Današnja Številka »Napreja« obsega 6 strani. 268. štev. Pavialnl frank« v driavl SHS. V Uubllani, v Četrtek 25. decembra 1919. Lete III. Ishsja razen poncSeUKa In dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6’1., Učiteljska tiskarna. Dopise Ininkirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri" r>l'pi Pokopise sp ne vrača. Oglasi: Knostolpna petit-vrstica K 1‘50, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, raz-1'iasim poslano vrstica po K 2 večkratne objave |>o itnFovorii nr »en popust. Glasilo iugoslov. socilalno-demokratične stranke, Posamezna štev. stan« —- SO vinarjev. —- mmmm ' Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom «a celo e*<’ a 96 ■>.» pol leia \ 48 /..< eut rta K 24, za mesec h 8. Za Nemčijo celo leto K 114, sui ostalo tujino in An ei iKo K 120 - Reklam? c ^ za list so nosnim* "te. Upiavruštvo e v L uinaOi, Frančiškanska ulica st.*t L, Ui'tel'Bk» tiskarna. Telefon**«* it Koroškemu ljudstvu. / Sodrugi. delavci! Sklepi pariške mirovne konference pričajo zopet, da le v kapitalistični družbi pravična reditev gospodarskih. političnih in narod-n i h problemov absolutno nemogoča. Kakor prel pruski militarizem, tako skuša sedai tudi antanta potlačiti z reakcijo in imperializmom so-ciialni razvoj delavstva ter plemenito strmlienie narodov po medse-boinem sporazumu, po pravični ureditvi mejnih vprašani. Francija je zasedla nemška ozemlja vse di. saar-ske kotline, Anglija si ie prilastila ogromno novih kolonij, Italija si le nasilno osvoiila vse Primorje ter tako zasužnjila med drugim skoro polovico slovenskega naroda itd. Tako pojmuje »demokratična« antanta samoodločevalno pravico narodov. Da pa kolikorteliko prikrije svoje Imperialistične nakane, si le taista antanta izmislila neke vrste ljudskega elasovania za one kraje, k« stoje izven gravitacijskih točk novodobnega svetovnega kapitalizma. Take vrste ljudskega »plebiscita«, se je določilo tudi za pretežni del Koroške. Ločilo se le najprel to provinco v dve zoni. in se sedal še zahteva, da nai se liudstvo ene in druge zone izreče pod kontrolo službenih organov Imperialistične antante, kateri državi hoče pripasti. Proti takemu reševanju mejnih vprašani protestiramo že zaradi tega. ker smo pre--pričanj, da bi se bili prizadeti narodP” nosti neposredno med seboj bolie in preje sporazumeli. Tudi slučaj plebiscita na Koroškem nam zopet in zopet pove. ua smo imeli jugoslovanski sociialni de-mokratle prav, ko smo trdili, da bo mogoče rešiti pravično vse probleme. tudi narodne, le v socialistični 'družbi, in da ie treba posvetiti vse svoie sile predvsem delu za socializem. To svoje stališče smo vedno povdariali in ga povdarjamo tudi sedai. in sicer tudi zato. da ovržemo trditve, navedene v nekem rdečem r-^iiiškem letaku ki se ga ie baie tiskalo v Celovcu in v katerem se nekako v imenu avstrllsko - nemških sodrueov. ki sotovo nI«o s tem leta* korn nrav v nobeni zvezi, skuša zavesti v zmoto koroško ljudstvo v zoni A z običajnimi nemško-nacijo-nalističnimi frazami. Ce že moramo zavzeti stališče nanram navideznemu in potvorjenemu plebiscitu, ki nam ea antanta vsi-lluie na Koroškem, potem moramo pač povedati, da so prusko-militari-stični In nacionalistični argument?, ki lih navaja omenjeni, navidezno iz nemških socialističnih krogov izhajajoči letak, za koroškega delavca in -----------------rrr—-m ~Ti— ■ »ViiTi kmeta, bodisi slovenske ali nemSke narodnosti, neresni In nesprejemljivi. Tako. kakor v onem letaku, govore nacionalisti. In ne socialisti! Vprašanje, kako da se ima ravnati koroški sodrug. koroški delavec ali kmet pri plebiscitu. Je za nas socialiste sila enostavno. Slovenski Korošci, (nod tem imenom razumemo tudi tiste Slovence, ki iih ie avstrijska germanizacia slovenskemu narodu več ali manj od-tuiila). moralo oač vsi glasovati za narodnost, kateri nrloadalo to se pravi za Jugoslavijo ker je tudi sploh zona A pretežno čisto slovenska, kar izkazttlejo celo bivša avstriiska. slovenskemu življu sovražna liudska štetia. Vsako drugo glasovanie bi bilo nenaravno, zgrešeno. bi bilo le v prid nemškemu nacionalizmu. ki »a mi ravno tako sovražimo. kakor iugoslovaskeea. ali kateregakoli. Kdor daje Korošcem drugačna navodila, kdor jih sili da bi glasovali za nemški nacionalizem, ta ni socialist, ta ni prijatelj koroškega ljudstva! Nemški Korošci pa. to so v tej zoni v manjšini, nat pač glasujejo, ako se jim zdi potrebno, za1 svojo narodnost, dasiravno iim mora biti že sedaj očitno, da ne bodo kot manjšna pri glasovanju odločevali, ker ne morejo zahtevati, da bi se . večina.žrtvovala manjšini. d:i bodo morali torej vsled teera ostari nod Jugoslavijo in to v Drvi vrsti po krivdi nreišnie Avstriie. ki ie v svojem slepem nemško ekspanziionistič-nem stremlieniu pomešala merne kraje tako. da imamo skoro v vseh obmejnih zonah poleg autohtone večine še drugo narodno manišino. Te manjšine moralo na Imeti v naši državi vse potrebne narodne In kulturne pravice, Jugoslovanska socialno - demokratična stranka bo z vso svoio inočio branila pravice nemške manjšine in ne bo trpela, da bi se io kakorkoli socialno ali narodno zapostavljalo v uradih, v šolah, sploh v vsem iavnem. oolltič-nem. kulturnem In gospodarskem žlvlienlu. Ne bomo trpeli, da bi Nemci na Koroškem bili zapostavlieni. kakor prej tamkajšnji Slovenci, ki so vzlic temu. da so tvorili večino, imeli koma) dve slovenski lludski šoli in ie od teh komal eno lavno! To ne sme več biti. take sramote so k sreči z razpadom stare Avstrije izginile za vselel. Baš v tem oziru mislimo, da je predvsem dolžnost nemških sodru-gov v zoni A. da nam že sedal v imenu celokupno nemške narodne aarnSBa—■mmmmm—bmbs manjšine stavijo svole zahteve na vseh poljih, da se bomo mogl' zanje v svojem in njihovem unenu potegovati. Vse bolj nas pa pri vsem zanima ojačenje socialističnih vrst. Veselimo se že sedal onih nemških sodru-gov na Koroškem, ki bodo pripadal« odslel naši jugoslovanski socialistični stranki. Pozdravljamo jih že srdaj kot naše polnopravne pristaše. Le če se združiio z nami. da nam oomaga-lo pri našem socialističnem delu. bodo še najboljše koristili sebi. Ker Je le od vsesplošnega uveliavljenia socialističnih načel odvisna končna pravična rešitev vseh ljudskih, soci-ialnih in narodnih interesov Naši slovenski sodrugt v zasedenem Primorju so to že storili, in si- cer tako! po okupaciji. Združili so se z italijanskimi sodrinri. ne da hi čakali na končne sklene pariške konference. ki bi jih bila eventuelno vsai deloma lahko rešila, ali pa na rezultate kakih potvorjenih lludskih glasovanj. Združili so se že pred meseci s socialistično stranko v Italiji. ne glede na dejanje in nehanje antante. Pokazali so se s tem res socialisti! Nemški sodrmri na Koroškem, dobrodošli v na^j sredi! Naj se nacionalistične stranke tepo med seboj. mi gradimo mirno naprej stavbo človeške solidarnosti. Živel mednarodni socializem! Načelstvo* Jugoslovanske soclialno-demokratične stranke. Deputacija narodnih poslancev iz zasedenega ozemlja v Parizu. Ko je stopilo Jadransko vprašanje v akutno fazo. so smatrali razni narodni poslanci, zlasti oni. ki so pri rešitvi tega za Jugoslavijo tako važ nega vprašanja direktno najboli in-teresirani. za nujno potrebno, tud’ v pomirlenje lastne vesti, da se napravijo posle on jj koraki v dosego kolikor mogoče uirodne rešitve Jadranskega problema. Nešteti sestanki poslancev vseh klubov in strank, ki so se vršili v Beigradu. so odobrili to misel. Sklenilo se je soglasno poslati v Pariz mcjsiiankarsko parlame uarr.o de-putaciio. ki naj tam predloži spomenico v imenu prizadetega naroda V tej spomenici se izraža predvsem protest naroda ket mu ni b;la dana možnost, da se prosto izrazi o svoji državni pripadnosti in ker se zato zahteva plebiscit pod kontrolo nevtralnih velesil Nadalie se protestira proti postopaniu okupacijske oblasti v tem ozemlju: prot: zadrža-vaniu naših voinih ujetnikov in ko-nečno proti Interniranju Jugoslovanov v malaričnih kraiih Da ni mogla ta delegacija že prej v Pariz, ie krivo v prvi vrsti tozadevno protivno zadržanje naše mirovne delegaciie v Parizu in pa dcl-gotraina ministrska kriza v Felgra-du. Iz vseh teh vzrokov je dospela deputacija v Pariz šele začetkom novembra. Omenjena deputacija je. dasiravno sestavliena iz vseh strank v$n dar složno delala, štela le 15 Članov in moglo se ie vedno doseči polno sporazum llen je. Po kratkem razgovoru z mirovno delegacijo v Parizu, smo si začrtali predvsem naš delavni program. Spomenico so predložili gospodu Clemenceaulu kot nredsedniku mi- rovne konference, kopije spomenice smo pa predali zastopnikom velesil, to ie‘ Angležem. Amerikancem in Japoncem. Osebno sem še interveniral pri italijanskih sodrugih v Rimu. Italijanski sodrugi so takoj, na podlagi predloženega materiala m danih po-iasnii. pristali na tem. da store v parlamentu in pri vladi vse. kar le potrebno. da se popravilo nam storjene krivice. Zanimali so se izrecno za vse ter zagotavljali, da store brezpogojno. kar je. v niih močeh. Zadnji govor sodruga Lazzarita v italijanskem državnem zboru kaže lasno, da se nismo varali in da bodo Italijanski sodrugi držali dano besedo. Rekli so. da stole slej ko prej na stališču plebiscita povsod, tudi v zasedenem ozemlju, in da b odo to ponovno zahtevali. V Parizu je bilo delo veliko tež-le. ker je tam vsa javnost do brezvestnem. po italijanskem denarju koruinpiranem časopisju. naoaf-no informirana. Urednik socialistične ga lista »Humanite« ie bil edmi. ki ie zahteval, da napišem nekai o našem strankinem gibanlu in o vzrokih našega prihoda v Pariz. Jugoslovanom je precej naklonien edinole * Journal des Debats«. ki le pogostrma loialno brani! interese našega naroda. Ostalo časopisje na piše zelo škodliivo proti nam. Imperialistična ltaliia ie potrosila milijone, da podkupi vse vplivno časopisje, ki se zaganja venomer proti nam. Ali konečno ie vendarle D’Annun-ziieva tragikomedija na Reki in v Zadru odprla iavnemu mnenju in za-stopikom velesil kolikortoliko oči — postali so napram italijanski politiki nezaupljivi. Jasno ie postalo tudi niim. da stoli za to pustolovščino ita-!?i;ir>s! n' perečih vprašanjih Kratko povedano: Sodrnv Weu-ner me ie pooblastil da smem povedati lavno njegovo mneme o jadranskem vprašanju in sicer da stoii na stališču, da ne smeta na noN'^ •• orinadatl Itdrt Trst In Rt-ka eni Ml državi, ker bi bilo potemtakem za to državo kal lahko delati prot- onim drugim državam, ki nimaio drugega lastnega izhodišča na morie 7 represalijami. Sodrug Pt-nner me ie tudi opozoril na rovarienie franteov-cev. ki v zvezi z dunajskimi krčanskimi socilalci delalo proti avstrNki rer>ub!e zazvonil celo množico brezupnih udarcev nad glavo. Iz sosednie sobe le prišel mož, ki je imel polna usta iedi in žvečil: stopil le k pultu. »Prosim, dajte mi pol krone na moja očala!« sem rekel, »čez par dni jih gotovo spet rešim.« »Kako? Ne, ta očala so iz jekla.« »Da.« > \ Stran 2, * a p a a ji u mwn»Ki ■ stav. m važnem vprašanju skupnega dela v okrožni organizaciji in o ustanovitvi stalnega okrožnega tajništva. Sodnic!! Strnite vrste! Pvlora-vite se na boi. ki nas čaka v nal- bližfl bodočnosti, ter se udeležite konference, da nas naide nasprotnik pripraviienei Odbor krai. od. or«. O. Odar : Tujca pri božičnem drevescu. Na božični večer tega in tega leta sta sedela v vratarievi izbici krog zakuriene železne peči njegova otroka. desetletni Tornažek in leto dni mlajša Marica, in sta se pogovarjala. Svetilka z mize iima ie le napol razsvetljevaia drobna obrazka, in oči so gledale pozorno in pazno. kot bi iskale odgovora na vse, česar nista razumela. »Ali bo nama Jezušček dosti prinesel za Božič, kaj misliš?« le vprašala deklica, ».laz sem molila vsak večer, da bi mi prinesel žametast klobuček pa čevliičke. in celo torto, Bog ve. ali bo kal!« »Jaz že vem, da ne bo.« je povzel deček. »Ravnateljev Erik. veš. hoče. da bi mu Jezušček prinesel zlato uro. Pa mu io tudi bo. veš zato. ker so bogati. Jezušček samo tistim nosi. ki imajo lahko doma velike smrečice s svečkami in srebrnimi in zlatimi nitkami preprežene. Tistim orinese vse. kar žele. zato ker imajo bogate starše. Zato pa laz mislim, da ni Jezuščka.« Deklica ga ie očitajoče pogledala. »Oh. ti. pa vsaj tiho govori, da te ne sliši, če bi ravno šel mimo. Jaz bi tako rada videla, da bi mi priuesel. Poglei se že voziio!« OdzunaJ se je slišalo drdranje vozov. ki so se ustavljali pred vrati. Slišal sc ie očetov pozdrav, ki le odpiral vrata in se klanjal prtSlecem, v veži ie šumela Žida. odmevali so la hni. brzi koraki in lasen, brezskrben smeli. Potem sta videla gospode, ki so hiteli v doleih kožuhih in visokih klobukih po drevoredu proti gosposki vili. in ob niihovi strani veselo čebljajoče gospe v belih svilenih Šerpah in blesteči! kožuščkih. »Ali jih nek! mnogo pride?« »Gotovo iih bo dosti! Lani lih )e bila oolna tista velika dvorana, ki ima zlat lestenec,« Otroka sta se zamislila In tiho sedela v napol temni izbi. Bila sta sama. Oče ie moral biti pri vratih, da ie odpiral gostom, ki iih ie pova bil gospod ravnateli k sebi na božični večer, in mati ie bila v gosposki kuhinii. kler le oomaeala kuharicam in deklam. Skozi okno ce le vi deio na vrt, kjer }e stala ravnateljeva vila. in zadai proti desni tvorniea s urnimi dimniki, ki so se ostro odbijali od sneženih dreves in sinie-temnega neba. Vila le že bila raz svetliena, slišal se le od tam vesel šum. in zmerai še so prihajali novi gostfe s ceste mimo vratarjeve hiši ce in po topolovem drevoredu. Otroka sta stala ob oknu in gle dala proti ravnateljevemu stano-vaniu. »Saj ie nama mati obllubiia, da poideva tudi midva pogledat drevesce: seveda šele potem, ko bo že vse pri kraiu,« ie omenila deklica. »Eh, meni ie tako vseeno, čeprav ne grem. Tisti gosposki otroci bi me gledali postrani kakor lani. sai vem. Fredi od bogatega kompaiiiona me Je podil proti vratom.« »Tistega se oa res ne bolim.« le rekla deklica. »Tako ie tenak in suhi Meni ie pa rekla ravnatelleva Elza. nai le pridem, da mi bo dala bombonov. Rekla ie tudi. da bo dobila od Jezuščka tak dolg. mehak kožu šček z belim, dragim ovratnikom in bele. žametaste čevliičke za ples. Veg. bo že šla v plesno šolo.« »Eh. nal ere! Mari mi le to! Jaz zares nič rad ne grem gor k ravnateljevim. Otroci se bodo bahali, kat so dobili. Mene bo pa sram. Lami sem dobil tiste čižme. sai veS, ki so bili tako težki.« Deček se ie obrnil s hrbtom ort okna in ie gledal uporno proti vra tom. Zunai ie vse utihnilo. Bilo le očito, da so že vsi gostje zbrani, časih se ie zaslišal očetov korak, ki le hodil sem in tja ob vhodu hi sl mfel roke. »Jaz bi pa vseeno rada šla: b! vsaj videla, kal bodo vse dobili, Elza pa Erik. Ali bo dobil zares zlato uro? Tudi Snojev Ciril bo gori. Ti stega imam še nalralša.« Deklica le pogledala zopet skozi okno in veselo zaklicala: »Poglej, poglej! Že prižigalo smrečico!« Skozi okno se le videlo v prvo nadstrooie gosposke vile. kler ie sta noval ravnatelj. Drevesce se ie užl galo, svečica za svečico, začele so se utriniati rdeče in modre kro le Jezušček prinesel. »Ti pa si dobil samo to?« le pomilovalno vprašal Tomažka in gle dal v njegovo kapo z rožiči in Jabolki. »O. iaz nič ne potrebulem od tega Jezuščka«, je odgovoril Tomažek kljubovalno. Otroci so se zopet razkropili po dvorani, nekateri so stali pri drevescu. drugi so šil k papanti In mamici. ki sta sedela pri dolgi belo pogrnjeni in težko obloženi mizi. kjer so bili zbrani gospodje m gospe pri vinu in pečenkah ... »Oh. Tomažek. meni ie že dolgčas«. le vzdihnila Marica. »Najrajša bi že bila v postelji!« »Kar pojdiva! Naj bodo sami zase!« Šla sta proti durim. ko zaslišita Erikov glas: »Kdo pa je vzel mojo zlato uro? Nikjer Je ni. pa sem io pustil pod smrečico«. »Kal si b.gubii? Ure ni!« »Ali res?« »Prej ie še bila!« »Kie je rnoja zlata ura?« Erik Je začel lokati, med otroci Je nastal vrlšč In zmešnjava, tudi pri dolgi mizi. kjer so obravnavali gospodje važno vprašanje, kako bi se dalo zvišati izdelovanje blaga na račun delavca, ki ie dandanes v splošnem len in nezanesljiv, se je opazilo vznemirjenje. Močan gosp«! s kratkimi ščetinastimi brki je vstal izza mize ln šel proti durim. kjer sta obstala vratarjeva otroka. »Ti fant. ti imaš uro. ali jo daš kar takoj nazaj?« Je rekel Tomažku ostro in robato. Tomažek Je onemel. »Nazal z uro! Drugače ti navijem ušesa, da boš pomnil!« »Jaz je nimam«, Je odgovoril deček tiho. »Nikar ne laži! Sai sem te videl!« »Kdo me Je videl«, ie zadrgeta! Tomažek in začel lokati lezno in strastno. Okrog njih so se zbrali v kolobarju otroci, in knjigovodjev Ciril se le oglasil: ' »Tomažek ni vzel ure, veste, gospod inženir«. »Boš tiho! Kdo jo ie pa vzel? Ali to-le dekle?« in je pogledal Mari«), ki le vsa zdrgelala, »Ne! Tudi Marica ne!« Je dejal glasno Ciril. »Fredi jo ima!« Tomažek Je jokal krčevito ta se Je tresel, »Tu imate vse!« Je nenadoma zakričal. »Jaz nočem vašega Jezuščka. ničesar nočem od vas! Vaš Jezulček samo bogatinu nosi, in takšnim, ki kradejo«. Zgrabil je svoja darilca ln lih vrgel po tleh. Par jabolk se je zakotalilo po dvorani, sladkarije so se razletele semintja, kapa se Je zadišala proti peči. Belo pogrnjena miza Je utihnila, in gospod inženir je šel tiho na svoje mesto. »MarS, Fredi«, ie zahreSčal ne-kov glas. Tomažek in Marica sta šla skozi duri, in mlado, razžaljeno njihovo srce ie lokalo. Ferdinand Domela Nieuweiihuis. V noči od 17. na 18. novembra Je umrl nedaleko Amsterdama Dometa NIeuwenhuls, eden najmarkant-nejših osebnosti Nizozemske v zadnjih desetletjih. Nastopil le že kot 241etni evangeliški pridigar v boju za mir in proti militarizmu. Tako je prišel v L 1878. v razpor s cerkvijo, iz katere Je nato izstopil. Postal ic kmalu vodia nizozemske socijahie demokracile in začel ie s tako agitacijo za proletarsko stvar, kakršne Nizozemska Še ni videla. Koncem osemdesetih let je bil izvoljen v parlament kot prvi socijalno - demokratični zastopnik: toda tu ni uspe! Opusti! je zato parlamentarno akcir jo in se podal v boj za generalne stavke kot sredstvo proti grozečim vojnam. Prišedši v tem vprašanju na mednarodnih zborih v Bruslju (1891.) in iznova v Curihu (1893.) v spor z nemškimi socijalno - demokratičnimi delegati, ie postal vodja tkzv. »tribunistov«. ki so se v letu 1892. od stranke odcepili. Ti pozneje »prosti sociialisti« oazvani, so bili popolnoma anarhističnega duha. To se Je pokazalo posebno v 1. 1916.. ko je Nieuwenhuls slavil sedemdesetletnico rojstva. Tedai ie izjavil da pričakuje odreSeftfži ljudstva le od anarhizma. V Nieuwenhuisu Je umrl eden od največjih mož. ki lih je rodila Nizozemska. Spoštujemo v njem moža-socijalista. Radlvol Pcterlin-Petruška: Blažena smrt Janeza Smole. Božična slika z ruskih poljan. Ob enajstih ie prišel Janez Smola na vrsto. Postavili so ga na poljani zunaj vasi. Ko je bil sam. si le nekoliko ogledal okolico. Nebo le bilo sicer čezinčez zastrto z oblaki, no noč ie bila, kakor sploh na odprtem snežnem polli. še dosti svetla. V ka tero koli stran se ie obrnil, povsod je ležala pred njim bela snežeua ravan, le kakih dvajset korakov od tu se ie črni! drevesni štor in tam gori na obronku dober kilometer daleč js stalo nekaj velikega, temnega To Je bil smrekov gozd. ki se je od tam začenjal in razstezal na ogromno prostranstvo. Od vzhoda, sem od vasi Je piha mrzel, moker veter in prinesel par-krat od tam votlo pasje lalanje. Di šalo ie po snegu. Janeza Smolo je naenkrat zazeblo. Zavil se ie bolj tesno v plašč, stisnil pod pazduho puško. roke Je pa vtaknil v rokave in začel je hoditi semtertja. da bi ogrel noge. Težko mu Je bilo na srcu. Danes le sveti večer, si Je mislil, ravnokar se odpravljalo naši doma v cerkev k polnočnici, ti pa tukaj v snegu in mrazu stojiš in čuvaš bog vedi koga in bog vedi pred kom. Tam oni veliki so prišli med seboj narazen, zdaj pa Kjora radi trme in hudobije par mogotcev trpeti ves svet. Hudiči! In spomnil se ie. kako so pred par dne- vi našli ravno v onem gozdu, ki se črni tam gori pet »sovražnikov«: skur.aj so ležali, tesno dTug polig drugeg, na polovico s snegom zame-teni. Na licih in ustnih najmlajšega, komai petnajstletnega fantička le še igral smehljaj, kakor da še sanja ne-Kal prav ljubkega o svoli dalinji rojstni vasi, katere pa ne bo nikoli več videl... Veter jc postajal silnejši in sneg Je začel naletavati. ( Zdaj-le so pa prav gotovo že vsi v cerkvi, le ded je najbrž ostal za varuha doma in se mogoče spominja njega in brata Stefana, On stoj! morebiti zdaj-le tudi bogve kje na straži. A pred Mol v snežni daliavi sa spet drugi sovražniki in tudi oboroženi od nog do glave. V cerkvi pa se razlega glas: Mir ljudem na zemlji. A nihče ga ne sliši, ker ni več ljudi. Ostali so le sovražniki Ljudje pa, ljudje spe pod zemljo .,. Snežna burja je pa divjala vedno boij ln bolj. Nebo je počrnelo, a iz njega se je kar v kvpih valil debel, vlažen sneg, ki ga Jo metal vihar od vseh strani Janezu v obraz, za vrat in v rokave. Brrr ... Smoli se je naenkrat zazdelo, da e mraz odnehal le spanec mu leze oči. v glavo, v noge. Tako truden ie: rad bi se malo odpočil, če bi bilo kam sesti. Ozrl se Je naokoli: povso-dl od vseh strani je zijala vanj le temnosiva vlažna stena. Temina gozda tam gori se je že zdavnaj skrila, niti štora ni videti več ... Da da. štor! Ako bi se mu posrečilo priti do njega, tam bi se odpočil. Sede! bi pod Štor, da bi ga varoval pred vetrom in bilo bi prav imenitno ... A pa-trolja? — Nje tako hitro ne bo. on se pa med tem vendar nekoliko odpočije, Čez kakih deset minut je vendar naletel na štor, razgrebel s čevljem sneg pod njim in se usedel tako, da le bil obrnen proč od vetra in se s hrbtom naslanjal na drevo. V par minutah mu le burja zamela noge na debelo s snegom ... Nič več ni čutil mraza. Zdelo se mu le. kakor da sedi pri ognju, od katerega se razliva po vsem telesu neka posebno prijetna toplota. Takole sedi Janez Smola pri ognju, gorkota se mu preliva po vsem telesu .od nog do glave in od glave do nog. Skozi na polovico odprte trepalnice gleda na blagodejni ogenj in veseli ga, ko vidi kako da ta ogenj vedno bolj in boli rase. se razširja in sveti z vedno večjo močjo. Samo. da bi bil Se brat Štefan z menoj, ali pa vsaj kdo drugi, da bi bilo bolj veselo, si misli, no, nič ne reče. »Glej ga no. Janeza. — kje me boš pa videl, ko vedno nežiš kakor mačka na peči!« Janez se vzdrami in pogleda začuden okrog sebe: Poleg nlega ob ognju sedi resnično njegov brat Stefan, brska z bajonetom po žrjavicl da si zažee pipo. in pogleduie smele se na brata. »Hahaha!« se hudomušno zasme-ia par sto glasov. »Dober večer, tovariš Smola, dober večer!« doni od vseh strani. »Kal. hudika. Je pa to?« vpraša Janez in široko odpre zaspane oči In vidi: Mali ogenj se le razrasel v velikanski kres. Iti okrog tega kresa ie sedelo na stotine, da. na tisoče iludil In vsi so bili tako veselih lic in kimali dobrodušno Janezu. Janez jih gleda in išče še kakšnega znanea med njimi. In čudno, vsi obrazi se mu zde tako znani, tako domači, kakor da bi jih že tisočkrat videi, no. se ne more nikakor spomniti, kje in kdaj da ie to bilo. »Tl Stefan, povej mi. kdo da so vsi ti ijudle. ki so se zbrali okoli tega velikanskega kresa. Tako znani se ml vsi zde, no. ne vem. kje da sem Jih videl že prej«. Štefan se je še dobrosrenejše nasmehnil in rekel: »Kje bi lih le mogel videti, ko so pa s celega sveta tukaj zbrani. Da se ti pa tako domači. zanl zde. pa ni čisto nič čudnega. ker to vse ie ta-le kres naredil. Ve*, ni navaden kres. temveč ogenj čiste, bratovske, tovariške ljubezni, katera praznuje nocol svoi rojstni dan. In na ta praznik smo se zbrali s celega sveta, in obrazi vseh se zdal svetijo v ogniu te ljubezni in zato se tl zde tako domači, kakor bratje, l e ogiei si jih bolj natanko!« Janez Smola si lih le ogledal. In videl ie med njimi ljudi vseh narodov sveta, od samoieda z fiske Nove Zemlje do Indijanca iz Patagonije, od danca z Islandije do afrikanskega hotentota te papuasa z vročih otokov Azije in Avstralije. Poslušal jih Je. Vsak le govoril svoj jezik in vendar so se vsi razumeli ker tolmačila Jim je Ljubezen. In vstal je na oni strani od ognja vlsokostas. star Ind. brada mu je se gala do pasu. in zagovoril le: »Tovariši — bratje! Veliki praznik ljubezni obhajamo danes. — Da bo pa slavnost tem popolnejša predlagam. da naj se k nji povabilo svečeniki in žrecl vseh ver sveta, ki naj nam ta praznik po svoji stari navadi posvete*. Na vse strani sveta so odhiteli poslanci: toda kmalu so se vrnili — sami. govoreč: .Naši žreci, naši sve-čenil i nimajo časa. Moralo namreč pred biivljo poklicati blagoslov z neba, da blagoslovi bog orožje njih vernikov in Jim podeli popolno zrna-Ko nad trdovratnimi sovražniki. . .♦ Tako so govorili poslanci Ljudje okrog ognja pa so se objeli in tesno oklenili drug druga. In glei iz požara Je vstala prekrasna žena, visoka do neba in v rokah je zavihtela ogromno rdečo zastavo, za katero se Ja skrilo vse črno nebo. in zasiišai se ja mogočen glas: »EJ, vzdrami se, vstani ves delavski stan!« In od tega glasu je Sel vihar po vsem svetu. Zemlla se je tresla in Janez Smola je videl, kako so se rušila svetišča 'tt palače in kako so se pod njih razvalinami zvijali v strašnih bolečina!* mogotci . . . * Mislili so, da je Smola zbežal k sovražniku in niso se več brigali zanj. Šele na svetega Štefana dan ga je slučajno našla straža mrtvega. Roka le molela izpod snega ln krčevito držala puško, tako da so Io s težavo iztrgali. Na obrazu in ustnih pa mu je še po smrti igral zmagoslaven smehljaj. Cesarske opanke. Nemški sodrug Kautskv, ki j« imel nalogo, da sestavi dokumente, ki so vodili Nemčijo v svetovno vojno, je svoje delo dokončal in ga delil v štiri dele. Prvi del vsebuje čas od sarajevskega atentata do srbskega odgovora, drugi čas do • splošne mobilizacije v Rusiji, tretji do voine napovedi Franciji in Četrti do av* stro-ogrske vojne napovedi Rusiji, — Preobširno bi bilo, objaviti ta dela v vseh podrobnostih, zato se bomo omejih le na interesantnejš« stvari.ki ki nam jasno dokazujejo, da je bila Nemčija vladana od najblaz-nejšega človeka, kar jih le kdaj dala evropska poten tatska famllila. 13. junija pred sarajevskim aten* tatom ie prišel Viljem po znamenitem članku »Brševija Vjedamostl« do prepričanja, »Kdor ne veruje v rusko vojno pripravljenost, spada nemudoma v blaznico Dalidorf«. Na vse kriplie je delal in hujskal Avstrijo na vojsko s Srbijo. Vsa »necesar« ska« mnenja je imenoval enostavna »kvač. neumnost, fraze« itd Na poročilo peterburškega poslanika o slabem mnenju Rusije o Avstriji Je za« pisal »nadutost pride pred padcem«. Ob Poincarejevem obisku v Petro* uradu le Drod voini širaikal ruski proletarijat in cesar je z veseljem pripomnil poročilu »bravo«. Ko na le par dni oozmeje nemški nroletari-jat energično protestiral na cesti proti vojnim manifestacijam Vse« nemcev, ie zapisal Vili: »Socljallst! delalo antimiiitaristične cestne izgrede. To se ne sme trpeti, zlasti pa še sedaj ne. če se to ponovi, prokla-miram obsedno stanje in dam vse voditelje zapreti. Mi ne smemo no« bene socialistične propagnade vetf trpeti«. 29. junija je zapisal pod podpis ruskega carja »Tvoj Te ljubeS Niki« ironično »hvala, enako«. — Kronani hinavci! — Edvard Greya je imenoval z prijaznimi priimki »osel. idiot, hinavski pes, goljuf«. Diplomata, ki ni verjel da Je Nemčija popolnoma nedolžna na vojnem razpoloženju Avstrije Je doletel cesarski naslov »svinja«. Ko je Italija naznanila, da ostane na vsak način nevtralna. Je napisal pod podpis Viktorja Emanuelčka »strahopetec, šur* ke«, in imenoval Giolittija »nezaslišanim lumpom«. Vest. da tudi Rumu-« nija ne bo Viljemova zaveznica j« opremil z besedami: »Zavezniki odpadalo že pred izbruhom voiske. kakor gnila jabolka. Popoln polom nemške in avstrijske zunanje diplomacije«. Z ozirom na KautskvJeva razkritja je v holandski zbornic! interpeli-ral posl Senues vlado, da odredi vse potrebno, da ne bo glavni krivec svetovne vojne Viljem postal nevarnost za Holandsko, v sled česar mu preti — izgon iz Holandske, Tako mine slava sveta .. •! V. K.: Spomini iz Rusi;e. Meščansko časopisje kaj rado hvalisa predstavnike nekdanje cari-stične Rusije, ki se sedaj potikajo pa svetu, obiskujejo različne vlade in JIH snubijo za pomoč proti sovietski republiki. Krožek maloštevilnih grofovskih predstavnikov, ruskih kapitalističnih izgnancev, se Je mudil pred meseci tudi v Jugoslaviji in ,1« v Pragi začel izdajati celo svoj list »Riskoje dielo«. Naši meščanski listi te »predstavnike« ruskega naroda silno čislajo kot »prvoboritelje« za veliko slovansko idelo. Pokazati hoicm vsled tega, kako v pravi luči •izgloda Slovanstvo teti ruskih mogotcev. grofov, baronov In drugih' pcmeščikov. Skušal bom v kratkem opisati razmere, ki so viadale v Rusiji v času nioieaa tamo&niega biva- nj t I, i vojni ujetnik in so ti »veliki« Slovani a la Bobrinski imeli najlep-Ža priliko pokazati svoje simpatije do Slovanov. Veliko nas je bilo. ki se nismo hoteli boi iti proti svojim slovanskim biatcm. Predali smo se in postali tako voni ujetniki. Razočarani pa smo bili že drugi dan. Pozdrav ruskih Veleslovanov v vasi Zakomarže v Galiciji nas ie presenetil. Kozaki so namreč pripeljali nekai zdravih ujetnikov Poljakov. Ruski častnik jih ie zaslišal Ujetniki so med drugim pripovedovali, da niso hoteli streljati na Ruse. To zadnje ie ruskega častnika razkačilo. Obrcal jih ie in dzu erial, da niso nobeni vojak'. Nato Jih ie izročil kozakom, ki so iih odgnali po cesti kot živino. Krnita ie neusmiljeno padala na vpognjene hrbte . Useda me ie zanesla v tužno Sibirijo. lu sem preživel dve dolgi leti. lVvi mesec sem bival v Petrc-Pavlovskem, kier smo iiietiki dobivali dnevno svoi hlebec kruha, ki ie na potu iz mesta zmrznil. Nakladali smo ga okoli peči. da se ie raztajai in smo ga mogli zavživatl V vasi Pet votarovka. 60 km od železniške Postaje Izii-Kul sem skušal nato bridkost življenja med sibirskimi kozaki. Začetkoma ie še šlo. potem pa smo ubogi ujetniki, kar nas jle bilo v tej vasi. vedno pogosteie občutili na s\(.jih licih trdo kozaško pest. Delali smo do popolne izmučenosti in nič se nismo čudili in upirali ukazu, da si vsaka stotniia izkoplje 150 grobo*.-. Tudi jaz sera si že izkopal svojega. kamor pa je mesto mene legel drugi. V taborišču v Petropavlovskem nas ie čez nekai tednov pozdravil ruski častnik z besedami: Samo dve Poti peljeta iz taborišča: prva na Pokopališče, druga v vašo domovino... Z vsakim dnem smo bil! stopinjo bi;ž.ie pokopališča. V barakah, ogiaienih z visokimi pregradami, smo ti peli silno lakoto in mraz. Za vsako malenkost smo bili kaznovani. Obešali so nam na vsako ramo vrečo s oeskom. Tako smo morali stati nepremično po dve uri. Slabejši so v tem staniu v mukah umirali. V zimskih mesecih leta 1915. Je nastal strašen mraz. Naše obleke so bile obrabljene in naša obutev raztrgana. V reki Irtič smo sekali led, da smo si mogli skuhati tople iedi... Ko sem leta 1916. zapuščal Sibirijo. sem ostavlial tam tudi oremne-pe tovariše, ki iih ie zagrnila mrzla sibirska ruša. Vojni teror se ie poostril in uletniško življenje je bilo vedno žalostnejše. Prišel sem v južno Rušilo. Nekaj časa sem bav>! kot poljski delavec pri mužiku Nikiti Borisovič leonovu. Bila sva drug z drugim prav zadovoljna. Kar pride ruski orožnik in me kot špijona odžene v vas Novaselovka. kier mi je odštel drugi dan 25 s kunto tako. da sem moral za dva tedna v bolnico v mesto Juzovko. Ko sem okreval, sem presedel cel mesec v zaporu in dobival vsak tretji dan po enkrat tonle iedi. Pot usode me ie slednjič privedla v stroino tovarno v Kramsto-rovki. harkovska gubernija. Mnogo trpljenja! Delavci in kmetie so nas pomilovali. Ce so nam pa pomagali, so Jih ruske oblasti neusmiljeno preganjale. Dne 27. februarja (po starem stilju) 1917. Je bil veliki dan. Puški narod Je pregnal earla Iz preštela. pognal grofe in barone tla. kamor spadajo. Ruski proletarec Je poti gal stoletne verige. Zaplapolal Je po celi Rusiji rdeči prapor v znak svobode in bratstva. Odprle so se ieče... Tudi mi, ujetniki, smo bili presti... ~Xdo so bili torej tisti, ki so nas izstradavali. pietepali in mučili z nečloveškim delom tam v dalini Rusiji? To so bili ravno isti ruski grofje In baroni ki Jih naše meščansko ča-scpisle opeva v vzvišenih odah kot nositelje veleslovanske ideje in spa-sirelie ruskega naroda! Slovanski uietnikl smo hrepeneli po svobodi, sanjali o osvobojeni Jugoslaviji, ti giofie. »predstavniki« Vseslovan-stva. pa so nam živim kopali grobove ... Vsi kaoitailsti so enaki. Brez idealov so. Edini »ideal« iim Je razkošno, lahko žvljenje. brez dela na stroške delovnega ljudstva.., Poznamo sel ______________ Brzojavne vesti. ITALIJANSKA ZBORNICA OD-GODENA. LDU. Rim. 22. (DunKU. — Brezžično.) Italiianska zbornica le bila včerai po osemurni seli odgodeaa do 28. januarja. Italijanska zbornica. LDU. Rim, 22, (DunKU.) »Agen-zia Stefani« poroča: Italiianska zbornica ie zaključila debato o proračunskem provizorilu. Ministrski predsednik Nitti le iziavil. da ima reško vprašanje za Italiio le moraličen pomen in ne gospodarskega. ZTve*3d niso lialiii v tein vprašanlu nikdar Pripravljali težkoč. Velika večina re-škega prebivalstva se le iziavila v Prilog spreiema predlogov italijanske vlade. Nato ie ministrski predsednik govoril o finančnem staniu In opozarjal na potrebo, najeti posojilo v inozemstvu. Vrhovni zavezniški svet L DUL Pariz. 22. (DunKU.) Vrhovni svet se Je danes bavil zopet z odškodninskim vprašanjem pri Sca-Pa Fiowu potopljenih ladij. Angleška delegacija le že dobila navodila Jz Londona. Načrt note. s katero name-r&va vrhovni svet odgovoriti Nem-čiii. ie bil dopoldne zasnovan, a po-ooldiie v tajništvu mirovne konference izdelan. Vrhovni svet sc Je danes dopoldne pečal tudi * nemškimi carinskimi pristojbinami Dovolil le zvišamo pristojbin, v kolikor lih smatra reparacijska komisija za upravičene z ozirom na zmanjšano vrednost denarja. Ustavitev prometa na Madžarskem. LDU. Budimpešta. 23. (DunKU.) Z ozirom na pomanjkanje premoga, bo tudi južna železnica ustavila ves osebni promet na svojih progah od 24. t. m. do 1. januarja. Vrnitev ujetnikov Iz Francoske. LDU. Amsterdam. 23. (DunKU.) Po poročilu »Algemeen Handeh- blad-a« iz L vrvna, se bodo bržkone koncem ;>iičeii oosiHati ix Francoske avstrijski ujetniki v domovino. OdponoS stradajoči Evropi. LDU. London. 23. (DunKU.) »Times« Javllajo iz New Yorka: Državni tajnik Olass je prosil kongres, na) dovoii. da se plačevanje obresti zaveznikom danega posojila za dve do tri leta odloži da si na ta način trgovina oreje odpomore. Datie ie državni tajnik GJass odločno zahteval, da se pošlje živil stradajočemu prebivalstvu v Evropi, zlasti v Avstriji in Poljski. Anglija Je Zedinjene države obvestila, da ie pripravljena, udeleževati se pomožne akcije za Avstrijo. Boii v Rusiji. LDU. Moskva. 23. (DnnKU. — Brezžično.) Frontno poročilo od 22. t. ni.: Na vseh frontah napredujemo. Na uralski fronti prehaiajD k nam kozaki v velikem številu. Uralska fronta bo nemara v kratkem razbita. Člčerin ponudil Poljski »olr. LDU. Moskva. 23. (DunKU.) — Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanle posle Cičerin. se ie obrnil včerai na poljsko vlado z mirovnim predlogom. Zakon o blvanhi tulcev na Angleškem. LDU. Amsterdam. 23. (DunKU.) Kakor lavlia »Telegraf« iz London, le poslanska zbornica sprejela izpre-menie vatni predlog o zakonu gleie tulcev, po katerem se smejo inozem-d dosedal sovražnih dežel samo takrat izgnati, ako obstoji proti njim utemeljena obtožba. Angleži zasedli Baka. LDU. Moskva. 23. (DunKU. — Brezžično.) Angleži so zopet zasedli Baku in Batum. Novice. Ustanovilo se ]e društvo zobnih zdravnikov za Slovenilo In Istro s sedežem v Ljubljani. Predsednikom le bil izvoljen dr. A. Praunseis. Zobozdravniki in drugi zdravniki v Sloveniji, ki se pečaio tudi z zobo-zdravništvom so vabljeni, da pristopijo. Prijave naj se naznani tajniku dr. H. Dolenc-u v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 10. — Zaplenjeni bankovci Pri revizorju Južne železnice Josipu Simeku so našli za 101.000 K nepravilno žigosanih kronskih bankovcev. Železniška komisija v SpilJu Je denar kon-fiscirala, proti Simeku pa Je uvedena preiskava. — Poštno In brzojavno ravnateljstvo naznanja, da se Je pri poštnih uradih Kopališče Bela In Jezersko otvorila dne 8. t. m. telefonska centrala z lavno govorilnico v vodu 1311 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Nemiri na Dunaju. Na Dunaju so se vršili v soboto, dne 20. t m. veliki nemiri vsled pomanjkanja. Ljudstvo je plenilo po trgovinah in povsod", kier je bilo kal dobiti Oplenjena le bila tudi glavno državno skladišče živil. Lakota in pomanjkanje ne poznata nobenih zakonov. — Umiranje na Dunaju. Statistični podatki izkazujejo v prvih desetih mesecih leta 1919. na Dunaiu 52.016 več smrtnih slučajev in 69.292 manj rojstev kakor v zadnjem mirovnem letu. tako da znaša skupna izguba 121.308 duš. Kara so Habsburgovci privedli prebivalstvo Dunaja! Te številke so žive priče za zločine, storjene s strani nemških nacijonal-cev in klerikalcev. Toda trpeti morajo sedal ubožni in stradajoči sloji. To ie najhuje. — Proslava Masarvkove 701et-nice. Povodom proslave 701etnice predsednika čehoslovaške republike Masarvka Je praška kreditna banka darovala 2 milijona kron za prosveto. Ta denar se bo porabil za ustanavljanje šol po ameriškem vzorcu Te šole bodo urejene s penzijo. vso opremo itd. za dijake. Čuie se. da Je določeno, da bodo sprejemali v te šole tudi potrebne jugoslovanske dijake na Češkem. Bolniki Iz zdravilišča Golnik pri Tržiču, se tem potom lavno zahvaljujejo gospe Krapež, lastnici narodne kavarne v Ljubljani, za točno pošiljanje slovenskih, hrvatskih in srbskih časopisov, in želijo, da bi našla mnogo posnemovalcev, posebno glede knjig, bodisi že kakoršne vsebine. To so koristolovci... Madž. k. u. poroča, da so Rumuni odnesli Jz tobačnih skladišč v Solnoku. Debre-cinu in Mezokoveslu 1.771.240 q surovega tobaka v vrednosti nad 55 miliionov kron. Rtimunski državljani so postali po poročilu »Aclituhrblatta« bivši predsednik ogrske komunistične vlade. Alexander Garbai in dalje še socijalista Emanuel Buchinger ter Emerich Roboc. Po odhodu rumun-ske armade so zbežali na Sedmo-graško in tam v Kiuži prisegli zvestobo rumunski državi. ŽEPNI KOLEDAR ZA LETO 1920. izide okolo novega leta v isti obliki, kakor prejšnja leta. Vsebina bo izbrana. Med vsebino bo zlasti tudi naredba o osemurnem defavniku. — Zakasnila se ie letošnja izdala zaradi stavke. Cena izvodu bo nekaj višja kakor lani. približno okolo 4 K. vendar pa stdai še ne morem j navesti natančne cene. ker -še nismo prejeli lačunov. Naklada je večja kakor lani. kljub temu pa prosimo vse tiste organizacije in zaupnike, ki še niso poslali naročila, da tako! spo-roče. koliko izvodov bodo rabili. Naročila spreiemata upravi »Napreja« in »Delavca« v Ljubljani. Dnevne vesti. Kriza ljubljanske univerze. Akademska omladiua ljubljanske univerze Je poslala dne 22. t m. ministrstvu prosvete v Belgradu naslednji protest: *.lug. akad. omladina liuhli. vseučilišča čuti. da vlada tel novi inštituciji ne posveča tisto skrb, ki bi jo morala z ozirom na 500 slušateljev zavoda. Akad. omladina odklanja raziskovanje, ali Je univerza potrebna ali ne, ali Je pametno, da se Je Ce sedaj osnovala, ali ne in konštatira. da univerza obstoja in da Ima čez 500 slušateljev. V imenu m v interesu teh 500 slušateljev. protestiramo proti zavlače-vaju in omalovaževanju našega zavoda bilo iz katerihkoli razlogov In zahtevamo: 1. da centralna vlada v Belgradu da takoj potrebna sredstva za najnujnejše predpogoje; 2. da takoj imenuje potrebni profesorski zbor ozir. odveže profesorje, ki so vezani v Parizu, da začnemo čimprcie z rednimi predavanji in izpiti«. Reprezentativni odbor. Izjava. V št. 155 z dne 10. julija 11. smo priobčili v »Napreju« pod naslovom »Ovaduhi, narodve vislice bi sodni teror« članek zoper gosp. Ivana Tauferja pos. Jz Zagorja, očitajoč mu zlasti denuncijantstvo. Uverili smo se. da Je zastopal gosp. Ivah Taufer le v namenu ščititi interese' svoje stranke, da Je torej očitek denund-la-ntstva neopravičen, zato preklicujemo v tem Članku navedene očitke ln žalitve. Ljubljana, dne 20. dec. 1919. Uredništvo »Naoreia«. i Oprostitev učiteljstva od orožnih vaj. Z naredbo načelnika vrhovne komande A. Dj, Br. 260.900 od 13. dec. t. 1. in brzojavno odredbo IV. armiJ-ske oblasti A. Dj. Br. 22.460 od 15. dec. t. 1. se odreja, da se učitelji lavnih šol ne pozivajo na dvomesečno orožno vajo. K tej naredbi se pristavlja: 1. Vse učiteljstvo F etnikf>v 1881-1894. ki je nameščeno na javnih šolah ah' zavodih in se mu ie orožna vala preložila na kak termin v letu 1920, ie točasno orožne vaje oproščeno. Vsemu takemu učiteljstvu se izstavi čakalno dovoljenje (oprostilni list) na nedoločen čas. — 2. Vse tako učiteljstvo letnikov 1881-1894 ki eventualno sedat vrši orožno vaje. se takoj odpusti od voiakov. — 3. Vse eventualne prošnje učiteljstvc letnikov 1895 do 1898. za preložitev trimesečne vojaške vežbe ali aktivne voiaške službe nai se predlože z vsemi potrebnimi podatki komandi Dravske divizijske oblasti v pretres in odločitev. Iz teh prošeni mora bifi tudi razvidno, če in kje ie prosilec nameščen kot učitell in od kdaj. do kdaj in pri kateri četi le ist? že služil pri volakih. — 4. Vsem takim prosil cem — učiteljem letnikov 1895-1898. pristolna pukovska okružna kotrnn-da dovoli, da smelo isti čakati rešitve prošnje na sedanjem (civilnem) mestu. Delavske rente h Nemčlle. Poverieništvo za socijalno skrbstvo objavila: Zadnji čas so zabeli nemški socijalno-zavarovalni zavodi (bratske skladnioe. poklicne zadruge i. dr.) pošiljati našim rentnikom dopise. da so se Hm rente ustavile, ker kot inozemci prostovoljno bivajo izven Nemčije. Ker je pričakovati, da se bodo enaki slučaji množili in !e rok za vložitev rekurzov razmeroma kratek, se s tem opozarjalo vsi oni ki so dobivali iz Nemčije rente, da pravočasno vlože prizive na mesta, ki so označena v odlokih, oziroma da nemudoma po prejemu odlokov o tem obvestilo poverjeništvu za socl-lalno skrbstvo v Ljubljani, ki bo v njih Imenu vložilo prizive in sploh posredovalo v njih prid. * Zgfasiter vračajočih se vojnih ujetnikov. Radi vojaške evidence ir. osobito iz zdravstvenih ozirov se mora vsakdo, ki se ie vrnil iz ujetništva na dom tekom 48 ur zglasiti pri nafbližfi orožniški postati. da se vrnitev naznani vojaški oblasti in da se vse potrebno ukrene glede njegovega zdravstvenega stania. Tozadevno se le torej na dežel« zglasili pri orožnikih. Oni pa. ki nameravalo stanovati v mestu Ljubliani. naj st tekom 48 ur po vrnitvi zglasilo v vojaškem uradu v Mestnem domu. Ker le ta zglasitev v interesu vmivših se ujetnikov, naj Jih tudi njih svoici takoj opozorilo na to zglasitev. Vsled pomanjkania premoga « ustavi na progah ravnateljstva državnih Železnic v Ljubljani od 25. u> vstevši 28. decembra t. J. ves promet osebnih »n mešanih vlakov. Dne 25. decembra vozijo še Jutranji vlaki 1n sicer na progi Borovlje-Svetna vas vlak št. 2030. Svetna vas Jese nice vlak št. 177, Blače Podrožčica viak št 765 m. Bistrica Boh. Jezero-Jesenice viak št. 14. Jesenice-LJub-Uana gl kol. vlak št. 1721. Kamnik-Ljubljana drž. kol. vlak št. 2152. Bubnjarci-Ljubliana gl kol vlak št 3212. Dne 28. decembra pa vozijo zopet večerni vlaki in sicer na progi Ljubljana gl kol. Jesenice vlak št 1718, Jesenice-Svetna vas vlak št. 18. Svetna vas-Borov!je viak št. 2023. Podroščlca-Bače vlak št. 74S. Jecenice-Blstrica Boh. Jezero vlak št 25, Ljubljana drž. kol Komnik vlak št 2157a in Ljubljana gl. kol Bttbnjarci št. 2217. Oblačilna poslovalnica za Slovenijo v Ljubljani bo imela 29„ 30. in 31. decembra 1919. svoje prodajalne prostore v Stritarjevi ulici št. 5 ln v Šolskem drevoredu št. 2 radi revizije in inveutarizlranja zaprte. Občinstvo se tem potom obvešča, nai navedene dni ne pride kupovat, da ne bo delalo zastonj nepotrebnih potov. Uradna zdravniška služba. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro je popolniti službo zdravstvenega nadzornika v VII. činov-nem razredu. Prošnje le vlagati do 10. januarja 1920. — Sanitetni šef: dr. Oražen. I r. Najlepše božična oziroma novele, no darilo za našo glasbeno publiko je Pavčičev klavirski album, ki vsebuje. prirejen za pouk in zabavo, 81 nailepših slovenskih narodnih pesmi Starišem zlasti pa učiteljem glasbe in mladini, pa tudi vsem drugim, ki igrajo klavir, priporočamo najtopleje to dragoceno narodno blago. Album ' se dobiva in naroča v »Glasbeni Matici«. Prireditve. Čevljarska podružnica v Tržič« vabi vse Člane na sestanek, ki se bo vršil dne 26. t. m. dopoldne ob 10. uri v salonu Konsumnega društva. Vsi na sestanek! Nikdo nai ne izostane! — Odbor. Mariborske novice. Zenski shod v Mariboru. Naša stranka ie preteklo nedello popoldne v Gotzovi dvorani priredila shod za ženske, ki ie veličastno uspel. Vsa dvorana in galerija so bile polne, torej okrog 2000 ljudi. Govorila sta o položalu ženske in njenih pravic sodrug Grčar slovensko, so-drug Wa!!isch nemško in nato njegova žena. Vsi so želi glasno pritre-vanie. — V začasni odbor ie izvoljena za predsednico sodružica Horva-tek, žena umrlega mariborskega borilca za socijalistično idejo. Shod železničar le v. Pretekli petek se je vršil v Križevem dvoru shod naših železničarjev. Dvorana Je bila natlačeno oolra, okrog 300 ljudi. Sodrug Naclitigail Se podal poročilo o uspehih pogajati! z vlado v Belemcradu. nato pokazal na intrige naših nasprotnikov > Zve« zarjev«. In glej — vmes ie Zvezat Dobal — zaklical »VVindische Hun* de« ter hotel izzivati in povzročiti, da bi se spet kazalo na socilalne demokrate. evo glejte kakšni nemškutarji da so. Pozvan se le oglasil in se nato neumno opravičeval, češ. da ni hotel žaliti Slovencev. O sal vemo, izzivati je hotel in infumno sumničiti našo organizacijo. Toda vsi sodrugl, slovenski kakor nemški so mu Izrekli. kar mu gre. Nato ie še sodru* Walliscl). tačasni tajnik, pokazal ns našo moč in pozval, nal vsak stro. kovno organiziran plača tudi politi« čen prispevek. Bilo ie soglasno spre* leto. V končni resoluciji se le sklenilo pozvati merodaine kroge, da se odstranijo vsi hujskači, voditelji Zveze. ki v službi uganjalo nrsramno politiko in ki bi radi celo odsraniii poštene uradnike. Slovence, ker nočejo v službi uganjati strankarske politike in nočeio biti šovinisti Ta resolucija ic bila Uidi soglasno sprejeta. — Impozantni shod se ie popolnoma mirno in v redu zaključil, dokaz naše dlscinJIne. Iz stranke. Zaupnikom! Ponovno poživljamo vse one sodruge zaupnike, ki še niso vooslali nabiralnih pol za Strauklo Tiskovni sklad, da isto store sal do konec tega leta. da moremo urediti to zadevo. Tore! prosimo. Upravuik. Božičnica »Svobode*. Telovadni odsek del. izob. organizacije ^Svobode - oriredi v nedeljo 28. decembra v hotelu Tivoli »Božičnico«. namenjeno naši delavski mladini Sodrugi. Sodružice! Ni nam potreba veliko agitirati Vsak sam nal bo agitator za to prireditev. JcaJd mladina le ona. ki bo naše z&početo delo nadaljevala. Dar.es ie pa naša naloga, da skrbimo za to mladino, lo učimo mi ter učiti se mora sama. Karkoli se v mladosti nauči ‘o v starosti zna. V ta namen apelira telo* vadni odsek »Svobode«, da tudi sodrugi in sodružice ki hočete kal darovati naši mladini, oddaste darila v soboto v tajništvu »Svobode«, v Šelenburgovi ulici št. 6. H. nadstr. V nedeljo pa vsi v hotel Tivoli, kjer se vrši Božičnica po sledečem sporedu: Nagovor, obdarovanje otrolt članov »Svobode«, petje, godba, deklamacije itd. Začetek ob 4. url pop. Vstopnina 3 K. Otroci vstopnine prosti. Po 6. uri zvečer prosta zabava in ples. K obilni udeležbi vabi odbor. Celle. Okrožna pol konferenc* JSDS se bo vršila v nedello. dne 4. Jan. 1920. ob 9. uri dop. v mtU dvorani hotela »Union* v Celju. Osnuje se celjsko okrožje JSDS. Vsi zaupniki kraj. organizacij so vabljeni, da se iste vsled niene važnosti zanesljivo udeleže. Celle. Občni zbor »Svobode« sc vrši v nedello. dne 4. januarja I9Ž0. pop. ob 3. uri v mali dvorani hotela »Union« v Celju. Prosi se obilne udeležbe. Celje. Silvestrov večer JSDS se vrši dne 31. grudna zvečer v gostilni na *Zel. travniku«. Iz Mežice na Koroškem nam pl- šelo. da so tudi tani začeli pridno z izobraževalnim dck'm. med tamkajšnjim proletariatom. Ustanovil! so podružnico »Svobodec, ki se !er-o razvija. Ustanovili so pevski zbor, Stran 4. NAPREJ. kateri ima prvo vajo v soboto ob 7. uri zvečer v gostilni Stor-ai. Odsiei se vrši redno vsako soboto in nedeljo ob pol 2. tsri popoldne. Ustanovili so dramatični odsek, kateri tudi prične v kratkem z vaiami ?.e1irno. da bi to velevažno delo v naši izobraževalni organizaciji rodilo obilo usnebov. Orgairz^eife! Pozor! Bliža sc volilna borba. b'.)Vcn>o sociialna matica prične z izdaainiem cenih letakov. V kratkem izideta letaka : 1. Moč kanitalistov. 2 Kai hočemo Preplavite Slovenijo z letaki, organizirajte kolmrtažo. naznanite takoj število letakov, ki iih notrebu-iete. Letak bo stal 20 vin Naročila spreiema »Slovenska sncivl a mm snisom doseči. V Ioni delikatni obliki razpravlja v posameznih poglav- iih o kapavici, o mehkem čankariu in o sifilidi. ter potasniuie postanek in potek te bolezni s 14 slikami, ki so že same na sebi v stanu, da novzro-Čaio boiazen in s tem varovani? pred boleznijo. V nadalinih noelavih raz-pravlia strokovniak o tem. kako nd se varuiemo pred spolnimi boleznimi. kako se iste zdraviio in kaka navodila so potrebna za bodoče zakonce. Kniigi je nrideianih 14 slik. deloma med besedilom, naiveč na prArb-nih priloženih polah. Kniigo prav toplo priporočamo vsem trpečim, vsem onim. ki se nevarnosti hoče»o obvarovati, pa tudi starišem. da poučijo odrasle sinove in hčere Knjižica se naroča v Tiskovni zadrugi v Llubliani, Sodna ul. 6. Nalnoveiša poroilfa. (Vesti LDli.) BOJ PROTI DRAGINJI. Beograd, 23. Minister Bukšeg bo zahteval od ministrskega sveta kredit za boj proti draginji. Denar, ki ga bo s kreditom dobil, se bo porabil kot razlika med prodajno in nakupno ceno življenskih potrebščin. Ministrski svet je ta kredit odobril. IDS O VALUTNEM VPRAŠANJI). Ljubljana. 23. Na današnjem sestanku poslancev JDS je g. minister dr. Albert Kramer podal poročilo o valutnem projektu, ki se sedai naha-ia v razpravi ministrskega sveta. Ta projekt gre za tem. da se vrši zamena sedanje krone in sedaniega srbskega dinarja za nove novčanice. ki bi bile označene kot dinar in krona, in sicer na ta način, da dobijo tako posestniki kron. kakor posestniki dinarja isto normalno viednost. Pri zamenjavi se bodo vračunale tudi o priliki markiranja kron izdane pri znanice. Novo novčanico prevzame posebna emi«ii«ka banka, v katero s** pretvori sedania Narodna banka s tem. da se kot enakopravni udeležni-ki pritegnejo gospodarski krogi iz vse kraljevine. Pri štatutu nove banke bi se vpoštevale vse glavne zahteve. ki so bile izražene svoj čas. ko le bil tozadevni proiekt predložen Narodnemu predstavništvu. Nov?, novčanica bi bila torei po sedaniem projektu bančna novčanica. fundira-na ne le v sedanio zlato in valutno podlogo Srbske Narodne banke in z bodočimi vložki novih akciionariev temveč tudi z ogromnimi zakladi državnih .gozdov m rudnikov, ki nredstavliajo milijardne vrednost*. V diskiisiii kr je sledila poročen m. nistra dr. Kramerja, se ie priznalo, da bi proiekt dr Velikoviča, kakor ga le obrazložil dr. Kramer, mogpl hiti osnova za ozdravljenje naše valute in za izbolišanie krone vendar le. ako bi se ustvarili izves*ni pogoji. ki so iih smatrali poslanci v go-spodarsko-političnem oziru za neob-hodno potrebne. MINISTRSKI SVET. Beograd, 23. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o predujmu, ki ga nam ponuja Amerika, in sicer v prvi vrsti za nabavo železniškega materijala v Ameriki. Razpravljali so tudi o ustavotvornem odhom, ki se bo v nekaj dneh konstituiral. Minister Bukšeg je razpravljal o naredbah, ki se nameravajo izdati za boj proti draginji. POSOJILO AMERIKE JUGOSLAVIJI. Belgrad. 23. Amerika nam stavlja na razpolago še eno posolilo 250 mi-liionov dolariev brez ozira na avans na našo voino odškodnino. To posolilo bi se imelo porabiti za nabavo železniškega, telefonskega in telegrafskega materiiala v Ameriki. Govori se, da ie bil ta predlog z naše strani načeloma spreiet. REŠEVANJE JADRANSKEGA PROBLEMA. Dunaj. 23. CCTU.) AViener Tele graf« poroča iz Rima^ V političnih krogih se govori, da se bo medza-vezniška konferenca, ki bo reševala jadranski problem In odločevala tudi o usodi Reke, sestala dne 7. januarja v Parizu. Nitti bo pri konferenci navzoč. PRED GENERALNO STAVKO V ITALIJI. Milan, 23. (DunKU.) Dne 26. decembra se bo proglasila na vseh italijanskih sekundarnih železnicah generalna stavka. ODGOVOR ANTANTE NEMČIJI. Pariz, 23. (DunKU. — Brezžično.) Zastopniki petih velesil so snoči pod predsedstvom Clemenceauja sestavili odgovor nemški vladi. Ta nota ima iako odločen ton. Nemčiia mora podpisati protokol z dne 1. novembra. po katerem se mora oddati 400.000 ton pristaniščnega gradiv* v nadomestilo za ladje. uničene v Sca-pa Flowu. Ako bi se izkazalo, da množina zahtevanega gradiva ne odgovarja množini gradiva, resnično nahaiaiočega se v nemških lukah, bi se to svoi Čas upoštevalo. To noto le davi izročil nemški delegaciji Du-tasta. NEMIRI NA ŠPANSKEM Kodani. 23. (CTU.) Kakor poroča »Politiken« iz Pariza, prihajajo neprestano vznemiriaioče vesti o položaju na Španskem. Krizo označil ie jo kot skrajno resno, posebno noložai v Barceloni ie zelo vznemirljiv Tam so atentati z bombami na dnevem rodu. V zadnjih 3 mesecih ie bilo na Španskem umorienih 100 delodajalcev. Tudi policiiski prezident v Va-lenciii le bil umorjen. Vzrok ie strašna draginia in maihne mezde. ŽELEZNIŠKA NESREČA. LDU Pariz, 23. (DunKU.) Ekspresni vlak 1 ille-Pariz je v Douaiiu trčil s tovornim vlakom. Dosedaj štejejo 12 mrtvih in 23 ranjenih. To in ono. Školikine lunine za tlakovanje cest. V New Orleans v Ameriki, do lomili kamen, ki ie nastal iz škoij-kinili lupin. Ob reki Atchafalava se nahaia skala, ki ineri deset miliionov kubičnih jardov in se^tavHena i? školikinih lupin. Tu napravMo navaden kamenolom, kasneje pa zmeljejo velike kose v gramoz, s katerim bodo nasipali ceste. Oramoz iz školi-kinih lupin je najboljši materi!al za nasipanje cest. Zrakoolovna pošta. Francoska pošta ie uvedla v Maroko in Tunis zračno pošto. Zračni promet po vsem svetu napreduje V predzadnjem tednu n. pr. iz Londona v Pariz ie preletelo 539 potnikov in mnogo blaga. Iz Londona se ie na ta način izvozilo tudi ogromno količino ženske obleke v Bruselj. Letalska družba Handlev Tage beleži tudi dva rekorda posebne vrste o zračnih analili. Na nienib letalih ie preletel najmlajši dosedanii potnik, 15 mesecev star otrok in dve nad 80 let stari ženski in to celo ori viharnem vremenu. STRANKIN TISKOVNI SKLAD. Četrti izkaz. Zaupniki krajevne organizacije v Trbovljah, in sicer: Dnevni odkop Dobrna, sodr. Marin Sbuic in Novak 424 K. Osrednja delavnica sodr Kru-šič 128 K, Separaciia (pralnica) so-drug Dečman Franc 206 K. Stavbni delavci sodr. Muzetič Anton 38 K. Vzhodni obrat 1. po sodr. Koncilja Andrei 172 K, Vzhodni obiat II. po sodr. Bartel Ajdovšek 339 K. Zapad-ni obrat po sodr. Brečko. Zakonšek. Mevžcl Franc in Rinaldo' Robert 270 kron. dnevni obrat Agnes .po sodr Hvalešek Ivan 17 K. društvena pisarna po Avgustu Pratnik 80 K: skupa) 1674 K: dosedai izkazanih 6610 K 41 vin.: skupna vsota 8284 K 41 vin. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v LHH^m. za izdelovanje različnih držajev za svedre, spretni delavci, se za takoj IMfejo. Ponudbe z označbo družinskih razmer je poslati na 965 Prvo jugoslovansko tovarno kopit in drugih lesnih izdelkov • = Loka pri Žusmu. »slin Bi 5:',KsSr: i & «>. ima« ».k*, neua empirika mi so izučeni’ v zidarski obrti, potem voini invalidi ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezaio vsem pogoiem za zaprošeno službo, imaio prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnatelistvo glede podelitve služb proste roke. V LiuMianl dne 20. dec. 1919 Gradbeno ravnatelistvo. 979 .. i ijvuuio no nv, H{.»- ba trgu v Ljubljani stare žtnake in . mobke klobuke v popravilo. Druge dni v tednu ra jih pobira ume g. Suhadolnik, slaščičarna, Gradišče št. 3. 737 tO Itmiilt* zi,nv|'« nuliija in usn ali Itli ic |*ILliU• -nk*»jič (L>i .oči ), \i-aki po (ivd K: Arni rožev trg 9, „pri konjičku-4. llrsfski vajenecsf spre..m* pn f- *?uden.sin* Ijflni. nasproti glavne pošte v L ub-646 Cilfjlrn fj,- n rabljen«, di bro obrai jere in Ui»Uilib illu.tl, stoja a liiijiuje p iiiijV etni :franko Ljubljana) Josip 1’etelinc, Liubljana. izvršuje najhitreje fo-•iv lojraf Hugon Hibšer, Ljub jana, Valvazorjev trs št. 7. naeprot Kri-žanske cer vt 849 SO išče i ospod stalno nameščen, v Ljnbljani, če mogoče v trnov-kem ali &< ntjabkobskem okraju. Ponudbo pod „Soba“ upr ,Napreja‘. ri etei za prodaja „NapreJa“. Pri dnoit imajo invalidi, pa tudi dečki nad 14 let. Služba za par ur dnevno je lahka, zaslu ek izda en. Tudi zgovorne ženske bo pri ravne za ta po el. Oglasiti se je pri upravniku Kapreja“, Ljubljara, Frančiškanska ulica 6il. liOfDk Irenah ldrav> ter poštenih staršev UCIKn, nlKJJun, lrče pripravnega mesta, kjer bi se iincil čevljarstva. Naslov: Matevž Marenk, Dražgoše p Železniki. 978 Hnninririin 9 begunka išče primerne službe IlUllIllllellit Q v kaki trgovini ali pisarni: vešča slovenščine in nemščine in vseh pisarniških del. Prijave upravi Napreja. Ejšn z en ni i adstropjem s štir n>i etranka-liloO mi in velikim Vitom 10 min. od stolnega trga se poceni pr da. »Vpra. a se pri Goiob, posestnik v Jostlinental 4, Stud nci, Maribor*. 928 Razpis. V poUiociu aežeine vlade za Slovenijo v Ljubljani ie popolniti tri mesta rečnih mojstrov, in sicer- 1. pri Savi s sedežem na Dolskem. 2. ori Dravi s sedežem v Borov-liali in d. ori Muri s sedežem v Gorenji Radgoni, s prejemki ločenimi oo zakonih z dne 25. ianuana 1914. drž. zak. št. 15 in 16. z dne 25. septembra 1W?* drž. zak. št. 204. in z dne 26. decembia 1899. drž. zak. št. 255. in po ministrski naredbi. z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št. 234. oo katerih znaša temeljna plača 900 K. pri podčastnikih, ki so služili pri voiakih več kot tr-leta, 980 K. oziroma 1060 K. nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30cv osnovne plače, z letnim pavšalom za službeno obleko v znesku ifio K. in z obhodnim pavšalom v znesku 100 kron za en miriiameter in leto. Do kler velja naredba o draginiskih prispevkih. se splačtije draginiska doklada po določilih naredbe z dne 28. junija 191^ št. 125 U. 1. ter 85% povišek obhodnega pavšala. Svojeročno pisane in pravilo kol kovane prošnie za te službe nai se vlože ori »Gradbenem ravnateljstvu v l lubliani«. ITurjašfcl tre št. I) do dne 16. iantiaria 1920. Prošnli morajo biti priloženi nastopni dokumenti: 1. rojstni (krstni) in domovinski list; 2. vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosi!ečvi: 3. uradno-zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo: 4. spričevalo o nravnosti: 5. dokazilo, da je prosilec vlšč slovenščine v besedi in pisavj. da zna risati, kolikor ie to za gradbenega empirika potrebno in da je iz-vežban čolnovodia. Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno. potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki lo le napraviti najkasneje tekom treh let. definitivno. Podčastniki certifikatisti ki so si pridobili certifikat v smislu zakona z dne 19. aprila 1872, drž. zak. št. 60. dalie prosilci, ki predlože do- Jugoslovanski poslovni koledar izide vsled iihstalih težkoč še le zad* nje dni tega meseca Radi zvišanih tiskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati ceno koledar u na K 10 —, po pošti K 11-—. Naroi ila, ki so dospela do 10. t. m., bodo izvršena po prvotnih cenah. Jugoslovanski po-lovni koledar, ki ustreza nemškim *Geschaf svor-merkblatlertt, ima obliko trdovezane kn:ige, ‘24X18 cm, in je potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pisaren, obrti itd. Da si zagotovijo nakup in točno dopošiljatev, naj ga radi omej* ne naklade p. n. uradi, pit-arne in posamezniki takoj n*roče po dopisnici. V Ljubljani dostavimo koledar Za ožm&tvo Jugosicidnskfga poslovnega koledarja, Ljubljana, Na Bregu št. ‘20. 076 Štev. 27G40/IV.-10. as. Razširjenje selske službe. Šiev. 27948/IV.-19. Z dnem 1. ja. nuarja 92U se razširi pri kr. poštnem uradu Suhor dostavljanje poštnih po* šiljatev po selskem pismonoši na sledeče vasi: Brezovica, Lešče. Dosiavljanie se bo vršilo vsak pondeljek in petek. Ljuhljans, dne 20 decembra 1919. fofava. Podpisani obžalujem, da sem tovarniške a ravnatelja Josipa Cosnecua obdolži! tatvine, kor smt se prepričal, da ie ta obdolžitev neosnovana, ter se mu zahvaljujem za odstop od >ožbe. Vrnnsko, dne 15. decembra 1910. .Tos!;» Korbt r, D85 pofcStnllt na Polzeli. Več čevljarskih pomoč se sprejme samo za fino tlelo od 1. jantiaria 1920 dalje. Ponudbe na Maribor. Grajska u iea 20. 972 viilsi PLE5KHR lii-UCnfi v v = Lubljana = Kimska cesta 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim dve leti. 964 Večje Število pohištvenih mizarjev se sprejme pri tvrdki 1.1. Naglas Ljubljana. Trnovski pristan 8. 978 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1920. ELEKTKOTVKDKA „SVETLA“ LJUBLJANA, MESTNI TRG -- 977 M PrlinsR« pristni kranjski firnež la tnl Izdelek 1045 5 Ivo Premeri, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8tev. IS. mm barva jnmifnn. CISTI 581 vsakovrstno blugo liuSlilLilU obleke pere eowama svetlolika domače perilo »na (FlfO ovratnice, zapestnice (pošilja po isto na dom) Jjjfl, (\Lllll in srajce m m, PoMi nasip ft k, IMnZfln: SelgslrargBfa al 3, ssata PoMaka Msr!bo?i Cotp^sha ulic« 3S. tvnmmm Anton čeme A a OfcAVEUR A N Velika izbira vsakovrstnih doma izgotovljenih oblek po najnovejših krojih za gospode in dečke, Športnih čepic, srajc, samoveznic, nogavic itd. po najnižnih — (konkurenčnih) cenah f ~-------— ==r= prva kranjska razpoSHIalna •-======: ih« S(hwab & Bizjak llffl Dversi !rg It. 3 pod Hai ©dno kavarno Bral lis SL J 969 z: Priporočamo tvrdko n. ~ m Jos. Peteline, LiBb|iana’ Sv. Petra nasip 7, tovarniška zaloga šivalnih strojev ter njih posameznih delov. Istotam potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje. H ^ trpežnega soka* P moderno izdelane H 9|5.w is moške po K 8S0, apa#,%žf>\mzHg m dečke K 45, za H _JjfžKsč«t Irajllj moSfee suknje K 180, *« dečke K 90, tro*-WM Ihm ke pelerine K JOS, &J IsM rlfipnfi deSke K 72, tenakl Uti SlPsi / 33 kostume K 240. žen* S iRll /i* SllT#® *ka krila K 90, žen-Etifc JUH (ke vihnje joprIf«r?šiš lillNeta »1.1 priporoča svojo iiiTtsio in nun mm za nova dela in popravila vsoke vrste, kakor tudi zapozlatovanjein po-srebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvisjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. 377 Nemoderni mufi, boe itd. sa modernizirajo in izgotavljajo v najkrajšem času. V ailogi lastno izdelane garniture ter špeci- jolno damske kožuhovinaste eepioe. Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture. LuMk Rot, krznar, GradlSte 7, Kaaprott Dramskega gSeda!iš?a. === Maribor, Grajski trg t Najmodernejše oblike. Najn*ije cene. Najmodernejše oblike, Priporoča se Oljnate ==== soda j vrle In zaboje železne in iz trdega lesa | od petroleja fcupufe v vsaki množini 990 Hrovat & Komp., Ljubljana (poleg realke). klobukov in slamnikov za danse in gospode. P. Barborič, Mestni trg 7 S t. prosincem priino poslovati novo ustanovljeno oblastveno avtorizirano stavbeno podjetje ter prodaja stavbenega nniterijala Tavčar & Svetina LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 ter se toplo priporoča p. n. interesentom za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje strokovnjaško in po zmerili h cenah. 987 Načrti in proračuni se izdelujejo točno po naročilu. reslstrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ur« dopoldne in od 8. do 6. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prašniki pa od 8. do 1. ure popoldan In jih obrestuj« po fiatih Ljubljana Izdelovanje oblek za gospode, dame, vojake in otroke po konkurenčnih cenah. - Obračanje in popravila oblek. Zaloga raznovrstnega blaga. 981 Za uradnike, učitelje in delam znižane ceae. Tota* postrežbi. Rentn) davek plača društvo is svojega. Obresti se kapftaftrirsjo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovora. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti porožtvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic« se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo kGneem leta 1918 1\ milijonov kroe Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. MUilUAIA OnniilttliR Cfsm fctev, IS. UCBUiS* Mi itn)! h tM u M. KK.SSSSS to tovarn v Uncu. UtUnovijena 1. 1867. Veaenje poata]« kbi b mut macB DOrkopp, Styria, Waffenrad. Popravila st sprejemaj*. Lastna del« talca. Rezerva okrog 150,000.000 kron. ■ - Prešernova ulica 50 » lastnem poslopju. jšh:,............... Prodaja {n nakup vre^nctiRfh pepErlev; feersna naročila; eprc^m Fes ©skrb® depotov s vestno revizijo Sre&alnth efektov; seme shrambe (Safe-Depesits) pod lastnim zaklepom strank; krediti In predujmi vseka vrste; Inkaso in eskcal^snici nakazila in iz - - plailla na vsa mesta tu- In Inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice In tekoči re£isn, itd. - - banica v P sprejema • v« ■• ii ii Zahtevajte prospekte „CROATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in naj* modernejšimi tarifi. katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Slovenijo, Stari trg št. 11 Ljubljana Stari trg št 11. Urtitim mukii potnike Ib zastopnike, katerim u audi prilika nlika zaslužka. OMaslao iaropaimi iolimiiii zavod Drago Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abo-nementu ter posamezno cene zmerne. Prva celjska barvarija in kemična Čistilnica, zavod za :: takojšnjo sna žen j e madežev :: MARTIN TAČEK CELJE, Gosposka ulica 21. Priporočam se za takojšnjo umetno sneženje madežev, damskih in možkih oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih. Žalne obleke na zahtevo v teku 24 ur. Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. v kemično čiščenje in shrambo. 685 družba o. z. se usoja naznanjati, da je začelo poslovati v Ljubljani, Sodil Ulita 2 — Mariboru, Tehnični ravnatelj: avtor. dv. ini V e c 1 a v F 1 d r h e 1. Komerdjclnt ravnatelj: Viktor Kukovec. I. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Izvršitev zgradb. D. Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija; poljedelska melijoracija: kanalizacija in vodovodi. Odd. 111. Beton, ielezobeton. Železne konstrukcije. Odd. IV. Železnice, ceste, predori, mostovi. 852 Odd. V. Industrijska in gospodarska poslopja. Odd. VI Koiiiircijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev In Industrijskih tvarin. Odd. Odd. i kupuje in prodaja valute in devize najkulantneje. Vabilo na subskripci*o 15.000 novih delnic po K40G*— nominale v skupnem znesku K 16,000.000 — uh j P. n. Izredni občni zbor Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 28 septembra 1919, je sklenil z ozirom na ugodni razvoj vseh bančnih poslov ter imajoč pred očmi važne narodno-gospodarske naloge, zvišati delniško glavnico od 4,000.000’— na 10,000 600'— kron. Na podlagi pooblastila navedenega občnega zbora je podpisani upravni svet sklenil provesti to zvišanje pod sledečimi pogoji: 1. Delniška glavnica od K 4,000.000*— se zviša z izdajo 15.CC0 delnic po K 400*— nom., torej z T/ 6,000.000’— na K 10,000.000—. 2. Posestnikom starih delnic se ponudi 7.5C0 novih delnic in to na način, da stari delničarji sprejmejo na vsake 4 stare delnice 3 nove po kurzu K 490*—, prištevši K 5’— pri delnici za stroške izdaje delnic. 3. Ostanek od 7.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več de nic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu od K 590—, prištevši K 5*— pri delnici za stroške izdaje delnic. 4. Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1920. 5. Subskripcijski rok traja od 20. decembra 1919 do 10. januarja 1920. 6. Protivrednost podpisanih delnic se mora vplačati takoj, na]kaoueke 10. janu&na 1920. Na vplačila za nedodeljene delnice povrnemo 3% obresti do vrnitve denarja. 7. Prijave sprejema: Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. Srbska banka v Zagrebu. Mariborska eskomptna banka v Mariboru in n»enn podružnica v Murski Soboti. 8. Reparticijo novih delnic si pridrži upravni svet. 9. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izua|i no v m delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke, odštevši emisijske stroške in pristojbine. V Ljubljani, meseca decembra 1919. Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Llublfani. n Jadran Podružnica Ljubljana. Delniška glavnica . . .............K 30,000.000. Rezerve....................... .... K 10,000.000. ====== CENTRALA; TRST. ===== Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovid, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. Ekspozitura Kranj. SPREJEMA: Vloge na knjižice, ne tekoči in Uro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vcak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE JN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. ESKOJMlliA: ženice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDIjJME : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. DAJE KRED11 E. Pod najugodnejšimi pogoji. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. O a o > um H »h »a n m a