70. Številka.
V Ljobljaii, v snio, Z7. nuna MIZ.
XLV. leto
»Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta .   % 12*—
četrt »eta # 6*—
na mesce „   2»—
v upravnistvu prejeman:
celo leto......  .  K 22-—
po! leta .  %  . .  4 , ,   , 11-—
^eW leta.......550
na taicsec   . .      .... 1*90
Dopis? naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica 4t 5 (v pritličju levo\ telefon *t 34.
likal« vsak dan cvecer tsvseutfri aedeile ta
Inserafi veljajo: peterostopna petft vrsta za enknrt po 14 vin., za dvakrat po 12 vln.» za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 Axl Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijaJi po dogovoru.
Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, fnserafi itd to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila bre*j istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon ti. 83.
za Avatfo-O^vsko:
eelo rete....... K 25-—
pelteta                      . . !3—
četrt leta...... „ 6*50
tra mesec . 2*30
Slovenski Ka reda velja po pošti:
za Ketncijo: celo leto.......hI 28'—
2a Ameriko m Vt>c droge dežele: celo leto ...      • • •  K 30*—
Vprašanje« gfede iaseratov se tu) priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Opravnistvo: Knafleva ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon al. 85
Državni zbor:
Rusinska obstrukcija. — Provtzori-čen kompromis. — Vodne ceste. — Verstovsek in Markhl..— Zagrebška reciprociteta. — Graška afera. — Sejno poročilo.
Dunaj, 36. marca.
Kar naenkrat in večini zbornice popolnoma nepričakovano je danes izbruhnila prt debati o ureditvi licenčnih pristojbin /<l uvoz inozemskega tabaka rusinska o b -sirukcija.
V nedeljo so se vršila v Galiciji številna poljska politična zborovanja, prirejena zlasti od vsepcijske in pa demokratične stranke. Na zborovanjih so bile povsod sprejete resolucije v prilog nagle rešitve takozvanih vodocestnih predlog in poljski govorniki so poudarjali, da so vodni kanali zaenkrat najvažnejša in naj vitalne jša zadeva cele gališke dežele. Ker pa so Rusini ne toliko iz gospodarskih (akoravno so vodne stavbe projektirane le za zahodni t. . poljski del Galicije ter od njih vhodna dežela res nc bo imela skoraj nikakega haska), kakor iz političnih ozirov nasprotniki vodnocest-nc predloge, so padale na nedeljskih shodih tudi proti rusinskim poslancem ostre besede. Rusinski klub je smatral to za provokacijo in na pritisk radikalne frakcije je sklenil da-ffes onemogočiti predvelikonočno prvo branje vodocestne predloge s tem. da zavleče razpravo o točkah, ki se nahajajo pred njo na dnevnem redu (o tabačnih licenčnih pristojbinah o zakoniti ureditvi mezdnih plač pri rudokopih. o zavarovanju proti nezgodam v stavbeno - obrtnih podjetjih). In tako se je po dovtipnih besedah, ki jih je pri razpravi o tobačnih licencah govoril posl. Kuranda, \ imenu velike stranke kadilcev, kakor bomba razletela po zbornici izjava rusinskega govornika posl. Starucha, da hoče govoriti do jutri, do pojtttrajšnjem, dokler ne opešajo moči... In govoril je o trafikah, o cigarah, cigaretah, o prodaji tobaka mladoletnim, o vodnih kanalih in poljskih špekulantih — tiho, počasi. Le besedo »polniscft« je bilo slišati vsak hip kot glavni motiv obstrukci-jonistične melodije ...
Parlamentarni mešetarji so bili med tem začeti pogajanja, ob 1. uri je bila seja prekinjena — posl. Šta-ruch je snedel šunko in izpil črno kavo — toda konferenca med gro-
fom Stiirgkhom in načeiništvom ukrajinskega kluba je ostala brezuspešna. Narobe, 11 Rusinov se je priglasilo k dejanskim popravkom, v konventu parlamentarnih senijorov jc zahteval posl. Leuicki, da se vo-docestna predloga odstavi s predve-likonočnega dnevnega reda ... Sta-rncfi pa je govoril...
Pogajanja so se sedaj pričela z druge strani. Socijalni demokrati so opozorili Rusine, da se nahaja po »tobačni- predlogi na dnevnem redu poročilo socijalnopolitičnega odseka o rudarskih mezdah torej socijalno - politična zadeva, ki je z ozirom na razširjajoče se stavkarsko
. pomena, in ki nudi priliko za obširno stavkarsko« debato. Med soc, demokrati m Rusini je prišlo tudi do kompromisa. Poslanec Staruch je 744. svoj govor končal, predloga o licenčnih pristojbinah je bila sprejeta in pričelo je drugo branje rudarske predloge. V tej debati so obljubili soc. demokrati prepustiti Rusinom 2 govorniški mesti, poleg tega pa so si Rusini pridržali, da nadaljujejo obstrukeijo pri prihodnji točki (zavarovanje proti nezgodam v stavbenih podjetjih). Poskusili pa so še na koncu seje s predlogom na izpremernbo dnevnega reda odriniti vodoeestno predlogo s pred velikonočnega programa. Njihov predlagatelj posl. Siengalevvicz pa je ravnal nespretno ter hotel svoj formalni predlog utemeljevati (kar je po poslovniku nedopustno). Prišlo je do ostre kontroverze med njim in podpredsednikom posl. Pernerstor-ferjern, ki ie^ončno posl. Siengule-vviezu vzel besedo, predno ie le-ta mogel staviti svoj predlog. Toda v rezervi so stali Vsenetnci Poslanec VViirst je bil prigiasen k besedi in je predlagal odsta* ijenje vodocestne predloge z dnevnega reda.
Med velikansko napetostjo je dal predsednik predlog na glasovanje. Toda junaki, ki pridigajo boj proti kanalom, so v tem kritičnem trenutku pokazali vso svojo možatost. Nemški Nationalverband je glasoval proti, le Steinvvender, Muhl-vvert in še par - trmoglavih sc je dvignilo, Susrcršič in njegovi so zbežali iz zbornice, in za W iistov predlog so v -tali le Rusini in Vsenemci... Z naravnost kolosalno večino sc je zbornica izrekla za razpravo tega velikega gospodarskega vprašanja. Rusini so pa obljubljali z glasnimi kriki najostref-ša obsrrukcijonistična sredstva, in tako obeta biti parlamentarni pred-
velikonočni teden še precej buren ...
Nemirna atmosfera je danes sploh razjarila parlamentarne živce. Debata o Kornerjevem predlogu, v kateri je popoldan kot zadnji govoril posl. dr. Verstovsek (generalni pro-govornik) je izzvala živahne spopade med govornikom in nemškimi kri-čači. Posl. dr. Verstovšku, nikakor nočemo kratiti priznanja, da se je treba s primerno ostrostjo lotiti gnjilih spodnjestajerskih razmer in da Je Markhlova oseba vredna posebne pozornosti. Toda klerikalni govornik se poslužuje pri svojih izvajanjih onega napačnega patosa, katerega vtisk je namenu govora bas nasproten. Posl. Verstovšku je danes vse sveta dolžnost, sveta pravica, njegova frazeologija je tako pretirana, da napravlja vtisk neod-kritosrčnosti. Zato Verstovškovi govori slovanskim strankam sanira niso simpatični, niso prepričevalni, ker se glasijo kakor hujskanja, akoravno so dogodki in razmere, ki jim služijo za podlago le prežalostno resnični. Posl. Verstovsek bi bil dobro storil, ko bi par svojih patetičnih besed naperil proti klerikalni stranki, ki je s o k r i v a na teh razmerah. Kadar govori prti. Verstovsek izbruhnejo navadno one stare parlamentarne nedostojnosti, kričanje, žalitve, psovke. Slovenske narodne težnje pa so resmčno presvete in preresne, da bi smele biti za klerikalnega govornika povod k nedostojnim prizorom. Posl. Markhl se je čutil primoranega klicati predsednika na pomoč proti Verstovškovim osebnim žalitvam. Naznanil je zbornici, da mariborskega profesorja »zaničuje ter prosil prezidenta da ga ukori...
Glasovanje o Kornerjevem predlogu se bo izvršilo v četrtek.
V zbornici vzbujajo dogodki v nemškem Nationalverbandu vedno večjo pozornost. Radikalna frakcija je začela skoraj odkrit boj proti dosedanjemu vodstvu ter hoče postaviti svoje može pa tudi svoje nazore na čelo velike nemške organizacije. Tu leže zarodki bližajočega se razpada. ---
(3 novi »večinski« akciji se je danes zopet govorilo. Iz krogov poslancev in z aktivnim sodelovanjem ministrskega predsednika se je baje rodilo. Poleg Čehov naj bi šli tudi jugoslovanski klerikalci v večino in z neke strani se zatrjuje, da je Šu-steršičev klub tozadevno že -^zave-
zan?. Podobne govorice pa so se že čestokrat pojavile in njihovo resničnost je težko kontrolirati.
Vlada je pričela pogajanja radi italijanske fakulte. Posl. Biankini je konferiral z ministrskim predsednikom glede zagrebškega reciprocitet-nega vprašanja in grof Stiirgkh je izjavil, da se vlada že dogovarja z hrvaško vlado, rta kak način bi bilo omogočiti veljavnost zagrebških izpitov za avstrijske slušatelje. Gre baje za posebno sestavo izpitnih komisij, v katerih naj bi bit avstrijski naučni upravi odmerjen primeren vpliv. Grof Stiirgkh izjavlja, da se je zadeva le vsled tega zavlekla, ker hrvatska vlada na avstrijske predloge ne da odgovora!
*
Tudi graška vseueiliška zadeva je prišla danes pred parlament. Poslanec Biankini je vložil ostro interpelacijo radi predavanj lektorja Stei-la, ki so v nasprotju z veljavnimi zakoni dostopna le nemškim dijakom.
*
V naslednjem sejno poročilo: Začela se je seja s tem. da je predsednik poklical k redu dva ma-loruska poslanca, ki sta v zadnji seji žalila gališkega namestnika.
Obstrukcija Rusinov se je začela pri razpravi o pristojbinah za tobačne licence. Zakon je bil končno sprejet.
Zbornica je začela danes tudi razpravo o zakonu glede izplačevanja mezd v rudnikih; razprava se bo še nadaljevala.
Pri razpravi o Kornerjevcin predlogu glede justičnih razmer je govoril slovenski klerikalec prof. dr. Verstovsek. Med njim in celjskim poslancem Markhlom je prišlo do ostrih spopadov.
Kakor običajno, so bila koncem seje zopet vprašanja na predsednika. Marckhl je zahteval, naj predsednik Verstovška ukori. Predsednik je izjavil, da si da predložiti stenogram Verstovškovega govora.
Pri določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo je predsednik predlagal, naj bo vrsta sledeča: 1. Izplačevanje mezd v rudnikih; J. Zavarovanje zoper nezgode v stavbnih obrtih; 3. Prvo branje vodoeestnega zakona. Rusin Siengalevvicz in Nemec VViist sta predlagala, naj  se vodo-
Đva velika shoda.
i.
Shod pri »Moharju«.
(Konee.)
*&<>i drugi govornik .j«- nastopil deželni poslan.ee gospod dr. Novak.
Živo se spominjamo še voi občinskih volitev v Šiški, kako navdušenje ril upanje na zinasro napr*edirfe stvari je vladalo pred durmi Ljubija ne takrat. To upanje se je izkazalo kot popolnoma utemeljeno in v veliki meri je pripomoglo k snagi zaupanje v lastno moč. Istolako, kakor je bilo v Šiški, bi bilo lahko tndi drugod v naši deželi. Mi imamo ix> celi deželi mnogo svojih pristašev, vendar pa naom primanjkuje pravih agitatorjev, kakršne imajo klerikalci v svojih župnikih, ki imajo vsak dan 24 ur časa m agitacijo. Med tem, ko SD mv*i somišljeniki   odmijeni    in naveza ni vsak iLa svojo iajfcstno moč, imajo kV-rikaloi v svojih farovžih živo organi žarijo. Vendar pa so v marsikateri!) občinah zmagali iz lastne mori na predn jarki in ee 90 bile zlasti voli t v-v Šiški tako razveseljive, .je to samo dokaz, kam pripelje zaupanje v svojo moe ra v stranko. Takrat s« je bori It Šiška proti d vem frontam, pcoti Nemcem iu klerikalcem za svojo naprednost in mnogo jtr bilo lakrai v načih vrstah ljudi, ki niso mogli ver jeti tiu zmago, ker je. bil boj re#; t*-za ven: kx!a i/,kaxalo s«  je. da je bila ta bojazen j)opolDoma neupravičena Obenem pa je hi I ta l>oj telo dobra šola za nase pfjnteii1. ker jim je pa kazal, kam jih pripelje vztrajnost in neizprosnost ter jim dal zaupanje, da stre ono klerikalno večino v drže! nem zboru, ki danes tam £?o>podari. Vzlie tej klerikalni rerini pa so nam vse te volitve živ dokaz, da napredna misel v nasi deželi mogočno živi. Do kaz za to so volitve v Beli Krajini in v veliki meri tudi
volitve v trgovsko iti obrtno zbornico,
ki so jasno dokazale. Ha klerikalci nikdar ne morejo imeti inteligentne-ara prebivalstva na svoji strani, kar jih navdaja z zavistjo. Klerikalei take agitacije, kakor pri volrtvah v tr-|Toa sko iu obrtno zbornieo se lllafo nikdar pri nobenih volitvah razvija-
cestni zakon ne postavi na dnevni
red. to pa je bilo odklonjeno in je bil j li. Njim jo taka agitacija lahka, k<*r
odobreti dnevni red. ki ga ie predla- j imajo velik agitarijski aparat po oV
gal predsednik. j zeli, med lom ko ima narodno - na-
Prihodnja seja bo jutri. i predna stranka na t*voji strani samrt
LISTEK.
Lepi stpičeh.
de M a u -Oton 2u -
svojih dveh
(Bel - Ami.)
Francoski spisal G u v nassant. — Prevel p a n č i cL
Prvi de!. (Dalje.)
In domislil se je afrikanskih let, kako je plenil Arabce po malih postojankah na jugn. Zloben in vesel smehljaj mu je prebe-zal preko ustnic, ko se je spomnil pustolovščine, pri kateri so izgubili Tije možje rodu Uled - Alanskega svoje življenje, in ki je vrgla njim, :,iegovim tovarišem in njemu samemu, dvajset kokoši, dvoje ovac in mnogo zlata, povrhu pa še smeha za celega pol leta na ta račun.
Krivcem niso prišli nikoli na sled, ker jih sploh niti iskali niso, zakaj vsem se je zdelo nekako naravno, da je Arabec plen, vojaku na raz-F>oIago.
V Parizu je bila stvar drugačna. Tu se ni dalo hoditi lepo na ple-nitev, sabljo ob boku, revolver v pesti, daleč od meščanske pravice, v čisti svobodi.   V srcn je začutil *rsc
razbrzdane nagone podčastnika v pravkar podjarmljeni deželi. Res, žal mu je bilo za tisti dve leti v puščavi! Kakšna škoda, da ni ostai tam doli! Pa kaj, nadejal se ie. da se obrne na bolje, če bi se vrnil. In sedaj! . . . Ah, da, zares čeden položaj sedaj!
Oplazil se je z jezikom po ustih in nalahno cmoknil. kakor da hoče ugotoviti, kako suho mu je nebo.
Ljudje so se pomikali medlo in počasi okoli njega, on pa je mislil ves čas: >Sodrga nemarna! Vse te-le priskute imajo denarja v žepu.« Suval je ljudi z rameni in požvižgaval vesele pesmi. Nekaj moških, v katere se je bil zaletel, se je obrnilo go-drnjaje za njim; ženske so vzklikale: »Kakšno teslo je to!«
Prišel je rnimo Vaudevilla in se je ustavil pred amerikansko kavarno; prašal se je, ali ne bi šel in si naročil kozarec piva, tako ga je mučila žeja. Predno se je odločil, je pogledal na razsvetljeno uro sredi ceste. Bilo je četrt na deset. Poznal se je: samo da bo stala polna čaša piva pred njim, takoj jo izprazni na dušek. In kaj naj počne potem do enajste ure?
Šel je naprej: »Stopim do Made-Iene,<- si je dejal, xin potem pojdem prav prav počasi nazaj.«
Ko je prišel do ogala trga pred Opero, je srečal zajetnega mladega
moža, čigar obraz je bil moral že kje videti, tako nekako znan se rnu je zdel.
Stopil je za njim in iskal po svojih spominih, polglasno si ponavljajoč: »Kje vraga sem že videl tega-le človeka ?«
Razgrebal je po svojih mislih, a ni se mu posrečilo, da bi se spomnil; kar se mu pojavi, po čudnem prikazu spomina, taisti človek manj zajeten, mlajši, oblečen v h užarsko uniformo. Vzkliknil je na ves glas: »Hej, Forestier!« podaljšal korak in potapljal gospoda po rami. Oni se obrne, ga pogleda, potem spregovori: >Kaj mi hočete, gospod?«
Durov se je zasmejal: »— Ali me več ne poznaš?«
»Ne.«
*Georges Durov od sedmega huzarskega.«
Forestier ie iztegnil obe roki: *0, prijatelj! Kako ti je?«
»Prav dobro, in tebi?«
»O, meni ne predobro; veš, sedaj imam sigo v prsih; šest mesecev na leto prekašljam, to mi je ostalo od vnetice v sapnik«, ki sem jo dobil v Bougivalu. tisto leto, ko sem se vrnil v Pariz; tega je sedaj štiri leta.«
»Beži no, pa si videti vendarle
čvrst.«
Forestier je segel svojemu nek-danfema tovariša pod pazduhe, mn
govori! o svoji bolezni, pripovedoval o konzultacijah, mnenjih in nasvetih zdravnikov, in kako težavno se rnu je ravnati v njegovi poziciji po njihovih naredbah. Naročili so mu, naj preživi zimo na jugu: ali utegne? Oženjen je in žurnalist, v ugodnih razmerah.
»Jas sem politični urednik pri »Vie francaise«, V »Salnt« pišem članke o senatu, in semtertja literarni pregled za »Planete«. Vidiš, prerinil sem se.<*
Duroy ga je čudoma gledal. Precej se je izpremenil, precej zrelejši je bil videti. V vseh kretnjah, v vedenju in po obleki je bil sedaj človek z utrjenim stališčem, svest si samega sebe, in njegov trebnh je pričal, da si kaj privošči. Prejšnje Čase ie bil mršav, stok in gibčen, lahkoživec, razgrajač in rogovilež, živa iskra. Pariz pa ga je preustrojil v treh letih v popolnoma drngega človeka, debelušnega in resnega, ki so mu senca že nekoliko osivela, čeprav mu ni bilo več od sedemindvajset let.
Forestier je prašal: »Kam pa greš?«
Duroy je odgovoril: Nikamor, še malo naokrog, potem pa domov.«
»Tako; ali me ne bi spremil do »Vie francaise«, kjer moram oskrbeti nekaj korektur; potem pojdeva pa skupaj in izpijeva čašo piva?«
»Zakaj ne!«
In stopila sta naprej, drže se pod pazduho s tisto neprisiljeno ta-miiijarnostjo, ki biva med sošolci m kamaradi iz vojaških let.
Kaj delaš v Parizu?« )e spregovori! Forestier.
Durov je skomiznil z rameni: »Lakote umiram, da ti povem brez. okolišev. Ko'sern dostužil svoja leta. sem se namenil semkaj, da bi ... da bi se dokopal do česa boljšega* ali mari zato. da bi živel v Parizu; in sedaj je pol leta, kar sem v pisarm severne železnice, in služim pet-najststo frankov na leto, in nič več.*
Forestier je zamrmral: »Bogme, to ni mastna plača.«
Mislim, da ne. Ampak kako. povej, naj si pomorem? Sam samcat sem, žive duše ne poznam, živt duši se ne utegnem priporočiti. Dobre volje bi že bilo, toda kako bi začel?«
Njegov krvariš ga je premerrl od vrha do peta, kakor praktiče* mož, kadar koga presoja, potem k izpregovoril s prepričanjem: *>Vidiš, dragi moj, tukaj sloni vse na tem, kako se znaš postaviti. Malo prebrisan človek postane lažje minister n^e-go predstojnik pisarne. Vriniti se >e treba, nikar moledovati. Ampak, kako vraga, da nisi iztaknil ničesar boljšega, nego mesto uradnika pri severni?«
navdušenje svojih zanesljivih pristašev. Klerikalcem pomaga pri vseh volitvah cerkev in prižnica, zato pa z a že no obupen krik, kadar nanese govor na takozvani
kanzel paragraf,
ter vedo prav dobro, da bi jim tak »akon odvzel vso moč, ker bi ne mogli več raz leoo agitirati za svojo politiko. Govorniki na prižnicah uživajo pri nas v Avstriji neko posebno vrsto imunitcte.Ko je bil pred par leti stavljen v državnem zboru predlog na uvedbo takega zakona, so zatulili, da naj se tak predlog, oziroma taka interpelacija ne prečita, češ, da je ne« nioralična. (Smeh.) In če danes trdimo, da zlorabljajo na deželi lečo, pa vpijejo: »Dokažite nam to, kdaj smo to storili.« V nekaterih slučajih jo res težko to dokazati, toda znano je splošno, da se to dogaja prav pogosto in da duhovniki v imenu vere huj-skajo proti drugim strankam. (Pritrjevanje.)
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico pa so jasno dokazale, da je večina na strani narodno - napredne stranke. (Pritrjevanje.) V srednji trgovini in obrti je zmagala narodno-napredna stranka, propadla pa je v mali trgovini in obrti ter je tu zmagala klerikalna stranka v zvezi z Nemci. Kljub temu, da narodno - napredna stranka ni zmagala v mali trgovini in obrti, pa trdim, da imajo vsi obrtniki in trgovci na Kranjskem isto dolžnost, nastopiti proti klerikalni stranki, proti stranki, ki uči sovraštvo in zaničevanje ter je napisala na svoj prapor
politični bojkot.
Bojkot je podel in žalosten pojav ▼ političnem življenju in nevreden kulturne države, kakršna hoče biti Avstrija.
Govornik se nato dotika bojkota, ki ga hočejo izvajati klerikalci zlasti napram mesarjem z ustanovitvijo deželne klavnice, dotika se deželnih zavodov in deželue elektrarne, ki jo označi, kakor smo storili že neštetokrat kot zgolj špekulacijo. Danes je iia površju še individualno gospodarstvo- in nespametno je, če se dežela 6pušča v taike špekulacije, ki ji morejo prinesti samo izgubo, vsaj za desetletja, kakor imamo v tem oziru •klasičen vzgled na Nižje Avstrijskem. Kakor hočejo s takim podjetjem na eni strani ugonobiti mesarje po deželi, tako bi oškodovali deželo na drugi strani s takim podjetjem, (Klici: Kes je!) ker bi ne samo prekoračili proračun, marveč tudi izdatno obremenili deželo za dolgo vrsto let.
Kar se tiče vprašanja bere,
smo tudi v deželnem zboru mi na stališču, da naj se zakonska predloga, ki jo je predlagala dežel nozborska večina ne sprejme, ker stojimo mi na stališču, da naj bo dana vsem občinam prilika, da se odkupijo od bero. Ker je bilo veliko občin, ki so se odkupile od bere, je deželni zbor kar naenkrat sklenil, da naj se odkup bere dovoli le tedaj, če to zahteva večina občanov. Doslej so mogli posamezni občani zahtevati odkup in dovolj je bilo, če so se posamezniki ojun&ćili tako daleč, da so kljub terorizmu, ki prihaja v takih slučajih iz farovža, vendar postaviti na noge. Dobiti večino v kaki občini pa je pod danimi razmerami skoro nemogoče in s tem je onemogočen tudi odkup bere, ki je sama na sebi krivična, še bolj krivična pa v
izrodkih, ki so njena naravna posledica.
Toda ko se je govorilo o tem vprašanju v deželnem zboru, je vstal človek in je govoril
• poeziji bere
in o ljubezni do zemlje! (Smeh in klici: Ljubezen do korita!) Kak£na je ta njih poezija, je razvidno iz njih skrbi za
»Glasbeno Matice« ln »Dramatično društvo«.
Pri obeh ni deželni zbor našel povoda, jim nakloniti kako podporo in v prvi vrsti »Glasbena Matica« ni našla milosti pri njih, ker doslej še
ni prisegla na jasno klerikalni program. To je za. nas značilno I Ob istem času pa je dobila
nemška filharmonija
podporo brez zadržka, da hoče imeti deželni odbor vpliv na to kulturno društvo!
Enako se je godilo dramatičnemu društvu, kateremu mečejo kolikor morejo polen pod noge. Naše gledališče res morda ni urejeno za okus vsakega in to najbrže nikdar ne bo, toda samo to vprašam, ali bo to koristno, če se mera gledališče zapreti samo zaraditega, ker to hoče slučajna deželnozborska veČina? V Ljubljani ne zadostuje samo kaka predstava, kakršna je »Sv. Neža« aH Mlini pod zemljo,« to naj bi si gospodje enkrat za vselej zapomnili. Tu velja tudi varovati
slovenski značaj Ljubljane kot središče slovenskega naroda.
To pa, kar dela v tem vprašanju sedanja deželnorborska večina, se pravi naravnost
nore« delati se iz naših kulturnih potreb.
(Pritrjevanje.)
Posamezne občine so dobile v zadnjih časih njih strahovlade občinske
gerente.
Posebno zanimiva v tem oziru je Šiška. Tudi tu imate občinskega ge-renta že dolgo Časa, (Klici: Saj je dobro plačan!) in kakor je videti iz raznih okolnosti, igra va* gerent s klerikalci in e. kr. vlado pod isto odejo, sicer bi bilo nemogoče, da bi bil ostal gerent do danes. V vašem Interesu Pa je, e*a zavladsjo v vaši občlnj čim rrej normalne razmere, ker so razmere, ki vladajo danes v tej občini, škodljive za
žv]*e davkoplačevalcev.
(Živahno pritrjevanje.)
fJerentn se je zahotelo, da i»*a v
eerKev,
taro in župnika. Zato je sfcfeml gerent, da se Šiška odtrga od svoje tare pri frančiškanih in da postane Šiška samostojna Tara, gerent je tudi povedal, da to ne bo nič stalo. Mi ima-| mo lahko veliko zaupanje v geron-tove besede kot Človpka, toda kje imamo zagotovilo, da je res dobro razumel one, ki so sra spravili na to misel, da bi dobila Šiška svojo lastno faro? Zlasti za to ni nobenega jam-stva,da bi ta fara nič ne stala. Poleg tega pa so
Šiškarji dobro preskrbljeni za svojo vest
in ni nobenr-ga pravega vzroka, da hi se morala ustanoviti tu fara. Dan^s tudi po deželi ne zidajo več tako p-gosto eprkva kar tja v en dan in ne kupujejo novih zvonov, samo de 9Š lahko pobahajo, katera fara ima i zvon a močnejšim glasom. Tudi na deželi mislijo že nekoliko na svoje žepe in preklinjajo, če je treba odriniti kronice. (Klici: Tudi poezija!)
Gerent in oni, ki stoje za njim, bi morda bili opravičeni glede tega sklepa, če bi vedeli, da stoji za njimi večina občanov in da ti zahtevajo samostojno faro. Toda temu ni tako. Zakaj ne odredi gerent tozadevno ljudskega glasovanja,
če ve tako gotovo, da j« cerkev potrebna.
Gerent pravi nadalje, da cerkev ne bo nalagala Šiški nobenih bremen. To so lepe besede, pa tudi nič drugega. Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da skuša izdatka kolikor mogoče zmanjšati, ne pa povečati. Pa tudi s pravnega stališča so tehtni pomisleki proti ustanovitvi samostojne fare.
Gerentstvo Je institucija, ki je samo provizorična in gerent je upravičen, samo nujne in tekoče stvari rešiti ter gledati na to, da se kakor
hitro mogoče, ustvarijo zopet normalne razmere. Tako ni vpeljsl gerent w Ljubljani nobenih dalekosežnih reform in dasiravno gotovo ni bil ljubljanski gerent brez vsakega vpliva od zunaj, mu ni prišlo na misel, ustanoviti v Ljubljani kako novo faro. Gerent je odklanjal s svojega korektnega stališča vse, kar bi bilo trajno obremenilo Ljubljano. Vaš gerent pa je, kakor se vidi, drugačnega naziranja in misli, da nima opravljati samo nujnih in tekočih opravil. To je popolnoma napačno stališče in s tem je prekoračil in prekršil svoj delokrog. Vprašanje, cerkve je stvar, ki bi jo moral prepastiti gerent faktorjem, ki so poklicani za reforme, ker bi bila cerkev trajna obremenitev občine. Če deželna vlada upošteva zakon, ne more nikdar prodreti ta gerentova želja. Nujne stvari bi bile kanalizacija, razsvetljava, vodovod in pokopališče, toda Xa te stvari se gerent ni zmenil, marveč je zagrabil za najmanj nujno stvar, ker je morda mislil, da je
bolje moli, kakor delaj,
v katerem srečnem poležaju pa dragi prebivalci te obeiue niso.
Deželna vlada bi bila že zdavnaj primorana, napraviti konec temu ge-rentstvu. ker pa tega še do sedaj ni storila, se ne moremo ubraniti sumnje, da hoče slepomišiti in da pusti Šiški gerenta samo zato, ker ni volila klerikalno.
Rekurz bo vendar enkrat rešen* morda celo že v prihodnjih dneh, toda če je vlada ta rekurz tudi že danes rešila, ga je že prepozno rešil«.
Klerikalni večini v deželnem zboru pa ne morem zaklica-ti ničesar drugega, kakor
nehajte se smešiti in delati škodo s svojimi gerenti.
Nato je bila troglasno sprejeta sledeča
resolucija.
Na javnem ljudskem shodu dne
23. marca 1912 pri »Moharju« v Spodnji Šiški zbrani zborovalci ogorčeno protestirajo proti zavlačevanju rešitve rekurza zaradi občinskih volitev v Spodnji Šiški, ki so se vršile že
24. septembra 1911, zahtevajo odločno, da deželna vlada rekurz nemudoma reši in rešitev takoj dostavi, da zavladajo zopet normalne razmere v občini. Zborovalci protestirajo nadalje, da bi se občinska hiša peni nepotrebnim gerentstvom uporabljala za strankar&ke namene, kakor se to dogaja, protestirajo nadalje proti temu, da bi se šišenskim davkoplačevalcem nakladale, predno zavlada v občini od v to upravičenih davkoplačevalcev izvoljeni občinski svet, od strani v to neupravičenega gerent-stva bremena, oziroma protestirajo
Bienzi, zadnji fpibunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Četrti deL
(Dalje.)
^Ha« je zaklical stari Colonna, »to mora biti naša naloga! Ce tu ne moremo ničesar storiti, delajmo v Avignonu.«
»Na kratko rečeno: ukazal je pripraviti mu kopel v sveti banji iz porfirja, v kateri se je nekdaj kopal cesar Konstantin.«
»Onečaščenje, oneeaščenje,« je kričal Štefan. »To zadostuje, da iz-poslujemo njegovo izobčenje. Papež naj to izve. Takoj odpošljem glasnika h njemu.«
»Bolje bo, da počakamo in si ceremonijo ogledamo,« je dejal Savelli. ^Slovesnost bo zaključila Še večja ne-nmnost; o tem ste lahko prepričani.«
»Slušajte, gospodje,« je rekel ljuti poglavar Orsinijev. »Vi ste za odlašanje in previdnost, jaz sem za naglo tveganje. Kri mojega bratranca kriči na glas in ne dopušča pogajanj.« m»m j
»In kaj naj se zgodi T« Je a nežnim glasom vpraševal Savelli. »Ali naj se brez vojakov vojskujemo proti dvajsettisoč besnim Rimljanom? Jaz ne!«
S pritajenim glasom je iušljal
Orsini:
»V Benetkah bi s takim človekom brez vojaštva prišli na čisto. Ali mar mislite, da nima v Rimu nihče bodala?«
»Tiho,« jo dejal Štefan, ki je bil dosti plemenitejšega in boljšega značaja kakor njegovi stanovski tovariši in ki je opravičuje sam pred seboj vsak drugi upor proti tribunu vendar ni hotel vzeti na svojo vest zavrat-nega umora. »To se ne sme zgoditi!«
»Sicer pa — kdo naj to izvrši? Težko, da je še kak Nemec v mestu, a zašušljati kakemu Rimljanu le besedico o tem, pomeni, da pride dotič-nik na mesto ubogega Martina — ki naj ga nebo sprejme, saj mu je bližji kakor kdaj poprej,« je rekel Savelli.
»Ne norčujte se,« je divje vzkliknil Orsini. »Norčevati se iz takega dogodka! Zdi se mi tudi, da sem to videl pri tribunovi pojedini, ko si se smejal njegovim bada^točam, kakor da bi ti ne bilo treba vrvi, da se zadušiš.«
»Bolje je, smejati se, kakor pa trepetati,« je dejal Savelli.
»Kaj, ti se upaš trditi, da tre-pečem,« je zabropel baron.
»Mir, mir,« se je nepotrpežljivo a dostojanstveno oglasil stari Co lonna. »Zdaj ne živimo v prazničnih časih, da bi so smeli med seboj prepirati. Pustite to, gospodje.«
»Vaša večja modrost, gospod,« je menil sarkastični Savelli, »izvira iz vaše večje varnosti. Vaša hiSa še pripravlja, da poišče varstva tribunove rodov i ne pod okriljem. Kadar se po-
vrne gospod Adrian iz Neapolja. postane krčmarjev sin svak vašega bratranca.«
»S tem zasmehovanjem bi mi lahko prizanesli,« je rekel stari plemič precej razburjeno. »Nebo ve, koliko sem že trpel zaradi te misli. Želel bi vendar, da bi bil Adrian med nami. Njegova beseda ima moč, krotiti tribuna in voditi moja dejanja, kajti starost je v meni premagala razumnost. Odkar je odšel, se mi zdi, da smo vse bolj nezadovoljni, ne da bi bili močnejši. A pustimo to. Tudi če bi se moj lastni sin poročil s tri-bunovo sestro, bi še enkrat, kakor se spodobi za plemiča, šel v boj za r^taro ustavo, če bi vedel, da bi ta ndarec ne zadel moje lastne glave.«
Savelli, ki se je doslej tiho pogovarjal z Rinaldijem Frangipenijem, je zdaj rekel:
»Plemeniti knez, poslušajte me. Vsled bližajoče se poroke vašega bratranca, vsled svoje častitljive starosti in vsled vašega zaupnega razmerja s papežem ste prisiljeni biti skrajno previdni. Zatorej prepustite nam vodstvo naših namer in bodite prepričani, da bomo postopali pre-vdamo.c
Mlad deček, Štefanello, poznejši poglavar rodovine Colonnov, ki ga bomo ob konen te povesti še enkrat srečali, se je igral na kolenu svojega starega očeta. Pogledal je ostro na Savellija in je rekel:
»Moj stari oče je preveč popustljiv in Orsini je podoben razdraže-
protl temu, da bi se brez njihove vednosti »sklepale z raznimi cerkvenimi dražbami pogodbe, ki bi prej ali slej občino prav občutno oškodovale ne samo v bližnji prihodnjosti, temveč tudi za vas poznejše rodove.
Zborovaici soglasno poživljajo c. kr. deželno vlado, da napravi vsem tem krivičnim razmeram v obljudeni in davčno krepki občini takoj konec s tem, da uvede zopet normalno upravo. _
Kranjska krona prodana!
% Z Bleda, 24. marca.
Pred tričetrti stoletja ie že pel siavni naš Prešeren: ^Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z oko-1'co ta podoba rajaL< če bi pa tudi ne bil. bi se dandanes vsak bleski ovčar zavedal, da živi v najkrasneji pokrajini, katera išče sebi enake daleč tja čez snežene glave planinskih vrhov in zelene ravnine doli v globoko Turčijo. Vendar pa se je zgodil čudež, nc čudež, marveč največja budalost, najpristnejša oslarija, da je biser najlepšega sveta, zgodovinski Bleski grad padel preko zaprtih domačih rok v odprte tuje kremplje. Skandal vseh škandalov! Bahajo se, da je takozvana slovenska ljudska stranka skoraj vsegamo-gočna in nadvse vplivna celo na cesarskem Dunaju. Vse baje doseže ta napuhnjeni strankar tudi v tujini, ali čujte in podčrtajte strmeč dvakrat, tu doma v svetišču najsvetejšega ta večinska stranka ni bila zmožna rešiti slovenskemu ljudstvu, narodom avstrijskim in sploh vsem Jugoslovanom predrage svetinje. Ako bi bili bleski rojaki le količkaj slutili o popolno brezmočni nezmožnosti razupite slovenske ljudske stranke, bi se bili gotovo združili obilni tukajšnji zemijaki in bi bili sami kupili ta predragi okras slovenskih zemeli, kjer so v davni dobi robovali naši ubogi očetje in kjer so grenke solze prelivale in tlakovale naše tužne matere. —!
Ti grdi bahači in kričači, ti napihnjeni mehovi, ti brezsrčni lažniki pa so nas oslepariii s svojo bahavo nadutostjo, da smo se zanesli nanje, trdno verujoč, da ne bodo dali gradu tujcu: a sedaj je prepozno, kupčija je sklenjena; trga se nam srce in plakala bo še dolga, dolga leta predraga oČetnjava nad toliko grdobo narodnih zastopnikov. Taka prilika za nakup gradu se ne povrne vsako desetletje, težko da bi kaj takega še kdaj doživeli! Veliki treno-tek je našel malenkosten rod! — Hudobnost je to. če nejmožnež prevzame posle poslanca, ko sam dobro čuti, da jih ne more in ne zna izvrševati. Vsak prazncglavec ni za to, in če je tak tokar rudi v črni suknji, naj bi vsaj odstopi! ter naredi! prostor boljšemu možu, ako ima srce in vest
Tu v Gorjah prebiva naš krajan župnik Ivan Piber, po domače Turkov Janez, deželni poslanec ter imeniten pristaš slovenske ljudske stranke. V bližnjem Podnartu je poštar in posestnik Pogačnik, deželni In državni poslanec ter eden stebrov slovenske ljudske stranke. Tam v uro oddaljenih Begunjah je rojen naš Anton Bonaventura. vulgo Po-gorevčkov Tone, knezoškof ljubljanski, virilni deželni poslanec ter vrhovni poglavar zgoraj imenovane stranke: pa niso rešili sebe. dežele in nas sramote, da je naš srrad kupila nemška družba. Vprašamo sedaj valu Turkov Janez in Pogorevčkov
Tone: »Ko bosta na letnem oddihu v solnčnem ranem jutru prebirala brevir ter se nehote ozrla skozi okno na bližnji v solnčnem svitu blesteči se grad, ali vaju ne bo stresel počrez in podolgem leden drhtljaj v zavesti, da je Bleski grad lastnina nemSke družbe, kateri načeluje anglo banka, katere Člani so skoro gotovo večinoma druge vere. Vidva pa sta istočasno spala s svojo črno vojsko, kakor kralj Matjaž pod goro in z malomarno zanikarnostjo, da ne rečemo hudobno, zamudila nakup?«
Tudi ekscelenca baron Jožef Schvvegel, državni in deželni poslanec kranjskih graščakov itd. prebiva tu, res je že zelo star. a domačin Je in še dosti dober rojakom v obližju, vendar ni zadostno navdušil veleposestnikov kranjskih, da bi oteli Bleski grad domači deželi. V Radovljici stanuje dr. Janko Vilfan, deželni poslanec napredne stranke, njega je pač ovirala dolgotrajna bolezen, da se ni zavzel za stvar, sicer pa je znano, da slovenska ljudska stranka v dež. zboru načeloma vse potepta, kar predlaga napredna stranka.
Torej vse tri kranjske politične stranke gledajo od blizu po svojih poslancih osivelo zidovje ponosnega Bloškega gradu in vendar niso zmogli vsi deželni poslanci borih šest sto tisočakov kronic deželnega denarja, da bi kupili grad deželi ter s tem povečali slavo in Čast vojvodine Kranjske z nakupom središča v raju kranjske dežele, Da nas razumejo tudi neroiaki, naj sklepčno razložimo kaj je Bleski grad Gorenjcem? K temu gradu spada z ribičem na Rečici Še vedno za kakih pet zemlja ali celih gruntov zemljišča, ki tvori skoraj skozinskozi samo najlepša stavbišča ob obalih jezera. Bled postane nemški, če prične kupec tod parcelirati in naseljevati spretne Nemce. Kaj bo? pove bodočnost. Vrhu tega oa ima grad ribištvo v Savici, Bleškeni in Bohinjskem jezeru ter skoro izključno pravico plovbe po Bleškem jezeru. Le malo nas je vknjiženih za plovbo po jezeru, ti smo prosti; vsi drugi morajo plačevati od Murovih časov po 3 kroni na leto od ladje. Kaj pa, če novi gopodar vpelje na leto takso 50 kron ali 100 K od čolna? Lahko pa naloži veslačem tudi desetino, res ne v snopju ali recimo tako, da ie dne 17. avgusta ob razsvetljavi vse njegovo, kar veslači na jezeru zaslužilo. Morda si izbere celo več. seveda najboljših dni. kar bi bil grozovit udarec vsem obiskovalcem, ki se zbirajo s celega sveta, ker bi tedaj morali veslači veslarino zvišati.
Najgorostasneje pa pride sedaj! Na sredi jezera je pravljičin otok, na njem pa romarska cerkev, posvečena nebeški kraljici s zvonom za izpolnitev srčnih želja. To bi gledali verni romani iz vseli slovenskih in dosti nemških krajev, če bi morali veslarino dražje plačevati in osobito,, ko bi zvedeli, da jim je to posredno zakrivil navidez prepobožni ljubljanski Škof tn sedaj Še odločujoča njegova stranka, ker je prepustil mnogo obiskovano božjopot matere božje protestantom in zidom, sam pa se raje peča z rdečimi brošurami za vse razvrsti človeške starosti. Kaj poroče na to edino zveličavna sveta mati rimsko - katoliška cerkev? Stranka škofova pa razsiplje težek denar za kupovanje nepotrebnih mlinov in električnih špekulacij, za Bleski crrad pa ta odločilna družba m imela cvenka.
Duh časa je, da samo koritarit ali nezmožne puhlice gospodarijo sedaj vsem stanovom po kranjskih li-
ček ?«
nemu biku. Škoda, da nis^m eno ali dve leti starejši!«
»Kaj bi pa storil, nuj čedni de-je vprašal ne?ni Savelli in se ugriznil v ustnico.
»Zabodel bi tribuna s svojim lastnim bodalom in potem naglo pobegnil v Pales^no.«
»ll tega jajca bo zlezla krepka kaea.:< je dejal Savelli. »Zakaj si tako hf>en iia tribuna, moj mali ba-Etiisk*«
0 »Ker jc dovolil nekemrj resram-nemu kramarju, da je dal mojega strica Agapeta zapreti zaradi dolgov. Pred desetimi leti je napravil ta dolg. Govori se sicer, da ni v Rimu nobena h i se. ki bi imela več dolgov, kakor hiša Colonnov, a vendar sem zdaj prvič slišal, da je smel lopovski upnik zahtevati svoj denar drugače kakor razoglav in kleče. Povem, da bi ne maral biti baron, če bi bilo dovoljeno približati se mi s tako kjnet-sko neotesanostjo.«
»Deček,« je rekel stari Colonna in se od srca smejal, »vidim, da bo naš plemeniti stan v tvojih rokah dovolj dobro zavarovan.«
To priznanje je podžgalo dečkovo predrznost. Rekel je:
»Ce bi po umoru tribuna imel še kaj časa, bi rad še enkrat aunil in sicer bi zabodel —«
»Koga?« je vprašal Savelli, ko je deček umolknil.
»Svojega bratranca Adriana. Sramota naj pride nanj, da le v sanjah misli poročiti ne k žensko, ki je
komaj vredna, da bi bila priležniea kakega Colonne.«
»Pojdi se igra L deček, pojdi se igrat.« je ruke! stari Colonna m je dečka potisnil od sebe.
»Dovolj tega bl^betanja,^ e»e jc nudjoti] Orsini. s Povejte mi, stari gospod: ko sem prišel, sem videl oditi iz vaše palače starega prijatelj«, enega vaših prejšnjih najemnikov. Ali smem vprašati, kaj je hotel?<c
»Ah, da, to je bil poslanec Fra Morealea. Pisal sem vitezu, mu očital, da se nam je izneveril^in mu namignil, da bi zdaj persto sulic prav drago plačali.«
»Ha,« je vskliknil Savelli, »in kaj je odgovorili«
»O, zvijačno in nedoločno. Zn pravljiv je s komplimenti, pravi pada je v službi ogrskega kralja, ki je Rienzija določil za razsodnika; da hvoje zastave ne more zapustiti; da je rimsko prebivalstvo razcepljeno; da mora stranka, ki hode dobiti oblast, poklicati v mesto posebnega župana, Provencalec namiguje, da bi se to dostojanstvo moralo njemu ponuditi.«
»Montreal — naš župan!« je vskliknil Orsini.
»Zakaj ne t« je vprašal Savelli. »Plemenit župan je vsaj tako dober, kakor plehejski tribun. Upam pa, da nam ni treba ne enega ne drugega. Colonna, ali je ta odposlanec že mesto zapustil t«
»Mislim, da že.«
ADaJJe prihoda**^
_
vadah, vse zmožne, vnete in pravične značaje pa ubijajo in preganjajo, da je groza. *
Hemški cesar na Brijonsbih
Uri,ionski otoki, 26. marca.
Ob najlepšem pomladanskem vremenu se je izvršil današnji sestanek cesarja Viljema in prestolonaslednika nadvojvode Prana Ferdinanda. Brijoni je bil ves okrašen z zastavami. Točno ob 12. je priplula cesarska jahta »Hohenzollorn« v fa-zanski zaliv, kjer je bila zasidrana p. in kr. e^kadra pod poveljstvom kontreadmirala grofa Lanjusa. Pri prihodu je bil cesar Viljem pozdravljen s 24. streli. Prestolonaslednik je pozdravil nemškega cesarja na krovu ladje »Hohenzollern«. Od tam se je prestolonaslednik odpeljal s svojimi gosti na motornem čolnu v Brijoni. Na molu so ga pričakovali: vojvodi-nja Hohenbnrska z otroki, namestnik princ Hohenlohe, pristunišeni admiral v Pulju pl. Ripper, puljski okrajni glavar grof Schonfeld, tržaški policijski ravnatelj pl. Manussi in lastnik brijonskih otokov Kupolwieser z družino. Popoldne si je eesar v avtomobilu ogledal Brijoni. Kmalu nato se je cesar odpeljal. Prestol ona sled-wik je spremil cesarja na molo. Cesar se je vsem navzočim zahvalil za spre jem in je prestolonaslednika večkrat objel in poljubil. Ko se je cesar odpeljal, so ga. vojne ladje pozdravljale z oficijalnimi streli.
Marske sfauHe.
Avstrija.
Dunaj, *Jo*. marca.
Nemški socijalni demokrat je hočejo jutri staviti v parlamentu pred ing. da naj uporabi vlada vsa sredstva, da prisili podjetnike, da popolnoma izpolnijo delavnice zahteve.
Anglija.
L u ml o u, "26. marca.
Pogajanja med podjetniki in delavci so se definitivno razbila. Interesantna je bila prva skapna konferenca, ki je trajala samo 5 minut. Ko so namreč zastopniki škotskih delavcev zahtevali za odrasle defav-* po 5*0 Šilinga in za neodrasle po 11 šilinge na dan, so se podjetniki dvignili in zapustili dvorano i besedami: »Mi imamo že dosti!
Posvetovanje o zakonu glede minimalne plače se v parlamentu še nadaljuje. Fpati je, da bo posvetovanje še danes končano in odkazano hiši lordov, ki bo izvršila nato drugo in tretje branje.
talijansko - turška vojno.
Carigrad, k26. marca. Turški viri poročajo, da je priplula danes neka italijanska križarka pred Bejrut, vendar je pa kmalu odplula. Italijanske vojne ladje so se pokazale rdi pri Selejkah nasproti Cipru in blizu Mvtilen. Meri Sravrno in My-ilenami so štirje fcorpedni čolni preiskali angleški parnik Richard Greei<.
Mila n. "26. marca. »Avan ti« poroča iz Spočije, da je italijanska sredozemska eskadra v ondotneni pristanišču pripravljena, da odpluje. Jutri bo odplula v Sirakuze.
Ca r i g r a d, -6. marca. V naj-5jem poveljnistvu turške mornarice se bo v najkrajšem času izvršila osebna izprememba. Admiral Willi-ara - pasa, katerega kontrast z vlado poteče dne 5. aprila, bo opustil svoje mesto. Angleška vlada je predlagala inrski vladi, naj postavi na to mesto kontreadmirala Lvanposa. Angleški poslanik je imel s turškim zunanjim ministrom in z mornariškim ministrom danes posvetovanje v svr-ho perfekcijoniranja pogodbe z imenovanim kontreadmiraloiu.
Štajersko.
Iz Gaberja pri Celju nam poročajo: V nedeljo, dne 24. marca se je i šil v »Sokolskem domu« ustanovni občni zbor slovenske požarne hrambe za celjsko okolico. Udeležba je bila i/vanredno lepa; poleg velikega števila slovenskih okoličanov, je poseti-lo zborovanje nekaj odličnih gostov, kakor deželni poslanec dr. Kuko-v e c, načelnik »Zveze slovenskih požarnih bramb za Spod. Štajersko dr. B e r g m a n n, zdravnik v Žalcu, dalje podnačetnik Zveze velepos. Ed. K u k e e iz Žalca, občinski svetovalec celjske okolice dr. A. Božič in dr. Otvori! je občni zbor posestnik in trgovec v celjski okolici gosp. Jakob O m 1 a d i č s pozdravom vseh na rzočib gostov in domačinov. O splo-šuokoristnem in narodnem pomenu nove požarne hrambe aa celjsko oko-
lico je lepo izpregovoril ravnatelj S m e r t n i k, na kar je podal dr. K. L a z n i k izvanredno skrlmo sestavljeno poročilo pripravljalnima odbora. Nato se je vršilo vpisovanje članov, ki je pokazalo, da šteje nova požarna hramba 54 izvršujočih članov in je torej najmočnejša članica žalske Zveze. Pri volitvah so bili izvoljeni, za načelnika Fr. P u š n i k, posestnik v Gaber ju; za nodnačelnika Konrad O o 1 o g r a n c; za načelnika brizgal-ničarjev Skale; za četnika plezalcev Bizjak; za namestnika Š a r -lah in Belak; za blagajnika dr. K. Lažni k; za tajnika Iv. Preko r š e k; za odbornike: O m 1 a d i č, Koštomaj, Rozman, Teran in S p e g 1 i č. Novemu prepotrebne-mu društvu želimo mnogo uspeha!
Iz Gaberja pri Celju. Prihodnji ponedeljek dne 1. aprila se bo vršila ob 8. zjutraj v občinski hiši na Bregu prva seja novega okoliškega občinskega odbora. Na dnevnem redu je volitev župana in starešinstva.
Delniška pivovarna ftalee-Laški trg. Za predsednika te delniške družbe je bil izvoljen gosp. Eisbacher, trgovec v Laškem trgu.
Dve politični napredni društvi se osnujeta v laškem okrajn: eno za Trbovlje, Hrastnik in okolico, drugo za Laški trg in okolico.
Klerikalci in VVasiianovci. Lansko leto je vzbujalo v slovenskih krogih na Sp. Štajerskem mnogo pozornosti, da so mariborski duhovniki prodali svoje nemško pisano glasilo »Untersteirische Volkszeitung« — mariborskim \\ astianovcem. Ze t;ikrat, ko se je nahajal ta list v rokah mariborskih duhovnikov, je delal pri državnozborskih volitvah z v semi silami za \Vastiana; priporočal Je maloštevilnim nemškim pristašem mariborskega duhovništva, naj volijo Wastiana. Slovenski mariborski duhovniki so izvolitev Wa-stianovo podprli s tem, da — so ostali doma in niso šli volit — slovenskega klerikalca Stcrna. Posnemali so jih celo njihovi politični hlapci, ki igrajo danes vloge političnih voditeljev med spodnještajerskimi Slovenci. Kasneje so prodali duhovniki svoj nemško pisani list »Unterst Volkszeit. ■< popolnoma VVastiami. Ta je mislil z njim škodovati »Mar-burgerci ki drži z vsenemci in je pri volitvah podpirala v Mariboru najprej vsenemca Bauma, ko se je pa ta umaknil VVastianu, v Pruju vsenemca Malika proti VVastianove-mu somišljeniku Rauterju. >Mar-burgerica^ je pa star in udomačen list. tako da VVastiau ni mogel proti njej z -Unterst. Volkszeit.^ ničesar opraviti. Zato je ponudil list — duhovnikom nazaj in ti so ga tudi točno kupili. Vse to se godi ob istem času, ko so slovensko pisana glasila mariborske duhovščine polne napadov na Wastiana in oznanjuje odločen boj proti spodještaierskim renegatom, katerih glasnik je v štajerskem deželnem zboru VVastian ...
Shod v Žetalah pri Rogatcu. Napredno politično in gospodarsko društvo za rogaški, amarski in kozjanski okraj je sklicalo v nedeljo 24. marca velik političen shod v Žetalah. Po rani maši so se napolnili obširni Berlis-govi prostori do zadnjega kotička z volilei iz občine žotalsko Care; bili so navzoči št i r je župani šetalskih občin (t. j. razun enega vsi). P red s- I oval je društveni odbornik posestrik Ši-men Potočnik. Prvi je govoril urednik Janko Lesničar iz Celja o deželnozborski opstrukciji, sodniških imenovanjih na Sp,>d. ŠiajeT-skem, uovih davčnih predlogah v državnem zboru in o brezmejni klerikalni hujskanji med spodnještajer-skimi Slovenci. Za njim je tolmačil urednik V. S p i n d 1 e r iz Celja cilje in namene novega naprednega političnega in gospodarskega društva za rogaški, Šmarski in kozjanski okraj in novi brambni zakon. Ljudje so s veliko pozornostjo zasledovali izvajanja obeh govornikov; v imenu vseh se .rima je predsednik shoda prisrčno Zahvalil. Padla je tudi marsikatera ostra beseda, na račun nemškega okr. zastopa v Rogatcu, kateri premalo skrbi za okrajne ceste, in državnega poslanca dr. J a n k o v i č a, kateri si menda v drž. zboru ne ujia govoriti. Med soglasno sprejetimi 4 resolucijami odobrava prva stališč^ Narodne stranke glede klerikalne deželnozbor-ske obstrukcije, druga pomiva slovenske poslance, naj se odločno vpro proti zvišanju davka na pivo in žganje, tretja se pa glasi: Volilei naj-otsreje obsojajo hujskajoči govor dr. K rok a na obenem zboru Kmečka zveze v Celju, kjer je ta katoliški duhovnik mesto spravljivosti ljubezni in medsebojnega spoštovanja ozna-n je val politiko sovraštva in zaničevanja rodnih bratov. Takšno stran-karstvo mora peljati do posurovelo-sti ljudstva in sploh do narodnega pogina. Izrekamo se odločno za načelo, da politično nasprotstvo naj nikdar ne preide v osebno sovraštvo, vsak Slovenec mora spoštovati politična načela svojega rojaka — Slo- j venea. Četrta resolucija protestira I proti imcwvasrju nemških sodnikov I
za Spod. Štajersko in obsoja tozadevno pisavo klerikalnih listov. Zet al sk a duhovščina je poslala nekega možakarja na shod, ki se je sicer poskušal v medklicih, a je kmalu vtihnil, ker ni bilo nobenega uspeha.
Iz Središča. (Razne novice.) I-mri je v Središču posestnik Juri Dogša, vrl narodnjak. — Središka Ciril-Metodova podružnica je priredila na Jožefovo zvečer pri Zidariču tombolo, ki je vrgla Ciril - Metodovi družbi 150 kron čistega dobička. Obisk je bil tako ogromen, da je moralo veliko ljudi oditi, ker ni bilo pri najboljši volji gostilničarja mogoče dobiti prostora. — Umrlemu pesniku Božidarju Flegeriču se bo poleti odkrila spominska plošča. Ob tej priliki se bo priredila velika narodna slav-nost v Središču. — Za baje v Rak it ju I>okopanega »Sršena«, ki je tako hudo opikal naše klerikalce, da ga še sedaj ne morejo pozabiti, so rodoljubi ob priliki Ciril-Metodove tombole nabrali večji znesek z željo, da kmalu zopet zleti I gnezda in opravlja svoje plodonosno delo naprej.
Iz Ribnice na Poh. nam poročajo: Devet oseh iz naše klerrkalno-nem-čurske trdnjave je bilo obtoženih in pred kratkem v Mariboru tudi obsojenih zaradi zločina po % 129 in deloma po $ 132 kaz. zak. Obsojeni so bili pek Matija Schutioi na tri leta, fantje Miha Hodnik na 6, Anton Ambrož na 3 in Jože Pašnik na dva meseca tež*ke ječe. Ostali so bili oproščeni. »Štajerc« in »Slov. Gosj>odar<' skrbita zares za primerno izobrazbo in napredek naših ljudi. Župnik Šorn ima med pobožnimi ljudmi na Spod. Štajerskem neverjetno mnogo somišljenikov.
Škandalozne    razmere v Ptuju.
Nemški in slovenski listi so že poročali, kako je župan Ornig iz mestnega urada vrgel predstojnika d rja. Hog-lerja, ker ta ni hotel tako u radovat i, kakor je zahteval to Ornig. Iz pravde Ornig-Kalchberg, katera se je vršila meseca marca 1903, je znano, kaka uradovanje zahteva Zupan Ornig od mestnih uradnikov.   »Grazer Volks-blatt« je v št. 145. i dne I. aprila 1903 \Kt stenografičiiem zapisniku prinese!   izpovedne   mestnega uradnika Gustava Mavr. Ena se glasi: Župan Ornig rui je zaukazal, da sem moral račune (za dravsko obrežje) vse tako visoko »nastaviti«, da se je mogla subvencija izplačati, dasi delo še ni bilo tako daleč izpeljano. Župan Ornig in i je »napovedal« vse račune popačiti -— alle Rechuungen    in der Wciso /u faisehen — da se je dosegla potrebna visokost svote in omogočilo namestniji*    izplačanje subvencije. Moral sem tudi račune poedinih da-jateljev na veče zneske y>renarediti, nekatere popolnoma izmisliti — die Rechnungen der einzelnen Geschafts-letfte auf hohero Betrage »falschen«, sen dem einzelne aueh ganz fingiren, und aussordeui Sehichtenbueher an-fertigen, in deuen die Arbeitslohne hdher angesetzt worden, als sie an die Arbeiier tatsachHeh und Ausza-lung gelangten. Tn den Arbeits- und Krankenbuchern musste ich ebent'alls nachtraglieh   Falschungen vorneh-nea. Die Blatter w Ur dan 14 Tagc der Sonne ausgesetzt,   damit die Tinte, womi1 die neu und falsehlich einge-tragenen Posten gesehrieben varen, entsprecheĐd gebleicht,   das Papier gelb werde.     Der Sichevheitswach-mann Toplak   weiss von allein und wurde    von    Biirgermeister Ornig wiederhoIt zur BeihilTe an den Fal-sclmiigen vervvendet — itd. Gnstav Mayr je bil v službi mestne občine Ptnj od leta 1898. do 1902.    Imel je dovolj časa in prilike, da je opazoval počenjanje    in    uradovanje župana Orni ga. Vsakemu uradniku se »ptujsko« ali »Ornigovo« uradovanje gotovo ne dopade!     Kdor ima vest in čut za poštenost, ne more sodelovati! Takega uradnika pa, kateri bi ne delal po Omigovi praksi, pa ne mara Ornig! Pa kaj vidimo? Ekscelenca grof Clary in c. kr. na mestuištvo v Gradcu se ne morejo od Orniga ločiti!     Tako jim mož s svojo piakso in debelo vestnostjo imponira! Kje drugod bi bil tak mož    kot župan mestne občine in načelnik okrajnemu za »topu mogoč? Namesto da ga poženejo v njegovo delavnico, dali *o mu sedaj še političnega uradnika na pomoč! Političen uradnik naj dela pod županom Omigom, naj sprejema od tega povelja, sledi tega praksi! Vsi politični uradniki   e. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju imajo v svojem uradu dovolj dela. V tem se uraduje najbolj   rmčasno in dolgočasno, da nikjer tako! Sedaj pa bodo uradnike še posojevali mestni občini, da bodo tam tlako delali Ornigu. Proti temu protestiramo najodločneje! Politični n radni ki naj delajo v svojem uradu, da ne bode treba hoditi strankam tolikokrat zastonj po navadne rešitve, čakati na navadne rešitve po več mesecev! Tu naj vpreže ekscelenca grof Clary vse uradnike, naj poskrbi, da bodo vsi izpolnjevali svoje dolžnosti! Ce župan Ornig za delo v pisarni ni sposoben, naj se ga odstrani. Kako pa on postopa ■ uradniki?!
Koroško.
Nesreča ali omor. V Celovcu .so našli v svojem stanovanju v suterenu na Kardinalovom trgu 561etnega zasebnika Franca Kaiserja mrtvega, Imel je prebito lobanjo in več poškodb na telesu. Sumijo, da je prišel Kaiser pozno ponoči iz gostilne domov in padel po stopnjicah.
Maščevanje. Dva domača fanta pri Sv. Hemi sta udrla v tamošnji mlin in napadla že jako priletnega mlinarja. Pretepla sta ga tako, da so smrtno poškodovanega morali odbijati v l>olnišnico. Storilca so drugi dan zaprli, priznala sta, da sta napadla moža iz maščevanja.
Požar. V okolici Dohoja je nastal ogenj v hiši branjevca Golca. Kako je nastal ogenj, je neznano. Pogorelo je celo poslopje, hlev in skedenj. Poginila je vsa živina. Pogorela je tndi precejšnja zaloga branjevca. Škoda je veli'ka in le delno krita z aavarovalnino. Sumije, da je bil ogenj podtaknjen vsled maščevanja
Primorsko.
Klerikalci zoper alovenske uči-tcljišcnike v Gorici. Odkar je slovensko učiteljišče v Gorici, se trudijo klerikalci, da bi dobili popolno oblast nad njim. Ce se učiteljiščniki kaj zganejo, če kdaj kaj priredijo z dovoljenjem ravnateljstva in pod skrbnim nadzoT>rtvom, zatulijo klerikalci, lažejo in obrekujejo, vse pa z obsežnim namenom: pridobiti si moč nad učiteljiščem, katero naj vzgaja s*ame pristne klerScalne učitelje. Pri »Jelenu« v Gorici je bil večer v počešce-nje spomina pokojne gospe Reinohl-Huhadolnik, ki jo zapustila precej denarja šolskemu vrtcu družbo sv. Ci^ rila in Metoda v Gorici ob državnem kolodvoru. Ta večer je priredila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Hetoda. Nastopili so tudi učiteljiščniki z orkestralnimi in pevskimi točkami. Kdo se bo nad tem i/podtikal? Kje naj se dobi človek, ki se zažene s hiHtobnim namenom v kako prireditev? Dobil se je vendar človek v »Gorici«, ki se je aaajnal v ta večer, še predno se je vršil. Gregorčičeva »Gorica« se je zlagala, da bodo učiteljiščniki ta večer plesali v čast sv. Cirilu in Metodu. Rekla je, da se to da posneti iz lepakov in listov, kjer je bilo pisano samo to, da 1kx1o pri večeru sodelovali učiteljiščniki. Ali sedaj je post in v postu se ne pleše. Zato pa je »Gorica« podtaknila učite-Ijiščnikom pb»s, boteč tako škodovati družbi in morda doseči, da bi šolsko vodstvo zadnji trenotek prepovedalo soudeležbo. Vseer se je vršil kljub vsej klerikalni gonji lepo in dostojno; učiteljiščniki so izvedli vse točke precizno v polno zsdovoVjnost občinstva. Klerikalna Gorica« je blamirana. Šolska oblast vidi, kakili nizkih sredstev se poslužuje to klerikalno trobilo in na kak način hoč« strahovati šolsko oblast, da bi se ozirala le na njene nazadnjaške težnje.
Vojaška aviatična post.jja v Gorici. Celo zimo se je vršilo na Velikih Rojab blizu Gorice aviatično vežba-nje. Zadnje časo ao se vršili veliki poleti. Obnclva praznika je bilo veliko v/letaujc. V nedeljo popoldne je zle tel prvič na prosto izven Roj nad-poročnik Holeka ter s tam prestal e\ iatično poskušnjo. Kakor se čuje, neha aviatično vežbanje v Gorici v kraokem, aviatiki se preselijo v Dunajsko Novo mesto ter se vrnejo v Gorico morda prihodnjo zimo.
Goriška porota. Včeraj bi se morala vršiti pred goriškim porotnim sodiščem obravnava proti »LT Eeco« — in sicer na tožbo Markesinija iz Gradeža. Obravnava je odpadla, ker se je dosegla poravnava. Danes se vrši obravnava proti »D Popolo<% katerega toži dr. Pet tari ni.
Pomiloščen jetnik. Cesar je jk> milosti! jetnika Karla Bregatta v Gradišču, ki je bil obsojen na 5 let težke ječe, ker je umoril svojo ljubico.
Stavka v Zadra vsemi. Kakor smo že poročali, so začele stavkati delavke v predilnici za svilo v Zadra vščin i pri Gorici. Vodstvo predilnice je hotelo znižati nekaterim delavkam mezdo. Zaradi stavke je vodstvo odpustilo 6 delavk. Nato pa so se pridružile vse delavke, ki so 5e delale, sta\4:i. Vodstvo predilnice je po daljšem pogajanju sprejelo odpuščene delavke v službo in uredilo primerno tedenske mezde. S tem jo bila stavka končana.
Slovensko agrarno društvo v Trsto je imelo v nedeljo v »Narodnem domu« v Trstu svoj občni zbor, katerega se je udeležilo veliko slovenskih posestnikov iz mesta in okolice. Zborovanje je vodil predsednik društva gosp. Ivan Gorjup. Navzoča sta bila tudi tržaški uamestnik princ Hohenlohe ^u vodja namestniškegn prezidijalnega urada okrajni glavar Fabiani. Obravnavali so glede poslovanja društva, pri čemer se je razvila živahna debata, v katero je posebno krepko posegel v prid in na-
predek slovenskih gospodarjev dr žavni in deželni poslanec dr. Rybar. Napaden finančni paznik. Fi
naučni paznik Ivan Lorenci v Trstu je našel v prosti Inki blizu »kladišča št. 27 nekega delavca, ki je spal v praznem železniškem tovornem vozu. Ko ga je paznik poklical in opozoril, da tu ne sme spati, je neznanec vstal, potegnil samokres in ustrelil na paznika. Zadel ga je v desno m-ino in mu je krogla zdrobila ključnico. Paznika so odpeljali v bolnico, napadalca pa m drugi dan aretirali.
Nzgode. Zastrupila se je v Trstu zaradi neozdravljive živčne bolewnr 301etna zasebnica Karolina Dorigoj. Zažgala je v svoji sobi oglje, zaprla okna in vrata in se vlegla na posteljo. Našli so one*7veščen© in jo odpeljali v bolnico. — Delavec Anton A leš je skočil v Trstu v Veliki kanal. Ko so ga potegnili v čoln, se je iztrgal rešilcem in zopet skočil v vodo. Posrečilo se je rešilcem, da so ga vnovič rešili, nakar so ga oblekli v prLsilni jopič in odpeljali na opazovalnico.
Samomor    Hnančnega paznika.
Finančni paznik Anton Pap se je ustrelil s službeno puško na straži ob istrski meji. Vzrok samomora je d<* sedaj ^e neznan. Papa so prepeljali smrtno ranjenega v bolnico na Reki.
Nesreča na železniški progi. De lavee Juri Kučrn iz Reke je šel čey> železniško progo tik pred vlakom. V naglici je padel in prišel pod vlak. ki mu je popolnoma odtrgal desno nogo. Knčin je dobil tudi težke poškodbe na glavi in na rokah. Nash so ga šele eno uro po nesreči in ga odpeljal] v bolnico.
Dnevne vesti.
+ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 29. marca t. L ob 5, uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednika in 3 računskih pregledovai-cev. 5. Sestava odsekov. 6. Volitev 2 zborničnih zastopnikov pri kouv,-sijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 7. Volitve zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Radovljici, na Bledu. Krškem, Toplicah (Zagorju), Šmart-nem pri Litiji in v Ribnici. S. Volitev nametnika člana pridobninske deželne komisije.
*- Volitve v Krškem.     Pi^»c >o nam iz Krškega. Prva dva dni pri badnjega mesecu se vrše pri nas občinske volitve. Deželna vlada je najn-reč minule volitve na priziv napred-njakov razveljavila.     Upati je torej bilo, da se bodo napredni možje \y. mesta in okolice z vso vnemo vrgli v volilni boj, ki bi napredni stvari go tovo prinesel zmago. Razpoloženj« med volilstvom je izborno, kajti razna klerikalna agitac-ijska sredstva BO se izkazala kot skrajno lažnjiva in odprla ljudem oči. Tako se je likvidacija vinarske zadruge mirnim potoni izvršila in požrtvovalni gospod Gre-gorič je hotel za višjo ceno zopet kupil,    ka-kor ga je bil preje prodal. Ljudje, katerim se je obljubilo, da as bode denar mestne hranilnice med nje razdelil, so zastonj prihajali trkat na farovška vrata ter kolnejo sedaj obljubovalce. Dau da dan prihajajo možje s kmetov v mesto povpraševat,* kaj delajo naprednjaki, koga naj volijo itd. A Krčani sr>c! Vsi sicer ne. Obrtniki, delavci in meščani bi sicer radi pomagali, a Primanjkuje jim vodstva, pa tudi časa, akademič-no izobraženi gospodje pa gledajo, z edino izobrazbo, po strani. Ali mar pričakujejo, da jim prinese kdo mandat na krožniku? Meščani in napredni okoličani, pa se vi poprimite dela! Hitro sestavite volilni odbor, prosil«■ vodstvo stranke za pomoč, prirejajte shode po okolici in sicer dan na dan. agitirajte od hiše do hiše, skrbite na enotno vodstvo, ne volite v komisijo najboljših agitatorjev, glejte duhovnikom zlasti na dan volitve na prste ter zabranjujte vlačenje voliloev v Golobovo hišo. Krcani, na noge! Še' je čas, da obvarujete ^vojo lepo občino klerikalne šibe.    Bolje drži gtt, ko lovi ga! Opozarjamo vas samo, kaj bi bilo z lepo se razvijajočo mestno hranilnico in njenim rezervnim fondom, oko zavladajo klerikalci? Sokoli, hi li vas ne bolelo, ako n« bi več smeli v kroju nastopiti, kakor se tu godi Radecanora? Krčmarji, kaj hm pa počeli vi, ako bi se vam vealieo prepovedale? Ia vi napredni voditelji, vam ne bi bilo zal vrlih naprednih čet okoličanov, ki že komaj čakajo na spopad? Ne bodite m al od usni, ampak spominjate se svojih vrlih pradedov, ki so visoko spoštovali ter vsikdar hranili prostot rojstnega mesta. — Hej Krčani!
-r Kakšnih sredstev no se poslu* zevali klerikalci pri volitvah v Beli
Krajini? Prijatelj našega lista nam piše iz Bele Krajine: Naravnost čudim se, da je pri zadnji nadomestni deželnozborski volitvi v Beli Krajini dobil napredni kandidat Mazelle opromno število 1113 glasov. Čudim se, ker sem imel vpogled v naravnost divjo, najgnusnejših sredstev se poslužujočo klerikalno agitacijo. Da podam samo nekaj slik iz te volilne borbe! Znano je, da je posegel v volilno borbo tudi deželni glavar dr. Šusteršič, ki bi kot vladni zaupnik v vodstvu deželnih poslov pač moral ostati visoko vzvišen nad dnevnimi političnimi boji. Toda deželni glavar ni nastopal samo kot govor-nik na klerikalnih shodih, marveč se je celo ponižal na stopnjo političnega agitatorja najnižje vrste. Kot tak je hodil po hišah ter nagovarjal ženske, naj vplivajo na svoje može, da bodo volili Dermastijo, sicer bo imel vsak moški po dve ženi, ako^bo zmagal Mazelle. Na Vinici je dr. Šusteršič podkupil Jureta Sterka s tem, da mu je obljubil, da bo dobival iz deželne blagajne 5000 K podpore za avtomobil, ki bo vozil z bodoče železniške postaje v Črnomlju na Viui-co. Da ostali klerikalni veljaki niso zaostajali za svojim mojstrom, se razume samo ob sebi. Lampe, Jare in Lončarič so se pehali po krajih, kjer ima steči belokranjska železnica, ter pridobivali ljudi za Dermastijo z grožnjami, da ne dobi nihče niti vinarja zaslužka pri zgradbi železnice, kdor bo volil Mazelleta. Najgnus-nejše komedije pa ?e vganjal kaplan Peter Natlačen iz Metlike. Kakor cirkuški klovn je hodil po občinah DrašiČi in Božjakovo ter se jokaje drl na ves glas: »Kristjani na pomoč, drage krščanske žene, pomagajte, izgubljeni smo, sveta vera je prodana; cerkve nam bodo porušili, rešite nas!« S kaplanom na čelu je pijana druhal hodila od hiše do hiše ter vplivala zlasti na ženske, češ vera je v nevarnosti. S tako *agita-cijo« so Mezelletu odjedli nad 100 glasov. V vasi Grabrovcu je kaplan Natlačen iztrgal gostilničarju Petrl-ču glasovnico, glasečo se na Mazel-letovo ime, iz rok ter jo raztrgal, ker se Petrič ni dal pregovoriti, da bi glasovnico prepisal z imenom klerikalnega kandidata Dermastije. — Na ta način je v Beli Krajini ^zmagala svobodna ljudska volja«! Ce je še v veljavi zakon v varstvo volilne svobode, bi moralo radi opisanih dogodkov državno pravdni-štvo nemudoma uvesti kazensko preiskavo.
-h Klerikalci in obrtniki v Bell Krajini. Podjetnik Lončarič, klerikalni agitator pri zadnjih deželno-zborskih dopolnilnih volitvah v Beli Krajini, in Puntigamski Petrič sta stopila v kompanijo. Sedaj, ko sprejema Lončarič akordante, sploh ne sprejme drugače nobenega v delo, kakor da se mora dotičnik zavezati, da bo vse življenske potrebščine m puntigamsko pivo. ter vino, katero si bosta nabavila Lončarič in Petrič, od teh dveh kupoval. Postavila sta si baje 6—8 barak na Lončariču podeljenih 3 lozih, in Petrič je že poslal koiije v Črnomelj, da bodo raz-važali po progi. Kaj pa k temu porečejo domači trgovci in gostilničarji, ali bodo to Lončaričevo in Petriče-vo postopanje mirno gledali? Saj se vendar železnica pradi, da bi domači obrtniki kaj zaslužili. Na kak način pa sta te dva klerikalna petelina dobila dovoljenje na toliko krajih vršiti trgovsko in gostllničarsko obrt? Saj bi vendar moralo si. c. kr. okrajno glavarstvo v prvi vrsti gledati na domače obrtnike! Puntigamski — Petrič jo še celo svojega brata v Črnomelj pripeljal, da' bo ta mesarsko obrt opravljal. To so pa že v nebovpijoče razmere in Belo-kranjci bodo napeli vse strune, da jim ne bosta Lončarič in Petrič ta mali košček kruha odjedia iz ust. Komaj smo pričakovali, da bi v našem zapuščenem delu Kranjske tudi mi prišli do pičlega zaslužka, in še to nam hočejo klerikalni agitatorji požreti. Radovedni smo, ako bi se to godilo v Vinici, ali bi g. Šterk bil s tem zadovoljen? Gotovo bi potem več ne agitiral za Dcrmastjo — ali Dremacijo, kakor ga že naši ljudje nazivljajo. Pogum in storimo potrebne korake, da preprečimo te Lončarič - Petričeve nakane!
+ Volilni imeniki v Mostah. Občinski volilni imeniki v Mostah bodo na javni vpogled razpoloženi od jutri Četrtka 28. t. m. naprej. Županstvo je določilo, da bodo razpoloženi v splošni vpogled ob delavnikih od 3. do 5. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. dopoldne. S to župansko odredbo je delavcem, ki tvorijo pretežno večino volilcev v Mostah, odvzeta možnost, da bi se sami mogli prepričati, ako so vpisani v volilni imenik ah ne, saj je znano, da so dan za dnevom najmanj do 6. zvečer zaposleni. Tako reklamacijsko postopanje je torej iluzorne vrednosti, zato pozivamo okrajno glavarstvo, naj poskrbi, da bodo volilni imeniki razpoloženi vsak dan ob uradnih urah in najmanj
do 7. zvečer, da se s tem tndi delavcem omogoči, da se bodo lahko posluževali svojih pravic.
— V deželni  prisilni delavnici
vladajo neznosne razmere. Denuncijacija je tam v najlepšem cvetu. Največ trpe pod temi razmerami ti sti značajni pazniki, ki so vkljub klerikalnemu terorizmu vendarle se ohranili svoje napredno prepričanje. Ti možje ne smejo govoriti e nobenim naprednjakom, ker se jih sicer takoj denuncira ter se naščuva nanje gotove mogotce. Cesar ne opravijo denuncijant je iz prisiiue delavnice same. to izpopolni vpoko-jeni Orehek iz Most, ki prihaja v prisilno delavnico — seveda zgolj :> plemenitim namenom, da bi ko^a očrnil in oblatil ter mu škodoval na ta ali oni način. Ali preostaja Orei;-ku pri kupčijah s hišami a še toliko časa, da še vedno lahko lazi v prisilno delavnico?
— Ali ste že vi odstopili od politike? Tc dni je prišel k župniku Petriču pri sv. Petru po poslu mož, ki je vsled hujskaioče duhovniške politike izstopil iz katoliške cerkve ter postal brez konfesije. Župnik je imel podpisati neko listino. Ko je v tej listini čital pod rubriko »veroiz-povest« opazko "brez konfesije«, se je na dotičnika obrnil s vprašanlem: *No, kdaj pa boste zopet k nam prestopili?« »Ali ste že vi odstopili od politike?« je bil prompten udgovor na župnikovo vprašanje. Petriču se je neznansko pobesil nos, molče je segel po pero ter oodpisal listino.
— Klerikalna nesramnost in nadležnost presega se vse meje. V nedeljo dopoldne ob času, ko gospodinje kuhajo kosilo. je hodila po hišah in kuhiujah v seiijakobskem okraju neka tercijalska marinarica, menda poslana od klerikalnega trgovca z usnjem, Grabnarja, v Flori janski ulici, na katerega hiši se blišči velik križ z napisom Katoliško prosvetno društvo, ter vsiljevala ženskam vstopnice za »tejater«, ki ga priredi omenjeno društvo s šentjakobskim kaplanom Jancom na čelu. Ta marinarica je hotela spraviti ženske po vsi sili v klerikalni teater ter jih pestila, da bi kupile vstopnice, akoravno so ji ženske povedale, da ne morejo od doma, ker imajo majhne otroke in tudi denarja nimajo za to. Mora biti pač malo zanimanja za prireditve katoliškega prosvetnega društva, ako morajo marinarice vsiljevati že po hišah vstopnice ter nadlegovati celo ne-klerikalno občinstvo, da jih podpira.
— Lunin mrak. V ponedeljek, dne L malega travna zvečer mrkne luna pri nas vidno, toda malenkostno, ker se sredi mraka skrije samo 01SS del njenega premera v polno zemljino senco. V polusenco stopi luna že ob 8. uri 546 minut zvečer, v polno senco pride šele ob 10. uri 25*9 minut; sreda mraka je ob 11 14*3 minut; iz polne sence prestoli potem ob 12. uri 2*7 minut v polusenco. katero zapusti ob 1. uri 34*0 minut popolnoČi. — Luna se bliža zemljini senci vedno od desne strani, zaradi česar zatemni najpopr^j njen levi rob. V polusenci zabledi b malo njena svetloba, pa tudi v polni senci je vedno vidna. — Dne 17. malega travna, ko bode poldne odzvonilo, nastopi precejšen solnčni mrak, ki bode trajal skoro 2*/4 ure, podrobnosti prinesemo pravočasno.
Razpisana srednješolska mesta. Od 17. do 24. marca so bili isdarii sledeči razpisi: Klas!čna fllologrija: Dunaj V. (Eliz. g., L. G. S., 24. IV.); Trst (g., L. SI. in L. J. z nem. in ital. učnim jezikom, 20. IV.), Ustje (g., L, G. S., 24. IV.). — Moderna filologija: Kotor (navtična Šola, D. v zvezi s katerimkoli predmetom, 15. IV.), Dunaj VIL (r., Fr. Dr, 15. IV), Svi-tava (dež. r., Fr. E., 15. V.). — Historična sknnina: Romerstadt (dež. r., 30. IV.), Svitava (dež. r., 15. V.). — Prlrodopisna skupina: Dunaj VI. (g., Ng. m. nI., 20. IV.), Ljubljena fuč. Ng. m. nI., 16. IV.). — Kratice in znaki kakor navadno. — V Trstu na gimnaziji j* razpisano profesorsko mesto za slovenščino in latinščino (glavna predmeta) z nemškim in laškim učnim jezikom. Prošnje do 20. aprila t. 1.
Iz St. Vida nad Ljubljano *e je preselil v Ilirsko Bistrico gosp. Ivan Paučič, vpok. rnd. uradnik. V Šent Vidu je bil skozi o.jem let, prva je vadil godbo veteranskega društva, zadnja tri leta pa je bil delaven član Kmetske posojilnice. Gosp. Paučič je vrl naprednjak in mu želimo tudi v novem domu veselih dni. Živel!
V Gnurljah je pogorela v nedeljo le« ena hiša gosp. Ivana Kanca, kovaškega mojstra. Nevarnost je bila da te vnamejo poleg stoječe hišo, po večini s slamo krite. Sreča, da so bile strehe mokre od dežja, omejiti ogenj pa so tudi pomagali gasilci is bližnjih vasi.
Grad Mokronog prodan! Včeraj dne 26. L m. je bil na javni sod ni dražbi prodan mokronoski gral last g. Janeza Smrekarja, kateheta v Ljubljani za 47.100 K. Kupil ga je odvetnik g. dr. Vallemschag v Ljubljani
Mnogo pogrešana oseba. Lani v jeseni je nastal v gostilni Marije Perz v šalkovi vasi pri Kočevju pretep med Hrvati in domačini, pri katerem sta Jure Stranjin in Jožko Po-rubič nekaj Kočevcev oklala. Adolf Temele Je dobil sunek t nožem v roko tako, da mu Je bila prerezana kita. Došli orožniki so pač zagrabili Jureta Stanjina, ne pa tudi Porubi-ča, ki jo je še pravočasno popihal na Hrvaško, kjer je prebil zimo. Misleč, da se je dogodek že Čisto pozabil, je šel zopet na spomlad s trebuhom za kruhom po svetu. Prišel je brez nezgode v Ljubljano in dobil delo v Gruberjevem kanalu. Nič več ni mislil na tovariša Stranjina, ki je že prebil dosojeno mu kazen. Brezskrbno je šel Porubič dne 9. marca t. 1. dopoldne ob Grubarjevem kanalu, kar mu položi pravica svojo težko roko na ramo in ga pozove s seboj, da odsluži, kar je bil zakrivil. Mar bi bi! po zimi odslužil!
Blagor Amerike. Janez Mesenjak Je posestnik na Stojanskern vrhu nad Sv. Križem pri Kostanjevici. Pred leti je odšel v Ameriko, da izbriše nekaj grdih in sitnih številk iz zemljiške knjige. Doma je bil pustil mlado ženo, ki jc že iz krščanskega nauka vedela, da človeku ni dobro samemu biti. Seznanila sc je s sosedom Jožetom Sršenom,, ki je bil precej istih nazorov. Pozabila sta na Me-senjaka, ki je po Ameriki brusil in lupil žulje, dokler ni prišel pred kratkim nazaj. Mesenjak je zvedel vse, skrbeli so za to dobri ljudje in hudobni jeziki. Soseda se seveda nista več pogledala. Mesenjak pa Sršenu ni mogel odpustiti in je na tihem kuhal jezo nanj. Lani oktobra je pa pri Šte-ianičevi kleti nekdo zavratno pričakal in napadel Sršena z nožem ter mu skoro odrezal vse prste na levi roki razen palca. Pa tudi po glavi in životu je dobil Sršen nekaj sunkov z nožem. Tiho je nosil svoje, kakor je mislil, zasluženo gorje in sam se je zdravil, toda odrezani oziroma skoraj odrezani prsti so popolnoma od-reveneli in postali nerabni. Treba jc bilo zdravniške pomoči. Pri tej priliki je pa prišla ta kočljiva notranja zadeva na dan. Oblasti so se začele zanimati za njo in za junaka in tako utegne Sršen za nekaj časa zopet dobiti priliko, nemoteno kramljati z Mesenjakovko, če sta namreč še oba svetopisemskih nazorov. Mogoče pa je. da se je zbala Sršena, ki !e pika, in bo raje imela svojega moža, ki je le nevaren pregrešnim prstom Sršenovim.
Novo merjen*® idrijske kata-stralne občine je odredilo, c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani na svojeČasno po županstvu v Idriji vloženo prošnjo. Katastralna občin* mesto Idrija se bo v celem obsegu ua novo premerila in sicer je premeriti 1940 zemljiških in 636 stavbnih pai-cel. Novo merjenje je bilo nujno potrebno, ker je bila dosedanja katastralna mapa skrajno pomanjkljiva. V mnogih slučajih se je znatno razlikovala od dejanskega stanja, več javnih potov ni bilo niti zaznamovanih v mapi. Vse to je bilo novo', mnogim prepirom in pravdam med sosedi. K delom za novo merjenje mora idrijska občina prispevati s preskrbo brezplačnega lokala za pisarno, 4 pomožnih delavcev in ma terijala. Ker je naprava nove mape velike koristi za vse občince. bo občina rada trpela naznačene stroške. Saj bo na podlagi vspeha novega merjenja tudi lažje izgoto/lti nujno potrebni načrt za regulacijo idrijskega mesta.
Izredne postrvi. Lastnik ribolova v Idrijci na Primorskem, Mina Cerne, hotelir na Bledu, ujel je 2*. t. m. na trnik dve postrvi; ena 9, druga 4 kilogramov težka. Gotovo redek slučaj.
Iz Rateč pri Beli peča: Dasi ne pisarimo radi in se ne prerekamo po časopisih, se moramo vendar oglasiti, ker smo k temu prisiljeni. Pri nas imamo izobraževalno društvo na strogi katoliški podlagi. In če se ne motimo se je o tem društvu v vašem listu že enkrat nekaj pisalo. To društvo je pod vodstvom prečastitega gospoda župnika Lavtižarja. A čudo, v društvu se prav skrbno goje doklor Krekova načela, da naj se vse one, ki ne trobijo v črni rog, požene tja, kjer imajo psi svoja bivališča. To se je pričelo pri nas že dejanjsko izvrševati. Bilo je na »pustni torek« zvečer, ko se je vračala mlada posestni-ca Reza Petrič maskirana iz gostilne na svoj dom. 2c blizu doma nič hudega sluteč je bila brez vsakega povoda naenkrat — čujte! — od trope mladih izobraževalk omenjenega, društva napadena, vržena na tla in skoraj bi Jo bile zadavile, da jih niso bližnji sosedje prepodili. Pri tej nepričakovani borbi je dobila napadena na vratu, precejšnje poškodbe, in posledica je bila, da je vsa stvar prišla pred sodišče. To pa je župniku dalo mnogo opravka. Zastavil je vse svoje moči in ves vpliv, da bi svoje verne ovčice potegnil iz blata in to se mu Je končno tudi posrečila Na-padalke so imele svojega zagovor-
niku ter bile pri c. kr. okrajnem sodišču oproščene vsake kazni, katero so pa v resnici zaslužile. Nič nimamo proti temu in jim privoščimo, da so odšle brez.kazni, za kar naj se gospodu župniku prav lepo zahvalijo. Toda vprašanje sedaj nastane v kakšnem skladu je to z nauki katohške-. ga duhovnika, ki na eni strani vedno uči, da se mora storjena krivica poravnati, na drugi strani pa, kjer je to njemu v prilog, žrtvuje vse, da se ravno tista krivica ne poravna, pravica pa potepta. Sedaj pa prijatelji, roko na srce in premišljujte, če je tako postopanje, katero smo ravnokar opisali, pravilno, in če niso tisti nauki, ki se jih nam dan za dnevom vsiljuje, le slepimi. Kadar to vse natančno preudarite, boste gotovo prišli do prepričanja, da vaše hčere in sinovi niso na pravi poti. Ta pot vodi v nesrečo. Pomislite nadalje, da samo to je vaše, kar si prislužite s svojo dlanjo in to držite, ne pustite se izkoriščati nikomur! Skrbni starši Še nepokvarjenih otrok ne puščajte otrok k igram v »Izobraževalno društvo«, kajti že tu se začne sejati slabo seme v mlada srca. Navedemo lahko takoj slučaj, kakšen vpliv je napravila zadnja igra »Slepa poroka? na pozorne otroke. Lahko si slišal od mladih otrok, da so po pretečem igri ponavljali venomer besede: »Golobica moja, srček moj itd.'* 1 aki zgledi jim pač ostanejo v spominu. Za danes dovolj, prihodnje pa bode-mo še bolj pazno sledili dogodkom na vse strani in tih vestno objavljali.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 10. do 16. marca 1912 ie bilo 18 novorojencev, 1 mrtvorojenec, 19 jih je umrlo, mc^ temi 12 domačinov in 7 tujcev. Za jetiko so umrli 4. Za škrlatico je zbolela ena oseba, dve za egiptovsko očesno boleznijo, 1 za mumpsom.
Kinematograf »Ideal«. Ker slika »Grobnica živega«, krasna, učinkovita drama, včeraj ni pravočasno prišla, predvaja se šele danes hi jutri pri večernih predstavam. — Razen te slike vidi se Še 5 dru£*«^,. lepih komičnih slik in naravnih posnetkov. Spored je jako lep m priporočljiv.
Poskusen vlom. V noči od sobote na nedeljo je nekdo poskušal vlomiti v leseno barako v Latter-mannovem drevoredu, ki je last prodajalke slaščic Neže Zajec ter ^dti-gal dve ključavnici. Policija jc kot osumljenca aretirala 181etnega Iv Kavčiča iz Medvod, katen se je že deli časa potikal okrog. Kavcic ]e tudi sumljiv, da je v Prešernov; ulici izpred trgovin pokradel ra^ne stvari, na Resljevi cesti pa ie v ju tranjih urah pobira! žemiie iz vrečic in si na ta način preskrbel zaja-trk. Kavčiča, ki je bil že zaradi tai vine predkaznovan, so izročili sodišču.
Prijet vtihotapec. V soboto ispomoći se je v neki gostilni v Kolodvorski ulici vtihotapil v sobo, kjer so spali tujci, delavec ivau Mam iz kranjskega okraja in tam začel preiskavati po posteljah. K^r ni dobil denarja, je ukradel nekemu zidarju nove čevlje, svoje stare pa sezul in hotel oditi. V tem pa se je zidar zbudil, zgrabil tatu \\\ pokiiccl druge, ki so vtihotapca izročili policiji.
Božjast je vrgla včeraj popoldne na Poljanski cesti nekega zasebnega uradnika, kateri :>e je pri padcu nad levim očesom poškodoval. Poklicali so rešilni vez ter ga pripeljali na dom.
Prvega hrošča je včeraj dobil na grrmčju na Prulah neki dijak.
Delavsko gibanje. Včeraj se ie iz južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 42 Slovencev in 79 Mace-doncev, iz Amerike je pnMo pa 39 Hrvatov in Macedoncev; o£>0 Lafiov je šlo na Dunaj, 190 pa v Za^rieb.
Izgubljeno iia najdeno. Ga. Le/>-nija Santijeva je izgubila rjavo boo.
— Ga. Malvina Strebingerjcva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 33- K denarja. — Gdč. Anica Čr-netova je izgubila zlato zapestnico.
— Ga. Bleivveisova je našia der.ar-nico s srednjo vsoto denarja.
Pri sobotni predstavi v slov. gledališču, na dijaškem st« jisčd je nekdo zamenjal sivo zimsko suki jo s črkama V. A. Dotični, kateremu se je pripetila ta neljuba pomota, naj prinese tujo suknjo hišniku v Dalmatinovi ulici št. 10, kjer dobi svojo.
- Narodna obramba.
Cirll-Metodova družba priporoča vsem rodoljubom svojo veliko zalogo narodnega kolka. Kdor pošilja svojim znancem in znankam spomladanske in velikonočne pozdrave, naj uikar ne pozabi prilepiti na razgled nico ali pismo družbeni narodni kolek. Ta mali izdatek vsakdo lahko utrpi, Ciril-Metodova družba pa vendar dobi potem skupno lepe zneske. Kupujte torej narodni kolek, ker s tem koristite šolsfci družbi.
Družbi sv. Ciril« lB Metoda je poslal gosp. Fr. Skerlec od Sv, To-
maža 3 K, katere sta darovala gosp. Iv. Velič, trgovec v Ormožu (2 K), in gosp. lr. Grivec (1 K) mesto cvetja na grob pok. gosp. Fr. Loparnika. Na izvanrednem občnem zboru društva »Morje« v Vižoljah se je nabralo za Ciril-Metodovo družbo 6 K, te so darovali gg. Al. Pernačič, Mart. Fur-Ian, Iv. Šuc, Jak. Klemene in Al. Peric po kronskih darovih. Gosp. V«# \Vatzak v Sinartnem pri Litiji je poslal 6 K, prebitek I. slov. recitatorja gosp. V. Božanskega od njegovega predavanja v Litiji dne 20. t. m. Gospa Ana Podboj v Ribnici je darovala 10 K mesto venca na krsto gospo Amaliji Podboj v Ilirski Bistrici. — Hvala!
Društvena naznanila.
Dobrodelna prireditev za dijaško kuhinjo društva »Domovine« v Ljubljani. Akademično ferialno društvo »Sava« priredi s sodelovanjem ljubljanskih dam 11. maja v Narodnem domu veliko dobrodelno veselico v dijaške podporne svrhe. V ta namen sklicani sestanek je dne 22. t. m. definitivno sprejel vse predlagane nasvete, po katerih se vrši velik ples s sodelovanjem Slovenske Filharmonije in kabaretni večer z zelo zanimivim, mnogovrstnim programom. Pri tem se ponovi lanski lepo uspeli baletni ples malih deklic, za katerim se vrste komični nastopi, razni soio-iu kvartetni-, kvintetni in septetni nastopi iz izbranih mest v modernih operetah, solo-plesi, petje, telovadne produkcije itd. Kakor pri drugih prilikah, bodo ljubljansko dame vodile razne bifeje in paviljone in se bodo prodajali v korist »Domovine« pirhi. medena srca in sladkorčki z raanimi lepimi verzi. Ve&tibul v prvem nadstropju bo premenien v poletni vrt in bo okrašen z lampijonČki. V pripravljalnem odboru za to prireditev je poleg lepe vrste odličnih narodnih dam in akademikov kot predsednica gospa vlad. svofnika dr. Šlajmerjeva, podpredsednica gospa dr. T a č a r j e v a in predsednik akad. fer. društva ^Sava« gosp. M. Nagli č.
Gremii trgovcev v Ljubljani. Ker je sedaj v veliki dvorani Mestnega doma razstava slik, vršil se bo občni zbor gremija trgovcev v mali dvorani Mestnega doma. vhod pri mestni ledenici. Cas zborovanja in ddevni red ostaneta neizpremenjena.
Društvo vpokojenega nčiteljstva na Kranjskem je po sklepu odborov©, seje z dne 21. marca u i. pričelo delovati. Deželna vlada je potrdila društvena pravila.    Pristopnina znata
1 K, članarina za prvi slučaj smrti
2 K, katere sprejema tačasni tajnik in blagajnik Simon Puncah, uaduči-tel v pokoju v Ljubljani, Marmoutova ulica Št. 18. Udje se sprejemajo takoj ustno ali pismeno proti plači članarine ali tudi na občnem zboru, ki bo sklican na ponedeljek dne 6. maja t I. Kdor se ne more udeležiti občnega zbora, lahko pošlje pristopnino iri članarino po posti. V društvo se sprejemajo vsi stalno vpokojeni ljudski učitelji, ki jih je vpokojil kranjski deželni šolski svet, četudi bivajo v kateri drugi deželi, in njihove žene; vse stalno vpokojene učiteljice in njih možje učitelji ali če »o ti postali vdovci, oziroma vdovo. Društvo se bode potegovalo za stanovske koristi in podeljevalo po smrti članov sorodnikom denarno podporo k pogrebnim stroškom. Čim več bo imelo društvo članov, tem večja bode podira. Pristop so zagotovil že mnogi člani.
Redni občni zbor bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljub« ijani se je vršil v nedeljo, dne 24. marca v steklenem salonu pti »Levu--. Predsednik g. Aleksander Gjud pozdravi navzoče in otvori ->b 3. zborovanje. Poročilo načelnika in zapisnik zadnjega občnega zbora se odobruje vzame naznanje. O računskem zaključku, ki izkazuje 2894 K 06 v dohodkov in 3244 K 91 v izdatkov ter 12.904 K 22 v blagajniškega premoženja, poroča blagajnik g. Fr. Breskvar ter se na predlog računskega preglednika g. Leopold B6-gelna ml. odobri in predsedstvu podeli absolutorii. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni sledeči gospodje: Erjavec Alojzij, Irkič Ignac, Gačnik Ivan, Kraigher Franc, Gayer Rudolf, Rozman Ivan in Bogel Leopold ml. za namestnike; Kosec Ivau, Gjud Ivan, in Ahčin Josip; za nad-zorovalni odbor Kernc Ivan, Kerš-nič Ivan in Podkrajšek Matko; za namestnike Pliverič Mate, Kranjc Ivan in Jerina Luka. K točki raznoterosti se oglasi k besedi najstarejši član bolniške blagajne Schlegel Eduard in v vzpodbudijivih besedah opozarja na važnost bolniške blagajne zlasti v slučaju bolezni. Kako dobro de, če človek dobi tako zdat-no podporo, kakor jo nudi obstoječa bolniška blagajna. Obžaluje, da se ljubljanski obrtniki tako malo poslužujejo jim dane prilike ter da se premalo zanimajo za svojo .astno korist. Pozivlje navzoče, da naj med
rijatelii opozore na obstoj bolniške agajne in potom agitacije pridobe agajni mnogo članov. Gospod En-eibert Franchetti omeni, da je tudi
2čelstvo bolniške blagajne dolžno anom nuditi boljšo priličio pristopa k blagajni,   zlasti s
in, da se v bodoče omisli mkasan-, ki naj mesečne prispevke pri čla-|) inkasira. S tem, da mora sedaj ak član pri blagajniku osebno plasti prispevke, se pogosto pripeti, a se na plačilo prispevkov pozabi več mesecev, kateri zaostanek ie tem težko skupaj v večji vsoti po-mati. Bolniška blagalna naj vpe-tako, kakor imajo vsa Iruštva, Ki obirajo prispevke in s tem bode <:reženo članom in blagajnika tud ajšano delo. Nasvet g. ?Yanchetti->e je soglasno in z CMiobtavanjem rejel in naročilo načelstvu, da ta svet izpolni. Po sprejetju še nc-iterih nasvetov in predlogov žalu:! gospod načelnik g. A. Gjud jorovanje.
S. F. K. »Ilirija«, Ljubljana. V iboto zvečer se je sestal v malem Jonu gostilne pri Starem Rimljanu Mraku na Rimski cesti II. občni -Slovenscga Footballkluba IJi-ie r Ljubljani <. Zborovanje je otvo-j. ker je bil predsednik društva gp. Kandare službeno zadržan, podre tednik gosp. Rohrman. Za zapis-karja zborovanja je imenoval gosp.
ta,   za   overo vatel je zapisnika i rg. Esta in Bet teta.    V kratkem r rlal kratko sliko društvenega de-Tsnja v minolem letu.   pri čemer med drugim omenil igrišče dru-,r društven * tekme in se zahvalil dobrohotno naklonjenost društvu, sta jo izkazala »Iliriji« ljubljansko društvo in Deželna zveza aa promet. Povsem skrbno in toč-sestavljeno   tajnikove poročilo im predoči podrobno sliko klubove-delovanja, počenši z ustanovnim ^ in    občnim    zborom pri Roži e 9. majnika pa do konca leta. Po-bno omeniti je treba tekmi, ki sta Iruštvo dobro napeli, in sicer tek--   ranjskim moštvom in s gras-stvom :>Rapid«. — Poleg tega 1 društveni predsednik gosp. re jako častne uspehe pri med-rodni plavalni tekmi   na Bledu, rnšfvo je imelo tekom leta 11 dru-enib »ej, in je upati, da se v Jetos-li, seveda če se bodo člani pri-• "iemu nastopu pri ustavnem sem zboru tudi dejansko in finan-ino zanimali za svoje društvo, doto lahko lepe uspehe. Blagajniški 1 -;LŽe koncem leta 68 K 90 vin. štvtf pa ima na dobrem še veliko stalili terjatev.   Končno je dolo-še    razmerje med »Ilirijo« in som« in sicer tako. da »Iliri-podpira in financira tudi >>H«r-tekme, seveda le v tem siu-u. da se določijo te tekme spora-miio z »Ilirijo«. S tern je bil kon-r; dnevni red, nakar   je zaključil spod podpredsednik zborovanje s 3?kim pozivom na neumorno de-in društveni napredek z zma-tosnim pozdravom: -Hip!
hip!
Telo\adno društvo i Sokol;« na tu je priredilo v nedeljo burko s jem: i Moč uniforme-, ki je vsa-oziru izborno uspela. Občinstva trlo: mnogi so morali oditi ato igra prihodnjo nedeljo po-fcrralci so izvršili svoje vloge častneje.      Duša igre je bil >jster Cviren«.:, g ^p. Loenik Em.; Rov humor je neizcrpljiv. GdČna. iuova    je   pokazala strogo, •^no v vsej dovršenosti; bolj-Kfiantrpe si ne moremo misliti. V h točkah gre prvenstvo gdčni.
* ki Severjevi; njen prisrčkan B je navdušil občinstvo k živah-
ploskanju pri odprti sceni. Do-tgođil svojstva zida gospa d •tor. Tudi ostali igralci zaslužijo vestnost vso pohvalo. Pevce a gosp. nadrednik Pahor in strugarski mojster Oblak. Dru-izreka za njih nemili trud :$o zahvalo. Nedeljska predla /jiači za viške diletante velik •    enodejank smo se po-akorekoč do operete. Bratje, sjajte na začeti poti! Kdor ie ni I ijrre, nas gotovo poseti v ne-Ijo!
\<»me«ka sokolska žopa v No-mestu je imela svoj občni zbor marcu t. 1. Predsedstvo je z ni i spremembami   ostalo isto, r je bilo preteklo društveno leto.
zbor je sklenil pridružiti se m župi Ljubljana L, da izdaja ''i Sokolski Vesthik«. Zupui iz-fovomežke sokolske župe se bode Ine 4. avgusta 1912 v Novem in sicer povodom 251etnice So-1 v Kovani mestu, nakar naj se bolijo ozirati bližnje sokolske ■}n vsa bratska društva. Redni občni zbor zadruge roko-*<h in dopuščenih obrtov v Mo-!J^n, se je ob obilni učzležbi [v ponedeljek, dne 25. marca v jjni pri »Zlati kaplji« (Ivan Deu). *toik gospod Fran Kunstek po-lvi navzoče zborovaIce in za-nfta deželne zveze obrtnih za-
* 2. Eng. Franchetti ja m otvori
občni zbor. Poroča, da sta zadružni
instruktor g. dr. Blodig m ;ja obrtni pospeševalni zavod svojo nenavzoč-nost opravičila. Iz tajniškega noro-čila je posneti, da šteje zadruga koncem leta 1911 142 zadružnih članov, 25 pomočnikov in 26 vajencev. Zadrugi je došlo 105 vlog  in dopisov. Pomagalske   preskušnje so se leta 1911 vršile štirikrat in je napravilo 12 vajencev deloma i prav dobrim, deloma z dobrim uspehom nreskuš-nje. Računski zaključek, ki izkaruje 350 K dohodkov in 316 K >1 v izdatkov ter 892 K 39 v zadružnega premoženja, se na predlog aCunskega preglednika g. Fran Kajbiča odobri in izreče načelniku in blagajniku za spretno in vestno vodstvo priznanie in zahvalo. Proračun za leto 1912 se brez ugovora odobri. Pri 'olitvi odbora so bili skoraj soglasno izvoljeni za načelnika g. Fran   Kunstek, za podnačelnika g. Paseckv. za odbornike gg. Lmberger, Pizmaht, Gltt-štč. Renko, Penca, Kuhar, Doienšek, Horačin in Tratar;   za namestnike gg. Lukek Karel,   Šetina, Strupeu, Klemenčič, Uhan in Borštner. K točki raznoterosti se je prvi   f^lasil k besedi načelnik deželne zveze gosp. Engelbert Franchetti, ki je s svojim obširnim in temeljitim govorom naravnost očaral vse navzoče zboro-valce. V svojem govoru je omenjal vse važne točke zadružnega življe-rja, /lasti potrebo   ustanovitve zadružnega podpornega zaklada, moj-sterskih bolniških blagajn   in ustanovitev obrtno nadaljevalni?! šol. Po-ročal je v svojem delovanju v korist obrtnega stanu, kot zastopnik zveze v obrtnem svetu   c. kr. trgovskega ministrstva in omenjal je, da se je iniciativi obrtnega sveta obrt fotografov uvrstila med rok od H sive obr ti in obrt sodavičarjev rnerj *oncesi-iovane obrti, kakor tudi več drugih važnih sklepov v prid in '.iščito posameznih obrtnih   slojev, ^oživljal je navzoče k skupnemu in vztrajnemu delu za nadaljni razvoj cbrtnega stanu, zlasti pa obrtnega naraščaja, kateremu se naj   posveti največja pozornost. Govornik je žel med govorom in po   dokončanem -^ovoru vsestransko priznanje in zalivalo in čestitati mu je kot izvrstnemu poznavalcu obrtnih razmer. Na razna vprašanja o obrtnih razmetali, zlasti pa glede konkurence obrtnikom od strani trgovcev z mešanim blagom, je podal načelnik zveze potrebna pojasnila in obljubil   delati nato posebno v obrtnem svetu, da se razni nedostatki odpravijo. Gosnod načelnik Kunstek se je načelniku zveze za njegov strokovno sestavljeni govor in za razna pojasnila z navdu-šenemi besedami   zahvalil, izrekel željo, da bi se še   večkrat udeležil zadružnega zbora v Mokronogu in zaključil lepo uspeli občni zbor. -Obrtnik.
Umetnost.
V eiik    *iimonieen koncert pod
onebnira vodstvom kapelnika go*p. V. Talicha prirede Člani Slovenske Filharmonije na korist njegovega podpornega zaklada v nedeljo, dne 31. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Apelirajo na ljubljanskega občinstva ljubezen do umetnosti in simpatije v svesti si, da je orkester pod vodstvom -n- kapelnika Talicha p. n. občinstvu že nudil mnogo užitka in upajo, da bodo z izbranim programom teen koncerta  vzbudili  občno zanimanj**. Obenem bo to tudi poslovilni koncert od obče priljubljenega mojstra gosp. Talicha.    Iz prijaznosti bodo sodelovali:   g. prof. dr. Pa"el Kozina iz Ljubljane    (tenor).      gospa Anny Krampera in g. Jan Krampera, člana slov. gledališča v Ljubljani (petje) in gdčna. Hannv Hamner, članica zdraviliškega   orkestra    v Opatiji (harfa).    Vsparod: 1. Fr. Schnbert: Velika sinfonija v C-dnr (orkester: a) Andante. Allegro ma non troppo. bi Andante on moto.   e) Scherzo-Allegro vivaee. d) Finale-Allegro vi-vace. 2. a) Kienzl: Moja mati. b) Mahler: O i>oinoči. e) Kienzl: Narodna pesem. Pesmi za tenor s sprein-Ijevanjem orkestra poje gosp. profesor dr. Pavel Kozina. 3. lf. Trneček: Fantazija o Fr. Schubertovib pesmih, solo na barfi, predava gdčna. Hanny Haumer. 1. Zaje: Dvoapev iz opere »Zrinski«)   pojeta gospa in gospod Krampera. 5. A. Dvorak: Karneval uvertura (orkester). Začetek ob pol osmih zvečer. Vstopnice po 4, 3, 2 in 1 krono, dijaške vstopnice po 60 vin. ee dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Selenburgovi ulici in na večer koncerta pri blagajni v Unionu. Po simfoničnem koncertu koncertii a oddelek Slov. Filharmonije v kavarni hotela Union.
— Poljska razstava v Ljubljani. Romani znanega poljskega romanopisca Henrika Sienkiewieza so znani tudi na Slovenskem; veliko jih je tudi na naš jezik prestavljenih. — V zadnjem času so začeli tudi vpodob-ljajoči umetniki zajemati bogato poezijo iz teh romanov in jo uporabljati za svoju umetniška dela. Iluatrovali
so dkeraj vsa glavna Sienkiewiexeva
dela. Znano mogočno trilagijo je upodobil St. Batowski, eden najboljših interpretov Sienkiewiezevih del. Upodobil   je   veličastne spomenike
poljske slave. Iz njegovih del dehti žalost in maščevalnost, zloba in odpuščanje. En del teh slik je naslikal tudi znani Vladimir Tetmaver in ce lo delo »Pan VVolodvjovski«. Vrsta njegovih slik nam kaže ceio življenje go^. VVoIodvjovskega, vso njegovo slavo in tragičen konec. To delo predstavlja 13 slik. Roman »Z og njem in mečem« ilustrira Kozakov v 10 ukvarelnih slikah. Poleg tega so ilustrarani tudi drugi Sienkiewiczevi spisi kot »Rodina Polanieckvch« in »Zagloba :. Roman ;>Quo vadiš Domi« neii; t»ta ilustrirala Vladimir Tetmaver in Jarowski. Najznamenitejše slike iz njega predstavljajo »Quo vadiš I)omine2m in »Orgije na jezeru«. Na prvi sliki je h globokimi potezami naslikana glavna ideja tega romana: »Ideja Krieta in brutalni njej nasproti Rim«. Mogočna je tudi slika »Orgije na jezeru«, vpodoblja joča takratni razpad rimske morale Rastavo teh slik priredi v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma gospod K. Wožniak, ravnatelj umetni ške razstave originalnih ilustracij del Henrika Sienkiewiet:za iz Var šave. V.*ftk, ki pozna zgodovinska dela poljskcTa romanopisce, ne bo zamudil obiskati te razatve. da si ob živih slikah, izvršenih od prrih polj skih umetnikov, vnovič vživotvori ideje slavnega romanopisca Henrika Sienkiewicza. Vstopnina 1 K, za vojake, dijake in otroke 40 vin.
Razstava slik k delom Kemika Slenkievvlcza. V Mestnem domu so te dni razstavljeni originali nekate< rih najlepših risb, ki krase velike romane slavnega   poljskega lomaiio-pisca   Henrika  Sienkievvic^a. Ker večina nas Slovencev   te romane, črpane iz burne,   bojne slave in viharja polne poljske zgodovine, pena, nam je razstava jako zanimiva in dobrodošla.   Zastopana   je vi sta najboljših poljskih  ilustratorjev, ki so s peresom ali čopičem plastično izrazili in nam predočilo  vse tisto, kar je zasnovala   bogata fantazija tudi pri nas zelo   priljubljenega romanopisca. Vidimo prizore in osebe iz * Križarjev*,   iz * Malega viteza c, iz »Pokopao: in pri nas najbolj znanega romana   t Z ognjem   in mečem* Tudi   roman   iz   rimske zgodovine vQuo   vadiš <   je   navdušil poljske umetnike, da so jemali njegovo snov za vsebino svojih risb.   V prvi vrsti omajamo slikarja St. Batov^skega, ki   je ilustriral   zlasti ^Križarje« z oljem. Na njern občudujemo izvrstno obvladanje tehnike,   eksaktno risanje in dobro   zadeto predočevanje pisateljeve fantazije. Prizori in večje skupine    (n.   pr.   Zbvšek napade Lichtensteina.   Jurandovo maščevanje) so polne krepke plastike in temperamentnega čuvstva. Batouski je ilustriral poleg »Križarjev^ tudi vso trilogijo romanov *Z ognjem in mečem . »Mali vitez * in  Potope, ter je tako najboljši in najpopolnejši interpret poljskega romancieurja. Posrečili so se mu ravno tako bojni prizori, kakor lirske scene, ki nam kažejo življenja srečo in nesrečo, toploto ljubezni   in strast   sovraštva. Kot drugega ilustratorja omenjamo julija Kossaka,  ki je na svojih risbah predoči! dejanje i** nehanje kratko-časnega junaka Zaglobe, vrlega viteza Skrzetuskega, simpatično mrkega kozaka Bohuna,   junaškega borca Woiodyjevskega,   lepo gospodično Heleno in druge slavne junake, ki so ustvarili slavo in žalost poljske zgodovine.  Tudi ta se odlikuje s spretnostjo risarske tehnike, z uspelo karakteristiko   prizorov in oseb in sugestivno silo   svojega umetniškega izražanja. Tretji ilustrator, ki se tudi odlikuje z dobrimi lastnostmi omenjene dvojice, je W. Tetmaver, ki ie ilustriral poleg drugih del zlasti i>Ma-jega viteza«. Roman »Ouo vadiš« so ilustrirali Teimaver,   Jarocki, Gorski, Trojano\vski, Cionglinski in dru-gf.   Med temi ilustracijami ugajajo zlasti    oljnata    slika Batowskega »Chilon obtoži Nerona%   ki se odlikuje po pestrem koloritu. Opozarjamo še na vrlo uspelo risbo P. Sta-chievvicza,  ki je z vso nežnostjo in poezijo podal   milo   obličje Jelene Kurcewiczewne. — Dodanih je več slik, ki ne spadajo v krog teh ilustracij. Studije so, akvareli in par oljnatih slik.   Vmes srečamo par znanih imen,  kakor   n. pr. W. Hofimanna. Razstavo je priredil g. K. Wozniak, ravnatelj umetniške razstave originalnih ilustracij del Henrika Sienkie-wicza  iz Varšave.   Mi to razstavo najtopleje   pozdravljamo in priporočamo.
Razgled po slovanskem
ce«, Milan Pugelj, tajnik ^Slovenske Matice« m pisatelj Cvetko Golar kot slovenski zastopniki, vseučiliški profesor Pavle Popovic in gimnazijski profesor Henrik Liller kot zastopnika ^Srbske književne zadruge« iz Belgrada. Razpravo je vodil predsednik vseučiliški profesor dr. Oton KuČera, ki je v iskrenih besedah pozdravil navzoče srbske in slovenske goste. O društvenem delovanju je poročal društveni tajnik vseučiliški profesor dr. Albert Bazala. Iz poročila je posneti, da šteje Matica Hrvatska^ 11.110 članov. Glasom poročila blagajnika dr. Otona Bošnjaka je imela vMatica- 192.738 K dohodkov, temeljna glavnica se je v lanskem fetu povišala za 28.589 K ter znaša sedaj 507.368 K. Razen tega upravlja ^Matica^ tudi razne, književnim svrham namenjene fonde, ki znašajo 220.281 K. Za predsednika jt; bil izvoljen prof. dr. Oton Kučera, za podpredsednika književ-no-umetniškega odbora Krsto Pav-letič, za blagajnika prof. Oton Bošnjak, v odbor pa dr. S. Bosanac, Vlado pl. Treščec, Janko Leskovar, Veliko Tomič in dr. Branko Drechs-ler.
— Bolgarski kralj pokrovitelj bolgarske akademije. Bolgarski kralj Ferdinand ie prevzel pokroviteljstvo bolgarske akademije znanosti in umetnosti. Akademija je carju izročila posebno adreso. Deputacijo, ki je izročila carju adreso, je vodil ministrski predsednik Gešov kot predsednik akademije.
— Poset srbskih trgovcev v Sofiji. Tekom meseca aprila poseti okrog 80 srbskih trgovcev iz Vranje in okolice Sofijo v svrho, da stopijo z ondotnimi trgovskimi in industri-jalnimi krogi v trgovsko zvezo. Bolgarska vlada je dovolila srbskim trgovcem 50% popusta pri vožnji po bolgarskih železnicah.
svetu.
— Glavna skupščina »Matica Hrvatske« v Zagreba se je vršila preteklo nedeljo. Na skupščini so bili navzoči kot gostje: Dr. Tran llešić, predsednik »Slovenske Mati-
Teiefcnste in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 27. marca. Začetkom današnjo seje državnega zbora je poklical najprej predsednik dr. Sylve-ster poslanca dr. Verstovška zaradi njegovih včerajšnjih žalitev k redu, ob enem pa tudi grajal nastop poslanca Marekhla.     Nato se je vršila razprava o izplačevanju mezd v ru-dokepih. K besedi se je oglasil poslanec BenkoviČ, ki je poudarjal, da znači ta zakonska predloga majhen napredek v rudarski zakonodaji, zato bodo on in njegova stranka glasovala za predlogo, kakor jo priporoča odsek in proti minoritetnemn votu poslanca Cingra. ki zahteva tedensko izplačevanje mezde. Proti temu predlogu pa bodo glasovali zato, ker je slovenska klerikalna stranka mnenja, da tedensko izplačevanje navaja k zapravljanju.   Istotak'3   je slovenska klerikalna stranka tudi proti brezplačni prepustitvi razstreliva delavcem, ker bi to posamezne družbe lahko uporabljale, da znižajo delavcem zaslužek. Nato se je poslanec BenkoviČ bavil s stavkarskim gibanjem ter ostro napadal Trboveljsko družbo, ki je sklenila privoliti v 5% zvišanje mezde, kar pa je mnogo premalo. Opozarjal je na to. da se stav-ksrsko gibanje v Trbovljah vedno bolj širi ter končno izjavil, da je večina rudarjev za to, da se mezda izplačuje mesečno in ne tedensko. — Renikoviča so med njegovim govorom, zlasti pa pri njegovih zadnjih izvajanjih zlasti socijalnodemokra-tični poslanci prekinjali in ga ozmerjali, češ: Vi zastopate podjetnike in ne delavce! To je obrekovanje! Nato jc govoril poslanec Reger.
Peticija poslanca dr. Ravniharja. Dunaj, 27. marca. Ljubljanski poslanec dr. Ravnikar ]e vložil danes peticijo mestne občine glede izpre-tnembe § 46. vojaškega nastanjeval-ne<ra zakona v tem smislu, da se pomakne Ljubljana v višji razred. Po v tej peticiji izraženih izpremem-bah bi bili razbremenjeni ljubljanski hišni posestniki, ki morajo sedaj vsako leto prispevati nedostatek med resničnimi izdatki v vojaškem nastanjevalnem zakonu zahtevanih zneskov in med od vojaške uprave povrnjenimi izdatku
Reforma društvenega prava. Dunaj, 27. marca. Ustanovni odsek je imel danes dopoldne sejo, v kateri je razpravljal o reformi društvenega prava. y 2. je bil v zmislu vladne predloge sprejet.
Železniško vprašanje. Dunaj, 27. marca. V železniškem odseku je interpeliral poslanec Bian-kini železniškega ministra zaradi dalmatinskih železniških zvez. Njemu se je pridružil tudi poslanec Maštalka, Poslanec Biankini je grajal, da vlada prezira sklepe državnega zbora in železniškega sveta, ter da je tako slabotna napram ogrski vladi, da je to za avstrijsko vlado že sramotno. Urfiral je rešitev tega prašanja. Poslanec  Hofman pL Wcllenliof jo
urgiral zgradbo železnice GleisdorL'-Ilartberg. Železniški minister For-ster je izjavil, da so se vršila že januarja pogajnja z ogrsko vlado in dai se ta pogajanja niso končala neugodno. Ogrska vlada je dala zatrdilo, glede zgradbe železniške proge Kranjska meja - Karlovec. ter pozne je tudi za progo skozi Lika. Proga Aržan - Bugojno pride v prštev šele takrat, ko bo izdelano bosansko železnišo omrežje, ki je s to želea-nico v neposredni zvezi. Železniške* uprava pa je tudi že pričela s šesta vo obširnega novega lokalno-želez niškega programa. Tozadevna pogajanja je pričakovati že v najbližnjib dneh. Pogajanja se bodo vršila zlastt « finančnim ministrstvom. Predpogoj za izvedbo tega programa, in da predloži vlada zbornici tak predlog pa je, da se zvišajo državni dohodki. Tedaj tudi tu junktum. Poslanec Hofman WelIenhof je pozval železniškega ministra, da naj posreduje pri južni železnici, da ta izpolni pod-uradnikom dane obljube, da bodo gmotno enaki s poduradniki državne železnice. Odsek je nato izvolil sub-komite, ki naj studira vprašanje^ kako skrčiti število listkov za prosto vožnjo in omejiti olajšave pri državni železnici.
Rusinska pogajanja. Dunaj, 27. marca. Včeraj je ministrski predsednik Sttirgkh nadaljeval pogajanja z Rusini, da opuste pred Veliko nočjo vsako obstrukcijo. Stiirgkh je obljubil gospodarske koncesije v prilog prebivalstva vshodne Galicije ter da bo vlada na-redbenim potom ustanovila rusin-sko juridično fakulteto.
Nemški > a t iona Iver ban d.
Dunaj, 27. marca. Nemški National verband je imel danes sejo, da zavzame stališče napram vodocestni predlogi. Na<to se vrše nadomestne volitve v predsedništvo ter bosta poslanca Pacher in Wolf zopet izvoljena.
Delegacije. Dunaj, 27. marca. V pa/lamentu zatrjujejo, da se prične po Veliki noči delegacijska sezija. Vsled tega bo parlament sklican še ie meseca maja.
Krščansko socijalni patrijoti.
Dunaj, 27. marca. Po včerajšnjem zborovanju so vdrli krščanski socijalci v 4. okraj, da bi razbili shod naprednega poslanca Cenkerja- Ko je posredovala policija, so začeli peti cesarsko himno. Policijski komisar je prepovedal petje, ter dal demonstrante razgnan. Krščanski socijalci so vložili danes na notranjega ministra interpelacijo, češ da je nastopala policija proti patrijotičnim čutstvom dunajskega krščansko-so-cijalnega prebivalstva.
Dardanele. Dunaj, 27. marca. Neka korespondenca je dobila iz Milana poročilo, da je italijanska vojna mornarica izsilila vhod v Dardanele in da je razstrelila 4 turške vojne ladje. Na Dunaju o tem ni nič znanega in sc sodi, da je ta vest izmišljena.
Saborske volitve na Hrvaškem. Zagreb, 27. marca. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, bo uradni list >Narodne Novine« najbrže že jutri priobčil razpis saborskih volitev. Volitve se bodo baje vršile 13. aprila in sicer v vseh okrajih eden in isti dan. Ožje - olitve bodo po tej verziji dne 15. aprila. Koliko resnice ie na teh vesteh, bo pokazala že bližnja bodočnost.
Volitve na Sotnograškem.
Solnoarad, 27. marca. Pri vče-rajšnih volitvah v 3. razredu za občinski svet mesta Solnograda so zmagale združene meščanske stranke ter so dobili krščanski socijalci 2, nemška svobodomiselna stranka pa 3 mandate. Ogrska kriza.
Budimpešta. 27. marca. Khuenova pogajanja so ostala brezuspešna. Danes zvečer pride Khuen na Dunaj ter bo jutri javil cesarju, da smatra svojo misijo za ponesrečeno. Vsled tega bo imenovan za ogrskega ministrskega predsednika Lukasc
Kriza na Ruskem.
Petrograd, 27. marca. V političnih krogih zatrjujejo, da odstopi po Veliki noči zunanji minister Sazonov in da pride na njegovo mesto Kokovcev. Volilna reforma na Francoskem.
Pariz, 27. marca. Zbornica je sprejela s 536 glasovi proti 32 glasovom volilno reformo, glasom katere odpade na vsakih 22.500 volilcev po en poslanec in en poslanec tudi na oni del, ki presega vsaj 11.250 volilcev. Stavka na Angleškem.
London, 27. marca. Pogajanja med delavci in podjetniki so se popolnoma razbila. Ko je naznanil Asquith neuspeh pogajanj, je imel solze v očeh. — Beda je vedno večja. Množe se napadi na skladišča živil.
London, 27. marca. Ob 2*50 po noči je sprejel parlament zakon o minimalni mezdi v tretjem branju z 213 proti 48 glasovom. Delavski poslana so glasovali proti.
Nov hote! v Ljubljani.
Kakor smo izvedeli, se namerava na stavbišču bivšega vojaškega oskrbovališča zgraditi moderen ve-likomestni hotel z vsem modernim konfortom. V pritličju bo velika kavarna in restavracija, na dvorišču pa velika, najmoderneje urejena dvorana z galerijo in ložami. Načrti za zgradbo so že gotovi. Gradbeni stroški so proračunjeni na 21U milijona. Novo podjetje pozdravljamo z velikim zadoščenjem, prvič ker bo nov hotel v okras Ljubljane, drugič pa ker je živa potreba, da se v centru Ljubljane zgradi velik, vsem potrebam odgovarjajoč hotel. Hotelov in velikih restavracij itak pogrešamo v našem mestu.
Razne stvari.
* Proces zaradi zastrupljenja ■ metilalkoholom. Berolin, 26. marca. Danes se je začel proces zaradi zastrupljenja azilistov. Obtožen je dro-gist Scharmach zaradi goljufije ponarejanja živil, nadalje izdelovalca esenc Zastrow in Mever in dva pro-dajalea žganja. Razpravo so preložili na petek.
* Druga nesreča v gorah. Solno-grad, 26. marca. V nedeljo je napravilo šest solnograških turistov izlet v takozvani Steinerne Meer. Vsied hudega snežnega viharja so se v dveh oddelkih po tri osebe vrnili proti domu. Dočim je prišel prvi oddelek srečno v dolino, je drugi oddelek iznenadila lavina. Neki hran. uradnik se je sam izkopal iz snega, drugi hranilnični uradnik in trgovski na-stavljenec pa sta bila usmrćena.
* Samomor bančnega ravnatelja. Budimpešta, 26. marca. Ravnatelj ogrske hipotečne banko Aladar Szan-brj se je danes opoldne po občnem zboru banke v svoji pisarni ustrelil. Star je bil 46 let in je bil 27 let pri tej banki. Na svoji pisalni mizi je pustil listek sledeče vsebine: >-Nesrečni bankerot me je tako daleč spravil. Zaslužil sem svojo usodo. J>kreno prosim, naj se moja soproga previdno obvesti. Nisem imel moči, da bi se od nje poslovil.« Szando je v.ačel v poslednjem lotu igrati in je r kratkem času izgubil 50.000 kron.
* Velika nesreča na Snežniku. Visoki Snežnik, 26. marca. Vse ponesrečene smučarje so na-šli že mrtve. Mrtvece so našli 100 do 150 metrov oddaljene drug od drugega in sicer en do dva metra pod snegom. Reševalne akcije se je udeležil tudi vojaški oddelek na smučeh, in sicer deset častnikov in 25 mož, razentega pa še drug oddelek, obstoječ iz treh častnikov in 45 mož. Najprvo so našli truplo dr. Haokerja, ne daleč od tega še tri trupla. Ponesrečile so se sledeče osebe: Okrajni sodnik dr. Cmilijan Hacker, trgovski nastav-jjenec Rihard Neuner. trgovski na-agent Pavel Weipert, uradnik Friderik Diamant, Friderik Zach, Franc Frev. Oto Pollak. Karel VTerl, Franc Boor in uradnik Leopold Bla-schka.
* Pisalni stroji na evropskih dvorih. Neki angleški tednik je priobčil v svoji zadnji izdaji zanimiv članek v katerem razpravlja o razširjenju pisalnih strojev v višjih krogih, posebno na avstrijskih dvorih. Angleški kralj in kraljica pišeta svojo zasebno korespondenco na posebne pisalne stroje, ki so opremljeni z več pisavami. Oba sta baje jako iz-vežbana strojepisca. Tudi ruski car m carica imata svoje posebne stroje in njihova osebna pisma, ki jih adresati dobivajo, se strogo shranjujejo kot neka posebnost. Posebno rad piše na pisalni stroj tudi grški kralj, nemški cesar, španski kralj in prin-cezinja Kristjana Holsteinska. Seveda imajo vsi ti odličnjaki posebne stroje, ki so izredno dobri in seveda tudi krasno opremljeni. Po večini jih ]e izdelala tvrdka >Under-wood«.
Gospodarstvo.
— Perutninarska razstava se otvori 30. marca t. 1. na vrtu hotela »Union« ob 11. dopoldne. K otvoritvi vabi tem potom odhor najvljudneje ve ljubitelje malih živali, kakor tudi vse one korporacije in strokovnjake, ki se zanimajo za napredek reje vseh malih živali v naši deželi. Ker take razstave še sploh ni videla Ljubljana, zato je zanimanje za njo vsestransko.
Prečitnne napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Izvrševalo i odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek precitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva precrtane časopise v svojem okraju.
Telovadno dnitio JUT i LjiMjaii.
priredi
f soboto, lit 30. marca
v proslavo
25.-lehrice blagajttištva
br. Pavla Skaleta,
častnega člana društva, sokolski večer v mali dvorani „Nar. doma4*. Začetek ob 8. uri zvečer. Sodelujeta iz prijaznosti bratsko pevsko društva „Slavec" in bratski orkester „Sokol I.". Bratje Sokoli,, udeležite se tega večera v častnem številu! Prijatelji Sokolstvo dobrodošli! Na zdar! Odbor.
Poslano.*)
Gospodu
Matiji Trkmanu
v Podkraju nad Vipavo.
Vaš oklic v .Slov. Narodu* in „Slovencu" z dne 23. t. m. moram toliko popraviti, da ne želim biti Vaš pooblaščenec, ker me niti za dosedanje naročene posle še niste plačali, da, celo gotovega posojila mi še niste vrnili. Lahko si tedaj mislite, da mi niti na misel ne pride, nastopati kot Vaš pooblaščenec ter še nadalje plačevati Vaše dolgove.
Ljubljana, 26. III. 1912.
1117 Anton Srebotnjak.
* Za vsebino tega spisa fe uredništvo odgovorno le toliko,   kolikor dolera zr.kon.
Dsmfiri list obsega 8 stran7.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek.
Darila.
Upravi naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: V.
Janežič. pošt. asist. v §t. Petru na Krasu 5 K. mesto venca na grob g. Oeržine darovali št. peterski gostilničarji (6 kron so pa izročili v gotovini tamkajšnjemu Sokolu) in 15 K 20 v sta nabrali ob godovanju svoje stare matere, odnosno prababice Finka Roblekova iz Žalca in Manica Kalanova iz Celja- Skupaj 20 K 20 v. Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. marca: Antonija Peršina, trgovka in posestnica, 64 let, Jurčičev trg 2. — Ljubica Andreje-vič, posestnica, 63 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 22. marca: Josip Kokali, premogar. 20 let.
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo n
ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MoUovega Seialitz-praĆka", ki' se dob: za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in fef dvorni z vlagatelj na Dunaju, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevat Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 19
Pri želodčnih boleznih s t- »manjkanjem teka daje »Kufekc'/, zakuhan ali na mleku ali na mesni juhi večkrat edino živilo, ki ga bolniki uživajo brez mrzenja in lahko preba-vajo.
Živio, pa ga imam —
idealno sredstvo ra odstranjenje kroničnega katarja. Kar preprosto vzamem predno grem spat in ko v stanem skodelico mleka s par sodenskimi mineralnimi pastiljami, seveda pristnimi Favevimi, tudi čez dan sem-tertje katero poližem in čudovit učinek se je pokazal: stari katar je naravnost izginil. In vse to za smešno nizko ceno, zakaj škatljica »Favevih sodenic« stane samo K 1*25 in zadošča za dolgo časa.
25
rlpoi-««amo
mlata tpiio
J. Ciuha
Stari trg št 1
o
oženjen, se Sprejme za izdelovanje peči z dobro plačo takoj v lončarsko
tovarno Griže nad Celjem, Štajersko.
Havrodaphfle. Malva ziiet
Specialiteta
..ACHAIA". t.». za prod. vina. PATRAS, (Grško)
kot zdravilu ir namizna vina nedosežna.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298
Sigm. Vlnter, Dunaj, II! 1.
* MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno negovanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani B a v - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L V steklenicah po K 2— in 4—, se dobiva po vseh Lkarnah, drogerijah, ::      parfumerijah in brivnicah. ::
!7!WSTfi
MILO
■ ■
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 27 marca 1912. Termin.
Pšenica za april 1912   . . za SO kg 11*37
PSenlca za m?, j 1912 . . za 50 kg 11*34
Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 10*64
Rž za april 1912..... za 50 ke 981
Rž za oktober 1912 .  . . za 50 kg   8 64
Oves za april 1912 .   . . za SO ke   9 56
Ov^ za oktober 1912   . . za 50 kg 032
Koruza za mai 1012 .   . . za M kg 8*69
Koruza za julij 1912 . . za 50 kg 867
Efekti«
Trdno.
Meteorologijo poročilo.
Viši** nad n«rjea   <*-»--' Srctfaji Krača: tlak S*7« trm
marca	Čas opazovanja	! Sfai je barometra y mm	i* £> t— —	Vetrovi	Nebo
26. »»	2. pop.' 9. ZV.	744*6 744*4 !	trs 125	si. jjvzh. del oblač. si. svzh. jasno	
27.	7. zj. |	743 4 ! 1	5-0	sl. vzh. ' i	megla
Srednja včerajšnja temperatura 12-4°, norm. 5*6* Padavina v 24 urah 00 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljuba soproga, oziroma mamica, sestra gospa
c. kr. sod. •fleljala soprogi v Višnjigori
po dolgi in mučni bolezni danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice vrši se v četrtek dne IS. t m. ob 8 uri zjutraj iz hiše 2alosti na pokopališče v Višnji gori.
Bodi preblaga rajnica priporočena vsem v prijazen spomin.
Višnja gora. 26. marca 1912
1028 taln|eol ostali.
t
lissili JtgrMnmr neznan jata v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih ljubljena tetka ozir. sestra in svakinja, gospa
Ljubica Andrejevih
po dolgi, mučni bolezni včeraj ob 6. uri zvečer v starosti (54 let mirno preminula.
Pogreb   nepozabne   rajnice bo jutri, v četrtek, dne 28 marca t. I ob 4 uri popoldne iz hiralnice, Radeckega cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu
Bedi ji piijazen spomin.
Sclo-Ljubljana, 27. marca 1912. Mesto dragega obvestila. 1111
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli od tolikih strani med bolezniio in ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, gospoda
Viljema Strehla
hišnega posestniha In imetnika srebrnega zasln2nega križca
se čutimo dolžne, izreči najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preč g. župniku dr. Hegemannu za številne obiske, dalje za njegova nam izražena tolažita in govor na grobu, zahvaljujemo se pa tudi gg Albertu in Maksu Samassi, prebl. ge. pl. Cronovi in g. ravnatelju Henriku Martinu, ki sta nas istotako tolažila. Prisrčna zahvala za obilo spremstvo ob pogrebu in za lepe poklonjene vence, dalje vsem sodelovalcem in vsem onim, ki so dragemu pokojniku izkazal« zadnjo čast.
LJUBLJANA, 27. marca 1912.
Žalujoči ostali.
Lokal
pripraven za trgovino, s skladišče-vred, se vzame takoj v najem.
Ponudbe na Radolf Zon. li M\m ulita }\
iz Krškega
belo, rdeče se prod
Naslov   pove   oprav.  »Slov, Narodae
(braki, jerebičar)
4 mesece stari, so naprodaj a 10 kr :-: Grnndelj SL Vid pri Zatični
v zelo prometnem kraju Ljubljane radi družnskih razmer pod zelo ugod nimi pogoji. — Ponudbe je poslati d< 1. aprila pod šifro Sreča"
uprav. »Slovenskega Naroda.« 10S(
i
se !
Zna Gei ki<
s sposObHostnim izprifevalom za trgofino mi i
slov. in nem. jezika vešča, polnoletna, :: majhno kavcijo ter prijetne zunanjosti
se sprejme za voditeljico majhne trp
z vinotočem in pivotočem. — Ponudbe p „Voditeljica" Maribor, poste restanii
Odda se s prvim apriloi
lepo meblovana
Na Prešernovem trgu v novej hiši v izložbenem oknu gospode Urbanca v Kranja sta razstavljeni krasni sliki „Bled" in ..Bohinjsko iezeroK, kateri sta slikala svetovno znana umetnika Berthold in Schauacfc. Slike so bile Malnerjevem hotelu, pa so sedaj na prodaj Kdor je kupec, naj se bla-govoH   * ustmeno  obrniti na L.
Re' i»r 0 Krastu kateremu naj blagovoli si li picrTiviiC p iUdte V omenjeni trgovini i .i tc   ..^c.  še  več  manjših krasnih
slik,ki so tudi naprodaj.
1114
"tatari
z biljardom v Krškem se odda.
H gostilni spadajo 4 prostori za obratovanje, 3 sobe za stanovanje in kuhinja, konjski hlev, kegljišče in senčen vrt. Najemnik je obenem voditelj založništva puntigamskega piva, ki se nahaja ▼ hiši. Najemnina in pogoj i plede   založništva   piva   po dogovoru
Ponudbe do 9. aprila 1912
nio na pisarno
V. Seagnetti, Ljubljana,
Cesta sa Rudoilovo železnico 16.
s posebnim vbodom, krito verandi in kopalnico ter hrano. J
Kje, pove upravništvo »Slov. NarodaJ
Prekrasni psi
najboljšega plemena, se ceno oddaje
Neprekosljivi za spremstvo, varstvo ali Ictj policijski psi.
Oskrbnik Poschinger, Knitit n        felst, Štajersko.
loden in modno blagi
sa gospode vb dame \
Karel Kociai
tvornica sukna v Humpr
3(
Stev, lS5/pr.
IH
Pri deželnem knjigovodstvu je izpraznjeni
s prejemki VII. plačilnega razreda dež. uslužbencev. — Obenem se razpisujeta
V 1 •
in
z adjutom po 1200 K.
Prosilci za eno teh mest vlože naj svoje s krstnim in domovinsk1 listom, z dokazili o usposobljenosti o dosedanji praktični uporabi in o z0aD][ slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje pri dež. odbora kranjske^
Ko Kr
Svi
Ob
Obi Pa Kk
De<
0 ot te
do 27. aprila 1912.
M
4k
Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo z zrelostnim izpitom ali pa poleg mžnh  razredov srednje  Sole kako trgo« akademijo ali kako drugo trgovsko Šolo.   Prosilci za službo računskega B|0 ( fkijala morajo poleg te še dokazati,  da so prebili izpit iz državnega račufl slovia in rla so ▼ računski stroki praktično povsem izvežbani.
Od deželnega odbora kranjskega
¥ Ljubljani, dao 3& marca 1914
MKF
49
00
7858
A^$C
M*
70 štev.
ladiščem lajem.
a ulica 25
PAT
vseh dežela inposlnje tnfetm 20 f*' fiElillMAlI*. oblastveno avtor, in aapriiezeni oatentm odvetnik _■»* Dunaju VI., MaHahStf erstrasee št. S T.
▼ m|mi ne *a ali prate
mesarija
I vae pripravo m hlevom v industrijskem kraju na Gorenjskem — Več pove Tor. Vari « Krapi. 1078
Kupujem vsak pridelek
- — 1 k m a
i _ _ S kakor 1033
eUO pOSiellnO perle jajca, sveže maslo M.
" w 1 Panudbe rta
1*3
priporoča
ton Poleftnab. Oradoe, Marialiilfsrstr.
Ponudbe na
Ivan Soban, Caserma 13 Trat.
pgvlleno 2827.
perje       *g) od K —-70
ke paljen© „ 0 m m T*20
fc perje     9 9 9 9 J»-
■apol p«H » . » «   !M50 Pernice
I pol'        » • • • 3*—    Rdeče (renge) odeje
po najizit|ib ceuah
Posteljni koci eđ K 2*83 Pssterjni starki „16* —
Blaziaice L'      S*—
9-—
jfiinolptrB w
i pnfe a
Satinaste odeje 9 „ «-7<i Svi J fi otok loto ve odeje * „ 8*7a Mođroci i 1 morske uave
M#drjcf \t afrika ©d K li*-Modrocl ir atriKi &lel.. 9 13*
Žičnice
4«
Izredna ponudba.
Zaradi nadproduketje več tvornic za čevlje smo v položaju
par uoftklk In par damskih
veleeleg. najn- oblike, velikost po laietJeaJ Številki ali po centimetrih, trdno
delo, daleč pod lastno ceno f. s.
skupaj za samo K 11*50
oddati po povzetju. Ta izredna ponudba je ^amo za privatne, zaloge je okoli 15.000 parov in se naročila izvršujejo po vrsti.
Glavna razpece valni ca čevljev Pavel Berger, Oswiecim 2, Bbf. 26.
Ziftiaice 3 delne Rjuhe brei sivi
Frp^riHjala pastcljit ^ w t-
Prtvieke p©<i?»jne       „ !•— 8*— i Prev'eke za ©crnice     „   4* —
in posteljnega perja! pasisljnin, $©-riIa la žime srafis £a franke. ' tkanine, vetefino beljene :o m k is - so m
3                            ■    sortiranih ostankov K  »8   . Vzorci samo _m    najbolisih tkanin za gospodinjstvo in ©r^em«: '   '= trratis fn franko  ■----------.
so naši izdelki, h velefirtth, popolnoma platnenih rjuh 150 2<"0 cm vel. K IV — . iste 150 220 cm vel   K 1b 50. Kos Krejcarjeve
i ubijane lo ugodi oslati dj £a" na
10&
lil IllPlP,
Ravnateljstvo: Busaj L, &£^eii*s?2ai2 X
se priporoča i:a i4depanie zavarovanj «.a življenje, rente, doto, z2 3av3rovai:jj za ča* vojaške službe po najugodnejši*! pogojih ter najnižjih premijah.
;-T2fwaia giaiia kunrea kla Ste s'sil 373 ailijcm — imu k«m iti* 1!!0 atoli 112 ni1ii*saa^ Oener. zastopstvo za Štajersko is Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer s rogo reelni« delavni seiradniki vsak d&s đ sbe dobre službe.
Generalni za&topntk <*o*pod 611
mes. blagi
oletna, ^ anjosti I
trnofii
udbe po^ restante.
Jvan jax
v Ljubljani 358
Dunajska cesla 17 ^
priporoča svojo bogato zaloga
-v jI
Sšfraln! siroji
za rodbino m obrt*
Brezplačni bmd za fexea}e v hiši.
Pisalni stroji „Ad!er".
ii&ii stroji
vseh vetlkoatf.
msmsm
J?acli draginje!
razprodaje
0\
9 /
no bla{
iciai
iurapo!
lin
ur /1p> ceneje J
Aamssfo, da valijo anonciram. odločil sem $e otvoriti separatni oddelek v suterenu 5 ja gospode in dame $a blago Sadnje s^ije s ?5cc 3m$ano ceno.
Do velikonočnih praznikov prodajam občin-$ivu, k* te/testira na ceni in dober nakuo.
vm ali plašč za dame, prej K :j&— m otaje, aeđlf^ K 7*50
n   - - —      — —
jen'
eta to*
to
Krili) ali bluza za dame, hilnata  spodnja  kriia ali
spalne obleke ja dam, r
ftfofcos za otroke .   .   .  . a
•t alt površfiih na deekt ~>
Posamezne hlače ali telotmik :, RhbuJc., slamnik ali čepica
' im   ph<j   ali  pelerina „
Ogromna zaloga
3*—
m-*
&— 4-—
SCr—
01 ffUpG
•7
»
>3 !9
9
g    'j----'
m ISO
o
7 SO
2-—
rinskil zns njskei
jo šol
go*s
a
ačufl
svežih nainoveisih oblek 3a gospode, deč/^e m otrobe ter konfekcija za dame in deklice
vSe do znižanih cenah. — Pošiljam tudi na dejsslo na isbtro
»Angteško sk^Šče cbtek,,
:: O. Jjernafovič ;;
Ljubljana, JY[estm trg št 5.
Tsorsjsa ^larnins Stefj] Krsjcar, Biiiraift tulio.
Najboljša ia najzdravejša
je dr. Oralih „NEBIL11, k*, daj^ aivirn ie porHečeiim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, j rjava, temnorjava rn črna v steklenicah z navodilom po i K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmeli
L; 3, Poei Trasčo št. 1.
Poulične šminlse m puder najtineje po zmernih cenah
SI
I I
4283
I III IH al
loti m
m in izdelovanje rami
priporoča:
,Srdaš ffTOff11 zborno brezalkoholno zgoščavo. t*. :; :: Sabini ^reg" le prijetne vonjave, izbornega okusa. :: r:
„Sada?, grag" ie gorka r'mska pijača.
„Sađnf frog*1 je vir novih dobodkov za gostilne, kavarne, kons. društva
9,5a£ai gfrGg*1 obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav,
s e.Sadni grog" *e idealna pijača za mladino in odrasle.  ::   :: ::
i,Ssđnl grog*1 se uživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. ::   ::   :: ::
,.S%đnl «?T©^" ^tanc 1 K t j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjema znaten pop
Specsladiaska io t«Ict8a serija 1912.
MiTlamal' kQp°w 7 ^
j t kuron 10 kron
k«9illHIKailA!8kl i kupon 15. kron
(srknia, hUče, in \ kupon 17 kron
!i!ovrk;£taneaw 1 kupon 2C kron
»tj   ntrpc3..;^ p« rrornist.j cntxh sra tolida« tu reelita (tobTt» t^mi rri>n»i-*!-^i ^aJo^^ s^kits
Siegel-Imhof v Brnu.
Zahvala.
VeTecenjcni gospod
■1 ■.
V»rcS gr.«* in traaii«.
^rtia«*ti,  Li jih itsaj« privatni «d|aMtel. a!:a nmjtsi:~)9 »irivisea  pri   firrai SIeqat'£2oSl«I k-r«ia trornic.-. s» velike Stalna hsJuS)« o%me. VcUk« tihira. Tcdi tiajmaK;^* ■*r«ri!4 se trvrS-: j ^ope»»a>»a «vrfja  llnjfrjia  »xtv«tćno  a« trorcn
Proti prahaieo!, l^iskiaasi ia izpadanja las
TanKtm Mm
katara   akreoeule   laal^če, *-iiu!
luču«      proprsiuj. fanadas^Ja laa.
? 0r^aai€Ml^d ■ novakom I !ir^»a-.
Kazncfjrja sc z obratno i»^to l; mani kot dve steklenici.
Zalaga vseh pre zku$en<h ;:<h ^edte. r»M, rr^rjicio««. vin, žcecii*'-te*, ntjf n^*:h parfumov, kiru'-aji*sc r obve7„ svežih «r«reralnfh vod itd.
Del Sikums ftllansi Uostt^
ilkifeijatv R^-l «va ^isti št I,
poicj novoEgrajenefifa l'ran |oiefo?ega
Z veseljem Vam javljam, da je priapel vo« in da smo ž njim zelo zadovoljni: z eno besedo, vos je naravnost krasen in praktičen ter ima vse dobre lastnosti, k3tere so pri ta-em vozu sp!oh potrebne
Izrazite tovarni našo zahvalo za trud, katero hvalo v polni meri zasluti za ustvavj nje takega vora, ki bode društva služil v vsakem pogledu v čast. (Slede daljna nsročila).
VOLOSKO OPATIJA, dne 19 marca 1912.
Foffeljiilšfiro prosiovolfaega gasilnega drnStra
Ante Vahtar 1. r. kapetan,
NB.: Univerzalna brizgainiea je po posebni *kid napravljena in ima sledeče strofr na sebi. Dvodelno iesUo, brlegalrtfco memalko, voziček za cevi, različne osnare za rekvizite in cevi ter sedeže za d mož)  stroj Z vsemi potrebnimi
rekvuntJ za takojšnjo pomoč pri požaru.
% Z odličnim spoštovanjem
Fran Samsa, Zagreb,
zastopnik
io3^ Konrad Rosenbanerfa.
r
;nbli. mostu
17
J       ie&arai efoelvafo idravOa tudi hlani bf?In§škifc blagafa faine želemice, C, kr. iebačne tevarae In okr. bolaiik« blagatne v s Sn^as*.
Tapetuik
Oragotin Puc
LjBUljana. Marije Terezije testa štev. II
na dvorišču, levo 3S^ se priporoča za vsa v to stroko spada«
joča dela Velika iifeer igotovljeaih
: fliiianov s
Romanov in moirocev.
Preblavske rudninske vode.
Sfaresiaine aatronske kiseliee  velike \-rednosti in
izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblavska slatina,
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, bokvnih v mehurju in na ledicah.
Preblavski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat, naraven natronsk! Halee.
vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva ae v Ljubljani prii
A, Šaraboniii Mihaelu Kastnerjii. Petni Lassulkn. A. Stacnlii, T. Mencingerja,
ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski
razpošiljalnici
——;— Freblaa, Koroško. -------------
1
Priporočamo našim ::  gospodinjam ::
KOLINSKO CIKORIJO
is
iz edine slovenske s tovarne^ vjjubljani
•v
s trgovsko prakso, povsem zrno ina knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, Id ima kavcijo ali pa garanta. 1092
PoiidUe ped Jrgovsta praksa" opravi JI. nar/*
za večjo, zelo dobro vpeljano trgovino na Gorenjskem zanesljiv
potnik;
proti visoki proviziji. — Vstop lahko takoj. — Po zmožnosti reflektira lahVo pozneje na stalno plačo. 972 Pismene ponudbe nai se po$iliaio ood šifro „S. K. !00a. poštno ležeče Kranj.
Radi preselitve
•e proda iz proste roke
vedle posestvo
v Spodnji Idriji št. 73
Z gostilniško koncesijo, žganjetočem in trafiko.
Posestvo obstoji te večje, enonadstropne, zidane hiše, hleva in treh njiv z najboljšo zemljo in leži tikoma ob Idrijci, kjer se loči žirovska eesta od državne ceste na Spodnjo Idrijo in Tolminsko. Posestvo ie zelo pripravno za lesno trgovino. Cena po dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo naravnost posestma Mariji Sve tliči cevi v Spodnji Idriji štev. 73. 1026
^^^^
Za velikonočne praznike
51 do-ouum
tvrdka Jf. $uttner      Jv(estm trg št 25
S o/e? cenjen? odjema cm CLOjo*iti
na svo*o na bogat*}šo jaiogo vs*h vrst ur kakor tudi draguljev, tiatmne rrebrnine tn so o h vseh v to široko ^padajočih oredme ov* katere /e tako uvrstila da bode fah ko vsak cen j odie^atec oopoU no m a postrefmn po jvo/em okusu tn 5» bo vsako naroČilo resno v popolno gadovo nost. 2a zolidno  reelno in točno postrejbo jomčim.
> mm—  2a obilen obisk 5« priporoča ? vetespoštovan em ———-
tvrdila Jf. Sutimer .'. jY[e$tni trg št 25.
7
Sotoni damski kosfUffliA orhaja in spodnja krila
•v vsaki ceni in barvi in največji izberi.
r
$lu%e
pralne, čipkaste, svilene, vjzlne tn volnenega blaga.
Stisne halje. Potovalni plašči.
Moderni d a ms k i klobuki
sa šport in potovanje is angleškega blaga, svile
in platna.
JI atom. a obe *££■ 3gle **J£
(Stroški platneni klobučki \
slamnički in mornarske
ppfZffp i2 listra in belega pikefa, pralne oble-m kice, predpasniki, majice in nogavice itd.
J. Zamljei
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št.
izvršuje vsa čevljarska dela do najfj] nejže izvršitve in priporoča svojo zalof
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi  prave gorske telovadeke čevlje.
Za naročila z dežele   zadostuje  kot mc iprposlan čevelj.
M i tihi mi
HIŠA
v Ljubljani, Krakovsko predmestji z vrtom za primerno ceno. Potrebni glavnica K 5000-—, drago ostaj] vknjiženo z nizkimi obrestmi. Vej se izve v pisarni dr. A. Svigelji odvetnika v Ljubljani. 107<|
Zemljišč
v obsegu 6000 m3 je po primerni ceni
naprodaj.
! ZemljiSče se nahaja tik ob križišču nov? zgrajenih okrajnih :est Stari trg-Rakek Št. Peter-Stari trg, ter je primemo ! stavbiSče, zlasti za obrtnike tn trgovce.
Pojasnila daje
gospodarski odsek podobčine Gornji jezero, pošta Stari trg pri Loi
1047 Načelnik:
Matija Skrbeč
Sa žalovanje.
# trni leostumi,   različne  bluze,  vrhnja  krila. spodnja krita, | plašči,  pletene jope,  klobuki,   pajčolani,  rokavice, flori |
m vsi drugi modni predmeti ter trakovi za vence.
J
3>. Maadić
nasproti glavne pošte
£jubtjana.
krojač prve vrste
LjĐĐljana, Miklošičeva testa 8
se priporoča.
1025 Zaloga
Ba jec
umetni in trgovski vrtnar
nauji si. %. i. iKMn. tt n utaji ijtgn
cvetlični salon
Pod Trančo. 43
Vela zala a mi nom.
izdelovanje Šopkov, men. trakov itd
Okusno delo in zmerne eese
Sftoctu salon.
(BaoiUttH čattiatn pttpctoca le ftatttttcf&cga oftuoa
26
<§oc cfzančc.
pKivifcm. SaAo Utdt venet o /va/ictH €ti časne cveiltce Soma t*oo4ov4fene .*.
Fr. Stupica, Ljubljana
Zahtevajte   »amo  najnovejše,   paiontovane T>\m A    lasa* u *
s samosnažllnicni zvezdnimi členk«, M se do- TldVlllSKE UlH-i« bivajo le pv-1 edinem zastopniku za Kranjsko.    11 m v m9mmm wt
Dalje prtp«f čamo občen ne, sveton aeprekoslji' kosiJne str*
„Deeriog
navadne in) klene piv (Sack), osip Bike, po'J!
in navadit travniške & ae. moior raznih ' stav9miB^
niče, slemopemiee, tjepelfae, »rzoparllalke, segalne strofe in vse za poljedelstvo
trebne stroje nerazrešljive konstrukcije po znana nfckib cenah. — Velika zaloga zajame«
r. porti«! ii mm ceneita. traven, ftlnuik lin, htn železa. Mm za mi in razne žalazaine in orodji in ponudbe na zahtevo na razpolago
Tehnični biro In stavbno podjetje
: Jetoe, železobeton,:
Resljev« o« sta ite«. 26 (poleg plinarne) Izdeluje t Resi j
Strokovna izvršitev     : Vodovodi, električne : & — vsen mt načrtov,     centrale, turbine, mlini,
mostov«, Strope, OVO-       prevzeae zgradb, žage, opekarne,
rane, zazidke turbin.     n tehnična mnenja, s     n moderne apnenice. v.
štev. 26 (poleg plinarne)
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
faeaAetfjMi te €bdk eVtoeeHM UaliurMe*
32
DC
5C
8076