GEOGRAFSKI OBZORNIK mesto Hrvaška pojavlja tudi Hrvatska. Podobni pa- ri so še: slovensko Zair in francosko Zaire, sloven- sko Moldavija in romunsko Moldova. Za Latvijo se pojavljata kar dve različici: prek ruskega vpliva Le- tonska in prek nemškega vpliva Letonija. Bolj doma- če je Zelenortski otoki kot Kapverdski otoki in Sred- njeafriška republika kot Centralnoafriška republika. V tej skupini so še Slonokoščena obala (Obala slo- nove kosti), Estonija (Estonska), Bahrajn (Bahrain), Bocvana (Botsvana), Južna Afrika (Južnoafriška re- publika), Vietnam in Srilanka. Pri zadnjih dveh je vprašljivo pisanje skupaj ali narazen, podobno kot pri Kostariki. Vprašljiva je prva črka pri Srilanki (Sri- lanka, Srilanka) in morebitno pisanje črke j med i in e ali kar j namesto i pri Vietnamu (Vijetnam, Vjet- nam). Sledi skupina srednjeazijskih muslimanskih držav, republik nekdanje Sovjetske zveze, ki imajo lahko končnico -ija ali se končajo na -stan, kar pomeni dr- žava, podobno kot sosednja Pakistan in Afganistan. Pakistan in Afganistan sta bolj uveljavljeni imeni kot denimo Pakija in Afganija. Podobno je bolj smisel- no uporabljati Kazahstan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kirgizistan in Turkmenistan kot Kazahija, Tadžikija, Uzbekija, Kirgizija in Turkmenija. Možna, vendar manj sistematična, je različica, da se nekatera ime- na končajo na -ija (Kirgizija, Turkmenija), druga pa na -stan. Obsežna je skupina držav, ki imajo ime po osebnem lastnem imenu oziroma imenu svetnika. Ker je vprašljivo pravilno slovenjenje nekaterih manj zna- nih svetniških imen, je morda bolj smiselna ohrani- tev teh imen v izvirniku. Tako naj bi ostal Sveti Kri- štof raje Saint Kitts, sveta Lucija Saint Lucia, Sveti Vin- ko Saint Vincent, Sveti Tomaž Sao Tome, Sveti Ma- rij San Marino in podobno. Ker ima Saudova Ara- bija ime po Ibn Saudu, ustanovitelju dinastije Saud, je bolj smiselno obdržati svojilno oblika imena, to- rej Saudova in ne Saudska Arabija, podobno kot pi- šemo Marshallovi otoki in ne Marshallski otoki ali Sa- lomonovi otoki in ne Salomonski otoki. Na prejšnjo skupino se navezuje skupina držav, ki ima ime po pomembnih rodbinah. To sta državi Luksemburg in Lihtenštajn. Smiselno bi bilo, da obe državi pišemo na isti način, torej obe v izvirniku (Lu- xemburg, Liechtenstein) ali obe podomačeno (Luksem- burg, Lihtenštajn). V posebni skupini so tudi države, ki imajo v ime- nu besedo »otoki«, ki jo nekateri raje zamenjujejo z »otočje«. Postavlja se vprašanje smiselnosti zame- njave najbolj splošnega pojma, torej »otoki«, z bolj določnim pojmom, kot je »otočje«. V geomorfološ- kem smislu je otočje poenostavljeno rečeno skupina množice različno velikih otokov. Meja, kdaj je neka skupina otokov že »otočje«, kdaj pa zgolj »otoki«, ni jasno določena, zato je v imenih držav bolj smi- selno uporabljati najbolj splošen pojem, torej »oto- ki«, in ne »otočje«, čeprav sama beseda »otočje« o ne- ki državi pove več kot splošnejša beseda »otoki«. Formalno je problem zapisovanja imen držav v slovenskem jeziku rešil slovenski standard (SIST ISO 3166) z naslovom Kode za predstavljanje imen držav in drugih ozemelj, ki ga je sprejel, založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnolo- gijo. Predstavili ga bomo v naslednji številki Geograf- skega obzornika v članku Standardizirana imena dr- žav v slovenskem jeziku. 1. Atlas sveta za šolo in dom. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995. 2. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1993: Dr- žave sveta 1993. DZS, Ljubljana. 3. Slovenski pravopis, 1, Pravila. SAZU, DZS, Ljub- ljana, 1994. 4. Slovenski standard SIST ISO 3166. Urad za stan- dardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za zna- nost in tehnologijo, Ljubljana, 1996. 5. The Times atlas sveta. Cankarjeva založba, Ljub- ljana, 1991. 6. Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1996. 7. Veliki družinski atlas sveta. DZS, Ljubljana, 1992. GEOGRAFIJA IN ŠOLA M i lan Orožen A d a m i č Osnovne misli za ta prispevek so se izoblikova- le ob okrogli mizi o Položaju geografije kot nacio- nalnega predmeta v osnovnih in srednjih šolah, ki jo je 23. 11.1 995 organizirala Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Zvezi geografskih društev Slove- nije. Del sklepov s te prireditve je bil objavljen 1 .12 .1995 v Sobotni prilogi Dela. Novembra 1996 smo zvedeli, da je republiška kurikularna ko- misija povsem črtala geografijo iz predmetnika slo- venskih srednjih strokovnih šol. Temu sklepu najostre- je nasprotujemo. Protestiramo tudi, da v najvišjem slo- venskem šolskem programskem telesu ni nobenega geografa, ki bi lahko pojasnil naša stališča. Meni- 2 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK mo, da s takim ravnanjem Ministrstvo za šolstvo Re- publike Slovenije dokazuje popolno nerazumevanje širine problema. Temeljni izobraževalni cilji geogra- fije so v osnovnih črtah primerno postavljeni v kata- logu znanj za maturo. Sklepi republiške kurikularne komisije so v popolnem nasprotju s sprejetimi usme- ritvami in spominjajo na ideje usmerjenega izobra- ževanja. Za te ideje se ve, da so nesprejemljive. Ni dvoma, da je današnja geografija ena od mlaj- ših ved. Njeno ime je sicer staro, a je tja do 19. sto- letja pomenilo nekaj čisto drugega kot danes. Do ta- krat je večinoma na deskriptivni metodi dela teme- lječa veda zbirala na eni strani astronomske, geo- detske, geofizikalne in druge ugotovitve o zemeljski obli kot celoti, na drugi strani pa kopičila potopisno in krajepisno gradivo. Na žalost je tak, napačen in zastarel pogled na geografijo še vedno močno za- koreninjen. Morda je prav v tem razlog, da geogra- fija v šolskem sistemu ni uvrščena med predmete, ki so nacionalno pomembni. Se več: v slovenskih šo- lah se že vrsto let postopoma zmanjšuje število ur, ki so namenjene geografiji. To se je začelo ob kon- cu sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let in še vedno traja. Obratno pa se je dogajalo z zgo- dovino, vedo, ki je zazrta v preteklost. Danes se na- črtuje, da bo imela zgodovina domicil v srednjih stro- kovnih šolah dve leti. Geografi menimo, da je to posledica nekdanjih, danes preživetih pogledov na svet v razmerah nek- danje Jugoslavije. Menimo, da je to posledica do- be, ko Slovenci nismo imeli samostojne države, do- be verovanja v vsemogočno tehnokracijo in enoplast- nih pogledov na svet in dogajanje v njem. Geogra- fi desetletja, ne glede na trenutna politična mnenja, trdimo, da je geografija veda, ki tolmači naravne in kulturne pojave na zemeljskem površju v njihovih med- sebojnih odnosih, vzajemnih vplivih in nasprotjih. S tem je geografija tudi postala znanost s samostoj- nim predmetom, ki ga ne le opisuje, temveč tudi raz- laga. Geografija je torej veda o sedanjosti, veda s po- gledom, zazrtim v prihodnost. Razreševanje proble- mov okolja dokazuje, da je poglavitni razlog okolj- skih težav v enostranskih, necelovitih in enoplastnih posegih v prostor - geografsko okolje in seveda te- mu ustreznih pogledih na svet. Številni konkretni pri- meri potrjujejo, da v pretirano razdrobljenem, sek- torskem obravnavanju problemov ni kakovostnih odločitev. Zato ni dvoma, da je sodobna geografi- ja »moderna sinteza«, eksistencialen most med fizič- nim in družbenim okoljem, veda neprecenljivega po- mena. V začetku šestdesetih let je Rachel Carson, ena od idejnih utemeljiteljic sodobne ekologije, v svoji knji- gi »Nema pomlad«, zapisala »naučiti se moramo ži- veti z in ne proti naravi«. Gre torej za odnos člove- ka do narave in fizičnogeografskega okolja v naj- širšem pomenu te besede. Nekoliko drugače, kot po- sebno odkritje, je povedala temeljno idejo sodobne, celovite, oziroma kompleksne geografije. V resnici pa gre še za mnogo več kot za probleme okolja, gre preprosto za demokratičen duh razmišljanja, za spo- štovanje vseh plasti nežive, žive, če hočete, tudi in- telektualne narave življenja. Slovenci se moramo zavedati, da smo v samo- stojni državi postavljeni pred številne nove naloge in izzive. Svetu in okolju okrog nas moramo stalno pri- povedovati in dopovedovati, kdo, kaj in kje smo. Po- nosni smo na lepo in pestro deželo in tako jo želi- mo ohraniti tudi rodovom, ki prihajajo. Na drugi stra- ni pa si seveda želimo tudi uspešen gospodarski raz- voj in blaginjo. Ob vsem tem pa imamo razmeroma skromne naravne vire. Imamo pa, prepričani smo o tem, pridne in delovne ljudi. Torej ni dvoma, da moramo sistematično skrbeti za njihovo znanje in izo- braževanje, ki morata kritično slediti svetovnim stan- dardom. Ce dobro premislimo, je znanje ljudi prav- zaprav edina vrednota, ki jo imamo, in le izobražen Slovenec bo kos nalogam, ki jih pred njega postav- lja čas v katerem živi. Geografija je v vsem tem izjemno pomembna, ker je edini splošnoizobraževalni predmet, ki skrbi za ce- lovito poznavanje in razumevanje ne le nas samih, temveč sosedov in sveta, v katerem živimo. Gotovo ni dvoma, da mora biti današnja samostojna Slove- nija odprta v svet, se z njim povezovati in ustvarjal- no sodelovati. To, po številnih javnomnenjskih razi- skavah, meni tudi večina Slovencev. Za Slovenijo je to izjemnega pomena in tudi ekonomska nujnost. Raz- meroma majhen narod in država se ne moreta za- pirati v svoje okvire, ali se obnašati po vzorcu veli- kih »mega« narodov ter bolj ali manj samozadost- nih držav in ekonomij. Svet se z informacijsko »re- volucijo« spreminja v temeljih. Menim, da je nekri- tično privzemanje tujih učnih programov za Slove- nijo nesprejemljivo, lahko celo katastrofalno. Znanje geografije je temelj za razumevanje današnjega sve- ta, procesov, gospodarstva in mednarodnih odnosov. Ob vsem tem smo geografi vedno bolj ogorčeni, da v Sloveniji cela vrsta srednjih šol nima predmeta geo- grafija Slovenije in sveta. Zanimivo je, da je danes v Sloveniji očiten razkorak med položajem geogra- 2 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK fije v šolah in njenim dejanskim stanjem. V sloven- skem šolskem sistemu se očitno nadaljuje proces izri- vanja geografije na obrobje učnovzgojnega proce- sa. Na drugi strani pa je zanimivo, da Slovenci iz- jemno množično segajo po najrazličnejših geograf- skih publikacijah. To se kaže v preprostem dejstvu, da geografske oziroma geografsko obarvane pub- likacije praviloma dosegajo izjemno visoke, upamo si trditi za slovenske razmere astronomske naklade, ki gredo v več deset tisoč izvodov (Atlas Slovenije: 140.000 izvodov, Veliki atlas sveta: 45.000, Kra- jevni leksikon Slovenije 50.000, Slovenija turistični vodič 100.000, Mali atlas Slovenije 35.000 izvo- dov in podobno). Očitno je, da hočejo Slovenci poz- nati svojo domovino in svet, šola pa jim tega ne nu- di. Se več: mnogim ne nudi niti najosnovnejšega geo- grafskega znanja. Za Slovence je bila vedno zna- čilna razmeroma visoka in specifična stopnja samoi- zobraževanja, ki je bila pod stoletno tujo nadoblast- jo tudi zelo razumljiva. V naši samostojni državi pa stari, še manj pa tuji izobraževalni obrazci prepro- sto niso sprejemljivi. Zato odločno terjamo kritično prevrednotenje geografije v vzgojnoizobraževal- nem sistemu. Ob vsem tem mnogi geografi s prese- nečenjem ugotavljamo razmeroma nizko stopnjo nav- dušenja nad lastno državo, domovino v najširšem po- menu te besede. Ob tem nimamo v mislih domovin- ske vzgoje po preprostem in propagandističnem mo- delu. Se več: upamo si trditi, da je pomanjkanje kri- tičnega geografskega izobraževanja temelj nestrp- nim in nacionalističnim reakcijam, ki smo jim priča na vsakem koraku. Prepričani smo, da se bo z na- daljevanjem dosedanjega odnosa do geografije ta kriza še poglabljala. Menimo, da je treba prihaja- joče rodove vzgajati v samozavestne, ustvarjalne lju- di, opremljene s kozmopolitskim znanjem. Kajti le ta- ko bomo lahko ohranili in utrdili neodvisnost ter tu- di dosegli visoko postavljene gospodarske cilje. Pre- pričani smo, da je slednje, ne glede na včasih zelo različne politične poglede, najpomembnejša naloga današnjega časa. DIDACTA 1996 Tatjana Ferjan Svetovna razstava učil je bila letos v Baslu v Švi- ci. Posegala je na vsa področja izobraževanja. Na razstavi je bila zastopana tudi geografija in nekaj stvari s tega področja je bilo prav zanimivih. Izhodišče razmišljanja je zbirka »Kultur Atlas« nemške založbe Klett-Perthes. Gre za zelo vsestran- ski prikaz posameznih držav. Komplet za predstavi- tev države sestavljajo prosojnice, besedilo, zgoščen- ka in poster. Na prosojnicah so geografske in zgo- dovinske karte, fotografije pokrajin, mest, kulturnih znamenitosti. Besedilo opisuje deželo, jezik, življe- nje ljudi in njihovo kulturo. Pisana beseda dobi ta- ko zopet svoje pomembno mesto pri učni uri, pou- ku, izobraževanju. Glasba na zgoščenki je narod- na, zabavna, pop in koncertna. Tipični odlomki ši- rijo znanje s tega področja o deželi in seveda po- pestrijo predstavitev. Poster vključuje zemljevid drža- ve in slike mest. V zbirki »Kultur Atlas« so do zdaj izšle naslednje države^ Nemčija, Velika Britanija, Ma- džarska, Francija in Španija. Razlaga oziroma štu- dij posamezne države ob »Kultur Atlas« omogoča veliko motivacijo, široko znanje in zaradi raznoliko- sti tudi globje razumevanje in trajnejše pomnenje. Zanimive primerke iz šolske kartografije so raz- stavili: Stiefel, Kummerly & Frey, Westermann, Klett-Perthes, Edigol ediciones. Kartografski material odlikujejo: • velika nazornost, ki omogoči učencem jasno predstavo in poznavanje, • lepe barve, ki so za učence atraktivne, • številne delovne karte, ki omogočajo različne ak- tivnosti, • zemljevidi, katerih zahtevnost je odvisna stopnje in vrste šole, • izredna skladnost med stenskimi zemljevidi, zem- ljevidi za na klop in šolskimi atlasi. Kot primer navajam nekaj več besed o Klett-Pert- hesovi zbirki. Nudi zelo kakovostno kartografsko gra- divo: stenske karte treh različnih formatov, karte za na klop in zemljevide prosojnice. Obstajajo celi fo- lijski atlasi (veliki, mali, posamezne karte), kar ima pri pouku velik pomen. Bogata je tudi zbirka Alexan- der atlasov: šolski, mali, svetovni. Posebno zanimiv je Atlas-Pro, ki poleg zemljevidov vključuje tudi krat- ko besedilo in slike, kar omogoča večje razmišlja- nje in boljše razumevanje. Klett-Perthes ponuja tudi folijske knjige in folijske mape. Folijske knjige vključujejo več prosojnic s spremljajočim besedilom in grafi: na primer Nem- čija - naravno in kulturno okolje vsebuje 90 slik, 15 grafov in besedilo, Nemčija in Evropa ima 6 de- lov, ki obravnavajo Alpe ter človeka v gorskem pro- storu, predstavitev ZDA pa ima 6 delov, v katerih je prikazano naravno in gospodarsko okolje. Folijske 2 9