija ter ugotovil nekatere nevednosti. Takoj je sestavil zapisnik, v katerem je obdolžil Bernardija, da je prekršil predpise, ki zadevajo IGE in kolkovanje menic. Kazen za te prekrške je znašala 2.800.000 lir. Mascolo je potem poslal zapisnik finančni inten-danturi v Videm. V septembru 1960 pa so Ma-scola premestili v Milan. Častnik se je vrnil še za kratek čas v Čedad, da preda svoje posle novemu poveljniku. Ob tej priliki je šel k trgovcu Bernardiju, ker je hotel kupiti televizijski aparat. Ponudil mu je dva radijska sprejemnika ter mu dejal, da bi razliko plačal v denarju. S trgovcem pa se nista mogla sporazumeti. Nekaj dni pozneje se je Bernardi javil pri ičedadskem pretorju, kateremu je 'dejal, da ga je hotel kapetan Mascolo prisiliti, da mu odstopi zastonj televizijski aparat. Dejal mu je, da je samo od njega odvisno, če se bo trgovčeva pritožba proti omenjeni kazni rešila pozitivno ali ne. Pripomnil je še baje, da je še vedno toliko vpliven, čeprav živi v Milanu, da mu lahko škoduje. Cedadski sodnik je poslal pritožbo videmskemu javnemu tožilcu, ki je uvedel preiskavo o vsej zadevi. Bernardije-va žena in še neka druga priča sta potrdili Bernardijeve obtožbe. Nekaj drugih trgov, cev pa, ki jih je Mascolo svoj čas kaznoval, je izjavilo, da jih ni častnik nikoli nadlego-val. Videmsko kazensko sodišče je spoznalo Mascola za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na 5500 lir globe. Prizivni sodniki pa so obtoženca oprostili, češ da ni zagrešil inkriminiranega deja-nja. Po dveh poskusih samomora so ga spravili v umobolnico Ko se je včeraj v prvih jutranjih urah 36-letni Edoardo C. od Spodnje Magdalene vrnil domov, se je takoj začel prppiratj z ženo, ki je spoznala, da mož ni pri pravi pameti. Zaradi tega mu ni odgovarjala in je upala, da se bo moz potolažil, toda nič ni pomagalo, ker je bil ves iz sebe. Odšel je v shrambo, kjer si, je hotel vzeti življenje. Obesil se je na kavelj, toda njegovi svojci so to takoj zapazili in so ga reš:li. Upali so, da se je potolažil, in so odšli spat. Toda Edoardo se je vrnil v kuhinjo in je odprl plin. Tudi ta poskus samomora mu .ni uspe), ker so mu svojci to preprečili. Poklicali so rešilni avto in karabinjerje, ki so s težavo spravili nesiečneža v re-šiln; avto, da so ga odpeljali v bolnišnico. Iz bolnišnice pa so ga kmalu nato odpeljali v umobolnico ---«»---- Padel je na cesti in umrl v bolnišnici Na tretjem medicinskem oddelku je včerai okrog poldne umrl 78-letni Carlo Maffei iz Ul. Vasari 20, ki je stanoval pri družini Gritti. V bolnišnico ga je pripeljal neki šofer, ki ga je opazil v Ulici Vasari pred mesnico, kjer so ga nekateri pešci položili na •stol, ker je močno krvavel. Imel je namreč veliko rano na glavi, toda nihče ni vedel, kako se je pongsiječil. Domnevajo, da mh je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil. Ljudje, ki so šli tam mimo so mu priskočili na pomoč in so poklicali rešilni avto, medtem pa je privozil avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Ko so ga pripeljali v bolnišnico je bil ze v nezavesti in vsa zdravniška oskrba je bila zaman, saj je podlegel poškodbam niti pol ure po sprejemu v bolnišnico. _ «»----- Požari suhljadi Blizu openske železniške postaje je predvčerajšnjim popoldne nastal požar, ki je zajel 600.000 kv. m površine. Gasilci z Opčin so morali krepko delati nad 4 ure, da so požar omejili in ga pogasili. Njihovo delo je bilo otežko-čeno zaradi burje. Gorela je suha trava, grmičevje in nekaj borov. Prav tako je gorela suhljad in suha trava pri Zindisu, kjer je požar zajel 6000 kv. metrov površine. Požar so po-gasili gasilci iz Milj. Gasilci iz Trsta pa so pohiteli k Sv. Barbari, kjer je blizu pokopališča gorela suha trava in je požar zajel 2000 kv, metrov površine. Manjša požara pa sta bila pri Banih, ob avtomobilski cesti, kjer je požar zajel 2000 kv. metrov površine, ter ob cesti na Prosek, kjer je požar zajel 1000 kv. •metrov -površine. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v soboto 24. t.m. ob 21. uri in v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri PREMIERO Dario F6 ARHANGELI IN AVTOMATI Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf; Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelli Glasba: Fiorenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost OSEBE: Julij (natakar, na- rednik Itd.) — Stanislav Starešinič, Anton (doktor, uradnik, psoderec, vlakovodja) — Edvard Martinuzzi, Peter (u-radnik, ravnatelj, župan) — Adrijan Rustja, Dolgin — Silvij Kobal, Marko (uradnik, karabinjer, veljak) — Alojz Milič, Lucijan (uradnik, karabinjer, veljak) — Livio Bogateč, Mihael (slaščičar, pop, gospod z brki, komisar, minister) — Jožko Lukeš, Angela — Zlata Rodošek, I. Angelina prijateljica — Mira Sardoč, II. Angelina prijateljica — Miranda Caharija, III. Angelina prijateljica — Nora Jankovič (igr. š.), IV. Angelina prijateljica — Ina Piščanc. Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija). KINO VERDI Danes ob 16. uri za dnevni-a-bonma za vse rede zadnja predstava Vlozzijeve opere ((Poganski kamen*. V torek ponovitev opere «Ma-dame Butterfly». Abonma C za parter in leže in B za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri izven abonmaja ponovitev Squarzinove drame »Tri četrtine meseca*. Jutri ob 17. uri ponovitev iste igre. ----«»---: «Madame Bullerfly» v gledališču Verdi V gledališču Verdi je bila sinoči prva predstava Puccinijeve opere iMadame Butter-fly», ki spada v železni repertoar ne samo italijanskih, temveč sploh vseh opernih gledališč. Uprizoritev je doživela zelo lep uspeh pri številnem občinstvu, ki je vse nastopajoče nagradilo v obilnimi aplavzi. Po dolgoletni odsotnosti se je svojemu tržaškemu občinstvu za to priložnost predstavil razmeroma še mladi tržaški dirigent Glauco Curiel, ki je v zadnjih letih vodil orkestre številnih največjih opernih hiš v Evropi in v Južni Ameriki. Pod njegovim veščim in sugestivnim vodstvom je težavna Puccinijeva partitura prišla polno do izraza, prav tako pa je bila v harmonično glasbeno celotno zlita vsa predstava s solisti in zborom vred. $e posebno lepo je orkester zaigral uvodni part v tretje dejanje. Občinstvo je svojega someščana Glauca Cu-riela še posebno toplo pozdravilo. V naslovni vlogi je naslonila sopranistka Gigliola bruz-zoni. Posebno učnikovita je bila v motnih dramatičnih po-ndn rkih drugegu in tretjega dejanja. Tenorist Rnggern Bončino kot Pinkerlon ima lep, močan in zvonek glas, posebno v srednjih legah. Odlično sla bili pevsko podani vlogi konzula Lina Puglisija in Suzuki Anne Mane Ganali, v ostalih vlogah pa so nastopili še Adelio Zagonara (Goro), Eno MucchiutU (Yamadori), Vito Sušen (Bonzo), Claudio Bandelli (cesarski komisar). Zbor je odlično uvežbal Giorgio Kirschner, scene pa so bile iz beneškega gledališča «La Penice» po osnutkih Renata Borsata j. k. ----»»---- Nova razstava v baru Moncenisio Po krajšem časovnem presledku so sinoči v baru-galeriji Moncenisio v Ulici Carducci imeli spet otvoritev. Gre tokrat za kolektivno razstavo štirinajstih tržaških likovnikov, ki se predstavljajo vsak z enim delom. Na prvih dveh stenah je razobešenih devet slik informnlnih struj, na zadnji so štiri slike figuralnega značaja, kipar Mariano Černe pa se je predstavil z eno skulpturo. GlM] mmm mlohijb *vrw Nazionale 13.30 «Boccaocio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Fenice 14.30 ((Senilnost* (Senili-tš). Claudia Cardtnale. Frepo- < vedano mladini. Excelsior 14.00 ((Nered* (H disor-dine). Tomas Milian, Renato Salvatori, Susan Strasberg. — Prepovedano mladim. Grattacielo 14.00 ((Cartouche* — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale, Arcobaleno 14,00 ((Nežna je noč* (Tenera č la notte). Barve De Luxe. Jennifer Jones, Jason Robards ml. Supercinema 14.30 «Ursus In tatarsko dekle* (Ursus e la ra-gaza tartara). Eastmancolor. — Yoco Tani, Ettore Manni. Alabanja 13.30 «Kralj kraljev* (II re dei re). Technicolor. ,Jeffrey Hunter, Vlveca Lind-ford. Aurora 13.30 »Moja gejša* (La mia gheisha). Cristallo 14 00 «Zajtrk pri Tlffa-nyju» (Colazione da Tiffany).v Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 ((Romolo !n Remo*. Technicolor. Steve Reeves, Virna Lisi. Capitol 14.00 «Baraba», Technl-color. Anthony Qutnn, Silvana Mangano. Vittorlo Gass'man. Impero 14.30 »Bahač* (Lo spac-cone). Italia 14.30 ((Dvom* (II dubblo) Gary Cooper. Deborah Kerr. Massimo 14.30 ((Velikan z Rodl-ja» (II colosso d) Rodi). Technicolor. Rory Calhoum, Lea Massari. Moderno 14.30 »Suspictlon*. Cary' Grant, Joan Fontaine. Astoria 14,30 «Heraklejeve ljubezni* (Gl i amori di Ercole). Mi-j ke Hargitay, Jane Mansfield.; Technicolor. Astra 14.00 «Pepe». Vittorio Veneto 14.00 ((Sovražnika* (I due nemici). Alberto Sordi, Davlq Niven. Ideale 14.00 «Vrni se v septembru* (Torna a settembre). —; Technicolor. Gina Lollobrigida. r - oni 14.00 «Trije mušketir-i (I tre moschettieri). Tech-, icnlor. Lana Turner, June Alison. ■ • Abbazia 14.00 ((Ljubezenska obsedenost* (Ossessione amoro-sa). Technicolor, Lana Turner. Prepovedano mladini. 't Odeon 14.00 ((Obleganje Sirakuz* (L’assedi0 di Siracusa’). Scope-color. Rossano Brazzi, Silva i Koscina. Skedenj 14.00 »Čudovita sedmori-j ca* (I magniflci sette). Technicolor. Yul Brynner. PRI MAGA7.ZINU FELICE, Trst, Ul Carducci 41 DOBITE; žen ske motke ln otroške dežne pla šče bunde, hlače, topiče In sra) ce natbollšlh vrst in znamk po natnlžlih cenah. VESPAGENZiA Trst. Ulica S Francesco 44, tel. 28-940, tako.iš nja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 Skupno z rezervnim kolesom in VESPE 125 in 150 z dvoprostorntm sedežem Na obroke In brez predplačila. Velika Izbira SCOTER in MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLA* na Korzu Garibaldi H (Barriera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke do najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti Izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti prejmete darilo!!! SLOVENSKA DRUŽINA Išče hišno pomočnico od 8. do 13. ure. Nedelje proste. Tel. 44-371. ŠIVALNI STROJ SINGER starejšega tipa v zelo dobrem stanju prodam Trst, Ul. Udine St. 35, vrata 16. Tržaški filatelistični klub »L. Košir* — Trst, b0 imel svoj redni sestanek danes 18. marerod- ............ 10. do 12. ure. - • . r 1 U. BAZZANELLA TRST, Ul. F. Venezian 5, tel. 24-197 Zastopnik: VERMOnEL najstarejša hiša za, namakalne naprave (špric pomre) na svetu. NARBI KV UJSKI STROJI VINO Kmetijska sredstva za zdravljenje vina: plesni, kislt-be itd. Sredstva za -odvz,eman'e 'oba in barve E3RLETTI šivalni stroji brez konku. renče — 25 let garancije — plačevanje ludi do 30 mesečnih obrokov. Velika izbira rabljenih šivalnih strojev v s e h znamk od 5.000 lir dalje. VSE ZA HIŠO emajlirana, kuhin ska o. prema, kopalne kadi in ogrevalee, pipe, radiatorje., varovalke, pralne stroje in sanitarni material. COMM. ESTERO — ROMA N. 2227/B) IZVAŽA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno kientelo; dve skladišči z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastop štev; najemnina nepovišlji-va — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. R5LŠRM Silva Skerk daruje 2000 lir za Dijaško Matico. Ob 17. obletnici smrti Danila Prcgarca daruje družina 1000 lir a Dijaško Matico. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem tistim, ki so ob dolgi bolezni nesebično pomagali naši dragi materi Antoniji Tul ter darovalcem cvetja in vsem onim. ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča družina TUL Mačkovlje, 18.3.1962. himna predvaja danes IS. t. m. z začetkom ob 15. uri film: OBSEDENA LJUBEZEN (Ossessione amorosa) Igrajo: LANA TURNER, EFREM ZIMBALIST jr., JASON ROBARDS jr. in GEORGE HAMILTON Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V ponedeljek, 19. t. m. z začetkom ob 15. uri film: INDIJANSKA MEJA (Frontlera indiana) Igrajo: JIM DAVIS, NANCY HADLEY, KEN MAYET KINO «1RI S» PROSEK predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri barvni film: VELIKA DEŽELA (GRANDE PAESE) Igrajo: GREGORY PEČK in JEAN SIMMONS V ponedeljek, 19. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: HERRULOVE LJUBEZNI (Gli amori di Ercole) Igrajo: JANE MANSFIELD in MICKEY HARGITAY Gostilna «ALLA CAPUZZERA« TRST, Ul. S. Cilino 8 — Tei. 96913 Lastnik ALOJZ SABA priporoča starim in novim gostom dobro domačo kuhinjo in druge specialitete ter pristna DOMAČA VINA Tvrdka Ing. E. RIGHI TRST - TRG GOLDONI 9 TEL. 94-022 s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene: prvovrstna semena: vsakovrstno kmetijsko o-rodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo. Ekskluzivni zastopnik motokultivatorjev «SIMAR» in motornih kosilnic «RONDINE» ter «COFUNA», naravnega in osušenega gnoja v prahu KINO SKEDENJ predvaja daines 18. t. m. ob 14. uri Panavision technicolor film: ^ČUDOVITA SEDMORICA (I magnifici S sette) Igrajo YUL BRYNNER in HORST BUCHHLOLZ V ponedeljek 19- t. m. ob 14. uri Totalscope barvni film: «SALAMMB0» Igrajo: E. PURDOM, J. SERNAS, J. VALERIE KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 18. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: «VELIKA VOJNA (La grande guerra) Igrajo: SILVANA MANGANO, VITTORIO GASSMAN in ALBERTO SORDI V ponedeljek, 19. t. m. ob 16 uri Cinemascope barvni film: Izziv v mrtvem mestu (Sfida nella citta morta) Igrajo: ROBERT TAY. LOR, PATRTCIA OWENS Kino HOSANORA-BnljuiiBC predvaja danes 18. t. m. ob 17. uri film: NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA (I migliori anni della nostra vita) Igrajo: Fredric March, Dana Andrevvs, Virginia Mayo, Mirna Loy, Steve Cochran V ponedeljek, 19. t. m. ob 17. uri Cinemascope barvni film: Kadar sonce zahaja (Quando tramonta il sole) Igrajo: MARIA FIORE, ABBE LANE, CARLO GIUFRE' in MARIO CA-ROTENUTO Za reševanje skupnih problemov Naprezanja goriških desničarjev Zdravstvena delegacija iz Gorice gre na razgovore v Novo Gorico Med drugim se bodo razgovarjali o asanaciji potoka Koma ■ Pojemanje inlluence in cepljenje proti kozam na Goriškem — avtopiikvoz___ Rihard Cunja Trst, Strada del Kriul! št. 289 Tei 35-379 TOVORNI PREVOZ ZA TL' IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE 'tržaška knjigarna Trat - III. av. FrnneiAkn 20 Telefon «1-702 NOVO: L. Frank: KVARTET L 1170 K. J. Beneš: ČAROBNI DOM » 1700 t Kodelju, 18. marcu 1982 Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslu- šali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski zbori; 11.30: Oddaja za najmlajše; 11.55: Harmonikar Maurlce Lar-cange; 12.30: Glasba po željah; 13.00- Kdo, kdaj. zakaj; 13.30: Nadaljevanje Glasbe po željah; 14.45: Vokalni oktet France Prešeren; 15.00: Tržaški tambu-raškl ansambel; 15.20: Orkester Maynard Ferguson; 15.40: Portret v miniaturi: Ima Sumac; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Tvornica sanj; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Trža- ški obiski: »Mačkovlje«; 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Motivi Iz revij; 20.00: Šport; 20.30: Solisti in orkestri; 21.00: Ljudska opravila in opasila; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plešite z nami; 23.00: Glasba lz davnih časov. 7.15: Kmetijski oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30; «El Campanon«. Koper 6.00: Prenos KL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00; Prenos KL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00; Naša reportaža; 9.15; Zabavni zvoki; 9.45: Poje Radoslav Graič; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: popotovanja; 11.15: Duet Fasano; 11.30: Prijetne melodije; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepoli- tični pregled; 12.50: Glasba po željah (II. del); 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00; Glasba po željah; 15.15: Slovenski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbeni Intermezzo; 19.30: Prenos RL: 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. tualnosti v svetu; 22.35: Kvintet Boocherini; 23.30; Antologija neapeljskih pesmi. //. program 9.00: Jutranje vesti; 9.30: Gran gala; 10.45: Dva tekmeca; 14.05: Naši pevci; 15.00: Plošče tedna; 15.30: Voznost državnih cest; 15.35: Album pesmi; 16.00: Oddaja za avtomobiliste; 17.00: Glasba in šport; 18.30; Plešite z nami; 20.30: Zabavno-glasbeni variete; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športna nedelja. III. program 16.15; Hugo Hofmannsthal: «Zenska na balkonu«; 16.50: Na programu Pugnani in Boc-cherini; 18.00: Mahlerjeve skladbe; 18.30: Pregled ital. slovstva; 19.00: Honegger: So-natina za violino in violoncel-lo; 19.15; V biblioteki; 19.45: Krajevne finance v Italiji; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30; Francesco Mallpiero: «La bottega del caffe'»; «Sior To-daro brontolon« in «Le baruffe chiozzotie« (Po Goldoniju); 23.30: Prokofjev: Kvintet. Slovenija 6.00: Nedeljski pozdrav; 6.30: Napotki Za turiste; 6.35: Vedri zvoki; 7.15; Zabavna glasba; 7.30: Radijski koledar; 7.35: Izletnikom na pot; 8.00: Mladinska igra; 8.50: Grečanlnov: «Iz dedkove knjige«; 9.05: Z glasbo v novi teden; 9.49; Dve podobi Iz pregnanstva; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30; Car; Orff: Carmlna burana; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: Glasbena medigra; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Zbor Slovenske filhar- Nacionalni program ee HITRA POPRA VILA §TV APARATOV ^TREVISAH Trgovina: Trst, Ul. S. M- = col6 21 — Tel. 24-018 — = Delavnica: Ul. delle Ml- — lizie 3 — Tel. 76-726 = 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Neapeljske pesmi; 11.45: Roditeljski krožek; 12.20; Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 14.30: Interpretacije Ebe Stignani; 15.00: S. Sacerdoti: Judovski praznik; 16.00: Peppino d| Capri In njegov orkester; 16.15: Nogomet od minute do minute; 17.45: Simfonični koncert; 18.45: Poje Tonina Torrielli; 19.00: En dan z Gluseppom Marotto; 19.30: Športni dnevnik; 20.00; Glasben; album; 21.00: Srečanje s Harryjem Be-lafontejem; 22.05: Teden ak- monije; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Trikrat pet; 15.30: Od citer do velikega orkestra; 16.00; Humoreska tedna; 16.20: Štirje biseri; 17.05: Klavir v ritmu; 17.15: Radij- ska igra; 18.20: Humoreska ter intermezzo za violino in klavir; 18.30: Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05: Nedeljska panorama; 20.45: Zabavni zvoki; 21.00: Iz glasbene geografije Evrope; 22.15: Orkestri in solisti jugoslovanskih radijskih postaj; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 16.00: Prenos športnega dogodka; 13.30: Program za naj- mlajše; -18.30: Dnevnik; 18.45: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Pragi; 19.35: Ugankarsko potovanje; 2.0.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Federico Zardi »Jakobinci«, II. epizoda; 22.15: «Evropska pesem 1962» iz Luksemburga; ,23.45: Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Lov na številko; 21.40: Dnevnik; 22.00: Registriran športni dogodek. Ponedeljek, 19. marca 1962 15.15; Športna oddaja; 17.30: 17.30: Program za najmlajše; 18.30; Dnevnik; 18.45: Film; 20 05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Bela knjiga št. 11: ((Anglija dvajset let po viharju«; 22.05: Umetnost In znanost; 22.35: Jazzovki program; 23.10: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Dvodejanka Alfreda Neumanna: ((Abel, oziroma mnogi se Imenujejo Kajn«; 22.35: Dnevnik. Jug. televizija Zagreb 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30: Suša — film Iz serije Veter; 15.00: Športno popoldne. Beograd 18.00: Koncert narodne glas- be. Evrov:zija 19.00: Svetovno prvenstvo v umetnem dršanju. Beograd 20.15: Sedem dni; 21.00: S festivala dokumentarnega in kratkometražnega filma. Evrovizija 21.30: Natečaj Evrovizije za pesem Evrope 1962. Ponedeljek, 19. marca 1*82 Evrovizija 16.00: Kolesarska dirka Mllano-Sanremo. Zagreb 18.00: Veter — serijski film. Beogrado 18.30: Iz industrije za Industrijo. Zagreb 19.00: Pregled. JRT 20.00; TV dnevnik. Beograd 30.20: Tedenski športni pregled. Ljubljana 20.35: Tone Bruilin: PSI — TV drama. JRT 21.30: dnevnik. Dne 12. decembra lani so socialistični in komunistični svetovalci v goriškem občinskem svetu poslali goriškemu županu dr. Poterziu pismo, v katerem mu predlagajo, naj bi naša občinska uprava stopila v direkten slik z okrajno upravo v Novi Gorici, ker bi bil to najbolj praktičen in najhitrejši način za reševanje številnih obmejnih proble. mov, pri katerem je potrebno sodelovanje obeh uprav. Na to pismo še ni prišel direkten odgovor, pač pa bo prišlo v nastopnem tednu do prvega praktičnega sodelovanja med predstavniki s te in z one strani meje. Za petek 23. t. m. je namreč dogovorjeno, da bo v Novi Gorici sestanek z zdravstveno delegacijo iz Gorice, v kateri bodo med drugimi poleg pokrajinskega zdravnika dr. Monta-gne tudi občinski zdravnik dr. Gregorig in načelnik občinskega tehničnega urada inž. Visintin. Delegacija bo imela razgovore z okrajnim zdravnikom iz Nove Gorice dr. Marušičem in drugimi organi tamkajšnje ljudske oblasti. Predvideva se, da bodo razpravljali o problemih, ki so direktno ali indirektno povezani z zdravstvom in higieno. Med takimi problemi je eden najvažnejših vprašanje ureditve Koma, v katerega se v skladu z razvojem mestnega naselja v Novi Gorici steka vedno več odpadnih voda in postaja vedno bolj pereč problem pokritje (ega potoka na gori.ški strani, kjer s svojim smradom zlasti v poletnih mesecih predstavlja nevarnost za ljudsko zdravje. Zato je prav. da se na tem sestanku pomenijo o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli na eni in na drugi strani, za odpravo tega zla. Prav gotovo bo ta sestanek, kakor so bili podobni sestanki glede živine za časa slinavke, koristen in se bodo na njem sporazumeli za sprejem primernih in učinkovitih ukrepov ne samo pji tem, ampak tudi pri drugih vprašanjih, katera bodo obravnavali. Ker smo že pri zdravstvu, naj omenimo, da je kritično obdobje influence na Goriškem že mimo in sedaj polagoma pojenjuje. Pokrajinski zdravnik dr. Montagna je v tem pogledu optimist, zlasti še, ker je bila epidemija bolj la’hkega značaja. Največ obolenj je bilo v začetku marca, in sicer med šolarji, ki jih je odmanjkalo iz šole kar 20 odst'. Po tovarnah je odsotnost delavcev dosegla 10 do 15 odst., na drugih področjih pa je bilo obolenje še manjše. Tudi cepljenje proti kozam dobro napreduje, zlasti v Tržiču, kjer so do pred nekaj dnevi cepili okrog 2000 ljudi od skupnega števila okrog 4 tisoč po vsej Goriški. Obolenj za to nevarno boleznijo pri nas ni bilo in so bile sprejete zaščitne mere predvsem zaradi stikov z inozemstvom. V tujini je še vedno pet mest, ki so proglašena za okužena področja. To so Karači v Pakistanu, Leopoldville v Kongu, Cardiff na Angleškem in Aa- iiji. Spričo takega stanja pričakujemo, da bo prihodnje poročilo o zdravstvenem stanju na Goriškem še bolj zadovoljivo in da bo takrat tudi influenca, ki jo je mraz zadnjih dni še nekoliko zadržal, popolnoma premagana. Urnik trgovin za Jožefovo Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za vse trgovine v naši pokrajini veljal za danes 18. in jutri 19. marca naslednji urnik: Danes 18. marca bodo dopoldne odprte mlekarne, pekarije, trgovine s sadjem in zelenjavo, mesnice in cvetličarne. Vse druge trgovine bodo zaprte ves dan. Jutri 19. marca, na Jožefovo, bodo odprte pekarije in mlekarne od 6.30 do 12.30 in cvetličarne od 8.30 do 13. ure. Vse druge trgovine vključno mesnice ostanejo zaprte ves dan. Navedeni urnik velja za vso pokrajino. Odvetniška zbornica nasprotuje ustanovitvi avtonomne dežele Stališče ni v skladu s cilji stanovske organizacije odvetnikov niti z ustavnimi določili o avtonomnih deželah Napoved vlade levega centra, da bo izvedla ustavni člen, ki predvideva ustanovitev avtonomnih dežel (med katerimi je tudi dežela Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom) je povzročila hudo reakcijo združene goriške desnice: mobilizirala je vse sile, da bi občane prepričala o »škodljivosti« takšnega dejanja. Stališču fašističnega poslanca Michela Vitturija in liberalcev, o katerem smo že poročali, se je včeraj pridružilo stališče odvetniške zbornice, kjer kar mrgoli desničarjev vseh odtenkov. Na včerajšnjem sestanku članov te zbor- lllllliiiiiliiililllllllllllIlllllillllllilllllUiillllliiiniiilllllllllllliitiiiiiiiiiiiillilililMlilllilllllllIliiniainiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiliiiifiiiliiililMiliuil Bliža se že drugo trimesečje Zakaj srednješolskim dijakom letos še niso razdelili spričeval Učilnice v Ul. Randaccio je treba nemudoma prepleskati 20. marca se bo na vseh slovenskih šolah na Goriškem zaključilo drugo tromesečje. Tam okoli bodo tudi konference profesorjev višjih in nižjih srednjih šol, da bodo ocenili znanje dijakov. Navadno so ob zaključku tromesečja podelil; tudi spričevala, da so dijaki, še prav posebno pa njihovi starši, ob veščeni o dosečenih učnih u-spehih. Letos pa se je ta lepi običaj, da ne rečemo predpis, povsem opustil. Ravnateljstvi že po prvem tromesečju, ki se je zaključijo 23. decembra niso izdali spričeval. Ker st nam zdi, da ta' pomanjkljivost nima samo administrativnih hib, sprašujemo pristojno ob last, kje so vzroki za takšna dejanja. Nadalje je tu še vprašanje, ki se tiče zgradbe v Ul. Randaccio, kjer je sedež nižje srednje in strokovne šole. Izvedeli smo, da učilnic niso pobarvali že več let in da so stene in stropi zelo umazani. Tudi zapiral niso pobarvali že več let. Stene se ponekod celo krušijo,' kar vse skupaj dokazuje, da je nastopil skrajni čas, da se zgradbi posveti več pozornosti kot doslej. Ce se ne motimo, je oblast dolž: na vsako leto pobarvati vsaj spodnji del zida, ki je naj- Sestanek parlamentarcev v Gradiški Za takojšnjo izvedbo dežele vkljub besnim napadom desnice Potrebno je združiti različne osnutke za deželni statut Desničarska ofenziva proti izvedbi deželne avtonomije se v zadnjih dneh stopnjuje tudi na Goriškem. Preteklo nedeljo je imel v Gorici zborovanje fašistični prvak Michie-li-Vitturi, na katerem je grmel proti vsem tistim, ki so za izvedbo deželne avtonomije ter prerokoval nekakšen konec sveta za Goriško, če pri. de do izvedbe te namere, ker naj bi potem prišlo tudi do nekakšne invazije Slovanov na to področje in pa seveda tudi komunizma. Liberalci so tudi po vseh zidovih nalepili lepake, kjer ščuvajo Goričane proti Tržačanom in oboje proti Furlanom, po znanem in preizkušenem načelu: razdeli in vladaj. Da bi malo zavrli to propagando, ki čeprav nima pravih argumentov, vendar brni v ušesih tistih, ki poslušajo take gromovnike, je bilo včeraj na pobudo KPl iz Vidma sklicano zborovanje parlamentarnih zastopnikov vseh tistih strank, ki so si v svoj pro- chen ter Morosan v Zah. Nem-Igram postavile izvedbo dežel- »iiiiiniiiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiimliuiiiiiiuiKiiiiiiili Dve interpelaciji goriškemu županu PSI predlaga predavanja o škodljivem vplivu fašizma Predlog za asfaltiranje dveh ulic Tiskovni urad italijanske socialistične stranke sporoča: Občinski svetovalci PSI; Elio Zuliani, Viktor Vižintin in Peter Sancin so v soboto 17. t. m. poslali goriškemu Županu naslednji dve interpelaciji: »Podpisani svetovalci PSI zahtevajo, naj bi goriška občinska uprava, kakor so to že storile druge občinske u-prave (prav v teh dneh je bil sprejet podoben predlog tudi v tržaški občini), sprejele pobudo za vrsto predavanj, na katerih naj bi poučili meščane in zlasti mladino o italijanski zgodovini iz tiste dobe, ko je prišel na vlado fašizem in o veliki škodi, ki jo je vsem Italijanom povzročila fašistična ideologija.« ((Podpisani svetovalci, upoštevajoč želje in potrebe prebivalcev v Ul. del Poggio in spodnjega dela Ul. Brigata Casale, predlagajo občinski upravi, naj bi poskrbela za asfaltiranje teh dveh ulic.« ----«»---- Nezgoda na delu Včeraj ob 13.30 je prišel v civilno bolnišnico v Gorici po zdravniško pomoč 37-letni Mario Pettarin iz Moše. Zdravniki na oddelku za prvo pomoč so mu ugotovili rano na dlani desne roke, ki so mu jo očistili in obvezali ter ga poslali domov. Okreval bo v 6 dneh. Pettarin se je ponesrečil pri delu v Moši. ---«»---- Doma si je zlomila nogo Z avtom Zelenega križa so včeraj okrog 17.45 pripeljali v goriško bolnišnico 19-letno Ardeo Trombini iz Gorice Ul. Ortigara 7, Ker je doma padla in si verjetno pri tem zlomila desno nogo v gležnju, so jo pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 20 dni. Pri igri se je ponesrečil Okrog 18. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 13-letnega Aleksandra Di Biavija iz Drevoreda 20. septembra št. 77. Ko se je z drugimi dečki igral z žogo si je zlomil desno roko v zapetsju. V bolnišnici bo moral ostati okrog 20 dni. ne avtonomije, da bi se na tem sestanku dogovorili o združenju vseh predlogov za osnutek deželne avtonomije. Na sestanek so bili povabljeni parlamentarci in tajniki KPI. PSI, KD, PSDI in PRI iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona. Danes pa bo zborovanje v Gradiški ob 10. uri v dvorani Bergamas. ---«»--- Povratek ribičev iz Umaga v Gradež Motorna ribiška čolna »An-drea Doria« in »Fasana«, ki sta se morala pretekli ponedeljek zaradi morske vihre zateči v Umag, sta se vrnila v Gradež. ---«»--- Osmiea v Podgori Danes in jutri, na Jožefovo, se bo marsikdo odpravil na krajši izlet v Brda. Ko se bo iz Steverjana vračal I mimo Kalvarije v Podgoro, naj se ne pozabi zglasiti pri Severinu Rožiču, ki ima os-mico na svojem domu pri Ma-donnini. Doslej ga je obiskalo že kar precej domačinov, znancev in takšnih, ki cenijo dobro kapljico. Pred nekaj dnevi so ga obiskali dolanski pevci, za zabavo pa sta poskrbela še kitarist in violinist' iz Podgore. Ce torej še niste planirali svojih izletov, obiščite Saverijevo osmico, ki bo odprta ves teden, ---«»---- Doberdobska ekipa proti Romani v Tržiču Danes, v nedeljo 18. marca, se bo pričelo v Tržiču mladinsko nogometno prvenstvo, ki ga organizira CONI. Turnir je bil organiziran za mlade ljubitelje nogometa. Na njem bodo nastopili: I. KOLO; Pleris, Starancan, San Pietro dTsonzo, Turjak, Romana iz Tržiča in Doberdob. II. KOLO: CRDA, Panzano, Starancan B, S. Michele in Ronke. Danes se bosta srečali v Tržiču na občinskem igrišču e-kipi iz Doberdoba in AS Romana iz Tržiča. Pričetek igre bo ob 10.30 uri. Doberdobci bodo nastopili v naslednji postavi: A. Pahor, Guido Jelen, Silvano Frandolič, Mario Peric, Franko Rebula, Gianni Gerin; Marjan Ferletič, Bruno Dužman, Karlo Gergoler, Guglielmo Ferletič in Ivan Jarc. bolj podvržen obrabi in pa mazanju. Zato bi bilo treba, da se občinska uprava, ki skrbi za šolske zgradbe, na kraju samem prepriča, kaj vse je treba napraviti, da bi prostori postali snažnejši. Kandidati FILLEA za volitve v IPL Sindikalno stroko FILLEA-CG1L bodo na volitvah notranje komisije v tovarni IPL zastopali naslednji kandidati: Vittorio Lorenzon, Elise Toful, Ivan Krpan in Jurij Gabrijelčič. Imena kandidatov je sindikalna stroka poslala volilni komisiji. FILLEA je v petek 16. marca poslala Zvezi industrijcev zahtevo po sklicanju predstavnikov obeh prizadetih strank, da bi se razgovarjali o izplačilu proizvodne nagrade za leto 1962. ----'«»-- * IZ SOVODENJ V tekstilni tovarni bodo ugodili nekaterim zahtevam delavcev Ravnateljstvo tekstilne tovarne v Sovodnjah je sklicalo sestanek nekaterih delavcev in jim sporočilo, da je pripravljeno izvajati nekatere člene vsedržavne delovne pogodbe. Brezplačno jim bo razdelilo delovne obleke, odprlo bo menzo, postavilo streho za pre. vozna sredstva delavcev in izplačalo zaostanke na razne poviške od avgusta 1961 dalje; pobrigalo se bo, da bodo imeli delavci na razpolago avtobus za prihajanje, odnosno odhajanje z dela. Ravnateljstvo podjetja se ni dotaknilo vprašanja akordnega dela, priznanja kvalifikacij, izplačila doklade za neizvršeno akordno delo ter izplačilo proizvodne nagrade. FIOT je poslala zvezi industrijcev pismo, naj skli. če predstavnike sindikatov in delodajalcev, da se pogovorijo o nerešenih vprašanjih. niče so namreč izglasovali le-solucijo proti ustanovitvi avtonomne dežele. Takšno stališče so zagovarjali fašist odv. Pascoli, bivši monarhistični svetovalec odv. Pedroni ;n drugi. Utemeljevali so ga r. gospodarskimi koristmi naše dežele, ki bodo oškodovane, če bi se dežela zares ustanovila. Zanimivo je bilo, da je oil sestanek odvetniške zbornice sklican za 15. uro. Ker pri prvem sklicanju ni bilo dovolj prisotnih, bi se sestanek moral pričeti ob 16. uri. Dasi-ravno je bila sklepčnost sestanka ugotovljena nekje v sredini med prvim in drugim sklicanjem, niso počakali 16. ure, ko bi se moralo zasedanje legalno pričeti, ampak so sejo začeli takoj, ko je bilo dovolj prisotnih. Od 22 prisotnih odvetnikov le trije, in sicer odvetniki Sfiligoj, Makuc in Macoratti niso glasovali o predloženi resoluciji. V imenu skupine je stališče pojasnil odvetnik Sfiligoj, ki je naglasil, da je odvetniška zbornica stanovska organizacija, ki je pristojna sklepati o koristih odvetnikov in sodnih zadevah, nikakor pa ne more postati politični forum. Ustanovitev avtonomne dežele je določena z ustavnim določilom, proti kateremu ni mogoče glasovati. Trditve nasprotnikov dežele, da bodo naši kraji z novo u-reditvijo gospodarsko oškodovani, so neutemeljene; naše gospodarske interese bo čuval ravno posebni statut, ki nas razlikuje od ostalih dežel. Desničarsko stališče, ki je prišlo do izraza med potekom razprave, je pod.irlo 17 odvetnikov, dva sta se vzdržala, trije pa, kakor smo že omenili, sploh niso sodelovali prt glasovanju. ----«»—2i Kdo bo novi goriški nadškof? V Gorici se še vedno mnogo govori p o^hppu dosedanjega nadškofa Ambrosija, ki je dal ifvojo odpoved zaradi zdravja in visoke starosti. Ambrosi je bil dvanajsti goriški nadškof, ter je po rodu Tržačan. Se bolj pa zanima javnost, kdo bo njegov naslednik, ki bo po vrstnem redu nosil št. 13. Predvidevajo, da bodo v Vatikanu objavili njegovo ime v ponedeljek 19. t. m. Kdo naj bi bil novi kandidat, še ni znano, vendar se govori, da bo nekdo, ki ni v duhovniških vrstah goriške nadškofije, ki pa je po rodu iz naš« dežele. Poslance Franco je govoril v Jamljah Včeraj zvečer je bil v Jara-ljah sestanek glede usmeritve vladne politike na levo. Govoril je Raffaele Franco, poslanec v zbornici. ----s«.... V gozdu se je poškodovala Sinoči okrog 20.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 36-iitno Josipino Ziani iz Farre. Ko je v gozdu pripravljala drva. se je ponesrečila in si zlomila levo roko v podlahtju. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 30 dni. iiiiiiiiiiiimiiinmmmimiiitimimmiMiimi V nedeljo, 25. marca bo ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici proslava 8. marca mednarodnega praznika žena Na sporedu je govor o pomenu tega dneva, nastop instrumentalnega tria iz Doline ter moškega zbora prosvetnega društva »Danica« z Vrha. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki. Deloval bo bife. Vabljeni! ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 11. do 17. marca se je v goriški občini rodilo 21 o-trok, umrlo je 15 oseb, poroke so bile 4, oklici 4. ROJSTVA: Anieilo Amato, Emanuela Baselio, Emanuela Sartori, Alessandro Moratti, Marzio Fazzari, Tiziana Culot, Paola Suffi, Marialucia Fab-bro, Pietro Komic, Cinzia Visintin, Tiziana Bernardini, Laura Peric, Graziano Toma-sinsig, Clara Aita, Sandro Ra-gagna, Giuliano Custrin, Vittorio Marino, Sergio Scaini, Giordana Žara, Ornella Bu-tussi, Mario Azzolim. SMRTI: gospodinja 75-lef- na Aliče Grion vd. Marini, u-pokojenec 62-letni Giuseppe Višin, kmetovalec 66-letni Romano Stanta, 75-letni Luigi Planiscig, upokojenec 75-letni Umberto Versolato, 73-letni Carlo Struzzo, upokojenka 74-letna Rosa Furlan vd. Tre-visan, upokjoenec 74-letni Luigi Peca, upokojenec 84-letni Antonio Bressan, gospodinia 69-letna Paolina Grudina por. Močilnik, poprej vd. Perigoi, upokojenka 76-letna Antonia Burri vd. Buttignoni, upokojenec 74-letni Stefano Humar, upokojenec 69-letno Luigi Vacchiani, 69-letni Pietro To-madin, gospodinja 71-letna Maria Spessot vd. Castellan. POROKE: učitelj Elio rie Marco in učiteljica Bianca-maria Delneri, upokojenec Paolo Santoiini in trgovska pomočnica Giuseppina Compa-re, zobotehnik Redento Carrara in trgovska pomočnica Maria Nerli, podoficir javne varnosti Luigi Tudor in gospodinja Eugenia Schioppet-to. OKLICI: mestni stražnik Giorgio Chinese in frizerka Dorotea Iannelli, glasbenik Fulvio Gabrini in gospodinja Maria Florio, agent javne varnosti Nicola Scioppa in učiteljica Antonietta di Corcis, uradnik Arrigo Bortoluzzi tn gospodinja Anna Zei. ( KINO ) CORSO. Danes in jutri ob 15.30: «Težavno življenje«, A. Sordi in L. Massari. Crnobe-li italijanski film. VFRDI. 15.00: »Odisej proti Herkulesu«, G. Marchal in M. Lane. Francoski barvni film v cinemascopu. ...................................HiMiitHiMiiiiHiiiiHiiiiiHiifiiiiiiHiiiiiiiiimiiHiHiiiHin iVITTORIA. Danes in jutri ob 15.00: »Ježa na tigru«, N. Manfredi in F. Moricon. Crnobelj italijanski film. CENTRALE. Danes in jutri ob 15.00: «Trojanska vojna«, S. Reeves ir. J. Mayniel. Itali-jansko-francoski barvni film v cinemascopu. Predavanje dr.Simonettija o deželnem gospodarstvu V okviru deželne avtonomije lahko popolnoma spremenimo gospodarski značaj dežele V dvorani trgovinske zbornice v Gorici je imel sinoči znani gospodarstvenik in kr-minski rojak dr. Felice Simo-netti, ki sedaj živi v Milanu, zanimivo predavanje o deželi Furlanija . Julijska krajina in njenih gospodarskih problemih v zvezi z bližnjo Izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom. Govornik je najprej orisal probleme in potrebe Trsta, Vidma in Gorice, ki jih je podkrepil s številnimi In uradnimi podatki. Za Gorico je navedel tri osnovne probleme, ki so: industrija v Tržiču, prosta cona v Gorici in prometne zve. ze za vso pokrajino. Posebno važnost je predpisal načrtu za direktno železniško povezavo Trst-Južna Nemčija, ki bi šla skozj Gorico. S tem v zvezi je označil gradnjo železnice Zagraj-Krmin kot nesmiselno. Za vse tri pokrajine je priporočal otvoritev novih industrijskih podjetij, ki naj bi letno zaposlila 1.000 ljudj na Tržaškem, 2.000 v Furlaniji in 500 na Goriškem. V ta namen ti potrebovali letno po 21 milijard za finansiranje takih no. vib podjetij. mo lahko prav v okviru deželne avtonomije dobili dovolj sredstev za izvedbo obsežnih gospodarskih načrtov, saj država prejema sedaj s tega pod. ročja letno po 57 milijard, zanj pa jih potroši samo 41 in znaša torej razlika v korist države kar 16 milijard. S tako gospodarsko preosnovo bi lahko odpravili izseljevanje, dvignili življenjsko raven in spremenili gospodarsko strukturo dežele. ---«»---- Danes v Doberdobu občni zbor Kmečko-delavske posojilnice Danes 18. marca bo imela Kmečko-delavska posojilnica v Doberdobu letni redni občni zbor. Sestanek bo ob 11. urj v prosvetni dvorani. Na dnevnem redu je odobritev lanskega obračuna ter poročilo upravnega odbora m nadzornikov. Porazdelili bodo dobiček in odobrili najvišji znesek posojila, ki ga lahko najame vsak prosilec. Odobrili bodo še kavcijo upravnega od- Govornik je zaključil, da bo- bora in pa članarina DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7 stopinj nad ničlo ob 14.40, najnižjo 5.4 stopinje ob 6.15. Povprečne dnevne vlage je bilo 38 odst. daaiiffpčiš^ki Za Dijaško Matico je daroval Saverij Rožič iz Podgore 1000 lir. * GORICA Nova Gorica, tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi v*e vrste tovornih služnosti. Smučarke za pokal Foemina Italijanka P. Riva zmagovalka v smuku Danes tekmovanje v slalomu ABETONE, 17. — Pia Riva danes ni razočarala. Kot je bilo v predvidevanjih je Italijanska zmagala v smuku za pokal Foemina. Čeprav so manjkale nemške in švicarske smučarke, se je zbralo na startu precejšnje število smučark, ki so napravile vse, da bi si zagotovile zmago. Toda danes je bila Pia Riva nepremagljiva in je 2120 m dolgo in razmeroma težko pro. go prevozila v 1’38”7. Največ je presenečenje pa je pripra vila druga Italijanka Patri zia Medail, ki se je uvrstila pred avstrijskimi, angleškim in francoskimi smučarkami na drugo mesto. Od avstrijskih In predvsem francoskih predstavnic so pri-čakovali veliko več. Toda Both in Leduc, ki sta spadali med favoritinje za zmago, sta ■ jjgipgpif v h ga pripadla Avstrijki Marian-ne Jahn pred Nemko Heidi Biebl in Francozinjo Anne Famose. HOKEJ NA LEDU PIA RIVA se morali zadovoljiti s šestim oziroma desetim mestom. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo s slalomom. Izid tekmovanja v smuku je sledeč: 1. RIVA PHA (It.) 1’38”7 2. Medail Patrizia (It.) 1'41” 3. Kainz Edda »»•'■»"•""■• zakonom kot mesto. Med- (Nadaljevanje s 3. strani) nlmlv je tudi pisateljev odnos do neapeljskih ljudskih likov, to je do tistih simbolov ljudske bede, iki so v preteklosti nudili ceneno snov vsem avtorjem neapeljskih popevk. O njih govori v sestavkih »Veličina in propadanje neapeljske popevke*. «Piedigrotta», «L o t e r i j,a* «Konec rnrta*, »Čarovnica« in «Prazniki». Po njegovem se je treba enkrat za vselej prepričati, da se beda ne odpravi s tem, da ji damo pesniška oblačila, ne s tem, da o njej ne govorimo, kot da je ni. Neapeljsko ljudstvo je voljno dela kot vsako drugo ljudstvo na svetu in zato je treba takoj nehati z retoričnim govorjenjem o likih, ki so zanimivi in morda celo poetični le zaradi tega, ker ne morejo biti normalni člani normalne sodobne družbe. Vrh tega trdi Rea, živijo dandanes ti liki v resnici samo še v domišljiji tujcev. S tem, da o njih še govorimo, dejansko samo podaljšujemo njihovo u-metno življenje in kvarno vplivamo na ljudsko duševnost. Kralj in čistilec _čevljev_ V ostalih sestavkih se Rea nadalje ukvarja z neapeljsko kroniko in z razmišljanji o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo kulturno življenje Neaplja. Posebno omembe vredni se nam v tej zve-gi zdijo eseji o Boccacciu, c znanem komediografu Vi-Vianiju in o pesniku Di ((Jiacomu. Tudi v teh sestavkih pride do izraza vodilni motiv , knjige in sicer velika skrb za pravilno tol-Jnačenje neapeljske duševnosti in za njeno preusmeritev v modernejše oblike družbenega življenja. Šibkejši se nam zdi Rea v poglavju, posvečenem podeželju, pa čeprav se je v tem delu kot pisatelj očitno bolj potrudil. Morda pa je prav zaradi tega manj pristen, kajti dokazati hoče, da je tudi neapeljsko podeželje podvrženo enakim skrivnostnim duhovnim tem ko je v prvem delu knjige samo poročal, se tu prizadeva, da bi umetno u-stvaril neke posebne mite, ki jih v resnici ni, ker so splošni miti vseh kmečkih področij v gospodarsko zaostalih predelih. Večjo pozornost zasluži samo zadnji sestavek, v katerem nam avtor odkriva psihološke či-nitelje, ki zavirajo rast in uveljavljanje industrije na področju neapeljske pokrajine. Toda ta drugi del je po obsegu razmeroma zelo majhen in sploh ne more vplivati na splošno sodbo o knjigi. Povedali smo že, da je njena vrednost predvsem v tem, da je pretresljivo resničen dokument o neapeljski miselnosti in to bi že zadostovalo, da jo zelo pozitivno ocenimo. Vendar se njena vrednost ne izčrpa v dokumentu. Menimo namreč, da je tudi najbolj preudaren, resen in pošten poskus, ki ga je doslej kak pisatelj napravil, da bj razumel svoje mesto. In ker je to mesto Neapelj, zanimajo njegovi zaključki ne samo Napolitance, marveč vse tiste, ki Neapelj poznajo. To je pa skoraj vse. BENETKL-MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano • Por-togruaro 6.10 R Bologna • Milan (*) 6.35 D Benetke • Turin • Rim 8.48 R Benetke • Rim 10.14 DD Benetke • Milan • Genova (II) • Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano • Benetke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke • Milan • Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Bari 16.50 A Tržič • Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19 22 A Tržič • Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke • Milan • Tu«in • Genova • Ventimiglia ■ Marseille • Mestre • Bo-loizna - Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro ■ Tržič 7.55 DD Turin • Milan • Benetke * Rim 9.25 D Marseille Venti-miglia • Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke Cervl* gnano • Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan ■ B* netke 17.07 D Benetke • Porto* gruaro Cervignano 18.06 A Tržič (***) 18.48 R Bologna * Benet ke 19.15 A Portogruaro ■ Tržič li>.J5 DD Paru Milan Be netke 21.22 R Rim Milan • Me- stre (*) 22.30 A Benetke • Tržič 23 55 DD Turin Milan Genova (11) Rim Bologna - Benetke 7.06 D Vide.n - Trbiž • Du- naj • Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm Videm Videm Videm Videm Muenchen Videm Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm : uinaj Videm Trbiž Videm Vid. n 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm °1.03 A Videm 22 47 A 'Udem 23.10 D Hamburg Videm 24.00 DD Calalzo < Videm (**) 1.07 D Videm 16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D 20.28 A 21.32 A 7.05 A 8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D 11.59 A 15.08 A 16.56 A Benetke Muenchen ■ Videm Videm Dunaj Trbl* (*) samo 1. razred: (***) i.e vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SAI,ZM'R<; -MIKINCHEN ODHODI 3 45 A 5.18 A 6.16 D 621 A V iriem Videm V idem Videm Trbiž Trbiž (*) vsak dan od 1, do 31. avgusta, ob sobo . tah od 24 6. ao 29 7., od 2. do 9 9 in od: 16 12 do 24 2 ; (**) vsak dan od 1. do 31 avgusta ob nede ljah od 25 6 do 30 7. in od 3. do 10 9 ter od 17. 12. do 25 2. OPONK I .11'RI.IAJNA -BEOGHAl) ODHODI J 0.19 D Opčine Reka Zagreb Beograd 7.22 A Opčine 8 28 D Opčine Ljubljane 11.57 DD Opčine Reka Ljubljana Beo- grad Atene ■ i»- . tanbul 13 41 A Opčine 18 110 A Opčine 26 00 A Opčine 20 20 D Ljubljana • Beo grad PRIHODI 5.30 D Beograd • Opčine 7.13 A Opčine 9.40 D Beograd • na 11.24 A Opčine 17 18 A Opčine 17.28 DD Istanbul Beograd na Reka 20 06 D Ljubltana 21 48 A Opčine Zagreb. Ljubija Atene -Ljubije-Opčine Opčine R — raptdo: IH) — br zec; I) — brzec; A — potniški v Trstu. Ul Torrehienca /6 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE -.imrnce — originalne PKH M AKI ,KX — Cene ugodne MADALOSSO M. PREUSSGER PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L A. GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d’Aost a 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ULAGA PODJETJE Universaltecnica t** A- o © -• Universaltecnica Trat - Como <>nril»nhli št. 4 V*” #.*» -'»;.!•••• \ - IVO ANDRIC Travniška kronika ivz. ffif. .wuv.wAAVAW KONZULSKI ČASI uwv »Dobro, kako pa potem pojasnjujete to zlobo samo? Od kod jo imajo?« , _ ., «Od kod, od kod? Prirojena jim je, vam pravim. Lahko se boste o tem še prepričali.« . . »Dobro, toda dokler se ne prepričam, mi dovolite, da osta-nem pri svojem nazoru, da sta zloba in dobrota kakega ljud-stva posledica razmer, v katerih živi in se razvija. Saj tudi nas ne priganja dobrota, da gradimo ceste, ampak potreba in želja po širjenju koristnih zvez in vplivov, to pa imajo mnogi spet za našo 'zlobo’. Tako nas naša zloba priganja, da ceste gradimo, njih pa žene njihova, da jih sovražijo in uničujejo, kjer morejo.« . „ »Daleč posegate, mladi prijatelj!« »Ne življenje sega daleč, dlje kakor ga lahko sledimo, jaz pa se samo trudim, da bi pojasnil posamezne pojave, če že ne morem razumeti vseh.« . . .. «Vsega ni mogoče pojasniti ne razumeti,« je odgovoril Davide utrujeno in nekoliko zviška. »Res ne, toda treba se je potruditi, da vsaj nekaj pojasnimo.« Des Fossčs, ki sta ga po ježi ob hladnem dnevu grela jed in vino, mladost ga je pa silila, da glasno razmišlja, je na- daljeval i , naj si eiovek to pojasni. Prav isti bistro- umni in diskretni dolski župnik, ki ima mnogo zdravega razuma in smisla za stvarnost, je pridigal prejšnjo nedeljo v dolski cerkvi. Kakor nam je pravil naš katoliški kavaz, je govoril župnik v tej pridigi o nekem bogoljubnem fratru, ki je te dni umrl v samostanu v Fojnici, da je bil, če že ne svet, pa vsaj v neposredni zvezi s svetniki, in da je zanesljivo izpričano, da mu je posebni angel vsako noč prinesel pismo od kakega svetnika ali celo od same Marije.« »Vi še ne poznate bigotizma tega ljudstva.« »Dobro, imenujmo to bigotizem, ampak to je beseda, ki ne pove nič.« Daville. ki je bil «pametno in zmerno liberalen«, ni maral niti najnedolžnejšega razpravljanja o verskih vprašanjih. «To vse pojasnjuje,« je zatrdil Davide nekoliko pikro. »Zakaj pa pri nas pridigarji ne pravijo takšnih stvari?« »Ker ne živimo v podobnih razmerah, gospod konzul. Vprašujem se, kaj bi mi pridigali, ko bi živeli tako, kakor žive tukajšnji kristjani že tri stoletja. Ne zemlja ne nebo bi ne imela zadosti čudežev za naš verski arzenal v borbi z osvajalcem Turkom. Verjemite mi, kadar gledam in poslušam te ljudi, sem čedalje močneje prepričan, koliko grešimo, ko osvajamo Evropo, deželo za deželo, in želimo povsod vpeljali novo pojmovanje, svojo strogo in izključno razumno obliko življenja in vladanja. Vedno bolj se mi dozdeva, da je to nezmogljiv in brezumen napor, zakaj nesmiselno je odpravljati zlorabe in predsodke, če nimamo ne moči ne možnosti, da bi odpravili vzroke, ki so jih rodili.« »To bi naju odvedlo predaleč,« je pretrgal Daville svojega tajnika. »Ne bojte se, je nekdo, ki tudi o tem razmišlja.« In konzul je vstal od mize pa nestrpno in ostro pozvonil, naj obednico pospravijo. Kadar koli je mladi tajnik začel kritizirati cesarski režim s prirojeno mu iskrenostjo in svobodo, ki se ju ni zavedal in za kar mu je konzul naskrivaj zavidal, je Daville vztrepetaval in zgubljal moč in strpnost. Prav zato, ker je bil tudi sam omahljiv in je nosil v sebi skrite, nepriznane dvome, ni mogel mirno poslušati tuje kritike. Zdelo se mu je, kakor da mu ta mladi, brezskrbni in neprevidni človek odkriva in s prstom otipava najbolj bolečo rano, katero bi bil on rad ne samo skril ljudem, ampak če le mogoče tudi sam pozabil nanjo. Niti o književnosti se ni mogel pogovoriti z des Fossčsom; še manj o svojem pisateljevanju. To je bila stvar, v kateri je bil Daville posebno občutljiv. Že odkar se zaveda, je snoval književna dela raznih vrst, koval stihe in si izmišljal situacije. Pred kakimi desetimi leti je bil tudi urednik knjižne rubrike Moniteurja, obiskoval je sestanke književnih društev in salone. Vse to je opustil, ko je ponovno vstopil v zunanje ministrstvo in odšel za odpravnika poslov na Malto, zatem pa v Neapelj. Toda pisateljevati ni prenehal. Pesmi, ki jih je včasih objavljal v listih ali jih kaligrafsko napisane pošiljal visokim osebnostim, predstojnikom in prijateljem, niso bile ne mnogo boljše ne mnogo slabše od toliko tisoč tedanjih pesniških proizvodov. Daville je imenoval sam sebe «zvestega učenca velikega Boileauja« in v člankih, ki ob njih nikomur ni prihajalo na mar, da bi jih pobijal, je odločno zastopal strogo klasično smer, braneč poezijo pred pretiranim vplivom domišljije, pred pesniško drznostjo in duhovnim neredom. Inspiracija je nujna, je trdil v svojih člankih, toda moraš jo uporabljati z razumno mero in z zdravim smislom, kajti brez tega ni in ne more biti nikakršnega umetniškega dela. Daville je toliko poudarjal ta svoja načela, da je pri bralcih zapuščal vtis, kot da mu je več za red in strogo mero v poeziji kakor pa za poezijo samo, kot da sta red in mera nekako stalno v nevarnosti pred pesniki in poezijo in da ju je treba z vsemi sredstvi braniti in jima pomagati. Njegov vzornik med tedanjimi pisci je bil Jacques Delille, pesnik »Vrtov« in prevajalec Vergila. V obrambo njegove poezije je objavil Daville v Moni-teurju vrsto člankov in spet se zanje nihče ni zmenil, da bi jih pohvalil ali pobil. Daville sam se je že leta pehal z načrtom pomembnega epa o Aleksandru Velikem. Zamislil si ga je v štiriindvajsetih spevih. Ep je postal nekakšen Davillov maskiran duhovni dnevnika Vsa svoja spoznanja o svetu, svoje misli o Napoleonu, o vojni, o politiki, svoje želje in težave je prestavljal v davne čase in nejasne razmere, v katerih je živel njegov glavni junak, in tam jim je puščal svoboden razmah, jih skušal zajeti v pravilne stihe in bolj ali manj stroge rime. Daville je v tolikšni meri živel z življenjem svojega dela, da je svojemu srednjemu otroku poleg imen Juleš-Frangois dodal še ime makedonskega kralja Amintasa, deda Aleksandra Velikega. V tej njegovi Aleksandreidi je živela tudi Bosna, borna dežela s težkim podnebjem in zlobnimi ljudmi, toda pod imenom Tavride. Tu so bili nekje tudi Mehmed paša ir travniški begi in bosenski fratri in vsi drugi, s katerimi je moral Daville sodelovati ali s« boriti, opisani in skriti pod osebo kakega dostojanstvenika Aleksandra Velikega ali njegovih nasprotnikov. V spevu je bila tudi vsa Davillova zoprnost proti aziatskemu duhu in Vzhodu sploh, izražena v borbi njegovega junaka z daljno Azijo. Kadar je jahal nad Travnikom in gledal mestne strehe in minarete, je često v glavi skladal opis fantastičnega mesta, ki ga Aleksander tisti čas osvaja. Ko je sedel pri vezirju na posva-tu in gledal tihe, hiteče sluge in ičoglane, je mnogokrat v mislih dopolnjeval opis seje senata v obleganem mestu Tiru iz tretjega speva svojega epa. Kakor pri vseh piscih brez daru in pravega poklica je tudi v Davillu koreninila neiztrebljiva zabloda, da nekatere zavestne duhovne zaposlitve vodijo človeka k poeziji in da je v pesniškem ustvarjanju mogoče najti uteho ali nagrado za vsa zla, s katerimi nas življenje obklada in obdaja. Dokler je bil mlad, si je dostikrat zastavil vprašanje, ali je pesnik ali ni. Ima to njegovo delo kakšen smisel in upanje ali ga nima? Sedaj, po to’pko letih in po toliko naporih, ki niso prinesli uspehov niti neuspehov, je lahko bilo jasno, da ni pesnik. Kakor se pa dostikrat dogaja, je Daville z leti vedno bolj trmasto, mehanično in preprosto »delal poezijo« in si tudi ni več zastavljal vprašanja, ki si ga zastavlja tako pogosto mladost v svojem poštenem in hrabrem gledanju in presojanju same sebe. Dokler je bil mlajši in dokler je imel koga, ki mu je dajal poguma s priznanjem, je pisal manj, sedaj pa, ko so prišla leta, ko ni bilo nikogar več, ki bi ga resno jemal kot pesnika, je delal redno in marljivo. Podzavestno potrebo po izražanju in varljivo silo mladosti sta zamenjali okorela navada in marljivost. Zakaj marljivost, krepost, ki se tako pogosto pojavlja tam, kjer ni potrebna ali kadar ni več potrebna, Jf bila vedno uteha nedarovitih pisateljev in nesreča umetnosti. Izjemne razmere, samota in dolgčas, ki je nanje bil za leta obsojen, so tirale Davilla vedno bolj na to jalovo stranpot, v no-dolžni greh, ki ga je nazival poezijo. (Nadaljevanje sledi) UkEDNlSTVO- TEST - UL. MONTEUCH1 ML TELEFON »3-808 IN »M38 - P«*»tnM S5» - TOOHUFN1CA 'pK “»K, »"(.‘'»»'dU - “plMM 'r!« 11*1*5« IMTO, -"'.'fLFLL AU1T. ■»» Ljubljuj. Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni ba k J J Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ta tiska Založništvu tržaškega tiska, Trat________________________________________ —