X'* trni k IX»
IMT Posamezna številka stane 12 v. "SMS
75» številka»	Maribor9 dne 21» septembra 1917«
Naročnina listu : —
Celo leto i i K10 — Pol leta . ; ; , 5 — Četrt leta . : „ 2 50 Mesečno, j- ;	» 1’—
Zunaj Avstrije:—— Celo leto . .	„ 15‘—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 vin od 6 redne petitvrste: pH večkratnih oznanilih velik popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
se more govoriti 12. ure dopoldne.
Neodvisen političen list za slovensko Ifndstvo.
Z uredništvom vsak dan od 11
Uredništvo in uprsvništvo: Maribor Koroška ulica. S. — Telefon št. 113.
Pred z&südanjtim državnega zbora«
Maribor, 20. septembra.
Danes bo m wie) ni k Jugoslovanskega kluba dr. Korošec sprejet od ministrskega predsednika plem. Seidlerja. Samoumevno, da ministrski predsednik ob tej priliki Jugoslovanskega kluba ne bo odbijal, ampak ga vabil na sodelovanje. Ali bo vabilo kljub simpatičnemu imenovanju dr. Žolgerja za ministra imelo uspeh, ni več dvomljivo. Proglašeni program in sestava Seidlerjevega kabineta ne odgovarjata stališču Jugoslovanskega kluba. VMed tega je Jugoslovanskemu klubu mesto v parlamentu že odkazajno.
Pred zasedanjem državnega zbora je vedno dobro, ako si javno nekoliko izprašujemo svojo politično vest. Za nas Štajerce bo dobro, ako pogledamo , v kolikor se je protislovenski sistem na Štajerskem že spremenil. Saj je Seidler že tudi več mesecev na vladi in zato ga smemo delati v polni meri soodgovornega za sedanji vladni sistem na Štajerskem.
Vsi Činitelji, ki, so ob začetku vojske zapirali med nami noaolžne žrtve, so od Claryja do zadnjega sokrivca še na svojih mestih. Weiß, Netoliczka, Lichem še hodijo med nami., Naši narodni mučeniki še niso dobili nobenega zadoščenja. Vojna odlikovanja so se izvršila sedaj že pri vseh stanovih — iz-vzemši kmetskega , in delavskega. Politični uradi predlagajo odlikovanja in zato je treba povdariti, da ■so izključili vsako nedolžno žrtev, ki so jo ustvarili agmi začetkom vojske. V mariborskem okraju n. pr. je dobil odlikovanje samo tisti, ki nima nobene nar rodne organizacije. Toda tudi ta politična „vzgoja“ ne bo, prinesla zaželjenega sadu. Naše vrste ostane-io trdne in enotne.
Meljubeznjivo občevanje tujih .uradnikov, radi katerega smo se javno in tajno, pri višjih in naj višjih instac?cah tolikokrat pritoževali, noče ponehati. Zraven se ti ljudje nočejo naučiti našega jezika, čeprav bi imeti sedaj dovolj stika s slovenskim ljudstvom- Nečuveno je, koliko pritožb moramo' slišati o surovostih pr! rekvizicijali sena, slame, žita, mleka itd., pri podporah, -pri pritožbah zaradi kart itd.
Rekvizicija živine iry sena in krompirja je razdeljena tako, da trpi Slovenski Stajer največ. Na
LISTEK.
liegend m e Sir, Arehn«
Že zunaj snega do pasu, in še ga siplje brez kraja; na SamČevino lega mrak in večer v izbo prihaja.
In sam pri mizi kmet sedi in leno skoz okno gleda; tri ure daleč njegovo vse,, tri ure do hiš, d|o soseda . . s
Kdo zunaj z obutja si steplje sneg? Kaj tu v tem času išče?
„Za košček kruha prosim, gospod, in za to noč prenočišče!“
A gospodar je trd, brez srca, kot zraste! v samoti je mračni -* zapahne mu dver in kot kamen trdo psovko vrže v obraz mu lačni.
In zunaj sneži, sneži vso noč in ko se razsvita zarana, je SamČevina zasuta vsa,
'do strehe v sneg zämötana.
Tri božje ure daleč okrog sedaj je sam sredi snega!
Gornjem Štajerskem se varuje plemenska živina. Sena se zahteva od nas ravno toliko kakor iz gornje-štajerskih krajev, kjer je bila obilna košnja sena in otave. Krompirja se zahteva od nas po najstrožjem ključu. Pritožbe nič ne izdajo.
Glavarstva nastavljajo za nadzornike, aprovi-začne in druge sedaj potrebne uradnike izključno le tujce iz mest in ne naših, ljudi iz okrajev. Le en pogled na mariborsko, celjsko in ptujsko glavarstvo! Vse polno meščanov za naša glavarstva. Ti ljudje so oproščeni, naši morajo k vojakom! To traja vse do najnovejšega Časa. Pri prehranjevalnem uradu mariborskega glavarstva je nanovo nastavljen finančni (!) uradnik dr. Richter-Trümmer. Bil je „Kundschafteroffizier“, moral bi sedaj v Crnogoro, a Weiß ga je sprejel k prehranjevalnemu uradu, mož je o-proščen in sedaj diktira — okraju. (Slovenski župani pa bodo kmalu morali nastopiti vojaško službo.
Kako sedaj predpisujejo našim ljudem davke , je strašno. Vsa razjasnjevanja nič ne pomagajo. Ljudje, ki cenijo in predpisujejo, so nam tujci.
Pri justici še vlada vedno Hochenburgerjev sistem. Saj še v Gradcu sedi neomajeno Pittreich. Slo- * venski sodniki, ki nočejo na Kranjsko, na Štajers- j kem ne dobijo kvalifikacije za sodnijske predstojnike, j Na predloge notarske zbornice zaradi imenovanj notarjev se višje instance principielno ne ozirajo.. Slovenski jezik še je vedino pastorka pri vseh sodiščih, kakor pri glavarstvih.
Naše okoliške šole so vse oddane v druge namene, glavarji jih ne marajo oprostiti. Nemške šole so proste. Mi strašno trpimo pod tem, vse prošnje in pritožbe so zaman.
Kaj bomo. dalje naštevali krivice, ki se nam godijo in slikali, kako nas vladni sistem tlači in pritiska. In vlado, ki nas tlači, poganja, uničuje, 'ali jo naj podpirajo naši poslanci?
Jugoslovani im državno-I financlfelna vprašanja»
Zagrebški „(Tagblatt“ priobčuje naslednji dopis iz Ljubljane:
„Avstrijski državni dolg je narastel na 57 do
58 milijard K. Vprašanjei je, ali bo moglo ljudsko premoženje DO milijard sprejemati še nadaljna bremena? Posebno še, ko je že sedaj računati s potrebo na-daljnih 20 milijard za že danes neporavnane obveze, za poškodbe, odškodnine invalidom in drugo. Ali je možno državne prihranke, potisnjene že na okroglo 4 milijarde, še podvojiti, da, potrojiti v tej vojni! bedi in v prvih letin miru? Kdo more tu prevzeti odgovornost za bodočnost? Tu bo celo vladnim strankam težko, slepo glasovati za državni proračun in za vse kredite. Resne štranke pa morajo misliti na bodočnost, oziraje se na nosilno zmožnost ljudskega premoženja. Za opozicije pa, za narode, ki te vojne niso hoteli in je nočejo, ki so direktno prizadeti po njej ne le po ogromnih krvnih žrtvah, ampak tudi kot ožje vojno območje — za narode, ki pri vojni ni-SG nič zaslužili in se jih je vrhutega brezobzirno odklanjalo z njih najelementarnimi zahtevami— za take narode je tem težje, da bi zmagovali nedogledne žrtve in da bi v parlamentu glasovali zanje.
Posebno morajo Jugoslovani še premisliti, da je bila njih financijelna moč itak že pred vojno šibka. Zanemarjam skozi stoletja, niso mogli priti do intenzivnejega gospodarstva. 'Zato se jih je izseljevalo na stotisoče in so z denarnimi pošiljatvami iz Amerike boljšali ljudsko bilanco. Po brezobzirnih re-kvizicijah, ki so se deloma neopravičeno, deloma pa relativno slabeje plačevale nego v središču države , po pomanjkljivi preskrbi z živili je ljudska moč še dalje neznansko slabela. Ali morejo po vsem tem še nositi novih žrtev ? Ali ne bi bilo umestno ravno nasprotno: da bi se jim olajšala bremena za dobo nekoliko let v teh nesrečnih ozemljih monarhije?!
Jugoslovani ‘ bodo morali pred' vsem zahtevati popolne jasnosti v državnih financah Avstrije in preiskati, da-li je njih ljudska moč še v stanu odgovarjati nadaljnjim financijelnim zahtevam? Izprožiti bodo morali nadalje specijelno vprašanje, da-li so v deklaracijah od dne 30. maja imenovani ljudje sposobni za prenašanje novih bremen in bodo-Ii mogli sploh zmagovati dosedanje davke in dajatve, ki so dosegle že nesluteno višino? Zahtevali bodo od vlar de in vojnih strank jasnega finančnega načrta za bodočnošt. Ako saniranje ni možno, potem morajo zahtevati od parlamenta, da se takoj izvedejo iz tega
a kaj mu ljudi tam zunaj mar!
Saj polne so shrambe vsega.
In gre, da zaneti si ognja v peč —
Bog: drva so kamenita!
In kruh in vino in meso — vse trdo kot iz granita!
Takrat ga groza spreleti in čustvo, prej neznano: tako je zapuščen in beden in sam in na tla se zgrudi skesano:
„O bodi usmiljen z mano, Bog, ne vrzi me v pogubo!
Usliši prošnjo udano mi in mojo čuj obljubo:
%
I ?	. I '	:
Vse hočem deliti z ljudmi vesel, ne bom več črtil in zavidal!
In Tebi cerkev bom na čast. na kraju tem sezidal!“
Se zjužilo je zunaj ‘takoj:,
Bog čul je prošnjo vneto.
In kjer je stal prej dom ohol, zdaj cerkev vidiš sveto.
Ta cerkev je Sv. Areha na Pohorju zelenem.
Tu zdaj prihajajo romat sem in veselit se obenem.
J.	G.
Bučečovsko-btmčki j «z leta 1916.
(Dopis iz Murskega polja.)
Že od nekdaj je nagajala Muropoljancem Mura, ki je skoro vsako leto izstopila iz svojih bregov ler poplavila lepe zelene travnike in rodovitne^ njive. Zato so si prebivalci občin Bučečovci in Bunčani že v 17. stoletju napravili velikanski, do 5 metrov visoki nasip ali jez, ki obdaja v razdalji ene ure tiste kraje ter zabranjuje, da povodenj ne more Čez določeno ji mejo. Radi tega jeza so imeli prepire z ogrskimi'grofi na meji. Ce so si namreč napravili visok jez, je šla povodenj bolj na ogrsko stran. Zato niso smeli regulirati Mure, kakor se to zdaj godi, ampak so morali pustiti, da je Mura poplavila d|el polja in imela tam prosto pot za svoje razdiralno delo. V teku stoletij so poskusili z več nasipi. Občina Vučja vas je imela tudi dva jeza. Ker pa ju je voda tuin-tam predrla in nista uspešno dosegla svojih namenov, zato so ju opustili. Le bučečovsko-bunčki jez še obstoji v celoti dandanes. Leta 1818 so ga zadnjikrat popravili in izpopolnili. Toda v zadnjih 20 letih se je Mura vrgla bolj na ogrsko stran, povrh tega so jo regulirali v zadnjih letih. Ker ni bilo tudi posebne povodnji, so že ljudje mislili, da jez ni več potreben. Zato so ga tuintam že kaj odkrhali. Tudi ceste Čez jez so se že globoko urezale, tako da je MI tam jez precej nizek
ToJa dne 8. septembra 1010 je stopila Mura čez bregove. Na večer še ni bila videti nevarna. Aj
vse konsekvence, da se ne pogreznemo še globlje v prepad. Naj se le vlada namenoma izogiblje narod-nin vprašanj, ali skozi vsa vrata, pri vsakem in najprej pri financijelnem vprašanju sili veliki usod-nostni problem monarhije zopet na dnevni red.“
Mariborska ©iiizura» <
Zaporedoma smo prišli s „Stražo“ v veliko nemilost. Bele lise so dobivali cenjeni čitatelji v roke, namesto zanimivih člankov. Naj le potrpijo bralci; tudli bela, prazna mesta govore dovolj jezik mutastega, toda premišljujočega človeka. Veseli pa nas le vendar, kor smo nudili „Stražarjem“ sicer malo besedi, pač pa mnogo povoda v premišljevanje in raz-motrivanje. Kaj je bilo v člankih, ne smemo razodeti, da g. državni pravdnih ne bo hud. .„Edinost“ piše o teh belih znakih v petkovi številki to-le:
„Beli znaki — časov, Mariborska „Straža“'prinaša že v par številkah na uvodnem mestu bele prostore — znake delovanja slavne cenzure. In „Straža“ je v ožjih stikih s poslancem dr. Korošcem, načelnikom Jugoslovanskega kluba. In ta klub je izdal znano deklaracijo od dne 30. maja in dr. Korošec se je mudil te dni v Zagrebu in Sarajevu, kamor menda ni šel samo na uro gledat. Med vsemi temi diejstvi in belimi predali v „Straži“ utegne biti kaka stvarna zveza in nam potemtakem slavna cenzura v Mariboru riše morda znake na obzorju dogodkov in — razpoloženj v gotovih državniških in diplomatskih krogih z njihovimi znanimi tradicijami, ki nam južnim Slovanom niso nikdar kazale prepri-jaznega lica. Saj gre, nekako šepetaje seveda, glas no deželi, da so eksponenti omenjenih krogov na debi, da bi naši deklaraciji odvzeli vsako veljavo, poslužujoč se pri tem tiste stare )n priljubljene metode, ki naj razlikuje med voljo in cilji narodnih zastopstev in pa voljo in čustvovanjem naroda. Svet naj misli, da so zastopniki le nekaki predrzni politični hazardisti, resnični tolmači narodnega razpoloženja pa le oni, ki ne poznajo duše tega naroda , ker žive sicer med ljudstvom, nikdar pa ne z njim, in ki si tudi ne kratijo spanja s skrbjo, kaj bo iz naroda kot naroda! Se več: ki žele marveč, da bi ta narod nikdar ne živel življenja živega, zdravega, narodnega organizma, zavedajočega se svojih ciljev in stremečega po uresničenju svojih idealov! Prizadevanjem teh tolmačev-pačiteljev naj gredo na roko beli prostori v mariborski „Straži“, glasilu predsednika Jugoslovanskega kluba, ki se je mudil v Zagrebu in Sarajevu potem, ko je ta klub izdal svojo državnopravno deklaracijo in šo po južnoslovanskih poljanah zavele nove sapice: sveže, oživljajoče, ali vendar — pravzaprav: ravno zato! — izvestnim krogom toli neprijetne. Po južnoslovanskem logu monarhije je zaplulo novo življenje . . .! Zato so beli prostori na uvodnem mestu mariborske „Straže“ z-naki časov, ki smo jih — začeli preživljati! Nampa naj bodo beli znaki delovanja cenzure v opomin in pobudo, da smo ubrali prave poti! Ne zapuščajmo več teh poti, marveč korakajmo po njih v trdno strnjenih in sklenjenih vrstah — naprej do cilja!
Slovenci, učimo so hrvatski!
(Dopis iz Sinja v Dalmaciji.)
Kakor je vobče znano, ima naš narod poseben dar pri učenju tujih jezikov. V nekoliko mesecih se vsak malo bolj nadarjen Slovenec priuči nemški, laški ali katero drugo tujo govorico.
Ali žalibog se godi v naših vrstah, da se veliko trudimo v učenju nam popolnoma neiznanih jezikov, dočim se za naše, lahko rečem: domače hrvatsko narečje le malokdo zmeni. Rečem „narečje“, — kajti čeprav kot samostojen narodni jezik, je vendar le našemu tako sličen, kot noben drugi slovanski. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca bi bila, da se \saj za silo nauči hrvatskega, tako krasnega jezika. Saj smo si s Hrvati bratje po veri, krvi, rodu in jeziku. Veže nas vera, veže nas jezik, zapadna kul-lura in skupna dinastija. Le v njih prsih bije nam bratsko, nam naklonjeno srce. Saj so oni edini med mnogoštevilnimi evropskimi naročil, ki čutijo z nami delijo jedno in isto usodo. Oni so naši najiskrenejši prijatelji, le oni nas edini odkrito ljubijo. To lahko sklepamo pri vsaki priliki iz njihovih ust, iz njihovih katoliških, uzorno urejevanih časopisov, ki nas toliko hvalijo, da se čutim mnogokrat prizadetega, dobro vedoč, kako je pri nas. Izrazujejo se o nas z najlepšimi besedami in nas stavijo za vzgled svojim rojakom.
Bridko me zadene misel, ko se spomnim, da se pri nas dogaja čestokrat baš obratno. Namesto da se vržemo v njih bratski objem, sliši se pogosto iz na-jših ust le kaka neslana šala o Hrvatih, dočim se Nemci povzdigujejo v deveta nebesa, ki bi pa nas radii utopili v žlici vode, ako bi mogli. Mar ni to žalostno! Naš narod, posebno po deželi, vobče misli , da bo takoj povzdignjen v nebesa, ako se nauči par nemških besed in se potem postavi za „pristnega“ Nemca, češ, sedaj sem nekaj več, kot vsi drugi, ki znate le hlapčevski. Koliko naših ljudi.odpada na tak način od našega naroda ! Srce se mi krči od žalosti, ko se spomnim, kako se ti moderni „janičarji“ večkrat norčujejo iz svojega roda, svojih blagih staršev, ki so ga vzgojili in ljubili.
Dobro se še spominjam, kako so se premnogi norčevali iz mene, ko sem pred letom odpotoval v prestolnico Hrvatske, v beli Zagreb. In vendar sem. se čutil v Zagrebu popolnoma domačega, svojega sued svojimi, dočim sem v slovenskem Mariboru in sploh vseh spodnještajerskih mestih, kakor tujec, kot nepoklican gost in to vendar le na slovenskih tleh.
Zavedni Slovenci! Kaj ne, da tako ne sme biti? Zavedajmo se, bodimo ponosni, da se lahko .zovemo sinovi matere Silvije! Ne rečem, da se ni dobro učiti nemški, ali kateri drugi tuji jezik, kajti že pregovor pravi:	„Kolikor jezikov znaš, toliko glav
veljaš!“ Da. dobro je in koristno, ako človek ulovi kako tujo besedo, pri tem pa naj ne pozabi, da je o-trok slovenske matere. Želeti pa bi bilo, da se vsak, komur je mogoče, malo bolj seznani s hrvatskim jezikom, z domačim narečjem. Ni se mu treba bati, da bi se na ta način odtujil narodu in veri, kar se, žal, premnogokrat godi v drugih slučajih.
Danes, ko se na vseh straneh toliko govori o vzajemnosti Slovencev in Hrvatov, o našem ujedinjenju, je pač zelo koristno, da se bolje spoznamo med seboj. Skoda je pač, da še đoseđaj, kolikor je
čez noč pa je rastla vedno bolj in bolj. Bunčani, ki so bliže Mure, so spoznale nevarnost. Poklicali so vojaštvo, ki je začasno v teh krajih nastavljeno, in šli ž njim vred s sekirami, motikami in lopatami, da popravijo jez in zabranijo, da povodenj ne predere jeza in se -ne razlije po lepem polju mimo Sv. Križa in Ljutomera. Ko je solnce pošiljalo svoje prve žarke čez razjarjeno vodo, je bilo delo podi vodstvom župana Alsjza Osterc iz Bunčan že gotovo. Pomanjkljivosti jeza so bile popravljene, nižine jeza pri cestah v-zdignjene do 1 m visoko. Do poldneva dne 9. sept. je ostala voda v tej višini. Popoldne se je pa začela nevarno vzdigovati. Jez je bil skoro prenizek, novi nasipi so bili premajhni in preslabi, voda je začela curljati po jezinih cestah že čez jez. Bil je strašen prizor! Na eni strani jeza sama voda kake pol ure od Muri nega brega daleč naokrog. ‘Kar je na tej strani travnikov in njiv, je bilo vse pod vodo. Vrhovi kake koruze so še štrleli kvišku, tikve so pa plavale po vodi. Tnintam je pa višji prostor in ta se dviga kakor otoček iz vode. Zajcem, jerebicam in fazanom se je godila radi tega tudi slaba. To priliko so pa porabili drzni lovci, ter se po ladji vozili na posamezne povodnjine otoke ter tam z vspehom vršili svoj j osel. Veselo pokanje pušk se je razlegalo Čez povodenj. Na drugi strani jeza pa je bila brezskrbna mladina s svojo živinieo na paši. Na vodo onkraj jeza so že navajeni. Vedeli so, da še najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi šla kdaj čez jez. Zato so st veseli kurili ter pekli krompir in koruzo, vmes pa se
7.	glasnim vriskom zabavali ob pastirski igri svinjke-račkanja. Ko bi pa voda onkraj jeza, tik ob jezu ponekod do 4 m visoka, predrla jez ter se s svojo vodno hitrostjo polastila polja onkraj jeza, kako bi ji u-tekli mladi pastirji s svojo živino?
Proti večeru tega dneva je bila nevarnost, da povodenj prodere jez, naj večja. Se en decimeter naj pride višje in jez je predrt, voda ga razruši ter si
napravi pot na drago, dozdaj Še nepoplavljeno stran jeza. ITnintam so ljudje začeli že kričati: „Vodagre čez jez!“ Neki Bučečovčan priteče ves poten od jeza v vaško kapelico ter začne zvoniti na eno plat. V hipu je bila vsa vas na cesti, vsi so naenkrat vedeli, da je nevarnost velika. Takoj se napravijo vsi možje, ki so bili doma, na pot na jez, da ga zavarujejo in ustavijo povodenj. V pol ure je bilo utrjenje jeza pod vodstvom župana Alojza Kosi iz Bučečoveo gotovo, curljanje vode čez jez ustavljeno. Ko se je zmračilo, so še prišli na pomoč zopet vojaki dotmače-ga pešpolka. Možje iz Bučecovee in Bunčan so lahko odšli na svoje domove, ko šo dobili zagotovilo, da je 300 vojakov določenih, da stražijo celo noč, da ne pride voda čez jez.
Drugo jutro, v nedeljo, dne 10. septembra, so šli hitri tekalci še pred rano službo božjo (gledat, kaj je z vodo. Prinesli so veselo vest, da je voda že za spoznanje manjša. Predpoldne in popoldne tega dne pa so romali ljudje kakor v procesijah, da so si o-gledali veličasten, däsi žalosten prizor tako velike povodnji, kakoršne se ne spominjajo niti najstprejši ljudje. Proti večeru tega dne je padla voda za kak decimeter, čez noč dva decimetra, do prihodnjega predpoldne do pol metra, do večera tega dne pa je odtekla tako naglo, da je še bila videti samo v nižjih legah, iz katerih je izginila polagoma naslednji dan.
Po preteku 14 dni je Mura zopet izstopil^, ter poplavila iste kraje kakor prej. Vendar je bila voda pri jezu za nekaj manj kot pol metra nižja,, tako da povodenj ni prišla onkraj jeza. Tokrat, bilo je dne 23. septembra 1916, je pa voda v enem dnevu prišla, drugi dan pa zopet odtekla. Najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi kdaj bila v tako kratkem času dvakrat povodenj ob Muri. Bučečovsko-bunčki jez je pa srečno prestal poskušnjo in bo imel še naprej pravico do svojega obstanka.
meni znano, nimamo nobene primerne slovensko-Jur-vatske slovnice. Na eni strani že to znači, kako si smo blizu, ko se naši prijatelji niso potrudili, da jo sestavijo, ko imamo druge od vseh vetrov. Vendar se mi zdi umestno, da bi tudi Slovenci potrebovali v tem oziru slovensko-hrvatsko slovnico, kajti hrvatski književni jezik se na nekih mestih vendlarle razlikuje od našega. Želeti bi bilo, da bi se v naših vrstah potrudil kateri pisatelj in jo nam preskrbel.
No, tudi Hrvati še dosedaj nimajo hrvatsko-slo-venske slovnice, akoprav njihovi listi tako toplo priporočajo učenje slovenščine, da se bolj in bolj se* znanijo z nami. Naša dolžnost pa je, da se jih tudi mi bolje oklenemo ter jim vrnemo milo za drago!
Marljiv hrvatski pisatelj in velik prijatelj Slovencev, o. Fran Slavič, gimnazijski profesor v Sinju v Dalmaciji, je po temeljitem proučevanju slovenščine začel sestavljati hrvatsko-slovensko slovnico, katere naj bi se posluževali njegovi rojaki pri učenju slovenščine. Samo da ste čitali uvodni Članek t® njegove slovnice, takoj bi jasno spoznali, kako plemenito srce bije v njegovih prsih, kake zvišene idft1-je razvija njegova duša. Iz tega uvoda se zreaii vsa njegova ljubav, ki jo goji do nas, od drugih narodov tako teptanega, preziranega ljudstva. Kako blago vabi hrvatski narod posebno mladino, naj se uči, naj si vzame vzgled od nas. In tako plemenitih dul se najde mnogo, mnogo v hrvatskih zemljah.
Se več! Od samega občespoštovanega g. profesorja Slaviča sem zvedel, da namerava, ko bo gotov s slovensko slovnico, spisati še hrvatsko slovnico za slovensko ljudstvo, ako se med tem ne bo našel noben Slovenec, ki bi jo spisal. Kaj ne, to je požrtvovalnost ? To je ljubav, iskrena in bratska, ne pa sebična.
Narod slovenski! Začni bolj spoštovati bratski hrvatski narod, sezi po njih književnosti, seznanjaj se po možnosti večino bolj in bolj z njihovimi običaji in govorico in spoznal boš takoj, da ti pišem resnico. Le oni so naši odkriti edini prijatelji, bratje!
Dal Bog, da bi se naše želje o vzajemnosti in združitvi skoro uresničile! Da bi skoraj prišel čas, ko so bo slovensko in hrvatsko ljudstvo spojilo le v en močen narod, ki bi bil nepremagljiv jez proti navalom naših, skupnih, strupenih, smrtnih sovražnikov! Da bi skoraj stopil le kot skupen narod v kol© izobraženih in veljavnih narodov evropskih!
VI tem delu in stremljenju pa nam pomozi Bog!
Fr. Ser. ML
O miru.
Zadnje dni se zopet več piše o miru. Splošne pozornost vzbuja vest, da sta Avstrija in Nemčija te dni poslali odgovor Sv. Očetu na njegovo mirovne spomenico. Besedilo te note se objavi prihodnjo soboto. Pravijo, da bo nota osrednjih velesil zelo popustljiva. Cetverosporazum tudi hoče takoj odgovoriti sv. lOČetu, kakor hitro bo znan naš odgovor, Sirijo se glasovi, ki so v stanu gibanje za mir žele pospešiti: Nemčija je baje pripravljena opustiti Belgijo, Avstrija bi se odpovedala zasedenemu ozemlji* razun Lovčena, Anglija je baje pripravljena se pogajati, Lloyd George pa je celo izjavil, da je mir že bližje, kot si ga mi mislimo. V naslednjem podana® nekatere vesti o miru:
Avstrija; izroči odgovor dunajskemu nunciju v četrtek.
„Wiener Allgemeine Zeitung“ poroča: Dunajskemu nunciju izroči avstrijska vlada odgovor na noto sv. Očeta v Četrtek, dne 20. septembra. Nota se objavi v soboto. Nemška vlada izroči istočasno odgovor bavarskemu nunciju.
Odgovor četverosporazuma na noto sv. Očeta.
Zavezniki odgovore na noto sv. Očeta, ko odgovore osrednje velesile sv. stolici. Anglija popolnoma soglaša z Wilsonovim odgovorom.
Ententa odklanja.
Francoski ministrski predsednik Painleve jr podal v parlamentu dne 18. septembra vladno izjavo, v kateri je skušal nastopiti proti naraščajoči mirovni želji ljudstva z zagotovilom, da je ententa odločena, odkloniti vsako novo mirovno ponudbo, odko-derkoli naj pride in da je dala nova ruska vlada gotove garancije, da odklanja vsak separatni mir. Iz: nastopa francoskega časopisja je že sedaj sklepati, da so tudi glede razmerja z Rusijo naziranja strank vedno bolj določna in da vedno bolj narašča domnevanje, da je tako v interesu Francije, kakor Rusije,, da se mir čimprej sklene.
’ Francoske zahteve.
V obeh francoskih zbornicah se je dne 18. septembra pročitala vladna izjava, v kateri naglaša vlada, da, čimbolj se približuje konec vojske, tem bolt se morai pomnožiti moralni odpor francoskega naroda, da tako odloči zmago. Francija nadaljuje vojsko, ne da bi kaj pridobila in ne da bi se maščevala, temveč, da si pribori svobodo in neodvisnost ter Ü&
brani svetovno svobodo in neodvisnost. Francija zahteva, 'da se ji vrne ‘Alzacija in l/oiaringija, da se ji povrne škoda, povzročena, po vojski; mir brez nasilja, ki bi že v kali zadušil vsako bodoč® vojsko, t. jv pravični mir, po katerem noben narod, ali močan ali slab, ne bo zatiran. Ta mir nam tudi mora dati zagotovilo, da bodo narodi zavarovani zoper vse zunanje napade. Dokler pa ta jamstva niso dana, pa Francija ne more nehati z vojsko, ker bi se s tem podvrgla tujemu hlapčevstvu.
Novo papeževo lastnoročno pismo?
Italijanski listi pišejo: Papež je kot nadaljevanje svojega zadnjega mirovtaega pisma odposlal lastnoročno pismo vsem vladarjem vojskujočih se držav. Tudi se je posrečilo 1 pridobiti za nov papežev predlog še neko veliko evropsko nevtralno državo.
Grof Karoly.
Dne 17. septembra je poročal grof Mihael Karoly svojim volilnem v Czegledu. Rekel je med drugim: Korist monarhije zahteva, da ne bo niličo'zmagal in da ne bo nihče premagan. Korist monarhije zahteva, da ničesar ne osvoji. Monarhija se tudi ne nahaja v središču sovražnosti. Glavna sovražnika sta Anglija in Nemčija. Ko se je Czernin izjavil pred meseci za mir brez osvojitev, se je zdelo, da visoko drži prapor miru in da ne bo prej počival, dokler se ne polasti posredovanja za monarhijo, in da pridobi Avstriji slavo tistega, ki bo dosegel mir. Vi tej veri smo se, žal, varali. Grof Karoly se bode podal dne 15. oktobra na zbor mirovne lige v I termi na Švicarskem
Michaelis ho govoril.
Prihodnji Četrtek bo nemški državni kancelar v nemškem državnem zboru podal obširno izjavo o belgijskem vprašanju. Obenem bo prečital tudi odgovor nemške vlade na papeževo mirovno noto.
Poslanec Erzberger.
Poslanec Erzberger je govoril v nedeljo, dne 16. septembra, v Biberachu na Švabskem svojim vo-lilcem. Rekel je, da se je izročil nemški odgovor na noto sv. Očeta v soboto nunciju v Monakovu, da jo pošlje sv. Očetu, Nemško noto bo prinesel v Rim po- ! seben kurir; v soboto jo objavijo istočasno v Rimu in v Berolinu. Prišla bo ura in morebiti zelo kmalu, ko bo nemški narod hvaležen državnemu zboru, ; ker se jo izrazil za mir. Ž velikimi koraki se bližamo pravičnemu, trajnemu miru, svetovnemu miru, ki bo temeljil na mirovni resoluciji nemškega državnega zbora z dne 1&. julija t. L Konture pravičnega miru se vedno bolj v splošnem položaju razločujejo.
Značilna nemška izjava.
Poslanec nemškega centruma dr. Pieper je i-mel v nedeljo, dne 16. septembra, v Krefeldlu zborovanje, na katerem se je izjavil o podmorskem boju: „Mi nimamo interesa Angliji ugonobiti njeno ladjevje, ‘ki je življenjska potreba tega naroda tudi v miru. Mi nimamo nobenega interesa pustiti Francijo in Rusijo izkrvaveti in ju tako tirati v državni banke-rot. To potrjujemo s tem, da po treh vojnih letih, kličemo vojskujoče se države k miru.“
Kaj bo z Belgijo?
„Kölnische .Volkszeitung“ izve, da se je nemška vlada baje odpovedala gospodstvu in kontroli nad Belgijo ter dostavlja, da je tudi ona prejela, taka poročila, da je zadnji teden padla odločitev v Angliji prijaznem smislu.
„Tageblatt“ pripominja, da razmotrivanja vlar-de glede Belgije še niso končana. Nemški odgovor na noto papeža ne prinaša jasne rešitve vprašanja. Tudi o usodi Litevske in Kurlandije vlada se še ni odločila.
Berolinski poročevalec „Kölnische Volkszeit.“ zagotavlja nap ram drugačnim poročilom, da odgovor nemške vlade papežu gledle Belgije ne pove prav ničesar. Podrobnosti glede bodočnosti Belgije se ne navajajo v odgovoru. Za to je čas pri mirovnih pogajanjih. Tudi vest, da, je izrekel kronski svet v odsotnosti cesarja desinteresement na Belgiji, ne more biti resnična.
Odmor na soški fronti traja dalje. Edino le za goro 'Sv. Gabrijela se vršijo hudi boji. Gora je popolnoma v naši lasti. Vsi italijanski navali so bili krepko odbiti. Pri armadi generala. Conrada na južnem Tirolskem boji za prednje postojanke. Na obeh straneh se vršijo velike priprave za bodoče boje. Za prihodnje d> n i napovedujejo na italijanski fronti velikih d o g o d k o v. — Nemiri v Italiji se širijo vedno bolj.	1
Cesar aa tirolski fronti.
V	nedeljo, dne 16. t. m., se je peljal cesar preko Merana v Prad in od tam v obsežje'Ortlerja. Cesar je pred Stilfserskim prelazom izstopil iz avtomobila in šel peš v infanterijske pozicije, 600 korakov pred njim je stal sovražnik. Da tudi tu tik ob švicarski meji divja vojna, se je kazalo zlasti v nedeljo, ko so tulili italijanski izstrelki po zraku. Nekaj korakov od Najvišjega vojnega gospodarja se je razpočil sovražni šrapnel. Sledili so še drugi. Cesar pa si je ogledoval čete ob Stilfserskem prelazu. Nato je bil na „Vrhu treh jezikov., Pri Četah se je mudil dalje časa. Vožnja nazaj je bila mnogo nevarnejša kakor dohod. Cesar se je vrnil dne 17. t. m. dopoldne na Dunaj.
Nemiri v Italiji.
V	Gornji Italiji se nadaljujejo veliki nemiri, ki izvirajo v pomanjkanju kruha in drugih živil. V Milanu so že teden dni brez polente. Zaprtih je 1 tretjina industrijskih podjetij, ker manjka živil za delavce in premoga. V Milanu, Turinu in drugih gornje-italijanskih mestih je moralo vojaštvo nastopiti proti razjarjenim ljudskim množicam. Listi priobčujejo celo vrsto mrtvaških oznanil za častnike, ki so padli 'i- pouličnih bojih.
Rusko bojišče,
Razun sovražnih napadov v Bukovini ter v moldavskem gorovju na ruskem in rumu n s -kem bojišču nič posebnega. — Kornilov je žalostno končal svojo slavo. Kerenskij ga je vrgel v ječo z njegovimi prijatelji vred. — Novemu ministrstvu, ki je za nadaljevanje vojske, predseduje Kerenskij.
Konec Kornilove slave, — Novo. ministrstvo.
General Kornilov je svojo nakano žalostno dokončal. Vsi radikalni socialisti — maiksimalisti ali boljševiki — so bili mahoma na strani Kerenjskega in tudi baltiška mornarica je obljubila vladi zvestobo. Do bitke med Kerenjskim in Kornilovim ni prišlo, ker so se vojaki medsebojno pobotali. Kornilov generalni štab se je udal in menda je ujet tudi Kornilov sam, če je verjeti nezanesljivim poročilom iz Rusije. Vsekako je gotovo, da je Kornilov poizkus , nastopiti mesto ruskega diktatorja in morda — poznejšega carja — klaverno končal. Kornilov poizkus ie bil pa tudi več kakor drzen. Ko bi bil zmagovalec, bi morda po Napoleonovim vzgledu pridobil vojaštvo za-se, 'da bi mu sledilo, kamor bi hotel. 'Toda Kornilov je bil premagan, v Galiciji in v Bukovini in konečno še pri Rigi. Razen tega je ruski vojak počasnejši in ga za kakega diktatorja ni mogoče-tako lahko navdušiti kakor vročekrvnega, Francoza. Kerenjski si je svoj položaj zboljšal, pa samo za en trenotek. Ko bo odpravljena nevarnost, da izbruhne protirevolucija, bo imel iste, prej še hujše težave kar-kor dosedaj. Kornilovega in Kaledina, kozaškega poveljnika, ki se je udeležil protirevolucije, nameravajo izročiti vojnemu sodišču. Pa Kornilovemu se ne bo težka zagovarjati. Vlada je proglasila Rusijo za republiko. —• Kerenskij je pri sestavi novega ministrstva bil v težavnem položaju. Šlo je za koalicijsko vprašanje, Industrijci so bili povabljeni, da se udeleže vlade; pripravljeni pa so bili k temu koraku le pod izrecnim pogojem, če sodeluje tudi stranka kadetov. Kerenskij se je trudil, da bi ustvaril prijazna razmerje z delavskim in vojaškim sovjetom, ki stoji vidno pod vplivom boljševikov. V delavskem in vojaškem sovjetu so zahtevali boljševiki takojšnjo sestavo socialističnega ministrstva, takojšnjo proklamacijo republike, takojšnje sklicanje konstituante in odpravo vseh dostojanstev in naslovov. Proti so glasovali samo manjševiki Ceretelijeve skupine. Večina vojaških delegatov pa je bila odsotna, ker so se u-deležili akcije proti Koro ilovu. Nekoliko ur je trajala možnost, da bo moral Kerenskij odstopiti ter da. pride na površje socialistična vlada. Po dolgotrajnih obravnavah je našel Kerenskij začasen izhod:	se-
stavil je vojni kabinet. Ministri, ki niso v vojnem kabinetu, bodo zgolj upravni ministri.
Novo rusko ministrstvo, je tako-le sestavljeno: Kerenskij: ministrski predsednik in vrhovni poveljnik; Tereščenko: zunanje reči in najbrž namestnik ministrskega predsednika; Kiškin: notranje stvari; Kartaš e v: bogočastje; Bernacki: finance; Konovalov : trgovina;; N-aljantovič: pravosodje; Arhangelj-ski: pouk; Akzentijev: poljedelstvo;general Vrbovški: vojna; admiral Verderevski: mornarica; Buri-škin: državni kontrolor; Skobeljev: delo; Jefr-emov: skrb revežev; Nikitin: pošta in brzojav.
Na dragih bojifižttu
Na francoskem bojišču je na črti Lange-marck—Hollebecke v Flandriji nanovo vsplamtela ve lika bitka, kjer napadajo na široki fronti Angleži z v&o srditostjo nemške postojanke. Tudi na fronti pr Verdunu se vrše hudi boji zlasti za važne višine pr mestu Samogneux,
Na mace donskem bojišču živahni artilerijski boji severno od Bitolja in močni angleški napadi pri kolodvoru Akandjali vzhodno od jezera Doj-ran
Na turških bojiščih so Turki Ruse na kav-kaškem bojišču vzhodno od mesta Revanduz porinili nekoliko nazaj. — Na egiptovski fronti hudi artilerijski boji pri mestu Gaza v južni Palestini.
Politične vesti
Ljubljanska duhovščina za deklaracijsko politiko. Ljubljanska duhovščina je na konTerenci IB. t m. sprejela resolucijo, ki pravi: Duhovščina dež. stolnega mesta Ljubljana iskreno pozdravlja »Izjavo« podano dne 15 septembra- 1917 od vrhovnega zastopstva cerkve in Slovenskih političnih strank na Kranjskem z ozrom na deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja 1917 in na mirovno noto papeža Benedikta XV. — ter se ji odločno in v polnem obsegu pridružuje.
Slovenski socialni demokrati in ljubljanska deklaracija. Glas lo jugoslovanske s c. demokracije »Naprej« objavlja v svoji torkovi številki ljubljansko deklaracijo v polnem obsegu ter dostavlja: »S.
L.	S. in Narodno napredna stranka sta povabili tudi jugoslovansko socijainodemokratično stranko, da sopodpiše izjavo Izvrševalni odbor naše stranke je sklenil, da podpiše izjavo, če se izvrše v besedilu nekatere izpremembe. To se pa ni zgodilo, ampak je izšla gornja izjava v soboto v »Narodu« in »Slovencu«. — V ljubljanskem dopisu pravi graški »Arbeiterwilie«: Z izjavo za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba segiaša v principu tudi jugos ovanska socijalna demokracija.
Jugoslovanski socialni demokratje za narodno svobodo. V „Napreju“ Čitamo: „Vi veste, da naš narod ni gnil, ni popačen; da je zmožen večjega kulturnega vdejstvovanja kot ga vidimo danes. Naš narod je telesno zdrav, duševno krepak. Zbudite njegove duševne sile, odvzemite mu okove gmotne bede, in vidjeli boste, kako lep in močan bo postal. Videli boste, kako se bo znal spretno boriti za svoje kulturne in gmotne vrednote in za svojo neodvisnost. — Ali naj tudi v prihodnjosti gospoduje nad njim pohlepni tujec in utilaristieni demagog? Ali naj še'dalje hlapčuje na svoji rodini domačiji, v tujini pa se izgublja med masami kulljev neciviliziranih narodov? Ali naj tudi v prihodnjosti zapušča svojo ljubo domačo zemljo kot zasmehovan in zaničevan izgnanec? — Razpalite ljudsko dtušo, osvobodite zemljo in rod! Slovenski kulturni delavci, vaš dan je napočil! Srca in duše trepečejo od nestrpnega pričakovanja, o-či se ozirajo po onih, ki naj izrečejo jasno besedo o naši enotni volji:	Hočemo* Vi prevzemite vodstvo,
da se bo v na;ši domovini uresničil rek Franc Prešerna: Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi — Si prosti vol’jo vero in postave.“
Iz državne zbornice. Načelniki posameznih državnozborskih skupin so sklicani za pondeljek, dne 24. t. m., k seji. Začetkom prihodnjega tedna imajo vse državnozborske stranke svoja posvetovanja. — Poljski klub zboruje dne 23., National verband dne
24.,	nemški socialni demokratje dne 23., Jugoslovani dne 25., Cehi dne 25. in 26. septembra.
Pred važno izjavo vlade. Predsedstvo nemške nacionalne zveze je imelo danes z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem razgovor. Ministrski predsednik je napovedal, da bo podala vlada v torkovi seji zbornice važno izjavo, ki se bo dotikala tudi zunanjega položaja. IjfBfSgaga
Nemci so zadovoljni. Dne 19. t. m. je imelo načelstvo državnozborske delovne skupnosti sejo, v kateri je poslanec Denk poročal o pogovora z ministrskim predsednikom. Parlamentarna konferenca poroča, da se je po tem razgovoru z ministrskim predsednikom položaj razjasnil in da so zastopniki Nationalverbanda o poteku konference z vitezom Seidlerjem popolnoma zadovoljni.
Spitzmüller. Guverner avstro-ogrske banke Popovics postane baje ogrski finančni minister na njegovo mesto pa kandidirajo bivšega znanega ministrskega predsednika dr. Spitzmiillerja, ki vživa v vseh slovanskih krogih naše monarhije najpopolnejše nezaupanje. Na mesto guvernerja avstro-ogrske banke spada samo mož, ki ga podpira splošno zaupanje.
Volitev predsednika »Poljskega kluba«. Po od stopu dra. pl. Lazarskega kot načelnika »Poljskega kluba« so se vršila pogajanja za skupno postopanje med poljskimi narodnimi demokrati, skupino Dlugosza in socialnimi demokrati, ki pa niso imela zaželjenega vspeha-. Trenotno se pa vrše na Dunaju nova pogajanja za zbližanje teh skupin, ki imajo baje ugoden potek. Na dne 23. sept.
je pa določena nova volitev načelnika »Poljskega kluba« na mesto odst >plega načelnika dra. Lazar-skega. Govori se, da utegne biti izvoljen za pred sednika vodja poljskih socialnih demokratov Das-zinski.
Poljsko vprašanje. Lastnoročno pismo našega in nemškega cesarja obema generalnima guvernerjema v Rusko-Poljski, s katerim se ustanavlja narodna vlada namesto dosedanjega provizoričnega državnega sveta je zopet nadaljna etapa na poti k rešitvi poljskega vprašanja. Neki Poljak piše v „Neue Züricher Zeitung“ tik pred objavljenjem rečenega ročnega pisma: „Govori se. da se v bližnjem Času u-stanovi poljska vlada, ki naj nadomesti pomanjkljivi provizorični državni svet in ki naj zadosti željam naroda. Da bi se ta vlada morala opremiti z povsem drugačnimi oblastmi in da bi morala dobiti drugačen državnopraven položaj, nego je bil oni državnega sveta, je jasno brez drugega in ne bi moglo biti to drugače že zato, . ker je ni v Poljski niti ene stranke, ki bi bila pripravljena, da bi pospeševala kak nov eksperiment po načinu provizoričnega državnega sveta in da bi vzela na svoje rame odgovornost zanjo. Ali ima v svojih zahtevali zmerni narodni centrum (stranka provizoričnega državnega sveta) sploh še potrebnega ugleda, da bi v poljski vladi prevzela vodilno vlogo — se zdi več nego dvomljivo. Druge skupine strankarskih konstelacij — desnica in levica — gredo pa v svojih zahtevah veliko dalje in slede taktiki,. ki preveč odklanja kompromise in zavlačevanja, da bi se mogle tu stvari tako dalje razvijati. kakor so se v času obstajanja provizoričnega državnega sveta. Sicer pa ne bi smela tvoriti vlafie le ena stranka in bi morala vlada zadoščati demokratičnim načelom in državnim oblikam, na katere se niso ozirali pri ustvaritvi provizoričnega državnega sveta. Ali se centralni vladi odločite za iistva-ritev povsem neodvisne, z realno državno oblastjo o-nremliene poljske vlade na demokratičnih podlagah? Ali se odločite za izpolnitev zahteve, ki bi jo taka vlada stavila neizogibno: da se poljske legije umaknejo z fronte, ker medi Poljsko in Rusijo ni dan casus belli in ker so legije naroden imetek poljskega naroda? Sodeč po zadnjih dogodki n in po glasovih v nemškem Časopisju, naleta taka odločitev v Nemčiji na velike zapreke in to ne samo v vsenemškem taboru. Na drugi strani se pa tudi v Nemčiji, a še glasneje v avstro-ogrski monarhiji, oglašajo glasovi, ki nastopajo za izpolnitev poljskih postulatov in do-znajemo tudli iz dobrega vira, da vodilni krogi v monarhiji smatrajo izpolnitev teh postulatov kot potrebno. Seveda bi tudi to nič ne spremenilo na dejstvu, da se v Poljski, danes manj nego kdaj, akt od o. novembra ne smatra kot končnoveljavno rešitev poljskega vprašanja in da se pričakuje od mirovnega kongresa širše rešitve na pripoznanju absolutne neodvisnosti. Ce pa v Poljski ostane nadalje vakum (prazen prostor), potem vidi poljsko časopisje v tem že danes likvidacijo akta od dne 5. novembra, ki prisili Poljake, da se opremijo še z večjo potrpežljivostjo in da čakajo na bodoči mirovni kongres, ki edini more pogoditi trajno, po vojnih ozirih nevplivano rešitev poljskega vprašanja, kakor jo zahteva trajen evropski mir. — Med tem pa bi prelom med Poljsko in centralnima vlastima mogel imeti neposrednih praktičnih posledic toliko v Poljski sami, kolikor v poljski emigraciji na Ruskem, ki (emigracija) šteje na milijone, pa tudi v Severni Ameriki Jn v enten-tinih deželah.“
Ogrski minister Vaszonyi o volilni reformi.
Minister Vaszonyi je govoril dne 16. t. m. v demokratičnem klubu v Budiimpešti o ogrski volilni reformi. Med drugim je dejal:	Največja napaka bi bila,
oprijemati se volilne pravice na podflagi cenzusa. Popolnoma pogrešeno je, Če se proglaša, da se morejo vzdržati Mažari samo na podlagi ožje volilne pravice in da je v interesu ohranitve madžarske hegemonije potrebno, da se demokratična reforma prepreči. Na ta način mora priti inozemstvo db prepričanja , da smo Madžari nasproti narodnostim v manjšini in da se le na podlagi ožje volilne reforme moremo v-zdržati. Oni dve narodnosti, kjer je dvignil iredentizem med svetovno vojsko — sicer le posamezno —■ svojo glavo, so Rumuni in Srbi. Ruimmsko odrast-ltf prebivalstvo tvori le 16.1%, srbsko pa 2.5% celokupnega prebivalstva. Ali naj pomenijo te številke nevarnost za Madžare? Madžari tvorijo 54% vsega prebivalstva. Z Nemci, ki so vedno skupno z Madžari korakali, pa 64%. To razmerje je še ugodnejše, ake upoštevamo število onih, ki so 24 let stari ter u-mejo čitati in pisati. Število onih, ki so stari 24 let in umejo čitati in pisati ter so zmožni nemškega in madžarskega jezika, obsega 75% celokupnega prebivalstva in sicer 63% Madžarov in 12% Nemcev. V luči teti številk je vse kričanje, da pomeni demokratična volilna reforma za Madžare nevarnost, tenden-cijozno in brez podlage.
Dr. Kramar in dr. Rašin zopet promovirala. Poslanca Kramar in Alojzij Rašin, ki sta bila svoj čas obsojena na ječo in tudi na izgubo doktorata, a sta bila pomiloščena vsled splošne amnestije, sta na češki univerzi v Pragi zopet promovirana za doktorja prava.
Hrvatski sabor, ki bi se imel sestati danes, prične zborovali še le 25. t. m.
Cesar sprejel adreso hrvatskega sabora. Cesar je zaslišal dne 17. t m v posebni avdijenci odposlanstvo hrvatskega sabora, ki mu je izročilo adreso, katero je bil sabor sklenil.
Tedenske novice.
Vendar enkrat! Koroški »Mir« piše: Dne 15. septembra se je vrnil na svojo župnijo Marija na Žili vlč. g. župnik Ksaver Meško in ta teden vlč. g. župnik Matej Ražun na svojo župnijo v št. Jakob v Rožu. Vlč. g. župnik Janez Schneditz je odklonil povrnitev na svojo župnijo Lipa nad Vrbo in ostane na svojem posestvu v Št. liju. Vlč. g. župnik Kukačka je za časa preganjanj resigniral na župnijo Ukve in vlč. g. Jurij Trunk je že dalje časa na novi župniji v Borovljah. Na njegovo prejšnjo župnijo Sv. Križ na Peravi, znamenito božjo pot. je prišel za provizorja duhovnik nemške narodnosti. Dolgo, dolgo je trajalo, da so nedolžne žrtve prišle do svojih pravic, škode pa, ki so trpele, jim nihče ni povrnil. Pribijemo pa, da za vse krivice in preganjanja koroški Slovenci še dosedaj nismo dobili prav nobenega zadoščenja in da niti eden izmed krivcev, ki so gonjo povzro čili, dosedaj še ni bil kaznovan. Pač pa nekatere pr zadete osebe ponosno nosijo na svojih prsih odlikovanja za zasluge. Tudi o tem se bo še govorilo.« — Sumljvim in dvomljivim ljudem slabe preteklosti, ki so bili po nedolžnem v ječi, dajo odškodnino in zadoščenje, našim žrtvam pa ne . .
V cerkvah lavantinske škofije se je ob priliki rojstnega dne cesarja Karla nabralo v vojnooskr-bovalne namene 5818 K 52 v.
Iz koroške škofije. Odlikovana sta z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebno patriotičnega in požrtvovalnega delovanja v vojni vlč. g. Franc Lasser, župnik na Brnci, in vlč. g. Andrej Sadjak, župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih.
Družba sv. Mohorja. Za ravnatelja tiskarne družbe sv. Mohorja in družbinega blagajnika je imenovan vlč. g. Jožef Zeichen, spiritual pri uršu linkah v Celovcu.
Slovenski general postal baron. Cesar je vpo-kojenemu generalu Ivanu pl. Schemua podelil ba-ronstvo. Schemua je rodom kranjski Slovenec.
Padel je na Grmadi poročnik Toni Simonišek pri nekem naskoku. Ubila ga je granata. Padli je sin Josipine Simonišek, hišne posestnice v Celju in nečak g. Martina Voha, finančnega nadkomi-sarja v Mariboru. Truplo pokojnikovo so začasno položili k počitku na Nabrežini, odkoder se bo pozneje prepeljalo v Celje. Mlademu junaku bodi lahka slovenska zemlja!
•j* Stolni prošt Ivan Sajovic. V Ljubljani je dne 18. septembra v Gospodu umrl stolni prošt Ivan Sajovic, star ,87 let.
Visoko odlikovanje dveh ogrskih škofov. Naš cesar in kralj je imenoval škofa dr. Otokarja Pro-chaska v Stolnem Belemgradu in škofa Julija grofa Zichy v PeČuhu pravim tajnim svetnikom.
Ljubljanski protestantski pastor Hegemann se je ponesrečil na Kamniških planinah na poti iz koče na Okrešlu skozi Turški žleb in Male Pode v Gamzov škred. Ondi je pastor Hegemann padel v prepad. Kdor ga najde, dobi 200 K nagrade.
Oporoka knezonadškofa dr. Kohna. Finančna prokuratura je končnoveljavno odločila, da je oporoka rajnega olomuškega knezonadškofa dr. Kohna, v kateri je velik del svojega premoženja določil za ustanovitev češke univerze, neveljavna. Kohnovo premoženje se bo sedaj tako-le razdelilo: Tretjino dobijo ubogi, tretjino sorodniki, ostalo tretjino pa cerkev.
Za častnike imenovani učitelji. Za poročnike so imenovani sledeči vojaki učitelji: Konrad Me-jovšek, učitelj na Reki; Ernest Falant, učitelj v Krčevini-Lajtersbergu; Karel Kramberger, učitelj na Ptuju; Friderik Kramberger, učitelj v Mariboru in Bogomir Ditner, učitelj na Muti.
Nov odvetnik v Mariboru. Goriška odvetniška zbornica z začasnim sedežem v Haagu na Nižje-Avstrijskem naznanja, da je odvetnik dr. Ivan Šket v Gorici javil preselitev svoje pisarne v Maribor.
901etnica kneza Ernesta Verianda Windisch-grätza. Dne 27. septembra obhaja knez Ernest Veriand Windischgrätz, ki ima tudi na Slovenskem obširna posestva, 901etnico svojega rojstva. Jubilar je najstarejši reprezentant nemškega visokega plemstva.
Zveza čeških bank v Pragi. Dne 18. septembra je bila v Pragi ustanovljena zveza čeških* bank. Za načelnika je bil izvoljen dr Preiss.
Sedmo vojno posojilo. Tekom meseca novembra pride v Avstriji v podpis novo vojno posojilo. Pogoji se utegnejo gibati v okvira dosedanjih vojnih posojil. Podpisovalo se bo istočasno v obeh državnih polovicah.
Nemškutarska pravicoljubnost. Navajeni smo že dovolj na pravicoljubnost štajerskih renegatov in nemškutarjev. Zato se tudi nikdo ne vzne mirja radi njihovih napadov v glasilih kakor je »Marburger Zeitung«. Ta listič zopet grdo napada poslanca dr. Verstovšeka, češ, da je denuuciral, ker je interpeliral vlado radi preganjanj Slovencev, ki so neznosno trpeli v ječah. Slovence se sme tirati celo po nedolžnem v ječe, se jih sme obrekovati, »Marburger Zeitung« jim sme deliti vešala, toda slovenski poslanci bi niti ne smeli braniti svojih volilcev in sploh Slovencev. Edino dobro je še, da nikdo ne gre vprašat kakega re negata, kako bi smel nastopati v parlamentu. Za pomnite si: Slovencev ne bode ničesar več oviralo, da bi z vso odločnostjo ne nastopali proti vsem renegatskim mavharjem in proti renegats-kim uradnikom. Klin s klinom! To mora biti naše geslo in tudi bode.
„Jugoslovansko veleizdajstvo.“ Za veleizdajalca nas proglašajo naši vsenemški in nemškutarski
zagrizenci, ker se radujemo bodoče habsburške jugoslovanske države. Dobro, sprejmemo! Hočemo biti „veleizdajalci“, toda v tem smislu, da bomo neprestana rušili spone in pilili verige, v katere je vkovan naš narod. Račun bomo imeli z onimi, ki sp pri-vandrali iz protestantovskega in nemškega severa, in nam hočejo sedaj tukaj kot tujci gospodovati. Naša „veleizdajstvo“ bo stremilo za tem, da uradniki in sicer od cesarskih namestnikov, glavarjev, notri do najnižjih pisarjev, ki vidijo sedaj v Slovencu samo svojega sužnja ali slugo, poberejo šila in kopita. „Proč s tujci!“ to je ena glavnih parol našega „;ve-leizdajniškega“ gibanja. Naše „veleizdajstvo“ mora odstraniti vse tiste vsenemške organizacije, ki nas hočejo vkovati v pruske verige; odpraviti hočemo nam vsiljene nemške in netaškutarske šole in zavode, kratkomalo: očistiti hočemo slovensko zemljo tistih ljudi, ki sedaj izvršujejo pionirsko službo za — Nemčijo in Hohenzollernce. Tako je naše veleizdajstvo!
Notarsko mesto v Slov. Bistrici je razpisano. Prošnje se morajo vložiti do 30 t. m
O vračanju preskrbnine. Nedavno mi je pripovedoval nekdo, tako pišejo „Napreju“, da je neka žena morala vrniti vso preskrbnino, tako dta ji nista ostali 2 K. od polmesečne preskrbnine. Z ozirom na ta dogodek omenjamo, da navaja zakon o preskrbi svojcev izrečno v § 8, da se „izplačana preskrb-nina ne vrača.“ Oblasti torej nimajo nikakoršne pravice zahtevati povračilo preveč prejete podpore, če se je vojak vrnil 'domov, pa je še nekaj časa tekla podpora, ali je bil oproščen in je rodovina dobivala še dalje podporo, dokler je bila oblast obveščena, o vrnitvi. Preskrbne komisije v nobenem primeru ne smejo zahtevati povračila, celo tedaj ne, če bi bila podpora izplačana zaradi napačnih napovedb. Pov-račilc sme zahtevati za napravljeno škodo le država sama in sicer mora tožiti pri sodišču. Na tem. stališču je tudi upravno sodišče, ki je tako razsodilo že večkrat (dne 6. avgusta 1916, št. 6642, dne 14. o-ktobra 1916, Št. 10.6415 in dne 25. oktobra 1916, št. 11.256). Po nekaterih krajih zahtevajo povračanje izplačanih preskrbnin in groze tudi z rubežnijo. Take zahteve so protizakonite in naj se vsakdo sklicuje na zakon in na navedene razsodbe, če bi se mu imela goditi krivica.
Zvišanje železniških tarifov na Ogrskem. S 1. novembrom bodo zvišali na Ogrskem vse železniške tarife. Zvišanje bo precej občutno, kajti znašalo bo od 35 do 100%. Dunajski listi pišejo, da bodo tudi v Avstriji z novim letom zvišali vse železniške tarife.
Plačevanje davkov. Deželno finančno ravnateljstvo nam piše: V 4. četrtletju 1917 so plačljivi neposredni davki na Štajerskem v naslednjih dnevih:
I.	Od zemljarine, hišne razredovine in najmarine in
od 5% davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine:	10. mesečni obrok dne 31. oktobra,
II.	mesečni obrok dne 30. novembra in . 12. mesečni
obrok dne 31. decembra 1917. II. Od občne pridpb-nine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov:	4. četrtletni obrok dne 1. sjktohra.
III.	Od rentnine in dohodnine, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom
odbitka po osebah, oziroma blaga,jnicah, ki izplaču- j jejo davku podvržene prejemke, 2. polletni obrok dtne f 1. decembra 1917.	j
Določila glede v j etniko v - delavce v. Cesarska I namestnija nam piše, da vjetniki, ki so nastavljeni i pri kmetih ali obrtnikih kot delavci, pod nobenim po- j gojem ne smejo sami brez nadzorstva okoli hoditi ali j se voziti po železnici ali z vozovi. Vjetniki morajo I nositi obleko, po kateri se jih takoj spozna, da so j vjetniki. Označeni morajo biti z belim pasom na obleki, na glavi morajo imeti svoje vojaško pokrivalo. Železniško osobje mora vjetnike, ki potujejo Kar brez nadzorstva, pri prvi postaji izročiti orožnikom ali vojaštvu. Kdor se ne ravna po teh določilih, se bo občutno kaznoval.
Občni zbor društva Dijaška kuhinja v Mariboru bo prihodnji pondeljek dne 24. t. m. v Narodnem domu v Čitalnični dvorani ob pol 8. uri zvečer z o-bičajnim vsporedom. Tem potom se vabijo vsi udje na občni zbor.
Deklišid shod. Na rožnivensko nedeljo dne 7. oktobra je na Svetih Gorah (župnija Sv. Peter pod Sv. Gorami) cerkveni dekliški shod za šentpetersko župnijo in sosedne župnije kozjanske in brežiške dekanije. Cerkvena slovesnost se začenja ob 10 uri dopoldne. Pridigo ima, prof. dr. Josip Hohnjee. Namen shoda je: ponovitev obljube zvestobe Mariji, Kraljici mladine, in mirovna pobožnost k Mariji, Kraljici miru. Povabljene so članice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh dekleta iz obeh dekanij.
Gospodarske noTiee«
Zakaj je-železo tako drago? Praška industrijska dražba za železo izkazuje v zadnjem poslovnem letu 18 milijonov kron čistega dobička, alpine montanska družb# pa celo 27 mil jonov. Pripomni se, da so tekom vojske že šestkrat zvišali cene za železo. V te čiste dobičke pa niso všteti milijoni, ki se izdajajo za takozvano »izboljšanje prometnih sredstev« teh podjetij. Da so tirali cene za železo tako nečuveno kvišku, je kriva vlada, ki je pač nastavila naj višje cene za vse kmetske pridelke, ni jih pa še dosedaj nastavila za železo.
Kapitalistična pšenica gre v klasje. 14 nemških prdmogokopnih družb je „zaslužilo“ leta 1917 na čistem dobičku 92,700.000 mark. Leta 1915 so zaslužile te družbe 69,760.000 mark, pomnožil se jim je torej v dveh letih največje svetovne krize njih čisti dobiček za 22,940.000 mark! Osem drugih velikih družb je imelo leta 1912 202,060.000 mark čistega dobička, a v vojnem letu 1915 pa za 53 milijonov mark več. Kapitalistični krvoses se napije do sitega, pa na,j bo vojna ali mir.
Za mesec oktober več živil na osebo. Vlada je izdala naredbo, s katero se določa, da bo prišlo za sedaj za mesec oktober na vsako osebo več živil in sicer se bodo razdeljevale testevine, zdrob in ječmenček. Za pozneje, torej za mesece november, december in nadalje še pa ni tozadevno ničesar določenega.
Pripravite si dovolj Jesiha. Na kmetih je letos v marsikateri hiši zmanjkalo kisa ali jesiha, V trgovinah slabe robe niti za drag dlenar ni bilo dor biti. Letos, ko je v naših krajih ugodna sadna, letina, si naj vsak vsaj za eno leto napravi domačega jesiha. Ako si ga sam ne znaš napraviti, vprašaj soseda ali kakega drugega znanca, kako se napravi domači jesih. Nekateri ga delajo iz lesnik, drugi iz sadnih ali vinskih tropin.
Nova kavina mešanica. Urad za ljudsko prehrane naznanja, da se je v 16 avstrijskih tovarnlah izdelalo 3% milijona kilogramov nove kavine mešanice, ki se izdeluje iz prave kave in iz moke sladkorne pese. Ker je surovin iše v zadostni množini, je določeno, da se bo na vsako velja,vno kavino Karto dobila tista množina kavine mešanice, na katero se kavina karta glasi in sicer brez odbitka.
Legitimacije za nakupovalce sadja. Deželni urad za nakupovanje sadja »Geos« v Gradcu naznanja, da bo sprejemal prošnje za dovoljenje za nakupovanja sadja samo do 80. septembra in bodo te prošnje takoj rešene Po 1. oktobru se ne bo na nobeno tozadevno došlo prošnjo oziralo.
Uporaba krompir jev ke za krmo. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Vsled pomanjkanja sena in otave je letos uporaba krompirjevke posebno važna. Za krmo je pa za rabo samo taka krompirjevka, ki se je požela, ko je še bila zelena, kajti krompirjevka, ki je že na njivi bila popolnoma suha, ko se je požela, ne vsebuje dosti redilnih snovi. Krompirju ne škoduje, ako poža-nješ krompirjevko še zeleno kakih 8 dni poprej, predno se krompir izkoplje. Požanjeno krompirjevko je treba na solncu razgrniti, da se nekoliko posuši, nato se pa zloži kakor detelja na suhem .n zračnem prostoru. Izkušnja uči, da ima dobro
posušena krompirjevka, ako je bila spravljena, ko \ je bila še zelena, skorodane tisto redilno vrednost | kot krmilo, kakor seno in tudi govedo jo prav rado žre.
Zvišanje cen za sladkor. Dunajski listi poročajo, da bodo zvišali cene za sladkor in sicer bode stal kilogram sladkorja na Dunaju 1 K 43 v. Tudi nameravajo znižati množino sladkorja,, ki je določena za vsako osebo.Torej bomo dobivali še manj sladkorja, po mnogo višji ceni!
Sladkor za vkuhavanje. Prehranjevalnemu u-radu c% kr. okrajnega glavarstva v Mariboru se je za kmetske občine še nakazala mala množina vku-halnega sladkorja. Prošnje za nakazilo vkuhalnega sladkorja je do najkasneje dne 25. t. m. vložiti pri pristojnem občinskem uradu.
Deželna kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. Ravnateljstvo je izdalo obširno letno poročilo o delovanju zavoda v letu 1916. Poročilo vsebuje: Izvleček iz Statutov in učnega, načrta, poročilo šole, zakaj se je zavod vse porabil, gospodarstvo in delovanje zavoda na zunaj. V poročilu je marsikatera zelo važna gospodarska snov, ki bo gotovo zanimala vse, ki se zanimajo za napredno narodno gospodarstvo. Knjižica se dobiva pri ravnateljstvu zavoda v Št. ‘Juriju ob južni žel.
Oddaja štajerskih plemenskih kokoši. Osrednji odbor štajerske »Kmetijske družbe« bo oddajal tudi let*»s članom podružnic štajerskih kmetijskih družb plemenske kokoši. Tozadevne prošnje je vlagati najpozneje do 15. oktobra. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Tiskovine za take prošnje se dobijo pri vsaki podružnici štajerske »Kmetijske družbe« Prošnje je vložiti pri dotični po družnici.
ÄasBi© aovi©©*
Tobačne tatvine na železnici. Dne 14. sept. je izginil zavoj s tobakom v vrednosti 2700 K, ki je bil namenjen za tobačno trafiko v Lebringu in tamošnje vojaštvo je bilo brez tobaka.
26 kilogramov težka buča. Na vrtu Gizele Storfer pri Beljaku je zrastla buča, ki je težka 26 kilogramov. Velikanska buča je sedaj v nekem izložbenem oknu v Beljaku vsakomur na ogled.
Davek modi! Na Bavarskem nameravajo vpeljati takoimenovajni „potrošni davek.“ Bavarski lin. minister Breunig je glede tega omenil, da, ako se naloži na damski klobuk v vrednosti 200 mark samo le 40 mark davka, se to dotični dami niti poznalo ne no. — Ob tej priliki se bo marsikdo spomnil, da so države že od nekdaj rade nalagale davek na razne modne pretiranosti in pri tem dobro žele. Znani so davki na dragocene trakove, Čevlje, prsne rute, rokavice. Pod Friderikom I. so posebno cvetele lasulje in država jih je pošteno obdavčila. Tedaj ,so „6-kraski“ glave zavzeli take oblike, da so mčrali vpeljati posebne vozove in nosilnice, da so imele dame z mogočnimi frizurami dovolj prostora v njih. V rabo so prišle lasulje z godbo, čebljajočimi ptiči itd. Praktični Angleži so tudi radi obdavčevali modne predmete. Tako so leta 1795,- ko se je vse pudralo, naložili davek na puder. Do srede junija, istega leta se je oglasilo 300.00t) oseb, ki so plačale po 1 zlat, da so dobile pravico do pudranja. Drugi so se za svojo osebo odpovedali podim, pač pa so v posmeh davčni oblasti pudrali svoje pse in konje — za te namreč ni bilo treba plačati davka. —, Pred nekaj dnevi je stopil na Norveškem v veljavo nov zakon, ki nalaga precejšen davek na nakite in na drage kamne. Za nakit, ki je vreden od najmanj 300 do 400 K, je plačati 10 K; za nakit, ki je vreden db 450 K„ je plačati 20 K; za nakit v vrednosti 1000 K pa 50 K In potem. primerno več. Nam se zdi ta davek popolnoma pravičen. Kdor se hoče povzdigovati in odlikovali od drugih ljudi, naj za to kaj plača. Pravičen se nam zdi tudi davek na modne damske palčice, ki se je baje že na Angleiškem vpeljal.
Požar uničil ogrsko mesto Hernadfö. V mestu Hernadfö na Ogrskem je izbruhnil požar, ki je uničil 128 hiš in 200 drugih poslopij. Škoda znaša poldrugi milijon kron. Požar so zanetili otroci.
3 milijone oseh vsled povodnji brez strehe. V kitajski pokrajini Honan so bile te dlni tako velikanske povodnji, da je 3 milijone oseb brez strehe. Povodenj je poplavila in odnesla več mest In trgov ter na stotine vasi in naselbin. Število oseb, ki so utonile. še sicer ni znano, toda znaša več tisoč.
V letovišču. Tujec: Vi, gospodična, imate gotovo znižane cene za hrano? — Ona: Zakaj? — Tujec: Ker imate tako majhna usta!
„Straža" stane za celo leto 10 K, za pol let? 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor Se ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za drugo polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo polož nice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5
Dopisi
Maribor. Glavno zastopstvo nižje-avstrijske življenjske zavarovalnice v Maribora je imelo dvojezični napis na hiši, kjer se nahaja njegov urad. V noči od 18. na 19. septembra so dosedaj ne znani oli kanci slovenski del napisa in tudi hišo pomazali s katranom. Iz tega se zopet zrcali mariborska nemška kultura. Zavod, kateremu so mariborski olikanci pomazali napis je sicer nemški in sicer nižjeavstrijski, kateri zasleduje le svoje trgovske težnje, ne pa nacionalno politiko, kakor jo vodijo nemški neolikanci.
Maribor. V Orešju pri Ptuju so dne 17. t. m. našli priplavljeno mrtvo truplo utopljenega 15'letnega Riharda Ulaga, sina tukajšnjega trgovca. Truplo prepeljejo v Maribor.
Maribor. Mariborski trgovci so sklenili, da bodo imeli svoje trgovine do 15. decembra po nedeljah zaprte.
Sv. Jurij ob Pesnici. Na tirolsko-laškem bojišču je koncem avgusta padel 201etni Jakob Mak, zadet v prsi. Par dni pozneje, ko je oče dobil obvestilo o tem, pa mu je umrl starejši sin Peter Mak. ki je bil pred nekaj tedni prišel iz Albanije na dopust. Bil je od začetka vojske na treh bojiščih, slednjič je podlegel, malariji. — Že pred 10 meseci je padel ob Soči tukajšnji hlapec Jožef Lo pič. Dal jim Bog svoj mir!
Slatinski dol pri Svečini. Dne 18. septembra popoldne je bil pri nas izršen grozen umor. Ne znan hudodelnik je napadel 601etno Marijo Šauperl, ki je bila sama doma, jo trikrat zabodel v vrat ter tudi ranil na roki. Ko je ropar izvršil umor, je preiskal vse prostore. Posrečilo se mu je, najti v postelji denarnico, v kateri je bilo 1380 kron denarja. O roparju ni ne duha ne sluha.
Polička vas pri Jarenini. V Studencih pri Mariboru je v četrtek, dne 20. septembra umrl od kapi zadet Franc Reininger, bivši župan in posestnik v naši občini. Rajni je bil naš hud narodni nasprotnik in agitator za posilinemško in vsenem ško idejo. A njegova slava je po nekaterih letih otemnela. Mož je zadnji čas živel kot samotar, zapuščen od tistih, ki so ga nekdaj kovali v zvezde. Naj počiva v mira, katerega na tem svetu ni našel!
Sv. Trojica v Slov. gor. Velika nesreča je zadela v soboto, dne 15. septembra, v obče spoštovano obitelj Mlinerič. Poslali so Mimiko v Radgono. V Cogetincih so se konji malo splašili in začeli bežati. Sirota je v strahu skočila z voza in z glavo priletela na kamen. Bila je na mestu mrtva. Ne ‘dolgo poprej se je peljala vsa vesela od doma. Kako žalostna je pa bila njena vrnitev! Ubogi starši so jo klicali, a vse zastonj; njena blaga duša se je že bila preselila v božje naročje. Umrla je bila vzor dekletom. Ona ni mirovala nikdar. Delo ji je bilo največje veselje. Bila je vesele narave. Kjer je bila Mimika, tam se je slišalo petje in nedolžni smeh. Vestno je pa tudi spolnovala četrto božjo zapoved. Vsemogočni jo bo gotovo tudi sprejel v svoje naročje. To naj bo globoKo potrtim staršem v tolažbo, da bo rajna za nje prosila pri ljubem Bogu. da lažje pozabijo to nesrečo.
Središče. Slovensko katoliško izobraževalno
društvo v Središču ima v nedeljo, dne 23. t. m., popoldne po večernicah, v društveni sobi izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: Sprememba pravil. Rar di važnega predmeta se pričakuje polnoštevilna udeležba.
Remšnik! Padel je e 24. avgusta na polju slave naš prijatelj Leopold Prater na hribu Sv. Gabrijela. Bil je hraber do zadnjega trenutka. Ob-žaljuje ga ceia stotnija. Bodi mu lahka soška zemlja! Na svid nje nad zvezdami! — Ivan Zu pane.
Slov. Bistrica. Tukajšnji notar dr. Wiesthaler je odložil svoje mesto kot notar in se je naselil v Mariboru.
Petrovče. V noči od 31. avgusta na 1. september so pri posestniku Valentinu Krainer v Rušah pri 'Petrovčah vlomili drzni tatovi v notranje prostore. Ker so bila hišna vrata zaklenjena, so si lopovi pristavili lestvo na strelio, jo raznesli in potem tam skozi šli v notranje prostore. Pobrali so nekaj obleke in drugih reči v vrednosti 400 K in 200 K v gotovini. Sinu Vinkotu, ki je bil ravno na 'dopustu, so poleg bratovih odnesli tudi njegove vojaške čevlje. Tatovom se dosedaj še ni moglo priti na sled.
Polzela. Dne 1. septembra je padel na soški fronti junaške smrti vzgledni mladenič Jan. Schweiger, desetnik pri oddelku strojnih pušk. Bil je že enkrat ranjen. Bog tolaži njegove potrte starše!
Gora Oljka. Preteklo nedeljo dne 16. t. m. je bila Gora Oljka priča veličastne prisege slovenskega štajerskega ljudstva k njegovemu verskemu in narodnemu programu. Na tisoče Ijudlstva je privrelo od vseh krajev do Dravograda, Solčave, Zidanega Mosta in Šmarja. Marijine družbe in Dekliške zveze so
prihitele s svojimi zastavami. V oerkvi je propove-doval v vzneseniü besedah proi. dr. Slavič o verski vzgoji mladine, zunaj cerkve je ob govoru dr. Korošca tisočera množica manifestirala za naše narodne vzore.
Vransko-Novaštifta. Da podpremo po svoje z molitvami in prošnjami sv. Očeta in presvitlega cesarja pri njunem neumornem prizadevanju za mir , poromamo dne 23. septembra 1917 popoldne mimo Bočne v Novoštifto, kjer bo dne 24. septembra kot na sopraznik Marije Device, Rešiteljice vjetnikov, zjutraj prošnje sv. opravilo za ljubi mir naši mili domovini.
Teharje. Od strupnega plina zadet je umrl v poljski bolnišnici dne 20. avgusta t. 1, junaške smrti za cesarja in domovino na italijanskem bojišču v najlepši mladeniški dobi 22 let posestniški sin Ferd. Krajšek iz Bukovžlaka. Služil je pri oddelku strojnih pu-k, pešpolka št. 87, Dragi Nande, počivaj sladko v visokih primorskih gorah !
Podčetrtek Janez Smigoc. posestnik iz Vir-štajna, ki je služboval že četrto leto pri vojaštvu, je umrl v vojaški bolnišnici v Mariboru dne 12. julija t. 1. Zapustil je ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Sv. Anton v Slov. gor, Svoje mlado življenje je daroval za domovino vrl in priljubljen mladenič Franc Kurbos, po doma'e Obranov iz Župe-tinc. Rajni rojen leta 1898, je kot 171etni mla denič, vstopil dne 28 oktobra leta 1915 v vrste prostovoljcih strelcev, pri katerih je bil pozneje prideljen pionirskemu oddelku Padel ie pri raz strelbi sovražnega mostiča, od sovražne kroglje zadet, dne 28, maja 1917. Njegovo truplo počiva pri Sv. Ivanu blizu Tržiča ob Adriji. V listu, ki ga jo poveljnik stotnije pisal njegovi materi, piše med drugim: »Bil je vrl, ubogljiv in pri vseh priljubljen; lep zgled tovarišem.
Cesar odlikoval slovenskega generala. Cešar Karel je podelil podmaršalu Ivanu Lavrič pl. Z&-plas, ki je dodeljen trdnjavskemu poveljstvu v Kra-kovem, vojaški zaslužni križec III. vrste z vojnim o-kraskora. General pl. Lavrič je zaveden 'Slovenec.
Iz ljudske šole. Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Jerneju v konjiškem okraju ste razpisani dve službi učiteljic. Prošnje do 30. septembra.
Iz politične službe. Namestniški koncipist dr. Franc Sedlmayr je premeščen iz Celja v Judenburg, namestniški konceptni praktikant dr. Friderik Januschke je imenovan za namestoiškega konci-pista.
Zadnja poročila došla v pete! dne Zl. septembra.
lajnovejit avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 20. septembra.
Italijansko bojišče.
Ponovni italijanski napad brez artilerijsko ; rb j prave na goro Sv. Gabrijela je bil odbit. Na Cbi: ri-coiiu je po razstrelbi min napravil sovražnik napadalni poskus, ki se je pa izjalovil. Število pri Oar-zam> vjetih italijanskih vjetnikov znaša 11 častnikov in 516 mož.
Vzhodno bojišče.
Pri Arbori v Bukovini so po močni artilerijski pripravi nameravali Rusi napraviti sunek. Naš ogenj je razpršil napadajoče čete in jih prisilil, da so se morale vrniti v svoje postojanke.
Naj novejše nemško večerno poročilo.
Berolin, 20. septembra.
Na fronti Langemarck—Hollebecke v Flandriji je vsplamtela nova bitka, ki je v polnem teku.
Na najprednejših delih naše fronte se bije srdita bitka že od zarana zjutraj s spreminjajočimi se vspehi.
Kornilova armada se ni udala.
Stockholmski list „Sozialdemokraten“ poroča , «la stojijo Körhilove čete še vedno dobro zakopane
nedaleč od Petrograda in čakajo ugodnega trenotka, da planejo proti Kerenskijevi armadi. Kozaki so še pričeli zopet puntati. KozaSki general Kaledin je izpuščen na svobodo in organizira nov upor.
Mir še pred zimo?
Milanski dopisnik lista „Daily Telegraph“ piše :
Odgovor osrednjih velesil na papeževo mirovno noto bo baje zelo naklonjen ugodni rešitvi mirovnega vprašanja in bo v tem oziru presenetil vse kroge. Na Dunaju so zelo optimistični in pričakujejo miru še pred zimo.
iNfemško*angleška pogajanja?
Berolin, 20. septembra. „Börsen-Kurier“ poroča:
V	novejšem Času so se v resnici med Nemčijo in Anglijo vršila v Berolinu pogajanja glede mirovnega vprašanja. Poleg belgijskega se je še razpravljalo vprašanje o prostosti angleške! poti ,po suhi zemlji od Kapstadta Čez Egipt v Indijo in vprašanje odškodnin. V kratkem se bo o tem vprašanju dalo javnosti natančnejša pojasnila.
Poziv Nemčiji
Angleški list „Daily News“' zahteva, da mora Nemčija takoj predložiti svoje mirovne pogoje, sicer bi jo četverosporazum kaznoval s tem, da bi bila Nemčija za vsaj£ mesec neopravičenega zavlačevanja vojske za dva meseca izločena od svetovne trgovine.
Ri^ot o miru.
Zunanji minister Riibot se je v francoski zbornici izjavil o miru sledeče:
Francija ni imela nobenih vojnih ciljev, ko je bila zapletena v svetovno vojsko. Mi hočemo pravico. Francija noče storiti nobenemu kake krivice, zahteva samo trajnega miru. Ce pred svetom zahteva* mo nazaj Alzacijo in Loreno, ni to nič krivičnega. Toda to še ne zadostuje. Zahtevamo, da se popravi m povrne storjena škodp,. Nočemo nobenega maščevanja, nobene denarne globe,. marveč edino le, da se popravi storjena škoda za opustošenja, ki nam jo je Nemčija povzročila. .Hočemo pa tudi jamstva, da bi bil sklenjeni mir tudi trajen. Podpis nemške vlade na mirovni pogodbi bi ne imel nobene vrednosti, ako bi take pogodbe ne podpisalo še tudi nemško ljudstvo. Na papeževo mirovno noto še nismo odgovorili, ker čakamo, kakšen bo odgovor osrednjih velesil. Nemčija naj pove, Kaj hoče imeti. Ali je volje, da nam vrne Alzacijo in Loreno? Ali je pripravljena povrniti storjeno škodo? Nemčija se naj izjavi na vsa ta vprašanja, da vemo, pri čem da smo.
Vsenemci proti Viljemu.
Berolinski list „Deutsche Tageszeitung“, ki je glasilo Vsenemcev v Nemčiji, napada hudo nemško vlado, ker se je sploh drznila se dotakniti vprašanja glede Alzacije in Lorene, da, še celo bi se drznila iti tako daleč, da bi odstopila Franciji del Alzacije in L’otaringije, Eist povdarja neprikrito, da v Nemčiji ni nikogar in ničesar, ki bi bil višje, nego nemško ljudstvo samo. — Te besede se pač na nekoliko prikrit način nanašajo na nemškega cesarja Viljema, kateremu se predbaciva, Češ, da se namerava odpovedati Belgiji.
Nesramen napad oholega Vsenemca na sv. Odeta.
V	„Grazer Tagblattu“ z dne 21: septembra priobčuje nek Vsenemec članek pod napisom:	„Najne-
varnejši sovražnik nemškega naroda“, v katerem nesramno napada: sv. Očeta Benedikta XV. Clankar piše med drugim:
„Sv. Oče zahteva od osrednjih držav:	1. Iz-
praznitev in popolno politično, vojaško in gospodarsko upostavitev Belgije; 2. izpraznitev severne Francije; 3. izpraznitev Kurlandije in Litavske; 4. izpraznitev Poljske, ki naj postane svobodna država: 5. pričetek pogajanj š Francijo radi Alzacije in Lotaringije; 6. pričetek pogajanj z Italijo radi Trenti mi ; 7. odstop avstrijskega in nemškega ozemlja, ki' jc nekdaj spadalo pod Poljsko; 8. pogajanja zaradi odstona Crnegore, Srbije in Rumunije ; 0v odstop Armenijo; 10. vojna odškodnina Belgiji in severni |
Franciji; 11. razoroženje armad in 12. ustanovitev razsodišč., Od| Četverosporazuma pa zahteva Sv. O-če:	1. izpraznitev dela Alzacije, ki so ga zasedli
Francozi: 2. izpraznitev nemških naselbin; 3. odstop Poljske po Rusiji in ustanjovitev samo sjoj neig a poljskega kraljestva; 4. razoroženje; 5. priznanje razsodišč. — Iz tega vidimo, tako pravi vsenemški Član-kar, da je „splošni oče krščanstva® za Nemčijo in njene zaveznike hud očim, za četverosporazum pa ljubeznjiv oče. Za protestantske Nemce je bil papež že od nekdaj očim, sedaj pa je postal še tudi za avstrijske katolike. Papež zasleduje v svojih mirovnih pismih posebno papeško politiko, ki je že od nekdaj naperjena na to, da oslabi nemški narod. Mi (vsenemci) poznamo tega skupnega očeta krščanstva* Dal Bog, da bi ga ves,nemški narod tako poznal kot ga poznamo mi!“
Tako hujskajo ti oholi Vsenemci proti Sv. Očetu, ki se resno trudi za mir. Zakaj delajo tako ? Ker so Vsenemci proti miiru in za brezobzirno nadaljevanje vojske! Sv.. Očeta pa sovražijo, ker je poglavar katoliške cerkve, katero že od nekdaj mrzijo iz 'dna svoje duše in ker nastopa Sv. Oče in se poteguje za nepristranski mir ter ne priznava Nemčije kot nekake nad-države, kakor si jo predstavljajo naduti Vsenemci.
m m® psitdeljkova
„Straže**- Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. N a r o č n » a a se pošlje po poštni nakaznici na naslov; Upravništvo Fond el j ko ve Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ah je ali Star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pen-deljkova Straža stane za celo leto k Tim za pol leta K f*60 S za četrt leta S€t vin«
P. u. župnijski uradi se uljudno ''romjo, da takoj naročijo spovedne in obhajilne liste za leto 1918 in druge potrebščine, ker ob novem letu jim na noben način ne bo mogoče pravočasno ustreči radi pomanjkanja delavcev, plina in sirovega olja. Naročite torej takoj! — Vodstvo Cirilove tiskarne v Mariboru:
Bogomila. Nove molitvene bukvice za slovenska dekleta. Ta molitvenik se je s.ovensVm dekletom silno prikupil in je bila prva izdaja v nekaj tednih popolnoma razprodana. Na stotine aeklet je še hotelo imeti to knjigo, a je ni bilo več dobiti. Zdaj je pa knjiga zopet v novi izdaji izšla in se dobi nekaj sta izvodov v tiskarni sv. Cirila v Maribora v treh raznih vezavah, vse z zlato obrezo, in smer po pošti poslana po K 2.20, K 2.60 in K 2.80. Dekleta, sezit» po tem molitveniku !
Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov. Spisal Fr. Šegula. Take zbirke križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. Kot dodatek je pridjan še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
Na Kalvarijo D. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Šegula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p.
n.	g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1. PoČetek in razvoj Križ. pota. 2, Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3. Odpustki sv. Križ. pota, 4. Stacijonski križci. 5 Bratovščina živega Križ. pota, 6. Obrednik za Križev pot. 7. Lega in zgodovina Križeve ceste v leruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p, n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrezi K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
NAZNANILO.
Dražba vojaških konj za poljedelska dela. Dražba vojaških konj za poljedelska dela se bo vršila: V Šoštanja dne 23. septembra, 7. in 22. oktobra,
4.	in 18. novembra, 2., 16. in 30. decembra. V Maribora: 22. septembra, 6. in 21. oktobra, 3. in
17.	novembra, L, 17. in 29. decembra. V Radgoni 18. septembra, 2. in 16. oktobra, 6., 16. in 20. novembra, 4. in 18. decembra. Začetek dražbe ob 8. uri predpoldne. Na dražbi se bodo prodajali tudi taki vojaški konji, ki so opešali in o-nemogli. Konjski prekupci in barantači nimajo pravice do dražbanja. Če izdražban vojaški konj pogine v 14 dneh po dražbi in če pri tem ne zadene novega lastnika nobena kriva, dobi za po-g lOlega konja brezplačno dragega konja, če zanj pismeno prosi.
Občina trg Središče proda
z lepimi prostori Narodni dom v Slov. Gradcu se da v najem z 1. oktobrom. Natančne pojasnile se izve pri Jožef Druškoviču, trgovcu v Slov. Gradcu.
Čevlji
s IsMnimi podplati,
najboljša kakovosti, okovani, znotraj obloženi i
ksžuhovino.
Št. 28—28 K 14'—.
„ 29—34 K 17*—.
, 35—38 K 20*—.
„ 39—41 K 23 —.
„ 42—48 K 28-—.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava davaSjsgsj Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg, 1 K 40 v.
M, S e hraniš Maribor ob D, H
GOSPOSKA ULICA.
približno 2000 hrastov ponudbenim potom. Gozd je 20 minut od železniške postaje oddaljen, leži pri okrajni cesti. Pogoji se izvejo pri županstvu. Ponudbe do 30. oktobra 1917.
DEBELI
predaja Kmetijska zadruga NA CVENU PRI LJUTOMERU
Kupim zamaške in steklenice
KISLO VODO
razpošilja A, OSET, pošta Guštamj, Koroško,
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti »vsi Hst v Novem mestu
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
zi kuhani® Simula oddala v veiiifi In manfliti množinah
tvrdka IVAN JELAČIN. LJUBLJANU, Emonska cesta 2.
IZDELOVANJE
Općinska Štedionica
U Drnišu (Dalmacija)
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarjü
Ivanu Soj£
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX P° maznih cenah. XX
k m i©itlliiilnr|ai
Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah
Hranilne vloge koncem 1.1916. K 1,137.683 87
Rezervni zaklad	„	95.180 92
Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s
brez odbitka
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
Cvetje
Wsi smolil
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom. Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsied tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov.
Stare nagrobne križe lakira nanovo, pozlati in izvrši poceni in trajne napise
iz vrtov sv. Frančiška
Gustav Philip
(glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
dunajski slikar za napise in pozlatar
’MflfrftlOfV Yiktmghof-ova ul. 17
(Ustanovije»© leta 1003). 779
se proda. Več pove g. Pajdaš v Gornji Pohanci, Brežice - Sromlje, dne 18. t. m.

* iŠSfSov
■ Cirilska
m imsspwJ	Marfteör
$*»«■«!«m* *•* > Makarsko stroko spadajods dela kakor: 'Sssnlkfe tenflga, broinre, stenske In drage koledarje.
r k hapaftOat «rad« qwtlu te a^jouki listke s irafesa, tde&aaB «NbrbE tak«, andse savifck» a natisom glare ter rame eraanxtee aanaa-& davne ©Minsks, falske in droge ander orada* sadika, asaanik, » naglase, plačilno predpise, prejemaš potrdila M. 1» oMaflte fes tegovca pisan, savitke, okrožnice, mione, opornim«, meti«-??, es-alka, Sa-"*-*	* * -	" Tn«dažJw|o>wiHrtaf-~ iMi—
sapienife, pristopata k spa-iraltveaa smak«, Ä. IM.
^Trgovina tiskamo sv, Cirila
iKAilBOR, v lastni Stili M@r©Ska sssia §žev. S
priporeža svojo veSco salage samega papirja, peresnikov, peres, toßjk m perssnike, griateikov, radirk, kamoEftov, tablic, črnil, zavitkov 0ms~
Irt T
Me k stenske), napela vsels vsMksssti, msBtwmiM, molek!, svettejtea, IkapÄ^. — Šfas&ago s® asais ia ds. — Postrežba točna te toMisa»
in draištra rečn&sko z
'..iiwMiiiiiiufmiiihi i 'in i '''>MHi*W>aMaBMBnMgHS^ra8SffagBggggasiBBiggaBiffiBB8BBBraH«BBaiisji^^
Uudska hranilnica in > r^Iilnica v Celi«
raglsfrovam	m, s»©®»« iifiü
Mm aranilnB tIoeb si nateg, !i m iteitiji p
4°lo.
Za nalaganje denarja po pošti so na raspela gope-loinice c. kr. poštne hranilnice na DojbeJe it. 91.465.
Beutni davek pladnje zadruga
Posolila dale
članom na vknjižb«, na poroštvo in zastave pod zel® cgtdnimi pogoji Vknjižbo in drugo zemljeknjižn® izpeljavo izvršuje posojilnica sama, brezplačno; stranka plača le koleke.
Uradu® uro
vsak delavnik od 9. d@ 12. are dopoldne.
p
is
».HeteS Beli sol", Graflce immflm Viljema) cesta JI. 9.
Naznanilo.
ti
V veliki izbiri in po nizkih cenMh.
Za vsako uro se jamči!
Presisijske are, Seh&fh&nseE, Zenith, Gm«ga, Items Qöalft; Za kratkovidne nova, sboljiana stekla.
aribor
Byres M
urar, zlatomer in očalar,
Tipttbofivs cesta 39. Pni erar od glav. kolodvora.
)|idbbfcJdbfcicac±ibbb^
t SUHE GOBE|(JURČKE)
4 kupuje v vsaki množini in’po najvišjih cenah
M M. RANT, KRANJ,K U
4 naj večja eksportna tvrdka suhih gob.
:>■ t
Na podlagi naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 17. maja 1917 drž. zak. list štev. 221 smejo sadje nakupovati samo tisti, ki imajo tozadevno dovoljenje od urada za zelenjavo in sadja v Gradcu, oziroma ki so v to pooblaščeni. Vsaka druga nedovoljena nakupovanja oziroma prodaje sadje se strogo kaznujejo. Dolžnost pooblaščenega nakupovalca za sadje je, da vsako neopravičeno kupčijo s sadjem takoj naznani na imenovano mesto. Za okrajna glavarstvo Maribor in Ptuj ima polnoveljavno pravico nakupovanja sadja v vsaki množini gospod Franc Krepek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kamor se naj naslovijo tozadevni dopisi. Župani mu naj gredo na roko ter naj ljudstvo o tem opozorijo. Cene 25 v ozir. 80 v, sadje za prešanje in od 44 v do 75 v ozir. 85 v, drugo lepo mešano, ali izbrano prvovrstne sadje na kolodvor postavljeno.
FRANC KREPEK.
KUPIM-
vsako množino jabolk tudi za prešanje po postavno določenih cenah.
Za vsako župnijo v okrajnem glavarstvu Maribor in Ptuj se iščejo tudi zanesljivi nakupovalci proti dobri plači.
FR. KREPEK,
pooblaščeni nakupovalec sadja. Sv« Lenart w Slovenskih goricah?
a*" Ure! Ure!
BEGUNCEM, INVALIDOM|
revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prilika z nebiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila daje
tvrdka R« Lukmanu, prej Jos. Leuz nasl. v Ljubljani, Ahaci jeva cesta št. 10. v bližini sv. Petra cerkve.
Vinski kamen,
suhe gobe, krnimo, med, vosek, sveže in suho sadje smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih ?reč kupi vsako množino
veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE.
t Penzijonist •
samec, 180 K mesečne pokojnine, išče mimo in pohlevno kmetsko malo drnžino, da bi imel pri njej hrano in stanovanje do smrti, v prijaznem kraja in ne daleč od farne cerkve. Plač«, bi dobro na mesec in pomagal včasih tudi delati. Ponudbe se prosi na upravništvo „Straže“ pod „Mirna hišica“.
Posestvo se kupi.
V bližini Gel j a se želi kupiti majhno posestvo. Ponudbe na naslov E, K, Celje, poštnoležečo.
Trtfnpolri nnonop zdrav in močan>16 let star>
ligUiDM UliClICu vešč v govoru in pisavi slovenščine in nemščine, ki se je že pol leta učil v mešani trgovini, a je moral nadaljevanje pouka vsled smrti gospodarjeve predčasno prekiniti, želi vstopiti za trgovskega učenca v kaki mešani trgovini, kjer bi bil, razven obleke, preskrbljen z vsem potrebnim. Ponudbe na naslov: Frančiška Kovačič, Maribor, Nadvojvode Evgena cesta štev. 2.
Jt
J
lUU f UM
M
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobu®I
FRANC STRUPI
Graška cesta
• ® « • d*
CELJE
priporoča p® tt&fnüfih cenah svojo bogato zalogo steklene hi ««tesaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvSrfo^ podobe. — Prevzeif® vseh steklarskih del pri cerkvah fes
Nafsolidnejša in točna poslraZba.
Ustanovljene I. 1893.
Ustanovljeno L 1893.
Vzajemno podporno društvo
v Liubliani
riilstrevsni zedrifsi z emefenfiit ismstvom,
Dsveliuje Uniterm $ os o JU s proti poroštvu, zsstavi življenjskih poli«, posestev, vrednostnih pipirfev tli zezitintbi ne službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7 •/„ 15 ali S2 V, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi posojilo, naj se obrne na pisarne v Ljubljani, Kongresni trg It, 10, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V,%-
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Mmvia hiia
podobna vili, je naprodaj 15 minut od Maribora t Pobrežju za 20.000 K je Se Sest let davka presta, 4 gobe, 3 kuhinje, klet, perilnica, S drvarnice, v»e pod hišo, lep vrt, studenec z dobro pitno vodo, svinjski hlev in Se nekaj dreves sadja in tišja nasajenega. Hiša je leta 1911 zidana, modna. Za d fugo nadstropje, če hi kotel kdo zidati. Za plačati je samo 14.000 K. Ker drogo je Posojilnica. Kdor hoče natančneje zvedeti, pojasnila da Frane Krepek, Maribor, Triesterstrasse 11. v branjeriji.
GOBE
lepo posušene kupim tudi leto« v vsaki množini. V prvi vrsti «la-Sstnte grlofcasiije salt kr*»« A«, potrat Beelćfce 1.1. •!« Prosim snšiti in pomutiti samo take vrste pravila gob, ki jih poznate kot užiti»*. — Rudolf Starovašnlk, eksport gob v Konji-oah Štajersko.	S81
Vila,
ali vili podobna hiša z vrtom vred, mariborska okolica, cena okrog 25.000 K se kupi takoj. Ponudbo pod „Vila“ na upravništvo lista.
Vojak želi stanovanje v Maribora pri boljši družini, hrano svojo; samo za kuhanje prosi. Ponudbe na upravništvo.
Spodnfešiaj. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zad. z neom. zav.
„1 „„„ se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 47«°/o, proti trimesečni odpovedi po 47,e/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu firamme Viuy« 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovänje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštno hraniline položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
_	j	le Članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po BVZ/o, na vknjižbo sploh po 57*%> na vknjižbo in poroštvo po
Ir OSO Jim SC UajajU 57,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Dniacntlo tsn	in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
* *-*1 Gölllid	UdijaJU	Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. ‘‘W
Stolna ulica 6 (med Glavnini	iti stolno cerkvijo.)
Izdajatelj tn založnik: Konsorcii „Straža/
Dogovorni sasaSnik:; V®kosfav Stapan?
COak tiskarne sv* Otrli» v Maribor;®