95
Obrtnija.
Upogibanje lesa.
Izdelovanje hišne oprave iz upognjenega lesa je v teku zadnjih let čudovito napredovalo. Posebno je fabri-kacija stolov, in drugih sedal danes tako razvita, da človek komaj sledi napredkom, ki se pojavljajo leto za letom. Upogibanje lesa spada med najbolj interesantne iznajdbe na polji lesne industrije in zato veseli pozdravljamo zanimivo knjigo o tej tehniki, ki je ravnokar izšla v 3. dokaj pomnoženem natisu (Exner & Lauboeck, Biegen des Holzes. Wien, Verlag von B. F. Voigt. Cena 3 marke). Knjigi se vidi, da sta jo pisala moža, ki nista samo v teoriji doma, temveč tudi poznata praktično delo v vseh njegovih kotih in potih. Delo je za nas posebno v onih oddelkih zanimivo, ki govore o pohištvu. Pred očmi čitatelja gradita pisatelja stol iz upognenega lesa. Naslanjaje se na svetovnoznano tovarno bratov Thonetov, ki so prvi začeli izdelovati pohištvo iz upognenih delov, kažeta, kako nastane slonilo, obroč, noge itd., opisujeta potrebne stroje za upogibanje ter kažeta z lepimi slikami posamične procese. Imenovana tvrdka Thonetova je v tem izdelovanji prva na svetu. Svoje glavne tovarne ima na Moravskem blizu Valaškega Mezeriča. Sedaj je 7 fabrik v tiru, katerim pomaga 20 manjših delarnic. Vseh delavcev je nad 6000 in parnih mašin 20. Vsak dan izvrše tovarne 3500 stolov. Odkar je Thonet začel v veliki meri uporabljati svojo iznajdbo, to je Od leta 1856, izdelal je v svojih tovarnah 17,799.416 kosov hišne oprave, mej temi 14,584.487 stolov.
Kavno tako zanimiv je oni oddelek knjige, v kateri se opisuje poraba upognenega lesa v lesni industriji sploh in ne glede na pohištvo. Tak les se rabi osobito pri grajenji Jadij, pri kolarjih in pri sodarjih. Za ladije upogibajo ogromne kose lesa; za kolesa delajo š posebnimi mašinami obroč (platišče) iz jednega samega kosa, za sodarje pa doge, zakrivljene kolikor treba. Drugi stroji krive obode za škatlje, palice za dežnike in solnčnike ali pa celo rezonančna dna za muzikalično orodje. Do sedaj so bili okviri za gosli, citre itd, zloženi iz veliko delov; vsaj 24 deščic je bilo treba skupaj zlimati, da je nastalo primerno dno. Thonet pa zakrivi rezonančno dno iz jednega samega lesa. Na tak način izdelano muzikalno orodje, ima posebno lep in jak glas.
To je glavjia vsebina omenjene knjige, ki zopet dokazuje, da je  avstrijska  lesna industrija med prvimi na
96
svetu in da se ji ni treba bati nikake konkurence. V upogibanji lesa je naša monarhija merodajna in napredki v tej tehniki so vzgled vsem drugim državam.