VICTORY Cleveland« bodo tudi kmalu stavili menjavanje delavcev kadetih bo kakih 100,000 delavcev, ki opravljajo važna dela v induetriji. Tozadevni načrti 80 že pripravljeni, pravi vladni "car?' za delovno silo. ftcozi v Dakarju se o pridružili zavezni-$ f1 za skupno zmago ashington. — Francozi v ^ni Afriki so se odločili, da lo dali samo pristanišča na razpolago zavezni-ampak da se bodo tudi sa-Wdružili zaveznikom v bo-skupno zmago, vest je prišla iz Dakar j a asno kot poročilo, da so bi-toSfieni svobodo vsi an-:> ujetniki in interniranci v ^i Afriki. Zamrznenje delovnih sil se bliža tudi Clevelandu. Akcija, f°slična oni v Detroitu, kjer je prizadetih do 600,000 delavcev, 'ukaj prizadela več kot 100,000 delavcev. fr*---—- Novi odbor za delovno silo, kateremu načeljuje dr. William Edmunds, bo v kratkem pričel s I jah, tako akcijo. To akcijo imenu-j Tedaj bodo lahko napadali še z jejo uradno "stabilizacijo za- večjim uspehom, ker bodo ime-poslitve." Kdaj bo stopila v ve- Ji bombniki krajšo pot do ciljev. Zavezniki strahovito j bombardirajo po Tuniziji j Ameriški in angleški bombniki so včeraj s povečano silo bombardirali razna pristanišča ; po Tuniziji. Bizerte, Tunis, j Sfax in Gabes so bili včeraj tar- j ča novih napadov. Bizerte in: Tunis sta doživela že v nedeljo in pondeljek močne napade za-! vezniških bombnikov. Zemlja, ki jo je namočilo deževje zadnjega tedna, se naglo suši in letališča, ki so jih zgra-; dili zavezniki v sprednjih lini-bodo k m a 1u uporabna.' f "stovoljce še sprejemajo Prt niso gotove vse priprave ^klic rekrutov v mornari-^arinom in obrežni straži, 'fiice še vedno sprejemajo 'voljce v starosti od 18 do Po nekaj tednih bodo i te edinke dobivale r 35306395 Troop "B," 7th Sq. U. S. Army, A. P. O. Camp San Luis Obispo, ;°rnia — Družina Frank _ ima še tri druge sinove lh Jfiški armadi. Frank je pri straži v N. Y. in je bil akrat povišan. Fred je v M šoli v Scott Field, 111. 0rid je pa pri parašutar-Georgiji. Je star šele 17 j® bil tudi že povišan. [h Pa Pa tffi l°i'ide se je oglasil sloven- V%k Pvt. Anthony Hoce-Mr. in Mrs. Frank Ho-67l8 Bliss Ave. Pozdrav-^'atelje in znance ter jim božične praznike. Nje-. je: Pvt. Anthony V Hq. Btry 197, FABN, 30, A. S. N. 35521545, ^landing, Fla. M M ' komisije 29, 31, 32, in 35 so poklicale pod sledeče naše fante, ki so u 2ačasnem dopustu: Ray-i 4-rtl, Victor Jerič, Frank Edward Kastelic, Va-J ^otisek, John Blatnik, 3 Modic, Frank Hren, Šinkovec, Nikola Ovanin, Stupica, William Muhic, Troha, John S e m i c h, ^ ^abuder. , s^ečo, fantje, in vrnite se 1 2(>pet domov po slavni » » zmagi. M ta M Iz Texas se je oglasil vojak Mihael Dime, sin Mrs, Jennie Kerch iz 1034 E. 72. St. Pozdravlja vse prijatelje in znance ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Michael Dime, Med. Det. 97th Signal Bn. Camp Bowie, Texas. » fci IKS Pred kratkim je odšel v armado Strica Sama Lou Fortuna, sin Mr. in Mrs. Louis Fortuna, 19212 Kewanee Ave. Njegov naslov je: Pvt. Lou Fortuna, 1133 T. S. S. Flight 183 B. T. C. No. 9, A. A. F. T. T. C., Miami Beach, Florida. to fe h V službi Strica Sama je tudi Joseph Ule, sin Mr. in Mrs. Joseph Ule iz 19311 Kildeer Ave. Njegov naslov je: Pvt. Joseph Ule Jr. U. S. Army, 1133 T. S. S. Flight 183 B. T. C. No. 9, A. A. F. T. T. C., Miami Beach, Florida. fti ta tei Bolničarka Pearl E. Vrtach- nik, hčerka Mrs. Vrtachnik iz 12012 Miles Ave. se nahaja to-časno nekje v Egiptu. Ima šaržo podporočnika. Prej je bila več kot eno leto kot vojaška bolničarka v Fort Knox, Kentucky. Kvota 18 let starih ne bo zadostovala za armado Vojaške oblasti so mislile, da bo dovolj 18 let starih, ki se zdaj registrirajo, za kvoto, ki jo zahteva armada. Kot je pa videti, v okraju Cuyahoga ni dovolj teh fantov in da bodo enkrat v marcu prišli na vrsto že oženjeni, ki so brez otrok in ki so zdaj v razredu A-3. Nemški general Rommel še vedno beži iz Libije in se bliža Tripoliju. Nekateri sodijo, da se ne bo ustavil niti v Tripoli, ampak bo nadaljeval pot v Tu-J nizijo, da se združi z osiško armado tam. Neuradna poročila trdijo, da je Rommel že dospel v Bizerte in da je tam prevzel vrhovno poveljstvo nad obrambo. Ameriški marini na Novi Gvineji. Dospeli so v neko vas. Na cilj so potovali v transportnih letalih, potem na čolnih, potem peš. Do vasi so jih pripeljali domačini s čolnom, katerega vidite v ozadju. Kljub velikim težkočam po Novi Gvineji, pa so Amerikanci in Avstralci dobro naklestili Japonce, kot vidimo iz poročil. Vojaki in mornarji so pomagali ženskam iz ognja, a sami poginjali St. Johns, Nova Fundlandija. — Mornarji in vojaki'so žrtvovali svoje življenje, da so pomagali ženstei?r\az ognja! ki je upe-, pelil zadnjo soboto javno plesi- !------ Japonci so izkrcali čete pri Buni UDELEŽITE} S£ SEJ LETNIH Nocoj ob osmih bo letna seja društva sv. Neže ft. 139 K. C. of O. Seja bo v st« -i šoli sv. Vidu,. -Volitev nov^^-vK&h,in razne druge važne zadeve bodo Zavezniški bombniki razbijajo japonsko vojaštvo, ki je prišlo na obrežje. Obrežje severno od Bune je posuto z razbitimi barkami in mrtvimi vojaki. šče, v katerem je umrlo 99 oseb, na dnevnem redu. V teku je tu-104 pa so bile ranjene. Med ra-jdi kampanja za nove članice, njenimi so tudi štirje ameriški vojaki, katerih imena pa še niso znana. Med razvalinami še vedno iščejo za trupli. V torek je bil skupen pogreb vseh žrtev, ki so se ponesrečile v požaru. Oblasti pravijo, da so se rešile iz ognja večinoma vse ženske, ker so vojaki in mornarji gledali, da so se najprej rešile ženske. Med kupi trupel, ki so bila nakupičena pri vratih, so večinoma ona mornarjev in vojakov, ki so se hoteli rešiti šele potem, ko so bile ženske že zunaj, toda zanje je bila rešitev prepozna. Neka priča pripoveduje, da je videla nekega mornarja, ki je podajal skozi okno dekleta, a nazadnje je sam omahnil nazaj in izginil v plamenih. K MOLITVI članice dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj se zbero danes popoldne ob dveh v Grdinovem pogrebnem zavodu k molitvi za pokojno sestro Frances Habjan, članice društva Carniola Hive 493 T. M. pa nocoj ob 7:30. Jutri naj se vse udeleže pogrebne maše ob desetih pri sv. Vidu. člani dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine naj se zbero nocoj ob osmih v Svetkovem pogrebnem zavodu, da molijo ob krsti pokojnega sobrata John Gre-benca, jutri ob 9:30 naj se pa udeleže pogrebne maše v cerkvi sv. Kristine. Zdravje se ji vrača Mrs. Cecilipa Modic 3692 E. 81. St. je vsled bolezni že več mesecev na bolniški postelji. Zdravje se ji počasi vrača in želi prijaznih prijateljskih obiskov. V bolnišnici V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Johana Tr-sar 10505 Prince Ave. Obiski so dovoljeni. Dobri rojakinji želimo hitrega okrevanja. Pridite v velikem številu. Ob sedmih nocoj bo letna seja društva sv. Helejne št. 193 KSKJ v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo poleg volitev novega odbora tudi druge zelo važne zadeve. Dolžnost vsake članice je, da se letne seje udeleži. Nocoj ob 7:30 bo letna seja društva Waterloo Grove št. 110 W. C. Seja bo v navadnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo volitev odbora in druge važne zadeve, članice naj se udeleže v polnem številu. -o- Uradnice št. 22 SDZ Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ je izvolilo za leto 1943 sledeči odbor:. Predsednica Fannie Brezovar, podpredsednica . Gertrude Bokal, tajnica Rose Šimenc, 799 E. 155. St. tel. MU-8111, blagajničarka Pauline Mausar, zapisnikarica Rose Mikovič; nadzornice: Filo-mena Sedej, Josephine Bernot in Mary Jerman; zastavonoši-nja Mary Malovrh; društvena zdravnika dr. Skur in dr. Opa-skar; zastopnice za Slovenski dom na Holmes Fannie Brezovar in Pauline Mausar; zastopnica za SDD na Waterloo Rd. Gertrude Bokal. Mornarica išče dekleta za pisarniška dela < Mornarica išče za cleveland-ski urad strojepiske, stenograf-ke in dekleta za druga pisarniška dela. Poslali jih bodo najprej v Washington na stroškfe mornarice, kjer jih bodo izvež-bali, nakar bodo zaposlene v mornariškem uradu v starem Higbee poslopju, Euclid Ave. in 13. cesta. Tozadevne prošnje lahko napravijo v uradu Civil Service, 1635 Union Commerce Bldg. Sprejemajo pa samo take, ki niso zdaj zaposlene pri kakem vojnem delu. /Nova Gvineja, 16 dgp. — Iz glavnega stana zaveznikov poroča, da so japonske čete, katerim se je posrečilo dospeti na obrežje severno od Bune, pod neprestanim bombardiranjem in obstreljevanjem. Vse obrežje je dobesedno posuto s trupli pobitih Japoncev, razbitih bark in čolnov ter uničenim materialom, poročajo zavezniki. Obrežno vas Buno so zavezniki okupirali v pondeljek, toda bližnjo misijonsko postajo in nekaj drugih točk napbrežju imajo še vedno Japonci v rokah. Zavezniki sodijo, da se je posrečilo kakim 1,000 japonskim vojakom dospeti na obrežje kakih 44 milj severno od Bune in to kljub silnemu bombardiranju zavezniških bombnikov, ki so razbijali japonske barke in čolne, ki so vozili vojaštvo na obrežje. Dve japonski križarki in pet rušilcev je pripeljalo vojaštvo v bližino obrežja malo pred dnevom. Vojaštvo s teh ladij so naložili na 20 motornih čolnov, v vsakem kakih 50 vojakov. Ti čolni so pripeljali do obrežja kakih 1,000 vojakov in so se vračali po nove, ko so prihrumeli zavezniški bombniki in s strojnicami Ofbsuli čolne in vojaštvo na bregu. Najmanj pet čolnov se je pogreznilo in mnogo jih je bilo poškodovanih, da ne bodo več za popravilo. -1—o-- Zdravnike bodo poslali v potrebne kraje W )a s h i n g t o1 n.—Polkovniik Baehr pri medicinskem oddelku urada za civilno obrambo je j predlagal, naj bi se zdravnike poklicalo v vojaško službo in jih poslalo v naselbine, kjer zdravnikov najbolj potrebujejo. to Nemci zadržujejo Ruse pri Stalingradu in Rževu Moskva, 16. dec.—Rusi danes naznanjajo, da so zavzeli dve naselji zahodno od Rževa na zamrzli centralni fronti. Toda polnočno poročilo zatrjuje, da nemški protinapadi zadržujejo rusko ofenzijvo pri Rževu ter pri Stalingradu. Več kot 1,000 Nemcev je padlo včeraj in Rusi so jim razbili do 40 tankov, toda položaj na teh frontah je nespremenjen. Skoro vsak ruski napad sprejme nemška pehota, katero podpirajo tanki. V Stalingradu Rusi sistematično obstreljujejo nemške pozicije s topniškim ognjem. Vmes pa včasih napravi pehota kak izpad. -o- 17 oseb ubitih v letalu, ki je treščilo v Utah Salt Lake, Utah, 15. dec.— 50 milj južno od Salt Lake City, Utah, je treščilo potniško letalo, ki je vozilo 19 oseb. 17 oseb je bilo na mestu ubitih, med temi štiri ženske, dva sta ostala ~ pa pri življenju, dasi težko ranjena. Letalo je bilo na potu proti Los Angelesu, ko je treščilo blizu letališča Fairfield, kjer je večinoma ravna zemlja. Letalo je moralo biti pokvarjeno takoj potenj leo-at je dvignilo na • polet ob 1:05 zjutraj, ker ga pilot ni javil potom radija, kot je to navada. Ob 1:20 je letelo nad Fairfieldom, potem pa ni bilo več slišati o njem. Ruševine letala je opazil pilot civilne patrulje, ki je to javil bližnjem letališču, nakar so takoj hiteli reševalci na lice nesreče. Nemci se oblačijo v ameriške uniforme London. — Reuterjeva časnikarska agencija javlja, da se je neka nemška edinica v Tuniziji preoblekla v ameriške uniforme. Tako preoblečenim Nemcem se je posrečilo zvijačno ujeti nekaj ameriških tankov. Vojaka sta vozila trgovcu zaloge živil San Francisco.—Dva vojaka in en grocerist so bili tukaj aretirani in čakajo na obravnavo pod $5,000 varščine. Vojaka, ki sta vozila armadne truke, sta vozila groceristu vreče sladkorja, kave in drugih živil, namenjenih za armado. Imena vojakov so: korporal Herman Ei-senberg iz New Yorka in Pvt. Virgil Stevens iz Alpena, Mich. -o-- Na bolniški postelji Poznani rojžak John Peternel 9322 Dunlap Ave. se je povrnil iz bolnišnice in se nahaja na domu. Zdravje se mu polagoma vrača in želi prijateljskih obiskov. Popravek Soprogu umrle Frances Habjan, roj. Slapnik, je ime John in ne Charles, kot nam je bilo pomotoma sporočano. Vaje "škrjančkov" V četrtek ob 7. uri zvečer se vrši redna vaja mladinskega pevskega zbora "škrjančki" in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Starši, opozorite svoje otroke. Pogreb John Grebenca V četrtek zjutraj ob 8:45 bo pogreb John Grebenca v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Priprava za božičnico V četrtek ob petih popoldne naj pridejo, če mogoče, vsi pevci in starši mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. na sestanek glede božičnice in vaj. Navzoč bo tudi pevovodja g. Še-me. Prestala operacijo Miss Rose Urbančič se je povrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo ter se nahaja na domu matere na <0016 Orleans Ave. Pridnemu dekletu želimo hitrega zdravja. V Florido odpotujeta Jutri zjutraj odpotujeta za nekaj mesecev v Florido naša spoštovana rojaka Mr. in Mrs. Felix Surtz iz 936 E. 185. St. Njiju odhod se je nekoliko zakasnil radi nedavne operacije Mrs. Surtz. Želimo jima mnogo lepih in sončnih dni v toplih južnih krajih. Hibbing, Minn. — Dne 20. novembra je tukaj umrl Peter Šterk, star 75 let in' rojen v Starem trgu pri Črnomlju v Beli Karjini. Zapušča ženo, sina in štiri hčere. ŽUPAN IN ZBORNICA APELIRAJO NA VOLIVCE, DA ODOBRE DAVKE župan Frank J. Lausche in mestna zbornica bodo skupno nastopili, da pregovorijo državljane, naj odobre davke v meri 1.3 tisočink pri izrednih volitvah 22. decembra. Na nasvet zbornice bo župan Lausche pisal vsem mestnim uslužbencem ter jim predočil, kako važno je, da ti davki zmagajo. V petek bo župan Lausche go- voril na radiju v prid davkom. Davke morajo odobriti volivci z dvetretinsko večino, da so veljavni. župan Lausche poudarja, da mesto ne bo moglo vršiti vseh dolžnosti, ako volivci ne bodo odobrili teh davkov, ker bo ime. lo mesto do 5 milijonov dolarjev manj na razpolago, kot jih je imelo leta 1940 za mestno upravo. LETO XLV. _ VOL. xlv. AMERICAN HOME CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1942 -------- IN SPIRIT FOREIGN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER BUY UNITED STATES WAR tbonds AND t stamps =£41 5 « r AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6317 St. Clair Ave. JAMTS DEBEVEC Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $630 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tr. 8. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $630 per year, $3.50 for 6 months. $24)0 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. __ _No. 294 Wed., Dec. 16, 1942 Jugoslovani v jugoslovansko vojsko! Naslednji apel na JugQslovane nam je poslal v pri-občitev jugoslovanski minister Franc Snoj. Vsebina, tega apela se nam zdi tako važna, da jo priobčujemo na tem prominentnem mestu. Op. ured. Te dni je bilo v listih objavljeno obvestilo, da sta se vladi Združenih držav in Jugoslavije sporazumeli glede vpoklica jugoslovanskih državljanov, bivajočih na teritoriju' U. S. A., v vojaško službo. Sporazum obsega vse one Jugoslovane ki iz katerega koli razloga ne morejo dobiti ameriškega državljanstva in tudi one, ki že imajo "prve papirje." Vsi ti, v kolikor že niso, bodo pozvani na zdravniški pregled radi ugotovitve sposobnosti za vojaško službo. Poziv in pregled bodo izvršile ameriške naborne oblasti (Local Selective Service Boards). Ob priliki pregleda bodo prizadeti morali izjaviti dali žele služiti v ameriški ali v jugoslovanski vojski. Oni pa, ki so že vpoklicani in že služijo v ameriški vojski, pa so jugoslovanski državljani ali že imajo prve papirje, pa lahko pri vojaških edinicah, v katerih služijo izjavijo, da žele vstopiti v jugoslovansko vojsko. Odločitev posameznika zavisi torej popolnoma od njegove proste volje, da sam odloči v katero armado hoče ali v jugoslovansko ali v ameriško. Kot član jugoslovanske vlade in kot predstavnik Slo-vencev-apeliram na vse one Jugoslovane, ki šele bodo poklicani na vojaški pregled, da se izjavijo za Jugoslavijo in jugoslovansko vojsko. Svojce in prijatelje onih, ki že služijo v ameriški vojski pa prosim in vabim, da jih o tem obveste in jih opozore na ta sporazum in možnost prestopa v jugoslovansko vojsko. V teh odločnih dneh moramo pred vsem Slovenci z dejanji pokazati svojo ljubezen do Slovenije in Jugoslavije. Izmed vseh narodov v Jugoslaviji smo Slovenci najmanjši, najbolj smo izpostavljeni in sorazmerno največ smo trpeli v tej vojni — pa vendar smo ravno Slovenci, ki od te vojne tudi največ pričakujemo in terjamo. Oni doma se vsega tega jasno zavedajo. Zato tak odpor, borba, junaštvo. Oni doma vedo, da bijejo boj za vse — da je sedaj ura odločitve. Zavedajo se tega dobro tudi naši Primorci in Istranj. Pod silo razmer so morali v italijansko vojsko, da bi se borili za tujca. Toda niso pozabili svojega naroda in dolžnosti do njega. Stotine in stotine jih je zapustilo italijansko vojsko, pretolkli so" se preko fronte in se kot prostovoljci javili v jugoslovansko vojsko. V Egiptu je okrog 800 Primorcev in Istranov, ki tvorijo posebno edinico jugoslovanske vojske pod poveljstvom Slovenca polkovnika Prosena. V Rodeziji v Afriki jih je okrog 2,000, kjer se vežbajo in pripravljajo, da se kot jugoslovanski vojaki udeleže borbe za osvoboditev domovine. Prav te dni pa sem prejel brzojavno obvestilo, da je zo pet 2,000 Slovencev — Primorcev, ki so bili v italijanski vojski v Libiji, vstopilo v jugoslovansko vojsko in se že bore na strani zaveznikov. Tako šteje jugoslovanska vojska na Middle East že blizu 5,000 slovenskih mož in fantov -Primorcev. Ti Primorci in Istrani so najlepši izgled požrtvovanja in korajže. Oni vedo, da se svoboda mora priboriti, da ne more biti podarjena. Tudi Jugoslovani v Ameriki bi morali slediti temu zgledu in se zbrati pod jugoslovansko zastavo v borbi za svobodo in obnovo Jugoslavije, ki naj bo skupen dom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rojaki Slovenci! Storite svojo dolžnost in ko boste pred naborno komisijo odločite se in vstopite v jugoslovansko vojsko! Franc Snoj, jugoslovanski minister. -——o--— P. S.: Jugoslovansko vojaško taborišče je v Windsorju v Kanadi, zato imajo vsi vojaki iste ugodnosti kakor jih ima vsak kanadski vojak. Tudi svojci vpoklicanih imajo vse iste ugodnosti in pravice. Vsa potrebna pojasnila daje: Vojni odposlanik Kraljevine Jugoslavije, 1520 N. W. 16th St., Washington, D. C. —--o- Hitler je obljubil nemškemu narodu, da bodo Nemci vladali nad Evropo en tisoč let. Joj, kako hitro je teh tisoč let minilo! •t Oni, ki si kupičijo živila in druge potrebščine, boječ se, da jih bo zmanjkalo, niso prav nič patriotični in s tem mnogo Škodujejo svoji deželi pri njenem vojnem naporu. Vsak naj bi si zapomnil, da s tem, ko si kupiči stvari v svoji kleti, jih jemlje drugemu, ki jih qidi tega ne more dobiti. Prav radi takih ljudi, ki si kupičijo potrebščine, je vlada prisiljena uvesti racioniranje. BESEDA IZ NARODA Pismo slovenske matere Izvoljeni zastopniki so imeli pravico aplavclirati in samo imenovani pa besedo. Napačno ne bo tudi vnaprej, če bodo samo ime novani delali in oni, ki so bili po članstvu izvoljeni pa aplavdira li. Toliko, upam, se bodo že potrudili. Kongresno predsedništvo \ osebi Vincent Cainkarja je bi lo na mestu, kateri se je zavedal resnosti položaj in zborovanja toda Tone Zbašnik bi pa lahko brez vsake škode Slovenski kongres zamudil. Zelo nam je bil zopern, ko so se sprejemale spomnice in je rabil predsedniško mesto v posmeh sprejemu resnih zadev, ki so v predsedni štvu zahtevale vso resnost in po udarek. Zdelo se nam je, kakor bi se režal nesreči naroda v momentu, ko so spomenice opisovale grozoto naroda v stari domovini. Spomenice pod njego vim predsedstvom so se sprejemale kot nepotrebno zlo, katero mora biti radi formalnosti sprejeto. Priporočal bi mu, da večkrat čita knjigo o "Lepem vedenju" in zna se zgoditi, da se bo pri čitanju našel doma. Sicer je dober in taktičen dečko, toda zavedati bi se moral, da je bil na Slovenskem kongresu in ne na pašniku med tropo ovac. Govorniki so bili dobri in og njeviti, toda žal, povedali so nam stare fra?e in za publiko nič novega. Etbin Kristan nam je povedal, da kdor trdi, da med nami in onimi v stari domovini ni strank "laže." Tudi nekaj "svinjarij" je povedal, da smo se počutili bolj domači in stvari dovzetni. Tudi urednik Prole-tarca nam je nekaj povedal, kar noče skozi ušesa in to je, da on spoštuje prepričanje vsakega in da ima rad R s< Habsburžani predstavniki ^ strašnejše reakcije in črrie^ to s mračnjaštva. Zgodovina Srk°v' Hrvatov in Slovencev pod ^ ženjskim jarmom Habsbu^" jo, nov, je pisana s krvjo, trplJ® njem in mukami, s temnicami! tlačenjem in izdajstvom, s P* varo in zanikavanjem vseh lin §a jf v v H.0 C tou leč; Sob te jbr Pre Fi. ženj za pravico, svobodo m Nr P in pOi tre- Je 'Za odvisnost. V pojmih Srbov, Hrvatov Slovencev, je Oto Habsb«r* brezposelnik, ki se kakor P nočno strašilo pojavlja v _ _ notku, ko naš narod v domove, s svojim uporom navdušuje ^ svobodni svet. Ta narod, v sedanji vojni žrtvoval ^ stvar zedinjenjih narodov . ^ izmerne žrtve, ne umira v vS mnllp nn S »t.rwnl til •ko toj1 Sha #"!va ,iiium"* Tisti naši fantje, ki svojih mladih letih grdo " jj če jim je mama ukazala ],e ^ ko poprijeti pri pomivanj}] 'j jfi hinjske posode in pri ' ' vj f g hišnih opravilih, danes lal1 ,-„j dijo, kako bi jim stvo" prav prišlo pri ^ \ Da je to res, naj priča " ]j , ^ nji slučaj. Ko sta.prišla nova fanta, Al in Fra^f ] : sto svo- da n v Camp Perry z vec |'""tftj)0fži|j jimi tovariši, jih je h°te oSto rišče, kot je to navada^ ® y ljubno postreči. Arma0' ,v veljstvo ima namreč zelo ^ idejo, da je treba rekru 3 in prej privaditi vojaškemu^ z dobro malico. Saj s0 ^j-ečlo starem kraju na vso moc ^ ( koscem in rnlatičem- ^[j, i hiši, kjer so dobro ^ ; na " J nikdar manjkalo žernadn1^^* ^ Razume se pa, da ko )e ^o j^. par sto Clevelandčanov v ^, | ^ rišče, so morali kuharji . ^ ^ potu svojega obraza, da « „0 ^ je in kar najboljše po^ j^a ^ vi armadi. Treba .je bilo ob ^ • • H-ebl10' II viti na mize vse P° oSjti J^vj enem pa pripraviti in 11 dila na mizo. v* del' Ko sta Paulinova fantage sp%ti to brigo in težkočo, stf.gjar P k gledala potem Pa P0prl^izi, d Ko čela sta pomagati P'"1 so bili krožniki in v- „ r" H; qta P ■. 11 svojem mestu, potem 3 ;; ^ i! »i*" vide' i i čno nosila na mizo. Narednik je vse to pa ' |( strašno se mu je dop»d jU n1 k, ni mogel pomagati, da ^ d" \\ ^ vprašal: "Kajne, vldv&1{0 ^ »j^ lala po restavracijah, ^ gre vse tako gladko i» 4 vno izpod rok?" Pa mu povesta brez in naravnost: >3 > .UD V^ Ko bi t4 61 ^Vjj V iii jala naša mama, »1 ]e oP1* bi gladko izpod rok taK vilo okrog kuhinje.'' • W'jj y Al in Frankie sta * ležna mami, ki ju Je \ #>if t ^ letih vzela na posodo p, ^ ^ ^ dinjstvu. Takrat sta ^ < ^ godrnjala, zdaj sta J' j \ ker sta takoj prvi daI1Jg0ico c i* ,„ kili dobila pohvalo °a | njenega gospoda narednika a 1 mr* Ji de-,vin« iz# ezn^1 aj * mixixx»»iH»iii»H»iiiiiHimimiixj ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU i de-i dvi- krat- elifcf >v in opil« kači; svoj •otW « , si®" J »«• j de-mor6 o: o. P neev , SO 118J' ■neg" rbov, i ^ •pije; can1'1 . pre- nne- ov pol , tfc' ,oV$ ev«s lci J z» , vs^ .....I"1 t**tXIXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXIXXXIlXTXI je odgovoril Veliki 1 "Bi ne bili na varnem "n vam boljši, varnejši ir," 'Sil je ležišče. V tleh je 'taja, pokrita s počrez ^mi močnimi vejami, iih je v stran, temna od-je zazijala, bruno je v njo, stopnice so bile vanj. Poglavar je zle-Slpbočino, Old Shatter-4 njim, Old Firehand in ;pa bi naj posamič a ujetnike po lestvi. t je bil kleti podoben, ^ji je bil ko stanovanj-s°ba nad njim, pod vrt Stene so bile iz si->eke. Old Shatterhand je ^ stenah, votlo je done-ibrž so bili onstran še ^ostojri, pribl;ižno pod Vrat ni bilo videti, firehand in Winnetou ^tila ujetnike po lestvi kt medved jih je položil poleg drugega na gola V II«'11 jim bo primanjkovale menil Old Shatter-Zadušili se bodo!" zraka bodo imeli," je poglavar. "V stropu Je> ki gre j o skozi zid ven ^aši predniki so že ve-a|jo je treba zgraditi ta- ^atterhand je še z no-tal ob tla. Tudi tla so Votlo. Najbrž so pred-.kancev v nekdanji do-^dili otok kot visoko Pa jo obdali od zunaj ___ in z nasipom, ki ^ ni mogla škodovati, jezero stavbo, je ilU' ' Valov le še samo gornji ko vi- se ki Je v njej svoj čas [ržn'i J Ikači tatli, Stari oče, gljffli' oba Medveda, njego-^ KU" p,a. .•uiJ1' J je bilo v prostorih pod * • i A • Zakladi jdi^ Raziskovanje ni bilo ča iciji- :ttiiki so bili shranjeni in aSled; "u medVedu se je silno pa11'1 ' Najbrž je že sumljivo e o11 »Pno gledal Old Shat- , mf- vP HU so se v kanoe zaloge ros'0 'ega mesa in odrinili na o P° ^av ko so pristali, je pfa\( na penečem se konju n»j ie] J '^je. Raz jahali so, iz- ,it°lljci straži, se razdelili ju "fto de !lt i 3 „v k 0 skrivališča, kjer so .•aH3 liiii . & ^lh°vi prijatelji. ^ je medtem prišlo na sta"1 ^ poročal o obupnem ud1 J I" na bojišču, ž Vse je ti'eg 11 Za orožje in pohitelo h tist i Ji. 11 'Silen je morala seveda k°v, r' jezeru in z njo je os- pi"lS' Veliki medved mu Si, naj se prepeljeta laue • tam sta bila popolno- liitr0 Stopil je z njima v li11 Vzel orožje s seboj in ra • V v canon. Pri vhodu iti Javili močno stražo, da ga poslali beli iz ca- S& 'arovali hrbet, čeprav ^ I^'jetno, da bi od juga, ' SL iN tisti dan pridrli so-P di ^ B % jji i>j • kar s« mogli naglo, ®r j v četrt ure do mesta, >a 5 Timbabači in lovci pu-•Je- Iz canona se je ču- ti m levo in neopaženi . bi bilo najbolje, če \$ ^samim naeiim sun_ v i.'. ^•af^e. Prepričani so bi ,aJo še vedno samo tiste hV™X °i. ki so jih videli pri £padu- Div;ie tulJ'enje Al A Panje ^i* Hi f Ce' L ter pustili ki je stotero odme-. Pa go-jih je sprejelo , en' in Planili- Pa «o- minuti so se spet o "-"Bih puoui. številne ]ieg> ranjene ljudi na. boji- ieflf atterhand je stal za visoko skalo in neprenehoma streljal, pazil pa je, da ni nobenega ubil, le ranil je nasprotnika in ga onesposobil za boj. Timabači so planili izza zaklonov in vihteli nože, skalpirati so mislili padle Utahe. Tudi njihov poglavar je pohitel za njimi. Pa Old Shatterhand ga je zadržal. "Stoj!" mu je zaklical. "Pustite padle pri miru!" Dolgo uho pa se ni dal motiti. "Čemu— Vzeli jim bomo skalpe. Naši so, premagali smo jih." Vzel je nož, se sklonil, zgrabil padlega Utaho za lase in se pripravljal, da mu sname kožo z glave. Pa Old Shatterhand je priskočil, mu pomolil samokres v glavo in grozeče povedal : "Pusti ga, če ne, do$iš takoj kroglo." Dolgo uho se je vzravnal in začuden ugovarjal: "Zakaj mi braniš? Utahi bi nas vendar tudi skalpirali!" "Ne bi, če bi bil jaz pri njih. Ne dovolim skalpiranja, vsaj pri živem telesu ne." Godrnjaje je dejal stari: "Pa naj. obdržijo svoje skalpe! Ampak mrtvim jim jih bomo pa vzeli!" "Kdo ti daje pravico?" "Ne razumem te —!" se je vznevoljil poglavar "Taka je pri nas navada, da skalpiramo padle sovražnike." "Mnogo jih leži tod. Si vse ti sam premagal?" "Ne. Pa vsaj enega sem zadel." "Katerega?" "Ne vem." "Je mrtev?" "Ne vem." "Pa mi pokaži tistega, ki je padel od tvoje krogle, tistega lahko skalpiraš po vaši navadi, če že moraš. Druge pa boš pustil pri miru. In isto velja tudi za tvoje bojevnike!" Godrnjaje je odšel Dolgo uho nazaj v svoj kot in njegovi ljudje za njim. Videti mu je bilo, da je zameril. Tedaj je med Utahi vstalo razburjeno vpitje. Opazili so Old Shatterhanda, ki je sam ostal sredi canona. "Old Shatterhand —! Old Shatterhand —! Čarobna puška—! Čarobna puška!" so pričali. Počasi je stopil Old Shatterhand bliže in jim zaklical: "Pojdite po svoje mrtve in ranjene tovariše! Podarimo vam jih!" Eden poveljnikov je stopil naprej in dejal dvomeče: "Streljali bodete na nas —!" "Ne!" je odgovoril Old Shatterhand, se obrnil in šel nazaj za skale. Hudo nesrečo pomeni za premagane Indijance, če ne smejo ali ne morejo pobrati svojih padlih tovarišev. Namenoma jim jih je "podaril" Old Shatterhand, pridobil bi jih rad za pogajanja. In za pogajanja je bil že skrajni čas. Položaj ni bil nič kaj prijeten za bele in za njihove zaveznike Timl}abače. In kdo ve, kedaj bi prispeli Nava-ji —• In Old Shatterhandova ponudba je zalegla. Utahi niso bili kdo ve kaki pošteni ljudje in druge so sodili po sebi, Old Shatterhandu pa so le verjeli, za poštenega človeka so ga imeli, niso se bali, da jih bo prevaril. In tudi svojih ljudi niso marali pustiti na bojišču. Zato so, zaenkrat za poskuš-njo, poslali dva svojih ljudi. Počasi sta prišla bliže, pobrala dva ranjenca in brž odšla. (Dalje prihodnjič.) NAPORI OTONA HABSBURŠKEGA (Nadaljevanje z 2 strap!) svojih krajih in predelih zato, da bi se mogla rehabilitirati propadla dinastija, simbol sta-rokopitnega in mrtvega sveta, ki bi iz njegove krvi vlekel svoje osebne koristi. Naš narod je to storil in to dela, da bi se Jugoslavija v zboru svobodnih malih narodov srednje in balkanske Evrope prerodila in postala še boljša, večja in močnejša, še pravičnejša in silnej-ša. Ljudje naše krvi, ki danes dajejo in žrtvujejo za svobodo vse kar jim je najdražje, tudi življenje, ne bodo nikdar razumeli, da se jim vsiljujejo krivične, nelegitimne in predpotopne politične kombinacije iz kamene dobe, ki poneverjajo pravo razpoloženje in resnično voljo naroda. V tej revolucionarni in ideološki vojni ni povratka v staro, preživelo nazadnjaštvo in mrtvaške politične sisteme. Stari svet Habsburžanov, Hohenzol-lerncev in Abdul Hamida je že davno preminul, o priliki prve svetovne vojne. Ameriške in Wilsonove ideje so bile naravna emanacija razpoloženja vseh malih in velikih demokratskih evropskih narodov. Samo odločba narodov je posledica zgodovinskega razvoja, ki se razprostira od francoske revolucije do leta 1914. Ako te ideje niso zmagale v razdobju obeh vojn, to ni krivda malih narodov, temveč edino le italijanskega fašizma in nemškega na-cional-socializma, ki sta s svojim} peklenskimi sredstvi nadaljevala tradicijo Habsburžanov in Hohenzollerncev in stremela za tiem, da uničita male narode in jih gospodarsko, duševno in politično zasužnjita. A demokratska Evropa ne more živeti brez malih narodov in njihovega svobodnega narod nostnega, duševnega in političnega razvoja v svobodnem svetu. To je načelo nove Evrope in novega sveta, ki se neizogibno poraja iz te vojne, v kateri mali evropski narodi — najbolj pa s krvjo prepojena Jugoslavija — prinašajo ogromne, neizmerne žrtve za vsesplošno svobodo človeštva. Prinašajo jih v imenu načel, ki so strogo demokratična in katerih ravno demokracije ne smejo zavreči. Le tem načelom sledeč bodo piogle demokracije% priti na obale zasužnjene Evrope. Zastava Amerike bo kmalu zaplapolala na obalah našega Jadrana in mora ostati jasna, svetla in čista. Kakor je bila leta 1918., ko so Wilsonovi vojaki prinesli južnim Slovanom dolgo pričakovano osvoboditev izpod habsburškega jarma. Pod to zastavo se bodo zbrali in potem šli za njo, milijoni Srbov, Hrvatov in Slovencev, uverjeni, da je prišel čas vstajenja. V svobodoljubni vojski Amerike ne more biti 'prostora za mrtvilo, za duhove in vampirje" preživelih političnih kombinacij, katerim je že zdavnaj od-klenkalo in ki so preživele čase suženjstva in poneverjanja narodove volje. Le izraziti in jasni ideali svobode in demokracije morejo ustvariti nov svet. Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji in v tej zemlji ne vznemirja prihod teh duhov. Oni bodo nadaljevali svoj oboroženi odpor «v domovini in tukaj svoje delo za zmago demokratičnih idealov — prepričani, da mračna in strašna preteklost ne more nikdar več oživeti, ker take rešitve naši krvaveči narodi ne bi nikdar sprejeli in ker imajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi in o svo- PRVI HLEB (Spisal Podgoričan.) Jdruzega; rada te bodem imela;,na zadruga, zlasti sedaj ne, ko samo ako bodeš maslar, mi ne boste odprli sirarnico; vendar, pridi več pod streho!" 'kar ljudje govore, je tako gro- 3. Skrbi in težave Za sirarnico je bilo treba človeka, ki zna mleko izpremeniti v sir. To ni kdo zna kaka umetelnost, vendar pa Ribnikar ni dobil v vsi naši krajini človeka, ki bi to znal. Stari Kopljan mu je svetoval Jožetovega Francka, češ, ta bode dober; doma nima dela in druzega stalnega zaslužka tudi ne. Tega dajmo izučit. In Francek je bil res takoj pripravljen, da se poj de učit sirarstva. Takoj gre domov povedat starišem. "Joh! Kar hočeš druzega, samo tega ne!" vzklikne mati prestrašena in se prime za glavo. "Joh, -samo sirarstva ne! Joh, kaj ti porečejo potem! "Maslar' te bodo zmerjali. — Samo te sramote mi ne napravi, druzega pa kar hočeš! — Joh, maslar naj bi bil moj sin! — Joh, le tega ne, Francek moj —! To si izbij iz glave!" "Mas-lar!" ponovi zategnje-no njegov brat Tone in se za-krohota. "Naš Francek bode mas-ler!" zasmeje se oče. In Francku se je sedaj hipoma. zazdelo to ime in rokodelstvo zoprno, grdo, ostudno. "Oh, saj res, maslar mi bodo dejali. Ne, to pa res ne bodem." "Ribnikar naj sam mleko pobira in sir dela," govori mati. "Ti pusti to in delaj kar hočeš jem življenju. Jugoslovanski Informacijski Center. Kot orli visoko v zraku plavajoča letala naše bojne mornarice, so opazila, tri japonske križarke severno od Solom-onskih otokov. PvšCice kažejo mesta, kjer so se nahajale križarke. apMRSIB i Mf Japonski torpedo se j« zaletel na obrežje, ne da bi povp-ocil kakšno škodo. Slika je bila posneta na Guadalcanalu. Le malo je manjkalo, da torpedo ni zadel nekega mornarja, ki se je tedaj kopal v tisti okolici. Sedaj je imel Francek dovolj. Sirarstvo se mu je pri-studilo. Sel je brž in poiskal Ribnikarja. "Jaz se ne grem učit!". Ribnikar se čudi nagli izpre-membi in ga vpraš^: "Zakaj pa ne, Francek? Kaj ti je stopilo v glavo?" Francek se počehlja za ušesom. "Doma so mi rekli, da mi bodo dejali ljudje maslar. Maslar pa nočem biti, raje kaj drugega. Dobite drugega, jaz ostanem doma!" Smeh in jeza je navdajala Ribnikarja. "Ti trapasti ljudje! Francek, bodi pameten, izbij si to abot-no misel iz glave! — Delo je zelo snažno in lepo. In ako ti vsi reko maslar, ni ^iič zato, ti imaš vendar pošteno službo. Ali je lepše delo, recimo, krpanje čevljev, nakladanje oglja itd." "Eh, saj nič ne rečem! Maslar nočem biti; jaz ostanem doma." In pri tem je ostal. Takoj se je razvedelo po vsej dolini, da Jožetov Francek noče postati maslar. To ime je šlo potem od ust do ust in je pri vseh naših ljubih krajanih vzbujalo gnjus in krohot. Nikogar ni bilo več pripraviti k sirarstvu. Naši mladeniči bi bili postali takrat raje vse, samo za "maslarja" se ni hotel nobeden iti učit. Ribnikar, ki je po zborovanju mislil, da je prišel glede sirarnice na konja, videl je sedaj, da je^di samo psa, navadnega. kmetskega psa, ki stiče po vseh vežah. Še le po dolgem času je dobil človeka zunaj dežele. Tako so se kopičile Ribnikar-ju ovire, kakoršnih se ni nadejal nikdar. Odborniki so postali malodušni, zadružniki zbegani, nasprotniki pa prevzetni, da. so se kar očito rogali sirar-nici. Še le po dolgem prigovarjanju se je zadružni odbor omehčal in dovolil nekaj denarja za najbornejšo napravo. — V teh dneh skrbij, jeze in žalosti je imel Ribnikar tako malo veselih trenutkov, kakor ob oblačnem jesenskem dnevu solnčnih žarkov. Le nekateri pojavi ljudstva so ga bodrili, da je vztrajal in upal v bodočnost. Prvi je prišel k Ribnikar ju Glavan. "Vpiši me, ako bodeš kaj napravil ! Jaz sem za sirarnico. Bode vsaj kaj denarja prišlo med ljudi." "Zaupaš toliko, da izvršimo, kar smo pričeli?" vpraša Ribnikar vesel. "Zakaj ne bi? . . . Jaz mislim, da je bolje, da mleko precej prodamo. Ker delajo drugod sir iz mleka, zakaj bi ga tudi pri nas ne?" "Saj vidiš, kako in kaj govore!" "Ljudje so zijalasti, neumni pa tudi tako, da vsaki sanjala-sti ženski in lažnjivemu široko-ustnežu veič verjamejo kakor svoji pameti." "Žal, da je tako. Upam, da bode boljše, ko ljudje sprevidi-jo in spoznajo vso reč. Jaz mislim, da laži in obrekovanja naših nasprotnikov vendar zgu-be svojo škodljivo moč." "To ne bode še tako brž! Premalo poznaš naše ljudi. V naši vasi vem, da nas je Navihanec že stokrat nalagal, pa mu vendar nekateri ljudje verjamejo naj jim natveže še take neumnosti. O, da bi ti vedel!" "Ne maram! Vsak dan imam priliko izvedeti kaj tacega." "Ne obupaj zato! Le krepko vleči naš voz!" "Da bi bilo le kaj čvrstih po-magačev, ki bi pomagali." "O, bodemo že porinili. Le pogumno!" Kmalu potem pride Tihaboj. "Ne vem, če bi se vpisal lca-j li ? Meni se ne zdi tako napač-, zno, da se človek boji pristopiti h zadrugi." "Kaj pravijo?" "Da bodemo ob grunte! Da notri zapravljate! Da pijan-čujete!" "Ali še kaj druegga?" ustavi ga jezno Ribnikar, ki kar poskoči na stolu. "Da samo zase skrbite in si polnite žepe z ljudskim denarjem. ---" "Nehaj! nehaj! Križ božji! Vse to govore? In ti vendar še prideš sem? Ali se ne bojiš? Ali verjameš vse to?" "O, vsega že ne! Posebno kar govore taki, kot je naš Navihanec, jim ne verjamem." (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Delo pri mali družini Sprejme se žensko, staro pod 55 leti za hišno delo pri'družini dveh oseb. Pokličite Bedford 807. (298) ŽENSKE OPERATORICE na pletilnih strojih. Nobeno predznanje ni potrebno HAND SEWERS in MENDERS Dobra plača na uro. THE CASHMERE CORP. OF AMERICA 2765 E. 55. St. ___(295) IZVEŽBANI OPERATORJI na Boring Mils (Horizontal ali Vertical) Large Planer Plača od ure, in overtime Ako ste zdaj zaposleni pri .vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 Central (295) MALI OGLASI Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.95. Pokličite Liberty 2067. (296) Soba ste odda Odda se čedna opremljena soba v najem poštenemu fantu; vse udobnosti in tudi garaža. Zglasite se na 1059 Addison Rd., stranska vrata, zadej. (295) Lepa prilika Na vogalu E. 185. ceste je naprodaj hiša, v kateri je trgovski lokal in stanovanje 6 sob, garaža za 2 avta, velik lot, jako dober prostor. Se žrtvuje za ?6,500. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV. 7540 zveč. KE-0288. (Dec. 16, 18.) Iz urada Kluba društev SNI) Tem potom se naznanja dru-štvam delničarjem SND. na St. Clair Ave. da se vrši letna seja zastopnikov Kluba društev SND. v četrtek 17. dec. v spodnji dvorani SND. pričetek ob pol 8 uri zvečer. Prosi se vse novo izvoljene zastopnike kot tudi stare, da se gotovo vdeležijo. Odbor Kluba dr. SND. ril JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE lir. Saj je pa tudi danes res veliko storila in je zadovoljna. Spalnica je tudi v redu. V točilnico poleg kuhinje je postavila mizo in stole. Če jutri pridejo gosti, jim bo že lahko postregla. Od živinskega kupca Abrahama je prav po ceni kupila dve kravi in eno tele, ki zdaj že stoje poleg volov v hlevu. Prav lepe salzbur-ške krave so, že nocoj jih bo lahko pomolzla. V kuhinji že vre juha in tudi močnik bo kmalu kuhan. Seve, v Admon-tu, kjer smo imeli hišo ob vodi . . . smo imeli pečene ribe, močnatih jedi, dobrih juh v izobilju — pa oh, zdihuje, tam je bila naša hiša pokrita s cem-prinovimi ploščicami. ... Pa kaj se hoče, če je pa mož mrtev in uboga vdova ne more plačati samostanu dolga, potem mora na cesto. Kakor Bog hoče, da smo le zdravi. Bog bo že tudi naprej pomagal. Sedaj si zaviha' rokave, da se vidijo njene močne, od solnca zagorele roke, zajame juho iz kotla ter pomakne bliže k ognju lonec z močnikom. Mala deklica gleda poželjivo na jedi ter si oblizuje drobni ustnici. "Pokliči jih jest," zaukazuje mati. "Sedaj je večerja gotova j, "Jest, jest," radostno vzkli-cuje deklica, kakor strela švigne k vratom, kjer je stari hlapec zvalil z voza zadnji zaboj, ter zavpije; "Gašper, jest!" — Potem po stopnicah gori: "Štefana, otroci, pridite jest!" Kmalu kobacajo po stopnicah doli male nožice, trije otroci priplešejo v kuhinjo, spredaj deklica, ki jih je priklicala; potem prištorklja hlapec v težkih lesenih čevljih, nazadnje pride previdno po slabih, napol polomljenih stopnicah doli Štefana, ki drži v naročju najmlajše dete. Na stari hrastovi mizi, ki je nekoč stala v admontski obed-nici, je pripravljena večerja. Mati je molila angelovo češče-nje, potem posedejo vsi okoli mize in začnejo jesti. Štefana drži še vedno najmlajše dete v naročju. Oj, kako je dobra zelena postna juha, če človek že dva dni ni zaužil nič toplega. Skozi odprta okna piha veter in sipi je v kuhinjo velo listje z orehovega drevesa. Zunaj žari nebo krvavordeče, iz daljave prihaja na uho trobenje rogov in zamolklo plapolanje in vihranje zastav, s katerimi se igra večerni veter. Švertnerica izpregovori: "Štefana, si li vse pripravila za počitek? Zelo sem trudna, noge me nič več ne nosijo." OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61at St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Deklica pove, da je za mater zgoraj v sobi pripravljena postelj z dvema vzglavnikoma in jdeje, za otroke da sta dve pernici, zibelka pa stoji pri materini postelji. Za Gašperja pa je spodaj v čumnati pripravljena slamnica. "Dobro je," zadovoljno reče mati. "Pa, Štefana, ti nič ne ješ," ■ nadaljuje potem. "Ni li juha dobra? Zelenjava je še iz našega vrta. Če si delala, potem moraš tudi jesti!" Ljubeznivo zre na svojo hčerko, ki ji je tako podobna. Samo obraz ji je bel in rdeč mesto rjav; čelo ji je lepo visoko in oči temne; tudi ni plečata kakor mati, temveč vitka in finih udov. "Juha je že dobra," odvrne dekle. Globoko je nagnila glavo, katero so prepletale kakor pest debele, zlatosvetle kostanjeve kite, ter je pazno nesla malemu otroku k ustecam koščeno žlico z juho. Malo dete je nasproti zdravim, zagorelim bratcem in sestricam zelo slabotno in bledo. Ko ga je mati še pod srcem nosila, je že hodil oče bolan okoli. . . Ko so pojedli juho, je mati razdelila močnik. Dva in dva sta dobila po en krožnik. Otroci so jedli in cmokali ter so se radovedno ozirali na veliko sestro, ki je tako malo jedla. Nakrat reče mala Mihaela z drobnim glasom: "Mati, je li tudi tu v Štajru kak dober gospod, ki bo prihajal k nam in mi bo dal dva srebrna groša, če mu podam šopek?" "Ničesar ne dobiš, jezičnica —," jo osorno zavrne* mati. Deklica je zaokrožila svoja rožnatordeča usteca ter je zvo nila z malimi nogami. Njen bratec Krištof z vdeb-jim čopom na glavi srborito reče: "Mati, je li tudi tu v Štajru toliko jabolk in hrušek, kakor pri nas v Admontu? Je li tudi tu kramar, pri katerem se kupijo slaščice? So tudi tu čebele in se dobi med?" "Poglej ga sladkosnedeža!" ga jezno zavrne mati. "Bodite veseli in hvalite Boga, če vam da mati vsakdanjega kruha." — Žalostno je pomislila, da bodo odslej zanaprej drugi ljudje oskrbovali v Admontu njene panje in njeno sadno drevje ter si pri tem služili denar. Sladkosnedi Krištof nato važno naznani: "Mati, na stopnicah sem videl leteti podgano z dolgim re-poiji!" "Ne ,veš nič pametnejšega, ka-li?" ga vedno osorneje za-vračuje mati. "Še podgane, še teh je treba," si je mislila, "moj Bog, v kakšno hišo sem prišla! Z zidov se melje sipa, vrata in okna so za nič, sedaj pa še podgane. In za to staro šaro plačaj drag denar." Sedaj začne mali triletni de ček jecljati: "Štefi, zunaj rastejo cvetice —," ter je s svojo malo, drob no ročico kazal na revni vrt pred hišo, ki ga je preraščala ljulika, trnje in osat. Potem je žalostno zamahnil z glavico, rekoč: "Tu ni nič cvetic." "Sedaj je jesen, majnika poj-demo na polje, tam so cvetice." ga je tolažila Štefana, toda njeno oko je otožno zrlo. Mihaela je zamrmrala: "Tu ni ničesar." Sedaj je mater zapustila potrpežljivost, jezno je zavpila: "Paglavci, jaz naj vam iz ro- kavov sipi jem jabolka in hruške in med in srebrne groše, povrh pa še tisoč goldinarjev. Jaz vam že pomagam! Delati je treba! Zaslužiti krajcarje! Drugače vas vse zapodim iz hiše. Mi smo revi ljudje." Hitro je vstala. "V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha —" je molila z jeznim glasom. "— Sedaj pa spat! Jutri pa vstat in delat! .. . Oče bi ne bil smel umreti, kaj morem jaz za to!" reče starejši hčeri. "Da, gospod bi ne bil smel umreti," je ponovil stari hlapec. Napol je gluh, to pa je umel; obriše žlico, počasi od-štorklja in misli na dobre ča-, se, ko je večkrat dobil izven časa kak srebrn groš in kak kozarec dobrega (samostanskega vina. Otroci cepetajo po stopnicah gori, naj preje nekoliko plaho, potem pa zopet veselo drug drugemu nagajajo in se med seboj ščipljejo. Štefana je stala z najmlajšim v naročju na kuhinjskem pragu; v večernem mraku je nežno, skoraj proseče zvenel njen glas: "Otroci so neumni." "Bolj ko se spustiš s paglavci, slabše je," nejevoljno odgovarja mati. "Si li tudi ti vedela podgansko zalego?" vprašuje mati s temnim obrazom. "Ne. Pa večkrat so podgane blizu mesnice, in tam spodaj je mesnica. To ni nič hudega. Kar v hiši manjka, to bomo že uredili, mati. Toda —" deklica se obotavlja, potem tiho in žalostno pravi: "— če bi le to mesto ne bilo tako hudobno gnezdo." "Kaj pa ti veš o hudobnem gnezdu," reče mati in naguban-či čelo. "Sedaj pa še ti začenjaš! Zabavlja lahko vsak. Sedaj :smo tu, ker smo morali sem. Otroci tega ne vedo, ti pa veš." "Mati," odvrne dekle, "vse vem. In če smo tiidi morali iz Admonta, vendar bi bili že kak drug prostorček dobili. O mati, kakšno mesto je to, v katerem niti sto pravih kristjanov ni? Mati, mati, kakšno mesto je to, kjer ljudje po cestah kri-Če: Fej papež, fej papež?" "Kdo kriči? Kje si to slišala?" vprašuje mati. "Ko sem šla prašat za mošt in sem komaj čez prag stopila, je bilo prvo, kar sem slišala: 'Fej papež!' Tam-le spodaj" ■ z roko je pokazala na desno in lica so ji zažarela, — "so zažgali papirnatega škofa, sveto podobo so vrgli na cesto in so jo grdo psovali Videla sem •cerkev in sem hotela vanjo, da bi pozdravila Odrešenika. . . . Križ je bil nad vrati; — vstopim — in — bil je konjski hlev. "O mati," je grenko ihte-la, naslanjajoč se na ograjo stopnic, "tega pač ni vedel mi-lostivi gospod, da je Štajer tako hudoben. Sicer bi nas ne bil poslal v jamo razbojnikov." "Saj so tudi prave cerkve in dobri kristjani v mestu. Ob gori je ena, pač še nisi bila notri," je nejevoljno odgovorila mati. "Da, res, v Janspahu bi bili dobili bajto, v gozdu tik oglenice. Tam se kadi, da bi se človek v dimu zadušil. Veseli 'bodimo, dja smo dobili to. Smo pač revni ljudje." Deklica je v temi zamajala z glavo in je žalostno vzkliknila: "Boljše je stanovati pri og-ljarjih, boljše pri lisicah in volkovih, kakor pri nevernih ljudeh, kjer preklinjajo Boga. Mati," je v hipu proseče zavpila, "še bi bil čas, še bi se lahko peljali v Janspah." "Da tam umrjemo lakote! Krivoverci so povsodi," je vpila vsa vznemirjena mati, "so po mestih in vaseh, morda so tudi v Jenspahu, kaj ti veš? Ko je bil tvoj oče še deček, so bili tudi v Admontu in ljudje so morali bivati med krivoverci in jih nihče ni vprašal, jeli hočejo ali ne." "Saj tudi nas ni nihče vpra- šal," je tiho in žalostno odvrnila Štefana, "tudi nam ni nihče povedal, kako je tu. Naj Bog odpusti milostivemu gospodu, ki je šel v večnost." Deklica je šla po stopnicah gori. Mati nevoljno dene kuhinjsko posodo v škaf, vmes pa jezno mrmra: "Seveda, v Jen-spah, da poginemo gladu. Tri sode vina že imam, tri še dobim. Naročim še pivo; Bog ve, kje je dobim najceneje?" Med tem je stopila Štefana z detetom v naročju v spalnico. Bilo je že zelo mračno. Materina postelj je bila visoko nagromadena, pri postelji je stala zibelka, v kotu pa sta bili ena poleg druge dve snažni per-mici. G-NASHING Me AXIS >1 OBDEN NASH American freedom Or else Japaneedom— Of which are you fonder' Be a victory bonder! Illustration 6» Gib Crocket. BUY WAR BONDS AND STAMPS V. S. Treat ury Department. DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane. 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in btagajničarka Jennie M. Yelitz. 1267 E. 1S9. St.; zapisnikarica Louise Pikš. 1172 E. 71. St.; vrataxica Frances Ka.sunit; nadzornice: Maay Skuly. Anna Godlar. Louise Hrovat i dr. Seliskar, dr. Per me. Seje so vsafcp tretjo sredo v mesecu. ' DRUŠTVO SV: VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. pod' predsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanlch, 1145 E. 74. St.! blagajnik Louis Kraje, za, pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare Sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment so aačne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 00. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo Se sprejemajo tu^il otroci od rojstva do 16. leta. V »lučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna' naj se po pravilih Jed-tiote. SturNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA . Predsednik Louis Erste. C205 Whither Ave.; podpredsednik Andrew Te-toavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 08, St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, fsftplsnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich. Frank Skerl, Frank Stefe.. O D o Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPKEJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV? SKORO VSAK DAN ISCE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV i O 8 O 0 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini xoxaoE SOJBOt ] Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in 9poročajo o njih delovanju na društvenih sejah. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 905 Addison Rd.; blagajnik Andrej Teka-vec, 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Prime, John Ježek in Matija Oblak, Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavc in John Prebil vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45 leta. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman, Seje se vršijo vsako tretjo siedo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniike podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sDrejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. poldne, štvo do 40. leta. ŠT; Joseph Hrovat, 6731 Edna A**; gajnik Frank Turek. Nadzorni^ Turek, Joseph Kostanjšek, Jose*® < Vratar Anton Gregorač. Dru5% ruje vsak tretji pondeljek v 7:30 zvečer v dvorani stare Vida;__ ^ SLOVENSKO ŽENSKO POD^ DRUŠTVO SRCA MARIJE Predsednica Julia Brezovar, P°T.I sednica Mary Grdind prva Frances Novak, 6326 Carl AY*' M ion EN 0729; blagajničarka Pikš. finančna tajnica Mary odbamice: Mary Skulj, Ann® ^ nik, nadzornice. Genovefa . ,, -\'0 Jennie Brodnik, Agnes Udov^„ teijica Frances Kasunič, bolnis^ zornica Louise Pikš, zastop»u'li skupna društva fare sv. V">»' Prlstov, Mary Tekavec; za klub ^ SND in konferenco SND Matfjjjji nik; društveni zdravniki: d*-st., dr. Seliškar ml., dr. P&Tj Oman, dr. Perko. dr. OpasM* y. štvo zboruje v stari šoli sv. v'«^ drugo. nedeljo v mesecu ob ,, , Članice se sprejema)0 lj ^ v f sair DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml.. 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka DRUŠTVO DVOR BARAGA'jjMji REDA KATOLIŠKIH BORS^ 111 Za leto, ki se začne z ^ Pot) 1942, je društvo izvolilo sled« } nlke: Duhovni vodja Msgr-nikvnr fare sv. vida; * Frank Perme Sr., podboršOT«? g > Hlabše, bivši borštnar J°6ePgjl man, finančni tajnik Charles ^ 1580 E. 133. St.; blagajni«t { Bazilik, tajntk-zapisnikar nik, nadzorniki: Lawrence ^ *Ko Frank Skerl, Ivan Zupan; »J^, Voir telin Lct'b Erste, Frank ZnM>£ verni''. Ivan Zupan, delegati » orv Chapter John Hoc®«1^ Ziiciaršič, Ludwig Marolt. » Bazilik. Skrbnik pri pop'^ $ Hla'.S- !082 E. 72. St. Tel- ty c Društvo zboruje vsak tretji. »- j 1 Klin pri Tel mesecu ob 7:30 zvečer v star rotr Vida. voja' ki B"" ■ i: ............................................ Walter